SREBRNA PRIZNANJA OF 1980
Na podlagi razpisa občinske in mestne konference SZDL, predlogov družbenopolitičnih organizacij, družbenih orga-nizacij in društev ter žirije za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri mestni konferenci SZDL Ljubljana sta predsedstvi OK in MK SZDL sprejeli sklep o dodelitvi srebmih pri/.nanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1980.
ŠTEFAN ALIČ, RADO, rojen 18. 12. 1908, stanujo* v Zg. KaSju št. 108.
Izhaja iz delavske družine. Končal je štiri razrede osnovne šole in se nato izučil pleskarske obrti. Po odsluženju vojaškega roka se je vključil v politično organizacijo — društvo ple-skarjev in slikarjev. To je bila tedaj delavska rdeča organiza-cija, k je r so tudi zbirali dename prispevke za takratne komuni-stične akcije. V začetku vojne je v odboru OF skrbel za akcije in zbiranje orožja. Na območju Vevč in Zg. Kašlja je deloval
leta 1942 kot vodja vaške stra-že. Vseskozi je aktivno delal v Osvobodilni fronti. Bil je areti-ran in je ušel s strelišča ter se zadrževal v ilegali vse do 1. 1944. V vsem tem obdobju je itnel stalno zvezo s kurirji in partizani ter bil v okrožju Gro-suplje. kjer so mu poverili delo intendanta okrožja. Skrbel je za prehrano za vse brigade, ki so se zadrževale na tem območ-ju. Leta 1944 je bil sprejet v partijo. Po 1. 1945 se je zaposlil v Papirnici Vevče, kjer je delal vse do upokojitve. V celotnem povojnem obdobju je družbe-nopolitično deloval v Papirnici Vevče in KK Vevče — Zg. Ka-šelj.
AVGUŠTIN BOZJA, rojen 27. 4. 1946, stanujoč v Malem Lipoglavu, n. h.
Osnovno šolo je obiskoval na
Lipoglavu. Po končani osnovni šoli se je vpisal v poklicno šolo in pridobil poklic tapetnika. Nato se je vpisal na elektroteh-nično šolo in jo tudi končal. Zaposlil se je pri IMP Ljublja-na, kjer se je vključil v delo sa-moupravnih organov in druž-benopolitičnih organizacij. Po odsluženju vojaškega roka je nadaljeval delo v istem podjet-ju, nato se je zaposlil v Papir-nici Vevče, kjer se je aktivno vključil v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
V KS se je že kot mladinec vključil v družbenopolitično delo, od 1970 do 1978 pa je bil predsednik KK SZDL Lipo-glav. Pod njegovim vodstvom KK SZDL se je močno razgi-balo samoupravno in družbe-nopolitično življenje v ome-njeni KS. Sedaj je član pred-sedstva KK SZDL Lipoglav, delegat za zbor krajevnih skupnosti in član občinske kon-ference SZDL Ljubljana Moste-Polje.
JOŽE CVETKOVIC, rojen 12. 2. 1926, stanujoč v Zalogu, Agrokombinatska c. št. 13 d.
Rodil se je v Rigoncih pri Brežicah. Leta 1941 so vso družino odselili v Šlezijo, od koder so se vrnili po osvobodi-tvi. Po vrnitvi se je vključil v delo mladinske organizacije in se udeležil več mladinskih de-Iovnih akcij, med njimi MDB
Samac — Sarajevo, postal je večkratni udarnikinčlan SKOJ. Več let je delal v skupščini OLO Kreko in OLO Novo mesto kot referent za odkupe, poverjenik za državne nabave in upravnik OO ZZ Novo mesto. Vsa leta je aktivno de-loval v krajevnih, občinskih in okrajnih političnih vodstvih szdl in ZK. Končal je srednjo kmetijsko šolo in prvo stopnjo agronomije. V Ljubljani je delal pri izgradnji in organiza-ciji sodobne proizvodnje kme-tijstva, kot direktor perutnin-ske farme, direktor komerciale
v MIZ Emona, v letih 1963—66 je bil profesionalni predsednik OK SZDL Moste-Polje, nato je bil zaposlen v Emoni in od leta 1974 do 1978 na mestnem in občinskem sin-dikalnem svetu. V KS Zalog in v občini je opravljal pomembne naloge. Tako je bil predsednik KK SZDL Zalog, sedaj pa je predsednik skupščine KS Zalog. Je član OK SZDL, po-klicno pa opravlja funkcijo predsednika IO občinske sa-moupravne         stanovanjske
skupnosti.
RIHARD FIRM, rojen 1. 12. 1921, stanujoč na Zaloški c. št. 83.
V NO V se je vključil novem-bra leta 1941. V partizane je vstopil 1. 1942, in to v Dolomit-ski bataljon, nato je bil borec Cankarjevega bataljona, Jelov-škovega bataljona, udeležil se je bojev Jurčkove čete, nato je bil v Levstikovem bataljonu, bil borec 8. brigade in od 1. 1944 opravljal funkcijo obveščeval-nega oficirja. Leta 1945 je dobil čin poročnika. Po osvo-boditvi je opravljalštevilne od-
govorne dolžnosti v organih za notranje zadeve, vseskozi pa je bil družbenopolitično aktiven v KS Moste, zlasti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Veliko svojega časa je posve-til tudi vključevanju mladine v ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter krepitvi dela krajevne organizacije zveze borcev NOV Moste kot pod-predsednik.
FRANC HRIBAR, rojen 19. 8. 1929, stanujoč v Bizoviku, Frenkova pot št. 5.
Franc Hribar se je rodil v Mariji Reki v občini Žalec. Izhaja iz delavsko-rudarske družine. Končal je 6 razredov osnovne šole, vojna tnu je pre-kinila nadaljnje izobraževanjc.
tičnih funkcij: bil je dva man-data sekretar OO ZK v KS Ze-lena jama, predsednik KO ZRVS, delegat delegacije. Sedaj je povel jnik CZ v KS Ze-
Leta 1948 se javi v enote mili-ce, kjer konča šolanje v Begu-njah. Vse do demobilizacije 1. 1955 je služboval kot miličnik v Polju, tega leta pa se je zaposlil v DO Rog, kjer dela še danes. Zaradi mladosti ni sodeloval v NOB, vendar je kot otrok pomagal pri raznašanju pošte, ker je bila v rojstni hiši javka. Med službovanjem v enotah milice je začel sodelovati na te-renu kot politični delavec. Leta 1952 je bil sprejet v ZK. V de-lovni organizaciji je opravljal tako v sindikatu kakor tudi v samoupravnih organih razne funkcije. V krajevni samou-pravi deluje že več let v raznih organih. V zadnjem času je se-kretar OO ZK Bizovik, član splošne delegacije in sveta KS. Zelo veliko svojega prostega časa je posvetil CZ, saj je od same ustanovitve enot CZ nji-hov poveljnik.
ANTON JANEŽIČ. rojen 28. 12. 1927, stanujoč v Prištinski ul. št. 18.
Med NOV je pomagal očetu zbirati razni material in orožje za partizane in ga oddajal na rajon Barje. Leta 1947 je bil sprejet v SKOJ oz. LMS. Leta 1948 se je zaposlil kot delavec milice in služboval v Postojni in v Ljubljani. Od tega je bil več kot dvajset let vodja varnost-nega okoliša v KS Kodeljevo, v zadnjih letih pa komandir oddelka milice v Polju. Leta 1979 je bil upokojen. Med službovanjem se je aktivno vključeval v samoupravno in družbenopolitično delo na po-staji milice Moste in KS Stari Vodmat, Kodeljevo in Štepanj-sko naselje. Zlasti aktivno je sodeloval s samoupravnimi or-gani in družbenopolitičnimi or-ganizacijami v KS Kodeljevo v zvezi s preprečevanjem in od-pravljanjem družbeno negativ-nih pojavov, zlasti med mladi-no; enako velja tudi za KS Polje.
Po upokojitvi se je vključil v delo osnovne organizacije ZK v Štepanjskem naselju, kjer je član sekretariata.
FRANCJEMEC,rojen 10. 10. 1921, stanujoč v Vzajemni ul. št. 19.
Franc Jemec je bil rojen v Senožetih, v kmečki družini. Kot zaveden mladinec pred vojno se je vključil v narodnoo-svobodilno vojno leta 1942 in bil I. 1943 sprejet v Zvezo ko-munistov Jugoslavije. Po osvo-boditvi je ostal v službi JLA vse do upoicojitve kot podpolkov-nik JLA. Do sedaj je opravljal več pomembnih družbenopoli-
lena jama. Franc Jemec je vse naloge izpolnjeval dosledno in vestno, še zlasti po upokojitvi, ko se je vključil v delo krajevne samouprave in družbenopoli-tičnih organizacij.
STANE KAMNAR-SAVO. rojen 19. 5. 1925, stanujoe na Vevčah št. 41.
Po končani osnovni šoli se je 1. 1939 šel učit soboslikarske obrti. Kot vajenec se je vključil v DPD Svoboda. kasneje Zarja. Poklica se ni izučil. ker se je za-čela vojna. Leta 1941 se je kot mladinec vključil v OF; oprav-Ijal je razna kurirska dela in prenašal municijo partizanom, za kar ga je navdušil njegov brat, ki je bil član odbora OF. Oktobra 1. 1942 je kot sede-mnajstletni mladenič odšel v partizane, kjer je bil med dru-gim tudi borec Tomšičeve bri-gade. Junija 1943 je bil ranjen, zaradi česar jc postal invalid. Leta 1944 so ga usposobili za telefonista. Takrat je dobil tudi čin starejšega vodnika. Marca 1945 je šel v Beograd v oficir-
sko šolo in postal podporočnik. Leta 1946 je bil demobiliziran kot stalno nesposoben za delo v JLA in se še istega leta zaposlil vPapirnici Vevče, kjer je delal vse do upokojitve.
Med zaposlitvijo v Papirnici Vevče je aktivno delal v sa-moupravnih organih in druž-benopolitičnih organizacijah v tovarni in v krajevni skupnosti. Še zlasti po upokojitvi se je ak-tivno vključil v delo na terenu. Je tajnik ZVVI, delegat po-sebne delegacije za SIS in pred-sednik zbora uporabnikov v zdravstveni skupnosti.
stare Jugoslavije se je takoj vključil v zbiranje orožja in streliva za partizane. Decem-bra 1941 jezačelaktivnodelati v OF. v partizane je stopil majc
1942  in bil v bataljonu Milošf Zidanška, v operativnih enotafr NOV in POJ, Loškem odredu se bojeval na območju Briškil Brd in Benečije ter bil tam 1
1943 sprejet v ZK. Bil je v So škem odredu, Gradnikovi bri gadi, Bazoviški brigadi, brigad Srečka Kosovela in v brigad VDV. kjer je opravljal dolž nost komandirja in komisarj čete. Vojno je končal v Trstu L je nato bil še leto in pol KNOJ, nato pa v Srbiji v eno tah JLA na raznih političnih i vojaških dolžnostih, kjer je b 1. 1976 upokojen kot artilerij ski podpolkovnik.
Po upokojitvi se je takoj ak tivno vključil v delo zveze ko munistov in zveze rezervnih vo jaških starešin, kjer je opravlja vrsto pomembnih funkcij v ok viru socialistične zveze, zvezt rezervnih vojaških starešin hišne samouprave. ljudskt obrambe in družbene samozaš-čite in strokovnega usposablja-nja članov ZRVS.
CVETKA KOKAU, rojena 3. 5. 1928, stanujoča v Senožetih št. 53.
Po osvoboditvi se je udele-žila številnih delovnih akcij ter po nekajmesečni zaposlitvi v Papirnici Vevče uspešno opra-vila izpit za učiteljico. Službo-vala je v raznih krajih v Slove-niji, sedaj pa je že prek 20 Iet učiteljica v Senožetih. Vseskozi je aktivna družbenopolitična delavka v ZK, socialistični zvezi, ZB, RK in kulturno-umetniškem društvu Senožeti, v KS Dolsko je podpredsednica skupščine in članica temeljne delegacije, v Senožetih pa predsednica RK.
Cvetko Kokalj odlikuje tnar-ljivo in prizadevno delo na po-dročju vzgoje otrok, razvoja kulturnega življenja Senožeti in Dolsko in v humanitarnih organizacijah.
MIRKO KANDARE, rojen 30. 6. 1923, stanujoč na Pov-šetovi c. št. 104 C.
Osnovno šolo je končal v Starem  trgu.   Po  kapitulaciji
IVAN KOS, rojen 21. 12. 1930, stanujoč na Smartinski c. št. 230.
Že kot mladinec se je vključil v družbenopolitično gibanje. Leta 1946 je postal predsednik mladine v Zadobrovi, sodelo-val v mladinski delovni brigadi v Mavrovem ter služil vojaški rok v Titovi gardi v Beogradu, kjer je bil tudi sprejet v Zvezo komunistov Jugoslavije. Ak-ti vno dela v gasilski organizaciji že več kot 30 let. Opravljal je pomembne funkcije v okviru
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
gasilskega društva Zadobrova kot tajnik. predsednik in po-veljnik tega društva. Je član ob-činske gasilske zveze in mestne gasilske zveze Ljubljana. Je član predsedstva KK SZDL Zadobrova — Sneberje, član odbora ZRVS in delegat v skupščini KS. Poleg tega je stalni dopisnik glasila SZDL Ljubljana Moste-Polje Naša skupnost.
ROZA MAČFK, rojena 20. 8. 1905, stanujoča v Novem Polju, C. XU-3.
Roza Maček se je aktivno vključila v predvojno, med-vojno in povojno revolucio-narno delo. V hiši Roze in Pol-deta Mačka v Zadobrovi je bila baza za sestanke članov KPJ iz Ljubljane in Slovenije. V letu 193 5 so v omen jeni hiši v ciklo stilni tehniki razmnoževali le-take in drugo propagandno gradivo. Od 1. 1935 dalje so se tod zadrževali ilegalci — člani KPJ iz Slovenije in tudi iz dru-gih dežel. Razen tega so se dlje časa pri Rozi in Poldetu Mačku zadrževali Ivan Maček-Matija, Edvard Kardelj, Miha Marin-ko, Tone Tomšič in drugi. Leta 1937 in kasneje so bili v hiši se-stanki centralnega kotniteja komunistične partije Slovenije in drugi.
Roza Maček se je 1.1941 ak-tivno vključila v organiziranje in delo Osvobodilne fronte, zbiranje pomoči, orožja in dru-gega materiala za partizane. Leta 1943 je bila aretirana in poslana v taborišče v Gonars. Po kapitulaciji Italije je odšla v partizane v Kočevski Rog, kjer je bila do konca vojne. Za ak-tivno udeležbo v predvojnem in medvojnem revolucionarnem gibanju ter udeležbo v narod-noosvobodilnem boju je bila odlikovana s partizansko spo-menico 1941.
Tudi po osvoboditvi se je ak-tivno vključila v izgradnjo do-movine ter delovala v številnih organizacijah in društvih na območju KS občine Ljublja-na-Polje in kasneje obSini Ljubljana Moste-Polje.
FERDO MAJDIČ, rojen 27.3. 1928, stanujoč v Gortanovi ul. št. 12.
Ko je bil 1. 1945 demobilizi-ran iz enot KNOJ, se je vključiJ v delo terenske organizacije OF Bežigrad in 1. 1946 sodelo-val na MDB Brčko-Banoviči. Po vmitvi je bil zaposlen v to-varni Zmaj, istočasno pa je bil sekretar SKOJ terena Bežigrad in član RK SKOJ v Mostah. Leta 1950 je končal šolo re-zervnih vojaŠkih starešin in dobil čin kapetana. Delal je v
Emo Celje, bil načelnik perso-nalne službe na glavni direkciji kovinske industrije SRS, bil zaposlen v Titanu Kamnik, to-varni Rog in Kartonažni to-varni v Ljubljani na delovnih mestih vodje organizacijsko-kadrovske službe. V ZK je bil sprejet 1. 1974, vseskozi ak-ti vno delal v zvezi sindikatov, in sicer v okrajnem sindikalnem svetu, v zadnjih letih pa tudi v republiškem odboru sindikata, industrije rudarstva kot član predsedstva in član predsedstva centralnega odbora ZSJ.
Ob uvedbi delegatskega si-stema je bil izvoljen v KS Ko-deljevo za vodjo splošne dele-gacije za SIS, je predsednik KK SZDL, član piedsedstva občin-ske konference SZDL in pred-sednik skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Ljublja-na.
LJUBA NOVAK, rojena 1. 3. 1941, stanujoča v Novem Poljn, C. XVIII-2d.
Ze v osnovni šoli je delala v mladinski organizaciji, po kon-čani šoli pa je bila med ustano-vitelji mladinske organizacije v KS Zadobrova-Sneberje, ki je bila ena najboljših v občini. Se kot dijakinja učiteljišča je ak-tivno delala v mladinski organi-zaciji na učiteljišču in občin-
skem komiteju LMS Ljubljana Moste-Polje. Leta 1960 je bila sprejeta v ZK. Po končanem šolanju je službovala na Lipo-glavu, kjer je bila nosilka kul-turnega in družbenopolitičnega življenja na šoli in v KS. Leta 1963 se je zaposlila v OŠ Polje, kjer je vseskozi aktivno delala na vzgojnem, pedagoškem, kultvirnem področju in v zunaj-šolskih dejavnostih. Organizi-rala je folklorne skupine in vo-dila pevski šolski zbor. Tudi na družbenopolitičnem in samou-pravnem področju je izredno aktivna, saj je podpredsednica občinske izobraževalne skup-nosti, podpredsednica ZKO, članica občinskega odbora sin-dikata delavcev vzgoje in izo-braževanja, članica predsed-stva mestne ZKO, aktivna je v svetu šole. Je članica sveta za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL in članica številnih dru-gih organizacij.
KARLA NOVAK, rojena 11. 8. 1926, stanujoča v Zg. Kašlju št. 66.
Karla Novak je dolgoletna družbenopolitična delavka v občini, mestu in republiki. Leta
1941  se je vključila v narod-noosvobodilno gibanje in bila 1.
1942  sprejeta v SKOJ. V na-rodnoosvobodilnem   boju   je sodelovala vse do leta 1945, po letu 1945 pa je bila nekaj let učiteljica in kasneje socialna delavka na ITSŠ, na SOb Polje in okrajnem sindikalnem svetu. Vletih 1965—69jebilačlanica OK ZKS in sekretarka občin-skega komiteja ZKS Ljubljana Moste-Polje. Bila je tudi čla-nica     centralnega     komiteja zveze   komunistov   Slovenije, mestnega kotniteja ZKS Ljub-ljana, članica verske komisije pri SML Ljubljana, članica se-kretariata za družbeno aktiv-nost žena in drugjh družbeno-
političnih in družbenih organi-zacij ter društvih. Več let je opravljala delo vodje kadrov-ske službe v Saturnusu, kjer se je še posebno prizadevala ra-zvijati samoupravne in družbe-nopolitične odnose. Sredi pre-tekle mandatne dobe je bila izvoljena za članico IS SOb in vodjo kadrovske službe. Poleg te funkcije, ki jo opravlja po-klicno, akti vno dela v KS Vevče — Zg. Kašelj, pri OK SZDL in drugjh družbenopolitičnih or-ganizacijah.
VLADO OVČAR, rojen 2. 1. 1925, stanujoč v Dergančevi ull št. 9.
Že kot srednješolec se je vključil in delal v mladinski or-ganizaciji in bil predsednik mladine na gimnaziji in član raznih drugih mladinskih vod-stev na šoli. S političnim delom je nadaljeval tudi v študentski organizaciji mladine na uni-verzi v Ljubljani. Kot mladinec se je udeležil štirih zveznih mladinskih delovnih akcij. tam je prejel več različnih priznanj. Po zaposlitvi v delovni organi-zaciji Slovenija ceste se je v n jej vključil v družbenopolitično delo in uspešno deloval v raznih samoupravnih organih kot član delavskega sveta in v družbe-nopolitičnih organizacijah.
KotčlanZKod 17. 1. 956 je bil v več mandatnih dobah član sekretariata osnovne organiza-cije ZK, sekretar OO ZK in se-kretar svet ZK v delovni orga-nizaciji.
V KS Štepanjsko naselje se je aktivno vključil v delovanje
družbenopolitičnih organizacij SZDL in ZK. Zlasti pa je velik njegov prispevek k samou-pravni organiziranosti KS, ki se je razvila v veliko KS ravno v času, ko je bil imenovani njen predsednik v obdobju 1975—1979.
V mandatni dobi 1978 do 1982 je bil ponovno izvoljen za delegata v zbor krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Moste-Polje. Je delegat v zboru občin SML in skupine delega-tov zbora občin skupščin SR Slovenije. Kot delegat vseh na-vedenih struktur povsod ak-tivno sodeluje in se s svojimi tehtnimi prispevki vključuje v reševanje samoupravne pro-blematike na vseh navedenih ravneh.
JOŽE POČIVAŠEK, rojen 11. 9.1912, stanujoč v Križni ul. št.
5.
V letih 1941—43 je zbiral material za partizane, pri njem je bila javka za Dolomitski odred in sedež IO OF v Dolo-mitih. Marca 1943 je bi] areti-ran in obsojen  na dosmrtno
ječo. Bil je odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Po osvoboditvi je dobil zaposlitev pri SNOS, kjer je iz obrtne delavnice for-miralzadrugo Elita. Leta 1946 je bil sprejet v ZK. Aktivno je delal v zvezi sindikatov v občini Ljubljana-Center in v Modni hiši, kjer je bil zaposlen v zad-njih desetih letih in je tam opravljal funkcijo predsednika sindikata in predsednika delav-skega sveta.
V KS Nove Jaiše je opravljal številne funkcije. Bil je tajnik krajevnega odbora zveze bor-cev, podpredsednik  KO  ZB,
delegat splošne delegacije, de-legat v posebni delegaciji SIS socialnega skrbstva, je pred-sednik uličnega odbora SZDL, član predsedstva KK SZDL ter predsednik komisijeza SLO pri KO ZB NOV.
Odlikuje ga skromnost, poš-tenost, mirnost in izredna de-lavnost, zato je med krajani zelo priljubljen.
FRANC       SOTLAR-PAVI-
JAN, rojen 5. 9.1919, stanujoč v Vevčah 78.
Izhaja iz delavske družine. Osnovno šolo je obiskoval v Polju, meščansko šolo pa na Prulah. Po končani meščanski šoli je bil brezposeln in se pri-ložnostno zaposloval ter sezna-njal z delavskim gibanjem, zla-sti od 1. 1936dalje. Vojna ga je zatckla na služenju vojaškega roka bivše jugoslovanske voj-ske. Leta 1941 se je na poziv KP in OF na Vevčah aktivno vključil in bil član prvega od-bora OF na Vevčah, organizi-ran v mladinski organizaciji. Nekaj časa je bil v ilegali, 1. 1942 pa je odšel v partizane, v 2. štajerski bataljon. Istega leta je bil sprejet v zvezo komuni-stov. Opravljal je številne funkcije    —    od    komisarja
mm.
oddelka do komandanta odre-da, namestnika komandanta brigade, pomočnika načelnika štaba itd. Po vojni je končal vo-jaško vojno akademijo in bil več let predavatelj na vojni akademiji in slednjič kot ko mandant divizije odšel v pokoj. Ob upokojitvi je dobil čin ge-neralmajorja. Nato je bil še nekaj let pomočnik republi-škega sekretarja za ljudsko obrambo.
Vseskozi je bil izredno druž-benopolitično aktiven, ima ve-like zaluge za organizacijo in izvedbo proslav II. grupe odre-dov na Jančah in za širjenje zamisli ljudskega odpora in družbene samozaščite. Aktivno dela v KS Vevče-Zg. Kašelj. pri občinski ZPM in pri občinskih družbenopolitičnih organizaci-jah.
STANE ŽUPANČIČ, rojen 2. 9. 1912, stanujoč v Zg. Kašlju, Kašeljska c. št. 23.
Izhaja iz kmečke družine. Kot tak je bil napredno usmer-jen in se je udeleževal vseh ak-tivnosti ter manifestacij, ki so jih prirejale kmečko-delavske hapredne organizacije v Za-logu in šitši okolici. Ob kapitu-laciji stare Jugoslavije se je vključil vOF, v kateri je akti vno in organizirano deloval vse do odhoda vpartizane 1. 1942 v II. grup odredov; nato je bil v Tomšičevi brigadi do marca 1943 in nazadnje vpartizanski bolnišnici v Žumberku kot n jen komisar vse do konca vojne 1945. Ob koncu vojne je imel čin majorja. V povojnem ob-dobju je opravljal razne funk-cije na terenu in bil v službi na centralnem komiteju KPS do upokojitve I. 1966. Je vseskozi družbenopolitično aktiven v KS Zalog, kjer je predsednik KO ZZB NOV, član predsed-stva KK SZDL, član komiteja za LO in DA, dela pa še' druš-tvu upokojencev in v drugih or-ganizacijah. Tudi v obČinskem odboru ZZB NOV je aktiven član predsedstva in tajnik ko-misije za priznanja posebne dobe.
Društvo
tehnične
kulture
Vevče
Društvo tehnične kulture Vevče je bilo ustanovljeno I. 1964 kot sekcija mladinske or-ganizacije Papirnice Vevče. V društvu delujejo štiri sekcije, in sicer radioamaterska, foto-kino, konstruktorska in sekcija inovatorjev. Dejavnost društva se je v zadnjih letih močno raz-širila tudi med osnovnošolsko mladino O, Edvarda Kardelja v Polju in OŠ Toneta Trtnika-Tomaža v Sostrem. Številne te-čaje, ki jih je društvo organizi-ralo s področja radioamaterske dejavnosti in foto-tehnike, je obiskovalo prek 300 članov. Aktivnost društva se iz leta v leto povečuje, predvsem zaradi pravilno zastavljene kadrovske politike in usmerjanja mladine v tehnično kulturo. Tudi stro-kovna raven članstva se stalno povečuje in tako je društvo sposobno opravljati tudi naj-težje naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaš-čite, kar so člani društva že do-kazali v številnih tekmovanjih, vajah civilne zaščite, še zlasti pa v akciji NNNP, kjer so bili glavni organizatorji zvez na ravni občine.
BOGO BRATINA, rojen 22. 11.1933, stanujoč v Kvedrovi ul. št. 59.
Bogo Bratina je obiskoval gimnazijo od 1. 1947 do 1951 v Ljubljani. V tem času se je ude-ležil štirih mladinskih brigad, enkrat je bil udarnik in dvakrat pohvaljen. Leta 1948 je sprejet v mladinsko organizacijo, leta 1959 pa v zvezo komunistov.
Bogo Bratina je opravljal pomembne družbenopolitične in dnižbene funkcije: od leta 1964 do 1968 je bil organiza-cijski sekretar na komiteju OK ZKS Ljubljana Moste-Polje; od leta 1968 do 1972 direktor DO Mlini v Žitu; od 1972 do 1974 organizacijski sekretar komite ja MK ZKS Ljubljana; v letih 1974, 1975 in 1976 je bil predsednik IS SOb Ljubljana Moste-Polje, v letu 1976 pa je bil izvoljen za generalnega di-rektorja delovne organizacije Žito. Poleg teh je Bogo Bratina opravljal še druge pomembne družbene funkcije. Bil je član IO skupščine slovenskih občin, član    skupščine   gospodarske
zbornice Slovenije, član IO Ljubljanske banke in dmgo. V svojem družbenopolitič-nem delu je pokazal veliko za v-zetost pri idejnopolitični in or-ganizacijski krepitvi mestne organizacije ZK Ljubljana in uresničevanju politike ZK.
BENO KUŠAR, rojen 19. 10. 1920, stanujoč na Povšetovi c. it. 82.
Beno Kušar je bil dolgoletni in požrtvovalni aktivist OF in njene naslednice SZDL. Že med vojno je ves čas deloval kot aktivist OF, takoj po osvo-boditvi pa je prevzel pri rajon-skem komiteju ZMS organiza-cijo pionirskih odredov za ob-močje rajona Moste. Istočasno je bil predsednik komisije za kulturo in propagando pri ra-jonskem komiteju Moste. V tej funkciji je organiziral prvi ra-jonski časopis v Ljubljani. Beno Kušar je od ustanovitve
Zveze prijateljev mladine član okrajnega odbora, pozneje pa član predsedstva mestne ZPM, opravljal pa je tudi vrsto drugih funkcij v organizacijah OF in SZDL. Bil je predsednik SZDL terena Kodeljevo, predsednik občinske ZPM Ljubljana Moste-Polje, pobudnik dnev-nih letovanj otrok in gradnjC doma na Gmajni. Sodeloval je pri ustanovitvi mladinskega kina in pionirskega doma v Ljubljani. Že od 1. 1954 pa je član, podpredsednik in pred-sednik oc!bora za novoletne prireditve. Sedaj je — med drugjm —t.idi podpredsednik koordinacijscega odbora za varstvo spon enikov NOB pri SML in član KO za razvijanje revolucionarnih tradicij pri MK SZDL Ljubljana.
Čestitkam
se pridružuje tudi
naše uredništvo!