Leto XIV. Štev. 57 r E L E P O M UREDNIŠTVA? aS-8T UPRAVE: 25-67 In 38-S7 POSLOVALNICA CELiE Prejemov« 3. tel. WC POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 Maribor, 9. in 10. marca 1940 NAHUCNSNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Mirovna pogajanja med Finsko in Rusijo pogafania so se pričela na pritisk Nemčife s posredovanjem Švedske — Na Finsko je izvršen koncentrični pritisk — Pričetek pogajanj danes afi Jutri v Taitinu ažs Rigi — Zaskrbljenost v Parizu in Londonu LONDON, 9. marca. Exchange Telegr. Tekom vsega četrtka !e vladala v Stockholmu velika diplomatska aktivnost, V švedsko zunanje ministrstvo so neprenehoma prihajali tuji poslaniki. Zvečer je bila nato važna seja švedske vlade. 0 vsem tem ni bilo izdano nobeno poročilo. Vsa diplomatska akcija je zavita v veliko skrivnost, znano je le to, da gre za sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko zvezo. Po dosedanjih informacijah izgleda, da direktnih stikov med zastopa niki Finske in Sovjetske zveze doslej še ni bilo, švedska vrši izredno velike na-Bore, da bi dosegla likvidacijo te vojne. V OZADJU STOJI NEMČIJA LONDON, 9. marca. LRP. Tu se pričenja polagoma dvigati koprena nad skrivnostnimi diplomatskimi akcijami Stockholma za pomiritev med Finsko in Sovjetsko zvezo. Prvotno so v tukajšnjih krogih ugibali, od kod je bila dana iniciativa za to akcijo, iz Moskve, Helsinkov, Stockholma ali Berlina, sedaj pa izgleda, da je že popolnoma ugotovljeno, da stoji za akcijo švedske vlade kot posrednica v resnici nemška vlada v Berlinu. AH sfC'la to na lastno pobudo ali s pooblastilni Stalina, tega doslej še ne moremo zanesljivo Izvedeti. Na vsak način je skle ‘utev miru med Finci in sovjeti v naj-"ečjem interesu Nemčije, kateri bi od eventualne zavezniške pomoči Finski Mogla groziti direktna nevarnost. Razen ega želi Nemčija osvoboditi Sovjetsko vezo na severu, da bi jo lahko angažira drugod in pred vsem v svoje gozdarske namene. ŠVEDSKI PRITISK NA FINCE LONDON, 9. marca. Exchange Telegr. 1 'o poročilu dopisnika »Daily Exprossa« t- Kodanja je Nemčija ona sila, ki stoji >a švedskim posredovanjem med Finci 'a sovjeti. Nemčija se Je v Stockholmu i-oslužHa celo groženj, tako da se je •vedska morala vdati In prevzeti to na. "go. Švedska je šla zaradi grožnje Nemčijo celo tako daleč, da ni prosila samo v Moskvi za mirovne pogoje, ampak je IzvrSIfa tudi na iinsko vlado v Helsinkih !^3močneJšl pritisk, da sprejme sovjetske zahteve. Sovjetska vlada je v resnici podala švedski vladi svoje pogoje, kateri so bili potem sporočeni dalje finski vladi. Pogoje je izročil švedski zunanji minister osebno finskemu zunanjemu ministru fannerju pred dnevi v Stockholmu. Tan-ner je takoj nato z letalom odlete’ v Hp’ inke, kjer se je sešla finska vlada K posvetu. Po seji sta bivši prezident Svinhufvud in bivši poslanik Passikivi odpotovala zaradi nadaljnjih posvetovanj in Dogajanj. ŠVEDI DEMANTIRAJO LONDON, 9. marca. Reuter, švedsko SoslanlStvo v Londonu kategorično zaniha, da bi bila Švedska vlada kakor koli pritiskala na Finsko glede pogajanja s sovjeti. NESOGLASJA V FINSKI VLADI CURIH, 9. marca. »Basler Nachrich-*en« poročajo iz Pariza: Ko je švedska vlada'izročila finski vladi drakonične Sovjetske pogoje za sklenitev miru, ki ^ sprejeti pomenili dejansko kapitulacijo. sta se pojavili v finski vladi dve stru-!!• Del ministrov je bil za odpor do skrajnosti, dočlm Je drugi zastopal stališče, da ™ treba pogajanja sprejeti In poizkusiti, je bi! I sovjetski napad pri Kalanjoki odbit. Drugod artilerijska živahnost: Finski letalci so nadaljevali izvidnike polete in bombardiranja. Sovjetska letala so bila najživabnejša nad Kolko. So-kijarvijem in Viipurškim zalivom. HELSINKI, 9. marca. Reuter. Zadnje finsko poročilo pravi, da so finske čele pri .Viipuriju uničile 2.000 sovjetskih vojakov in odbili napade. MOSKVA, 9. marca. Tass. Vojno poročilo leningrajskega okrožja: Rdeče čete so zavzele 6 otokov v Finskem zalivu, zajele 12 topov ,57 strojnic in 2 milijona nabojev. Sestreljeni sta bili dve finski letali. Sovjetski letalci so /. uspehom bombardirali finske čete. RIM, 9. marca. Stefani. Večina italijanskih listov prinaša vest iz Stockholma, po kateri so boji na /inskih frontah prenehali Petletnica nemške redne vojske BERLIN, 9. marca DNB. Ob 5-letnici uvedbe vojaške obvezne službe, ki bo 16. t. m., je napisal general Brauchitsch v »Lelpziger Ulustrierte Zeitung« članek o pomenu 1935. leta, ki je veljalo za osnovo življenjskih zahtev in pravic nemškega naroda. »Z versajsko mirovno po. godbo ni Nemčija izgubila le vojne sile, izginila je tudi njena samostojna politična opredelitev. To velja posebno v notranjem pogledu, kjer se je zdaj obvezna vojaška služba izkazala kot najboljša šo. la v izobrazbi naroda. Ostvarltev narodnega socializma bi bila brez splošne obvezne vojaške službe nemogoča. V tem Temni so časi sedanjega rodu WASHINGTON, 9. marca. Reuter. Roosevelt je sinoči govoril iz Bele hiše po radiu farmarjem ter jim glede uvedbe farmarskili reform »new deala« med drugim dejal: »Kljub vsem naporom za vzpostavitev mini v svetu, tega ni. Topovi grme po evropskih in azijskih bojiščih, ladje na morjih so izpostavljene bombardiranju. Sredi nevarnosti so USA obnovile svojo zunanjo trgovino, ki je Romunski preračun 106 milijard BUKAREŠTA, 9. marca. Stefani. Finančni minister Constantinescu je podal v parlamentu obširen ekspoze o finančnem položaju Romunije. Prihodnji preračun bo znašal 106 milijard in 500 milijonov lejev. Od tega bo šlo v vojaške namene 14 milijard 250 m!lijonov lejev. Vojni preračun je za šest milijard večji od lan-rkega. Za kritje teh izdatkov bodo uvedli nove davke, ki bodo prinesli blizu milijardo lejev dohodkov. Angleške iigube na m@r|u ‘n v zraku LONDON, 9. marca. Stefani. Letalsko ministrstvo je izdalo snoči 21. listo letalskih žrtev. Po tem seznamu je padlo 5S angleških pilotov, 1 je ranjen, 11 jih pogrešajo. LONDON, 9. marca. Reuter. Admirali-teta javlja: v decembru je padlo 151 mor narjev, 161 pa jih je utonilo. Japonci so nezadovoljni ŠANGHAJ, 9. 3. Ass. Ko je davi prispela vest o novem 20 milijonsiicm amariškem pcsojjiiu Kitajski, so Japonci kazali veliko nezadovoljstvo z ameriško politiko. vendar pa zatrjujajo, da teh 20 milijonov dolarjev ne more vplivali na končno japonsko zmago. CUNGKING, 9. 3. Reutev. Vlada »poroča, da so kitajske čele oddaljene le šo 10 km od Naningu v provinci Kvaaigsi. Ta uspeh je bil dosežen v bojih tekom trga trdna. ZA POMIRITEV MED ROMUNI IN BOLGARI ANKARA, 9. marca. Havas. Tu pričakujejo prihod turškega poslanika v Bukarešti Hamdulaila Sufija Tairioveja, ki pride na konferenco z zunanjim ministrom Saradžoglom. Pred odhodom iz Bukarešte je konferiral z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Prihod j; baje v zvezi s turškim posredovanjem med Romunijo in Bolgarijo. NOVI PREDSEDNIK SAN DOMINGA TRINIDAD, Dominikanska republika 9. marca. Reuter. Za predsednika republike je bil izvoljen Manuel de Jesus Ironcoco de la Concha, ki pripada stranki generala Rafaela Trujilla. Kako so povišane pokojnine staroupokojencem ? Maribor, 9. marca. Svoboda tiska je del kompleksa svobode posameznika, ki je v vojnem času hudo prizadeta. Jemati svobodo tiska je sploh težka stvar; posebno težko prizadene tiste, katerim izvira gledanje »a svet iz načel francoske revolucije, to se pravi demokratom. Lažja je recimo za pristaše raznih levili ali desnih totalitarizmov. Oni so se pomirili z dejstvom, da svobodnega tiska ne srne biti. Svoboda tiska pomeni, da lahko vsakdo napiše in objavi svoje misli, za katere seveda potem tudi odgovarja, če niso v skladu z zakoni. Kadar čitamo, da je v tej ali oni državi tisk nesvoboden, vemo, da je tu vedno nekdo, ki »regulira«, kaj se sme objaviti in kaj ne sme priti v tisk. Posebno značilno je danes, ko se mnogo govori o kapitalizmu in »plutokracijah«, da je vprav v državah, ki so urejene po načelih privatnega ka-oitalizma, mnogo več svobode tiska kakor pa v državah državnega kapitalizma. Stvar je preprosta: tu je »cenzura« združena v eni roki, tam je razparcelirana in je zato tudi kontrola in konkurenca večja. Zanimivo je tudi. da je časnikarska morala višja v državah, kjer je tisk svoboden. Lep primer nam nudi za to Anglija, kjer je v mirnih časih tisk popolnoma svoboden in vendar ne naletimo v angleških listih na žalitve, klevete, obrekovanja, podtikanja, skratka na vso časnikarsko nemoralo marsikaterega »dirigiranega« tiska. V Angliji namreč vsak pisec za svoje javno izražene misli odgovarja in še kako odgovarja! Tu gredo kazni v stotisoče. Le s takimi ukrepi so Angleži obvarovali pravo svobodo svojemu tisku. Angleška javnost je s tem tudi zadovoljna. Drugod je treba šele ljudi poučevati, kaj se sme in kaj ne sme. Sploh ie tudi težko, ker je veliko ljudi, ki tega čuta nimajo prirojenega. Ni dolgo tega, ko je prišel nekdo v redakcijo in natn prinesel v objavo strahovit napad na vodstvo nekega društva. Dejal je, da je vse to čista resnica, kar je napisal. Ko smo mu rekli, da bo moral napad s polnim imenom podpisati, če hoče, da bo objavljen, je kar odskočil. Ni mu šlo v glavo, zakaj naj on nosi odgovornost za svoj lastni spis! V vojnih časih mora tisk marsikje popustiti, v rabo pridejo najrazličnejše utesnitve, vendar se navadno časnikarji tolažijo: naj bo, saj je vojna, bo ootem bolie! V Angliji se na primer utesnitve nanašajo samo na vojaške vesti. Listi se, razen do zmanjšanem obsegu, skoro nič niso izpremenili. Svoboda je celo tako velika, da najdete pisma urednikom, v katerih pisci zagovarjajo nemške vojne metode in v zadnjem času se je še posebno razvila polemika o zapravljanju hrane v angleških vojaških taboriščih: sledljive gospodinje se pritožujejo, kako so videle cele kupe krompirja, ki so ga vojaki zavrgli, one so ga pa s težavo prištediie. V začetku vojne so se angleški listi norčevali iz vojaške cenzure, se-dai so se pritožbe polegle, ker je oči-vidno popustila. Francozi so s prvim dnevom vojne dobili vojaško cenzuro, ki je temeljito iz-premenila strani francoskih časnikov. Nemajhno senzacijo pa je zato povzročila nedavna Daladierova izjava, da bo cenzura na nevojaške članke odpravljena. Veliko listov se zaradi te »prevelike svobode« pritožuje, ker se bojijo, da bi jo njihovi nasprotniki izrabili. V totalitarnih državah ni vojna tiska prav nič izpremenila. Le nekatere države so prepovedale uvoz nekaterih listov. Tako je marsikje prepovedan tudi uvoz sovjetskih listov. Marsikdo se čudi, zakaj so nekatere države storile ta ukrep. Kajti tako slabega tiska, kakor je sovjetski, ne najdete na vsem svetu. Kdor je imel priliko čitati liste iz sedanje Rusije, jih je kmalu odložil, ker take slabe reklame za vodečo kliko ne prenese vsak želodec. Nedavno je nekdo vzkliknil, ko ie zagledal na štirih straneh moskovske ^Pravde« pet Stalinovih slik: »Vsaka država bi morala še podpirati razširjanje sovjetskih listov, ker bi potem marsikoga minilo navdušenje: take sejmske »eklame, kakor jo delajo za svojega boga Stalina, ne vidite nikjer!« Tisk ima svoje kočljivo vprašanje svoboda: kier ie ai. ie slab. Rr. Naredba o povišanju pokojnin staro-upokojencev predpisuje, da bodo dobivali oni staroupokojenci, ki imajo do 20 službenih let, dosedanje draginjske doklade, onim, ki pa imajo nad 20 službenih let, pa bodo doklade povišane za 150 do 20? din mesečno. — Staroupokojenci s fakul-tetsko izobrazbo nad 30 let službe bodo dobili povišane doklade za 400 do 750 din, dočim dobijo staroupokojenci zvanič niki in sluge največ 120 din poviška doklad, enako bodo nekoliko povišane doklade vdovam upokojencev in njih rod-I binskih članov. Rentniki in miloščinarji j pri direkciji državnih železnic bodo dobivali 400, 450 do 550 din mesečni! do -j je jedro današnjega nemškega mišljenja. Polit ki, ki hoče zastopati življenjske interese naroda, je potrebna sila. Najboljši dokaz nemške vojne sile je zmaga na Poljskem, če bi ne bilo sodelovanja Reichswehra z narodno-socialistično stranko, tehničnih naporov v oboroževanju, stotisoče požrtvovalnih ljudi in čvrste volje častnikov ter vojakov, zrušiti versajski diktat, bi ne bil nikoli izpolnjen ukaz vodje rajha z one 16. marca 1935. Stranka je storila mnogo v pogledu duhovne mobilizacije naroda. Pripravljena mora biti na vojaško službo in se trajno nanio naslanjati.« klad. Sirote, hčerke državnih uradnikov, ki imajo po zakonu pravico do pokojnine, bodo dobivale 2000 din, če je ena, 2500 din, če sta dve in 3000 din, če so tri. Dalje bodo tudi upokojencem po novejših zakonih povišane draginjske doklade od 20 do 120 din; za te vrste upokojencev so odložene višje doklade, zlasti za one, ki so v višjih kategorijah in ki imajo nad nad 20 let službe. Pokojnine starih oficirjev in njih rodbin se prevedejo na pokojnino po zakonu od 30. septembr:> 1931. Osebne doklade aktivnih katoliških duhovnikov so povišane za 40%>, za upokojence pa z-a 75%. {-Sjofgjfsa £a Anglijo J@ 3ygos’av!ja ©le-mesi! stabitossfc n«s iakar.u V parlamentarni debati je bila včeraj jpominjana tudi Jugoslavija. Neki angleški minister je dejal, da »hoče Angiii3 jugovzhodno Evropo ohraniti izven vojne. Za Nemčijo pomeni tam pot do Bagdada, dočim iz Anglije ne vodi nobena pot tja preko. Dejstvo, da dobro stražimo pot k Bagdadu, ne pomeni pretnjo Balkanu, hočemo jo samo zapreti za Nem čijo. Jugoslavijo smatramo za element stabilnosti na Balkanu. Država je, ki lahko prepreči kaos in nered, ki bi lahko uničil Balkan ua korist Nemčije. Nevtralnost Jugoslavije je eden izmed ciljev naše zunanje politike. Mi bomo potrebovali njeno iskreno sodelovanje v ponovni ?z* gradnji Evrope po, ponavljam, po vojaški zmagi nad Nemčijo.« Volivni zakon podpisan Kraljevi namestniki so včeraj podpisali novi volivni red za narodno skupščino, ki predvideva tajne volitve. Senator Vilder v Beogradu V Beograd je prispel predsednik izvršnega odbora SDS ter med drugim obiskal prosvetnega ministra Maksimoviča in ministra pri predsedništvu vlade dr. Bariša Smoljana. Milan GroS v avd enci Knez namestnik Pavle je sprejel Milana Grola kot novega predsednika Demokratske stranke po smrti Ljube Davido-viča. Organizacija Radikalne stranke v Sioveni i »Politika« poroča: »Iz Beograda se je vrnil v Ljubljano dr. Janko Kosti, član izvršnega odbora skupine okrog »Slovenske besede«, ki ga je sprejel prvi podpredsednik glavnega odbora Radikalne stranke Miša Trifunovič. Dr. Kosti je poročal o delu obnavljanja stranke v vseh srezih dravske banovine po februarskem obisku dr. Puca, dr. Koruna in dr. Kostla pri prvakih stranke v Beogradu. Dr. Kosti je Trifunoviču prečita! novinske napade, posebno ljubljanskega »Jutra« na politično skupino slovenskih radikalov. Trifunovič je dr. Kostlu dejal, da »Radikalna stranka nikoli ni prekinila niti zavrla sodelovanja s politično skupino okrog »Slovenske besede« kot predstavnikom slovenskih radikalov.« Revizi|a zakona o SKJ Na zadnji seji vlade je bil sestavljen poseben odbor, ki se bo peča! z revizijo zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Odbor tvorijo vojni minister, minister za telesno vzgojo naroda in gradbeni minister dr. Krek. Za Srbe na Hrvatskem »Če primerjamo položaj srbskega kmeta izVen Hrvatske z onim v njej, vidimo, da je Srbom v banovini znatno bolje kakor drugod. Akcija Srpskega Kola sicer še ni tako uspešna, kakor je ona Seljačke Sloge, ker so bili Srbi med diktaturo preveč razcepljeni. Srbski kmet v Hrvatski bo sprevidel, da se mora tudi on kakor hrvatski organizirati. Moč naroda ne izvira od oblasti, nego od njega samega, iz njegove zavesti, razboritosti in uvidevnosti. Z miloščino še nihče ni obogatel, treba je vztrajno in načrtno delati. Zato je treba aktivne in požrtvovalne gospodarske in prosvetne srbske organizacije. Hočemo, da zavlada po vsej Hrvatski napreaek in zadovoljstvo.« " (»Hrvatski Dnevnik«). Zborovanje v Subotici odgodeno Delegati subotiških Hrvatov so zaprosili dr. Mačka, naj se velika mannifesta-cija v Subotici, ki bi imela biti jutri ij1 na katero se je pripravljalo 60.000 ljudi-odgodi. Nov datum še ni določen. Muslimani so veliki Sovani »Muslimani so veliki Slovani, vezani na rodno grudo. Vse r.jih simpatije so na strani Hrvatov in onih Srbov, ki so za sodelovanje s Hrvati v pošteni upravi iij avtonomiji. Te simpatije so rezultat skupne borbe in opozicije proti upraviteljem, ki so njih zemljo povedli v- pro-jaasU (»Nova Riječ«). bila prekinjena. Gospodarski neuspeh v nekaterih državah Evrope je dovede! do diktatur. V Ameriki pa uporabljamo demokratska sredstva za napredek svojega poljedelstva in ohranitev svobode pred diktaturo. Temni so časi, v katerih živi sedanji rod, mnogi se vdajajo strahu in obupu. Toda, verujem da bodo USA prestale vse izkušnje in nezadovoljstva.« MARŠAL BALBO V EGIPTU KAH1RA, 9. marca. Havas. Guverner italijanske Libije, maršal Balbo je prispel V Kahiro, kjer so ga pozdravili italijanski poslanik, zastopniki egiptske vlade, angleškega poslaništva, vrhovni poveljnik angleške vojske in druge odlične oseb nosti. Iz Kahire se bo vrnil v Tripolis. MALI SPOPADI NA ZAHODU BERLIN, 9. marca DNB. Zahodno od Forbacha je nemška patrulja zajela francosko strojnico. Sovražnik je imel več izgub, nemška patrulja pa lo enega ranjenega. OSTANKI NEMŠKE KRIŽARKE PRODANI MONTEVIDEO, 9. marca. Reuter. Med nemškim poslanikom in znanim uvoznikom Juliem ‘Vego Helguero je bila podpisana pogodba o prodaji ostankov „Adnrirala Grafa von Spee“. Posebna točka vsebuje sklep, da se vsota, za katero je bila križarka prodana, nc sme izdati. STEINHART PRI MOLOTOVU MOSKVA, 9. marca Tass. Laurence Stein-hart, ameriški veleposlanik, je imel v Kremlju čez eno uro trajajočo konferenco z Molotovim. BRAZILSKA VLADNA KRIZA REŠENA BUENOS AIRES, 9. marca. Ass. Vladna kriza je reš3na z vstopom Ezcurre in Luisa Barberisa v vlado. SESTRELJENO NEMŠKO LETALO LONDON, 9. 3. Reuter. Včeraj je bilo sestreljeno še eno nemško letalo nad Severnim morjem. NEMIRI V INDIJI BOMBAJ, 9. 3. Reuter. Deset domačinov je bilo ubitih in 30 ranjenih v boju z angleško s railo in 350 Iribi, ki so ho e i vdreti v Beludžistan. Z ANGLEŠKEGA DVORA LONDON, 9. marca. Kralj in kraljica sta sinoči odpotovala v Windsor. LETALSKA ZVEZA NEMČIJE. S HOLANDIJO BRUSELJ, 9. marca. Havas. Dne 11. t. m. bo vzpostavljena direktna zračna zveza med Rollerdamom in Berlinom. Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno jasno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 2.3, danes najnižja —14,9, opoldne. 2.5. Višina zapadlega snega je 4 cm. Borza. Zurieli, 9. marca. Devize: Beograd 10. Pariz 9.85, London 17.39, Ne\v Vorlc 416, Milano 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50 ,Sofija 3.30, Budapešta 79*/«, Ato-ne 3.55, Bukarešta 3.40. ob Weilešdvi Aifonz Pipan Medtem ko so vojskujoče države v obeh taborih pripravljene za primer »bliskovitega« napada in samo čakajo na Povelje, si nevtralci prizadevajo, da bi Pridobili državnike Anglije in Francije na eni in Nemčije na drugi strani za ustavitev medsebojnih sovražnosti. Vsi se počutijo v svoji nevtralnosti nesigurne in zavedajo se, da bodo le tako rešeni voj-Pih grozot; ki jih bo v primeru neuspeha Prinesla bližajoča se pomlad. Vrste se konference nevtralnih'vladarjev in ministrov,.ki,poudarjajo resnost svojih držav, a: reakcija nanje so le . radijski odgovori ■vojskujočih se državnikov, ki ne odstopajo od svojih ciljev niti za las. Med nevtralce v sedanjem evropskem konfliktu spadajo tudi Zedinjene države, ki imajo zaradi svoje nevtralnosti velikanske gospodarske koristi. V zaščito svojih interesov pred kakšnimi nevšečnostmi, še je sedanji predsednik Roosevelt odločil — prav tako kot je to storil med svetovno vojno predsednik Wilson, ko je poslal v Evropo svojega odposlanca polkovnika Housea in ko se je le-ta vrnil, so stopile Zedinjene države v vojno na strani zaveznikov — da pošlje na opazovanja v Evropo svojega odposlanca, da prouči položaj in pripravi kakšno morebitno pot za ureditev nove Evrope. Sumner Welles je danes mož, v katerega so uprte oči vsega sveta. Marsikoga ie zopet navdalo rahlo upanje, da bo po obiskih v glavnih, v sedanjem položaju zainteresiranih središčih, vendar našel kakšen izhod za posredovanje, kljub njegovim izjavam, da misija, ki jo vrši, nima namena kakršnega koli posredovanja, nego samo proučavanje položaja. Da so videli tudi odločilni činitelji v Angliji, in -Nemčiji možnost posredovanja, sta pokazala zadnja govora, ki sta jih imela Chamberlain-in Hitler in v katerih sta ponovno postavila vsak svoje zahteve. Brez dvoma sta bila ta dva govora izrečena v dobrodošlico in informacijo Wellesu in Taylorju ob prihodu na evropska tla. V Italiji, kjer je bila prva, lahko rečemo »informativna postaja« za nadaljnjo pot, se je sestal Welles najprej z grofom Cianom nato pa z Mussolinijem. Vsebino njunih razgovorov drže še za enkrat v strogi tajnosti. Domneva pa se, da razen obrazložitve stališča - Italije v 'sedanjem pojožaju ni bilo sklenjenega ničesar konkretnega in so glavne razgovore preložili za konec turneje, ko se Wel!es .vrne z obiskov v Berlinu in Parizu odn. Londonu. Težko je^reči ali bomo vsebino , teh govorov kn^alu slišali, gotovo pa je, da Nemčija vsaf za enkrat ne bo odstopila svojih zahtevah. Razgovori naslednjih dni bodo pokazali ali lahko upamo na kakšna mirovna pogajanja ali ne. Odločilni bodo v tem brez dvoma posveti v Berlinu in Parizu odn. Londonu. Pri tem pa moramo biti za enkrat zelo skeptični, kajti veliko vprašanje je, ali bo We!les sedaj res zbiral samo podatke o gospodarskem in političnem življenju v Evropi in te predložil predsedniku Rooseveltu ali pa ima tudi že pripravljene kakšne taine konkretne predloge za Nemčijo in Francijo odn. Anglijo. Ge bo veljalo prvo, potem ni veliko izgledov v skorajšnji mir ali vsaj v mirovna pogajanja, kajti preden se vrne Welles v Italijo in potem v Ameriko, bo poteklo precej dragocenega časa, kar lahko postane usodepolno, če bo pa veljalo drugo, da bo s svojimi predlogi uspel, lahko tiho upamo v rešitev Evrope. Gotovo je pa želja vseh, da se misija Sumnera Wellesa ne bi končala brez uspeha, vsaj tako ne, kot se je svoj čas klavrno končala misija lorda Runcimana. Konture kmečke države po hrvatsklh načeSili Predsednik Zavoda ža preučevanje kmetskega in narodnega gospodarstva, dr. Rudolf, Brčanič, je imel nedavno v dvorani Gospodarske sloge v Zagrebu Predavanje o kmetski državi, iz katerega posnemamo nekaj glavnih misli. »Problemi politične organizacije in zlasti državne organizacije — je dejal predavatelj — zanimajo dandanes javnost dosti bolj, kakor nekdaj. Živimo v izred-tti dobi, v kateri nastajajo nove oblike ljudskega življenja. Dinamizem dogodkov se vsak dan veča. Pri nas opažamo Prve oblike onega, kar bi mogli imeno Vati kmetsko državo. Problem države se Postavlja pri nas v-več oblikah, največ zanimanja pa .zbuja problem zložene države: vprašanje reorganizacije Jugoslavije na federativni podlagi in vprašanje . formiranja svobodne Hrvatske. Obstaja Pa problem moderne države obče, ker je la. zašla v občutno krizo. Imeli smo dovršen tip države, ki je bila rojena iz liberalizma 19. stoletja, ki je pa dandanes dejansko ni več. To, kar je od te države ostalo, je bleda, neizdelana birokratska forma, kateri manjka vsebina. Nekdo ie dejal, da je laže zlomiti tiranijo kakor birokracijo. Liberalnih pravic je vedno Pianj, liberalna birokracija je pa ostala.« Po tem opisu položaja v splošnem je Prešel dr. B : č a n i č na problem kmetske države. S tem imenom označujejo v Evropi one države, ki imajo večino kmetskega prebivalstva, ali v katerih vladajo kmetske stranke. To pa še niso obeležja kmetskih držav v smislu orgamzacije Pblasti v interesu kmetstva. V zgodovin’ Ke 'ni bilo tako organizirane države, zakadi tega prevladuje splošno mišljenje je kmet anarhičen da ne ljubi države 'n želi imeti z njo čim manj opravka te j*3 državna organizacija za kmetsko živ-'ienje sploh ni potrebna Tako mnenje je j^oglo nastati* samo zaradi tega ker imetje doslej še niso imeli svoje države. ampak so prihajali z nio v stik samo tedaj, kadar je bilo treba cepiti otrok: Pr°ti kozam pošiljati jih v šolo odhaia* k Voiakom. plačevati davke in ;me* °Pravka z orožniki ali eksekutorji. Take države seveda kmetje niso smatrali za svojo. Toda dandanes tudi kmetje 'vse bolj in bolj spoznavajo potrebo državne organizacije, ki bi Služila njihovim težnjam. Vprašanje nastaja sedaj, kakšna naj bi bila »kmeiska država« za razioček od »meščanske države« in »delavske države«? Meščanska država je postavila mesto kot vzor. Zgrajena je na antitezi mesta in okolice. Delavska država jemlje za temelj tovarno in formira na njeni formi ekonomske in politične organizacije, vas pa pretvarja v poljedelsko tovarno, v kateri postanejo tudi kmetje delavci. Po analogiji, meščanske in delavske države se bo ustvarila tudi k m e t-ska država, katere-temelj bo vas. Organizacija države še izvrši 'po vzorcu organizacije vasi. Tako državo si moremo zamisliti kot veliko vas pred vdorom kapitalizma na podeželje. Organizacija vasi ni tako preprosta, kakor se zdi. Mimo tega, da se mora vsak gospodar bri gati za svoje posle, obstajajo tudi velike skupne organizacije, katere je vas usta novila, da more živeti v skupnosti. Ob •bajajo skupni pašniki, skupni gozdovi, a v mnogih vaseh tudi skupne kovačnice ;n skupni mlini. Odnošaj posameznika do skupnosti odreja običajna pravica. Dalje obstajajo na vasi skupne službe: pastirji ovčarji, čuvaji, logarji itd. Kar je bil v vasi gbzd in pašnik, to mora biti v moderni državi vse, kar oredstavlja prirodno bogastvo in iz nje-ga izviraioče energije (elektrarne itd.) Ta prirodna bogastva so torej v kmetsk5 državi skupna. Kar so v stari vasi mlini n kovačnice, to mora biti v moderni dr lavi lahko in težka industrija. Kar je v stari državi skupna služba, to ie v moderni državi vsa uprava (vse uradni-■tvo). Vse javne funkcije, tudi svobod ”'h poklicev, se morajo izvrševati v in •eresu skuonosti in celote. Po ideologij bratov Radičev je kmetstvo kudstvo 'narod), toda samo zloben človek lahko rdi. da kmetu niso notrebn’ strokovnia-v; in drugi stanovi Kmetska država je !e država, v kateri dajejo kmetje ton, ki -mi, boli ia SkrTX%**** kIlodoht -j) sloni na njihovih ramenih in ustreza njihovim interesom. Pri tem ni treba, da so ekskluzivni, ker poznajo obliko kmetske demokracije, ki omogoča svoboden razvoj vsakemu stanu in vpliv vseh slojev na oblast. Dr. Bičanie je odklonil obliko stanovske države, kakor jo oznanja papeževa poslanica Ouadragesimo a-nno, ker se ta oblika v kmetski državi ne more uporabiti. V tej poslanici kmetje sploh niso omenjeni, zato je treba šele počakati na to, kakšno stališče bo katoliška cerkev zavzela nasproti kmetski državi. Dalje je govoril o organizaciji gospodarstva v kmetski državi ter postavil nasproti zadružni tendenci idejo »gospodarske občine«. Občina mora biti manjša, ka-tor so sedanje, in njene samoupravne funkcije se morajo zmanjšati, toda v zameno morajo dobiti več gospodarskih funkcij. Zarodke gospodarske organizacije kmetske občine predstavlja Gospodarska sloga. Postavlja se tudi vprašanje, kaj bo z organizacijami, ki so izven skupnosti kmetstva. Tu je treba misliti predvsem na industrijo, gospodarske zbornice itd. Te zbornice so ostanek srednjeveških gospodarskih organizacij in ne ustrezajo več sedanjim modernim gospodarskim potrebam. Njihova naloga je braniti gospodarske interese in stanovsko čast svojih članov, s tem pa morejo zaiti v navzkrižje z interesi večine naroda. V gospodarstvu pri takih ustanovah ne od- loča važen faktor, t. j. delavstvo. Treba bo organizirati ustanove, ki bodo ščitile interese konsumentov. Treba je preiti v dirigirano organizacijo gospodarstva. Ob koncu je predavatelj govoril o ;kon-turah kmetske države. Politična organizacija kmetskega ljudstva že predstavlja kal nove organizacije izvršilnega obla-stva. Organizacije Gospodarske sloge predstavljajo začetek gospoGarskih občin. Obstajajo pa tudi že sindikalne, delavske in naineščenske organizacije. Proces desurbanizacije (razmeščanjema) države se pojavlja tudi že drugod. Mestno prebivalstvo se razseljuie. Moderna tehnika je razbila izolacijo mest. Polagoma se že odstranjujejo razločki med mestom in vasjo. Kaže se torej očita tendenca izenačevanja. Kmetska politika bo omogočila, da se bo izvršilo to izenačevanje brez škode. Omogočila bo, da bomo sledili razvoju modernega življenja, pri tem pa še dalje ostali kmetski narod.« — Misli dr. Bičaniča so zanimive, ker nam prikazujejo, kako si Hrvati zamišljajo organizacijo države po svoji kmetski ideologiji, čeprav se ta ideologija n. pr. v Sloveniji ne da preprosto kopirati, ker bi pomenila usvajanje nečesa, kar ne ustreza v vsem naši posebni socialni in gospodarski strukturi. Rešitev svoje ureditve moramo Slovenci najti iz sebe! Moremo pa seveda prisvojiti od Hrvatov vse, kar bi ustrezalo tudi nam. -r. P©ni©n altehe S! Vladimir Kreft Kmet Zupan Franc iz Kamnice je v »Večerniku« od srede, 6. marca, napisal pismo uredništvu, v 'katerem na drastičen način kaže na vzroke, ki so krivi velikega zauživanja alkohola na Slovenskem. Že pred tem sem napisal članek o tem vprašanju s prošnjo uredništvu, da ga priobči v sobotni številki dnevnika. V osnovnih mislih se pismo kmeta Zupana in moj 'današnji članek strinjata. Zauživanje velike količine alkohola pri Slovencih je znana stvar, je važno vprašanje, ki .čaka že leta in leta na rešitev. To vprašanje, ki je.zlasti važno za nekatere .predele Slovenije, ima globok koren v slovenskem ljudstvu, bodisi da to prebiva na vasi ali v mestu. Tega vprašanja se zato ne da rešiti n. pr. s kratko zahtevo, da je treba uvesti tudi kontrolo nad alkoholom, ki ga ima kmet doma v kleti, kakor je to nekdo pred kratkim v „0 nekem strokovnem listu predlagal,-Še tako stroga uredba bi še vedno našla v iznajdljivem ljudstvu priložnost, ki bi omogočala nemoteno zauživanje alkohola. Iz moralno narodnih ozirov pa; tudi tako stroga kontrola ne bi bila umestna, ker bi ljudi napeljevala k tihotapstvu in drugim enakim neprimernim lastnostim. Danes lahko tudi trdimo, da ima alkoholno vprašanje nekoliko drugačen značaj, kakor ga je imelo svojčas. Dan za dnem postaja vedno bolj socialno gospodarsko vprašanje in istočasno tudi vprašanje, na katerega zelo vpliva sedanji čas. Tu tičita dva glavna vzroka'j alkoholnega problema Slovenije in njuna primerna rešitev bi pomenila bistven preobrat v tej zadevi. Slovenski kmet ima sadovnjake, ki mu dajejo jabolka in slive, ima pa tudi svojo gorico, ki mu rodi dobro kapljico. Letine so sicer različne, vendar skoraj vsako leto obrodi eden ali drugi sadež, ki nudi kmetu neki dohodek. In prav tu se prične tragična pot kmeta in njegovega pridelka. Cene jabolkom in slivam so nizke; cene sadjevcu in žganju so tudi nizke; cene vinu so sorazmerno za kmetska vina še nižje. Kmet, ki mu je že za denar skrajna sila, proda po ceni, ki mu jo kupec ponudi; večkrat že prodajo nekateri jabolka preden so dozorela ali vino pred trgatvijo. Drugi zopet čakajo na boljšo ceno, tretji pa so mnenja, naj se alkohol doma konsumira, »saj je cena nizka« in ne bo velike škode, če se pr:de>ek doma popije. In tako se.ljudje zbiram, pri žganjekuhi, v vinski kleti ali v kmetovi sobi: .oogovar' jo se o svojih težavah, o teni svojih pridelkov, in o časih, v katerih živijo in razumljivo je. da pri tem pijejo. Navedene težave se ponav'ja'0 pri slovenskem kmetovalcu vsako.leto: če proda svoj pridelek, je izkupiček. skromen, če čaka na kupca ali na boljšo ceno. Da upori na firj ja e® v) o %H vanmii ■ t*' 3os'/p MravUsk f Na Kočevskem se [& aačeš ptvž, lam končal zadnji kmečki upor se |i IX. ZADNJI UPO&I ' XVIII. stoletju je spadala h Kranjski tudi pazinska grofija. Tu je bilo icla 1712. pozori šče. kmetskega upora Vzrok so bile diference med kmeti in upravi -l jeni groiije Gaetanom Marolli-jcm. L: por se je tako razširil, da je moral kranjski deželni glavar opozorili prebivalstvo s posebnim patentom na strogo prepoved zbiranja oboroženih kmetov. Zdi se pa. da do resnejših spopadov ni prišlo. >• aslednji večji nemiri kmetov so bili ieiu 1718, v framskem dominiju; žal pa razen dejstva samega ni znano o lem nič. ' • Lela 1737. so nastali nemiri na Dolenjskem. Dvorni vojni svet je poslal nad rebelo i(narinski polk vojaštva. \iada pa preiskovalno komisijo, ki naj bi uredila sporne zadeve oziroma ugotovila vzroke nemirov. Izdan je bil Uidi slrogi nalog, da je poloviti vse kolovodje in jih oddali sodniji. Več o poteku upora ni znano. Jurfš na |e'.ene Značilen je povod za spodnještajerski kmetski upor leta 1710.; pravijo mu tudi juriš na jelene. Divjačina, ki jo je gosposka čuvala, je napravila kmetom na njivah veliko škode, za katero gospoda seveda ni hotela odgovarjati. Zalo so se kmetje dogovorili in uničevali divjačino, kjer in kolikor so mogli. To je bilo že v zimi 1739—10. Da uduši gibanje, ki je grozilo zavzeli večje dimenzije, je vlada prepovedala meščanom (Iržanom) prodajali kmetom puške, smodnik in svinec. Naročila je graščinam, da kolovodje polovijo, kjer bi to brez hrupa slo, in jih odpravijo v Gradec. Zaprosila je dvorni vojni svet tudi za 5C0 mož vojaštva iz Ogrske, (prišli so iz Medžimurja, železnega in zaladskega komitata). in ti so vstajo s silo zatrli. Podrobnosti o vstaji in kazni puntarjev žal niso znane. Lela 1719. so se zopet uprli gornjegrajski podložniki v Lučah, Tirosku in pri Gornjem gradu zaradi naklade na sol. Hoteli so napasti celo solinski urad v Kamniku in se polastili soli, toda uradnik Martin Detela je zaprosil za vojaško asistenco, zaradi česar so izgredi izostali. Nad loški grad Ne dolgo po izbruhu francoske revolucije je prišlo tudi ob Savi do uporov. Podložniki iz Loke (pri Zidanem mostu) so se 30. junija 1790 zgodaj zjutraj zbrali, — povod ni znan, - se navalili na loški grad in prisilili graščaka barona Apfallrerja, da je moral na javnem govorniškem odru izjavili, da jim ni treba več delali tlake niti več odrajlati žita in desetine. Graš-, rak se je vdal in storil zahtevano, ni se mu pa sicer zgodilo nič žalega; neko dekle pa, ki se je repenčila, so slekli in pretepli. Pohod v Sevnico iz Loke so odšli puntarji v Sevnico; tja jih je prišlo že 3.000. Tu so tudi z na jemnikom sevu iške graščine napravili kakor prej z baronom in do- mu to neprijetno čakanje daje pravico do zauživanja pridelka itd. Današnja doba pa še v večji meri vpliva na zauživanje alkohola. Ljudje ne vedo, kaj jim bo prinesel drugi dan, zato se držijo načela: pijmo in jejmo, dokler je še čas. Rešitev alkoholnega vprašanja v Sloveniji je zato v glavnem po mojem mišljenju naslednja: primerna cena Jabolkom, •;adi3vcu, žganju In vinu, takojšnja prodaja imenovanega pridelka in v tej zvezi preureditev trgovine z alkoholnimi pijačami. To je iek, ki bt zadovoljil obe strani: kmetovalca kot pridelovalca »nesrečnega« slovenskega alkohola in istočasno tudi vse one, ki trdijo, da povzroča za- nživanje alkohola pri slovenskem narodu degeneracijo. segii, da je isti dal takoj po bobnarjih razglasiti, da kmelom ni treba razen deželnoknežjih davkov in kaplanove zbirce dajali nič. Grajskega pisarja, ki se je zoperstavljal, so vlačili za lase in ga hudo zdelali. 1. julija so prišli vslaši v Planino, da še lam dosežejo „svoje pravice". Z zvonjenjem v farni cerkvi so dali znamenje za upor in šli potem nad graščaka Protha-sija. Ta jo pa na srečo imel v gradu 15 vojakov, in da stvar zavleče, je puntarje s prošnjami in opomini zavlačeval. Ko vse skupaj ni nič pomagalo, so hoteli vojaki s streli v slepo spravili upornike k pameti. Pri tem pa je bil eden izmed rebelov ranjen. Ko so sc vslaši še nekaj obirali okoli ranjenca, je grajskih 15 vojakov napravilo izpad, streljali so v množico in jih 10 ranili. Nato se je vse razbežalo in mir je bil zopet vzpostavljen. Malo pred tem se je bilo uprlo tudi podložnišlvo onstran Save in so šli na 'šrajbarjev turen (pri Leskovcu. Krško). Vodja upora je bi! Andrej Do-mitrovič. Njega in 13 pa,‘-i'5ev so prijeli in zaradi puntanja ustrelili. Umirajoč je baje Domilrovič še rekel: „De-'selino le dajle gospodi, ker jo je Bog jposlavil; toda za tlako in žilno dajatev | raje umrite z menoj.“ Domneva se, da | se je zanesel upor v loško graščino z | onstran Save, na Dolenjskem pa je bil I upor morda odmev francoske revolu-! cije. Med Jraac«sko okupacijo Ko so zasedli Francozi lela 1S09 Kranjsko, so ji naložili precejšnjo kon-tribucijo, Kmetje, ki so bili prepričani, da bo ccsav. kmalu spet odvzel Francozom Kranjsko, pa naklad niso hoteli plačali oziroma so jih plačali šole po pritisku. Prav tako tudi niso pod- pisali novega francoskega vojnega posojila. V Kočevju se je zbralo začetkom septembra okoli GOO kmetov, ki so sc boleli postavili davčnim ekseku-lorjem v bran. Toda došlo vojaštvo je upornike brž razpršilo. V noči od 8. na 9. septembra pa so Kočevci v Metliki in Kočevju razporejene vojake dejansko napadli in jih več ubili, oddelek 30 mož pa zajeli in odvedli v avstrijsko Reko. Komandant zasedbene vojske general Baragnay je brž strogo nastopil proti upornikom. Francozi so dve vasi, Poljane'in Kostel zažgali, ljudstvo pa je zbežalo, Toda zunanji agenti in agitatorji st) ljudstvo še dalje hujskali, tako da se je vzdignil plamen vstaje po celi Dolenjski, V Kočevju so kmelje napadli novomeškega komisarja na gradu Gaspari-na in ga ubili: tudi okrožnega glavarja so z več streli ranili. Položaj je poslal za Francoze kočljiv, ko se je 18. septembra (1S09) zbralo v Novem mc-slu 2000 oboroženih vslašev. Tedaj se je na prošnjo Francozov podal ljubljanski škof Anton Kavčič med puntarje in jim pojasnil dejansko stanje; istočasno je storil tudi general Barag-nay polrebne vojaške korake. Drugo ob drugem je imelo zaželen uspeh, kajti upor je ponehal. Toliko pa je upor vsaj imel uspeha, da je podkralj Kranjski že prej naloženo posebno konlribucijo črtal. Mnogo kolovodij upora so polovili in jih ostro kaznovali. Mesto Kočevje pa je bilo za tri dni, od IG. do 18. oktobra izročeno francoskim zasedbenim četam v plenitev. Tako je prav na Kočevskem, kjer se je prvi veliki kmetski punt začel, tudi zadnji upor končal. KONEC P fiW8jB ure&mltu Gospod urednik! Pod tem naslovom se neki čiankar :z jVlesnn.a zaletava v, prosto; žg.mjesulio. Ako kmet plača davek od zemlje, potem pa ga še naj plača od vsakega p ro z voda posebej, tak pač ni pr.jatelj kmeta ;n ne pozna njegovih teženj, četudi živi med kmeti. Kakor sem iz dopisa razvide!, ga najhuje jezi. če kmetje kolinijo — po navadi samo po dvakrat na leto — .n da tanrat pijejo vino. ki so s: ga sami pridelali. Vmo pije kmet pač zato. ker sa ne more prodati. Dobro kv.aPteto :>roda, za dom mu pa ostane le 7% slabšega vina. ki ga dopismk kmetu ne privošči. Tisti torej, ki vstaja ob dveh ;n gre spat po deseti uri ter dela kot črna ž v na se ne bi smel zbrati s sorodniki in popit5 nekaj litrov vina?! Te dni seni čital statistiko, koliko se v posameznih državah letno pop je. V Jugoslaviji pride na osebo letno 21 litrov. v Franciji 154 litrov; torej se v Franciji konsumira več kakor petkrat aSjtgjpipp *pi Umetniški važer v P3&sju Pretekli torek je bil v ptujskem gledališču Umetniški večer, na katerem ;e nastopila ptujska umetniška skupina. J, Jarc je poudaril v uvodni besedi pomembnost takih večerov in slovenske besede v Ptuju, nakar je recitiral Tone Šifrer iz cikla »Dom med njivami«. Pesmi, ki so izšle v »Zvonu«, razodevajo pesnikovo miselno občutje do podeželja ter so barvito napisane; le da jih je Šifrer malo prehladno recitiral. Anton Ingolič je bral odlomek »Petrunova smrt« iz romana »Na splavih«, ki izide za letošnjo Veliko noč pri »Modri ptici« Avtor je recitiral odlomek, ki orisuje zadnje trenutke splavarja Petrntta, z dokajšnjim podoživljanjem. Sledilo je izvajanje Beethovnovega Allegra iz pomladne sonate in Nerudove Slovanske uspavanke; violino je igral .1. P a v 1 e t i č. pri klavirju pa je bila M. Kabajeva. Zadnja je izvajala tia večeru svojo Rapsodijo, ki je spominjala na naše narodne motive, dočim je J. Gregorc zapel Loe\vejevo Uro in arijo iz opere Mi-gnon. ^ V pantomimi »Iz mraka« pa je Joža Žižkova z občutjem podala ne-utešeno večerno hrepenenje. Večer je zaključila Cankarjeva dramska slika »Nevarna igra«, ki je bila prvič izvajana. Delo, ki ga je zrežiral Fran Žižek, je vse prej kakor odrsko. Na deskah je treba dejanja in še enknt dejanja. Še tako globoke misli in dognanja so na deskah bob v steno ter se razgubijo v človeku po predstavi, če niso zrasle iz dejanja, iz živega življenja. Cankar je napisal to dramsko sliko potem, ko se je že vse zgodilo, ko so se ljudje umirili ter so že »onstran« dogodkov, ko je vse samo še besedna igra Vendar pa je tudi ta besedna igra prej pripovedovanje kakor igra. Dela tudi igralci (VVilhelm. Vera Remčeva in M. Bratkovičeva) niso mogli razgibati, -rč. »KOBANSKI MOTIVI« Akademski slikar Lojze Šušmelj bo izdal za letošnjo Veliko noč, torej v nekaj dneh, knjigo izvirnih linorezov »Ko-banski motivi«. Linorezi bodo kot tak: prvo strjenejšo delo o mladem kozjašketn umetniku, ki je z uspehom razstavljal zadnja leta v Celju, Rušah in Mariboru. Prav tako in še boij pa bodo »Kobanski motivi« zanimivi in važni po pokrajini, ki bo v knjigi prvič umetniško obdelana. Linorezi prinašajo cel niz krajev z naše severne meje ter prikazujejo življenje in človeka na tej pokrajini. Po knjigi bodo gotovo z razumevanjem segli vsi, ki jim je do naše severne obmejne pokrajine, prav tako pa zasluži avtor Šušmelj vso razumevanje javnosti. Knjigo, ki bo stala v ljudski izdaji 50 din in numeriram luksuzni izdaji 100 din, naročite v sub-skribciji pri avtorju: Lojze Šušmelj, akad. slikar, Selnica ob Dravi. k. Jugo«!av3!a vrtita Orlen+a. Nedavno je izšla na Dunaju knjiga »Jugoslawien. das Tor zum Orient«-, ki jo je napisal kipar Walter Pochlatko. Knjiga je napi- j sana sicer zelo objektivno, kar moramo pohvaliti, toda v njej ni besede ne o Hrvatih ne o Slovencih. Ozemlje, ki ga Pochlatko opisuje, sega samo od Vojvodine do Macedonije in pozna le Srbe in — Nemce. Tem posveča posebno poglavje, Hrvatom in Slovencem nobene besede, in vendar se knjiga imenuje »Jugoslavija...«! Pač, nekaj v knjigi le dokazuje, da žive v Jugoslaviji tudi Slovenci, slika »Slovensko dekle«, ki je natisnjena v poglavju — »Pri nemških mnm^nah«. k Vodno gospodarstvo gozda je prvi prispevek, ki ga objavlja hajnovejša druga številka III. letnika naše strokovne revije »Gozdarski vestnik« v Mariboru. Napisal ga je ing. M. Šušteršič. Ostali članki se ukvarjajo s tesanjem gred z gozdnogospodarskega zrelišča (F. Pleško), delitvijo gozdov (ing. A. šivic) in kmečkimi nasadi v okolici Kranja (M. Hanz-lowskv). Dalje slede dopisna gozdarska posvetovalnica, zakoniti predpisi in okroi nice, dopisi, gradivo za gozdarski slovar, lesna trgovina itd. toliko. In vendar je Francija ena izmed najbolj naprednih in kulturnih držav. Ce bi bil alkohol povzročitelj pobojev ;n tepežev, potem bi moralo biti v Franciji tedensko najmanj petkrat toliko tepežev in petkrat toliko pobojev kakor pri nas. Že za časa Rimljanov so gojili tu trto, se je pilo in je zrasel zdrav rod in šs danes dobivajo mesta svoj naraščaj iz »zapitega« podeželja, ker bi mesta sicer že v tretjem kolenu izumrla, kakor trdi statistika. — Od vinogradništva živi. kar se vedno poudarja v uaši državi, nad dva milijona ljudi. Kaj bi pa dopisnik posadil po hribovitih skalah? Končno je alkohol redilen in ga mora vsaka lekarna imeti kot zdravilo v zalogi. Čital sem tudi, da veliko več ljudi umre, ker preveč jedo. kakor zato, ker preveč pijejo. Videl sem človeka, ki je toliko poobedoval, da bi se lahko trije najedli. Nikotina, ki je veliko bolje škodljiv, nihče ne napada, samo to ubogo vino, ki redi petino naroda, je nekaterim trn v peti. Iv. V-Č. ^stslsios REVIZIJA ZAKONA O SOKOLSTVU? V četrtek je ministrski svet razpravljal tudi o prenosu kompetenc ministrstva za telesno vzgojo. Po sporazumu obsega namreč delokrog banovine Hr-vatske tudi kompetence ministrstva za telesno vzgojo, sokolska organizacija katere starešina je kralj, pa se ravna po posebnem zakonu. Ker tudi na zadnji seji ministrskega sveta ni prišlo do rešitve, je bil izvoljen posebni odbor, ki bo moral najti izhod eventualno tudi * revizijo zakona o sokolstvu. POKRAJINSKI SOKOLSKI ZLET V Celju bo 29. in 30. junija medžupn' zlet v proslavo 50 letnice Celjskega Sokola. Pokrajinski zlet Saveza SKJ v Cs-Iju bo velika narodna manifestacija Prihodnji mesec bodo razposlani zletn: znaki. Z znaki bo zvezan popust na železnici in prost vstop k vsem zletn.m prireditvam razen akademije, Zletni znak bo upravičeno tudi za brezplačno skupno prenočišče. 1. Ptujski Sokol je ustanovil stre!skl odsek- Na letni skupščini Sokola v Ptuju je br. Pa' hor Franjo omenil, da društvo doslej ni •mev> svojega strelskega odseka. Tudi strelski odsek se spočetka" ni razvijal zaradi nepričakovanih ovir, ki so zdaj odstranjene. Tako bo pričel v doglednem času z intenzivnejšim delom. Apeliral je na vse članstvo, da vsestransko podpre delo odseka, posebej pa je prosu br. rezervne oficirje ra sodelovanje. . I. DUctantje Sokola Pragersko so uprizori J lepo igrico »Izposojena žena«. Obisk je bil zelo dober, potek ic;re prav tak. Igralci so svoje vloge zelo dobro izpeljali, posebno Pfl br. Luršnlc Alojz v vlogi strica. 1. V Sokolskem dor.su v Murski Soboti s® se vršili vojaški izpiti nabornikov Sokolov, *l reflektirajo na skrajšan vojaški rok. župno upravo je ob tej ‘priliki zastopa! prednji Primc. Dokler tra a zaioga m$i mvovrstne PARKETE po srni ceni USMfC-Co. milnim Novice Naredba o naglih vojnih sodiščih Ministrski svet je predpisal naredbo o dolžnosti ter kadar se najmanj pet Ali se to sklada s predpisi? V mestu Laškem je podžupan Ivan Deželak. Pri občini pa je bil nastavljen kot zvaničnik njegov brat Martin Deželak. To menda ni v redu po zakonu o naglih vojaških sodiščih v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju. Po na-redbi je naglo vojno sodišče izredno vojno sodišče, ki se more sestaviti v mobilnem in v vojnem stanju, izjemoma pa tudi v pripravnem stanju. Ustanovi se po »dločbi pristojnega vojaškega starešine, V pripravnem stanju pa s kraljevim ukazom na predlog vojnega ministra v so-5'lasju z ministrskim svetom ali za vse ali pa samo za del državnega ozemlja. Naglo vojno sodišče lahko izreče samo smrtno kazen. Proti razsodbi ni več oravtiega leka. Pred naglo vojno sodišče pride tisti, ki na bojišču ne izvršuje svojih dolžnosti: častnik, ki se oddalji od svoje čete, da bi se na kak način izognil borbi; častnik, ki se oddalji od čete, da bi se predal ali prestopil k sovražniku; vsaka vojaška oseba, ki na bojišču samovoljno ali z izgovorom zapusti svojo četo al! službo; Vojaška oseba, ki nagovarja k begu, odlaganju orožja, širi strah in ograža disciplino; kdor ne izvrši ukaza, zaradi katere lahko nastopijo posledice za vojsko; kdor na bojišču nepooblaščeno odstopi ali prekorači dobljen ukaz, zaradi česar lahko nastopijo posledice za voj-kdor se pokaže neubogljiv, se pri tem upre z orožjem, ali če stori to v vojnem stanju in pri tem predpostavljenega telesno poškoduje; kdor s silo ali grožnjo preprečuje predpostavljenemuizvrševanje vo- pri jaških oseb upre in se zoperstavlja izvrševanju ukazov. Enako je postavljen pred naglo vojno sodišče, kdor v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju namenoma hujska, da bi se naredilo katero zgoraj navedeno kaznivo dejanje ali pa pri izvršitvi tega dejanja namenoma podpira. Naglo vojno sodišče sestoji iz pet oficirjev kot sodnikov in enega oficirja kot delovodje. Vsaj en sodnik naglega vojnega sodišča mora biti oficir s pravno iz~ obrazbo. Taka sodišča so brez državnega tožilca. Sodi pa sodišče po svobodnem prepričanju. Obtoženi mora imeti branilca. Če si ga j _ . . ne izbere sam iz vrst oficirjev svoiega i poveljstva, pa mu ga določi sodišče. Vse delo mora biti opravljeno v 24 občinah. Zato vprašamo merodajne oblasti, če je to na mestu in v skladu s predpisi. Sodniki glasujejo ali za smrtno kazen ali ne. Če dva sodnika ne glasujeta za smrt, se smrtna kazen ne izreče. Če se kazen ne izreče, je obveščen nato komandant, ki postavi obtoženca pred redno vojaško sodišče. a Zaradi Jilaki ali prahu pred glavnim urah. I kolodvorom jc vedno dosti pritožb in laku Delo za pogozdovanfe Slovenile Te dni je bila v Ljubljani seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva. Na seji, ki so se je udeležili predstavniki oblastev in zasebnih terjav nih ustanov, sta predsednik odbora Saša Stare in tajnik ing. Dinko Cerjak obširno poročala o delu odbora v preteklem letu. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so osnovani v vseh okrajih, v nekaterih občinah pa tudi občinski pododbori. Odbori vodijo iniciativno akcijo za popularizacijo gozdarstva med ljudstvom s sodelovanjem vseh na pogozdovalnem delu interesiranih gospodarskih, kulturnih in humanitarnih organizacij. V ta namen so bila v preteklem letu prirejena številna gozdarska predavanja in tečaji za učiteljstvo, kmetovalce in vojaštvo. Spomladi in v jeseni so se vršili mladinski dnevi za pogozdovanje, pri katerih se šolska mladina uči pogozdovati in pravilno gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj je izvedlo tudi vojaštvo. Propagandni odbori so dajali pobudo za usta navijanje gozdnih drevesnic in vzornih gozdnih nasadov ter z raznimi publikacijami skrbeli za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljudstvom, kakor tudi pri omenjenih oblasteh, ustanovah in društvih, ki so z razumevanjem spremljala in podpirala akcijo propagandnih odborov. Po končanih poročilih so bile volitve. Združeni« rezervnih oficirjev v Lf utomeru Rezervni oficirji ljutomerskega okraja so ustanovili v Ljutomeru pododbor Udriiženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Akcijski odbor, ki so ga vodili kmetijski referent Janko I.ipovec, železniški uradnik Dragič Mihailovič, veterinar Gregor Jaki, je zbral nad 50 elanov. Zborovanje je vodil Janko Lipovec. Z večino glasov je bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika postajenačelnik Adolf Atiaec. >.a podpredsednika -starešina sodišča v Gornji Radgoni Franc Gorenje, za tajnika davčni uradnik Andrej Perko, za blagajnika uradnik Dragan Premrov, za odbornike notar Gregor šaši, učitelj Vilko Kolar in učitelj Rafko Berce. Nadzorni odbar je naslednji: okrajni načelnik Otmar Skale, učitelj Maks žitnik in veterinar Gregor Jaki. častno razsodišče: nadzornik Franc Karbaš, sodnik Franc Zavašnik, hotelir Matija Seršen, učitelj Vlado Porekar in učitelj Lojze Lušir.. Po volitvah jc odbor poslal udanostno brzojavko N). Vel. kralju Petru ter pozdravno brzojavko vojnemu ministru. Id iela pokore za tatvine koles Včeraj se je pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča zagovarjal 47 letni šofer Franc Žuraj. Obtožnica mu ie očitala, da je v teku zadnjih dveli let nakradel po Mariboru in Celju 12 koles ter izvršil tudi nekaj vlomov. Z njim so -e zagovarjali še 26 letni posestnikov sin Jožef Podkrajšek iz Seržcvice pri Ponikvi ob luž. žel, 29!etni posestnikov sin Prane Šmid, 30 letni posestnikov sin Janez Šmid, oba iz Okroga pri Ponikvi, 21 'etni mehanik Franc Trbovc iz Boletlna pri Ponikvi in 20 letna posestniška hči Terezija Šmid iz Okroga. Ti so ukradena kolesa sprejemali ozir. kupovali od Franca Žuraja in jih dalje razpečavali. Obsojeni so bili: Frane Žuraj na tri leta težke ječe, Jožef Podkrajšek na 4 mese* ce, Franc Šmid na S mesecev, Janez Šmid, Franc Trbovc in Terezija Šmid pa na 1 mesec strogega zapora, DVE LETI ROBIJE ZA TEŽKO TELESNO POŠKODBO Včeraj se je pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča zagovarjal 26 letni rudar Ivan Uplaznik iz Št. Pavla pri Preboldu. 19. novembra je v neki gostilni pri Sv. Magdaleni z nožem zabodel v glavo Jurija Ocepka ter ga tako poškodoval, da bo imel trajno iznakažen obraz ter ne bo več zdrav. Uplaznik je prejel 2 Jeti in 1 mesec težite ječe, sliko in prebogato izbiro najrazličnejših vin iz Haloških in Slovenskih goric. Prireditelju se je posrečilo zbrati vse vrste vina od navadne do najžlahtnejše kapljice, tako da more nad 150 vzorcev zadovoljiti še tako izbirčnega kupca. Vabljeni so vsi, ki reflektirajo na cenena in res odlična vina, da obiščejo ptujsko vinsko razstavo, kjer bodo našli blago, ki popolnoma odgovarja kakor po ceni tako tudi po kvaliteti zahtevam naših gostilničarjev. Slavnostna otvoritev razstave bo v nedeljo ob ob 10. uri predpoldne v hotelu »Osterberger«, , c Predavanje v rauiu. Učitelj llrunko j Zemljič iz Celja bo drevi «it» 20.30 predaval J' ljubljanskem radiu o temi ..Iz splavarske bisage*’. Predavanj; im tehničnega in zabavnega značaja. e Nočno lekarniško služim ima od tl. do J-j. I. m. lekarna „Pri Orlu' na lil livnem * (Komane od 830 dinarjev m>mv; dolilto v veliki izbiri pri Šmigocu. Gaberjo •!{>• . e Zdravniško dežurstvo Mi'člane OJ /P Uua jutri zdravnik dr. Drago Mušič, na '»Vikarjevi cesti 7. , e Kpliko volivcev Ima veliko Cidjt.' Po 'I!i4h in »opravkih v votivni imenik za Vicsto Ce-tje v letošnjem letu je razvidno. '*a Im a Celje skupaj 5711 volivcev: e MrtvaSki *von. Umrle so: na Ostrožnem 20 72 letim pivužitkurica Podbregar vnialiia .na timju 20 78 letna hišna _ pocestnica Vivoda Genovefa, na l.ožnid 2!) pa hčerka sodne*-.* siJanuš Marica. c Celjska strelska družina ima jutri v ■>(lniomr' od o do m. ure nagradno stre-'Janje. c Podružnica Sadjarskega in vrimuskega društva v Celju namerava letos vpeljati vršilo, naj prijavijo to podružnici. c Kronik:; nesreč. 21 letni rudar Franc Klinar iz /vodnega pri Celju se je s cir-kularko vrezal v koleno. — 12 lelni sin pocestnika Martin LokoSek iz. St. Petra pri Laškem je padel in si zlomit nogo. — 41 letni posestnik Gregor Pint«* iz Sele pri Novi cerkvi je mi cesti padel in si zlomil roko. — 18 letna Antonija Jurkošek iz Pečovniku je doma padla in sj zlomila roko. rnm rtMSSEEE** Vinarska raistava Priprave za vinsko razstavo, v okviru katere se vrši tudi razstava zgodovinskih predmetov in tujskopronietna razstava, so v glavnem končane. Razstavna dvorana nudi pestro p Vsem dobrotnikom Dijaške kuhinje v Ptuju se njen odbor v imenu podpore potrebnega dijašlva zahvaljuje za naklonjenost. Nabiralna akcija znaša 3908 din. p Danes je v Narodnem domu ob 20. uri skupščina ,.Jadranske Straže”. p Zvočni klil« Ptuj predvaja danes in jutri .,Zmagovalci vsemirja‘\ p Vtufska bolnišnic« prenapolnjena. V Zadnjih dneh je nastal v tukajšnjo bolnišnico lak naval, da je. sedaj povsem zase-sedena, tako da ne morejo več sprejemali bolnikov. Ta dejstva govore, da se cimprej pristopi k razširitvi ptujske bolnišnice po izdelanih načrtih, ki so že tudi odobreni: p Na nioshi čok Dravo so po dobrih dveh mesecih končana popravila na eni strani polovice, ki je ?,e odprta prometu!. Zdaj razdirajo drugo stan in je pričakovali, da bo šlo Iti delo zaradi ugodnejšega vremena hitreje od rok. p Zbiranju prispevkov za rešitev Aškerčeve domačije. Pred časom se jc v Ljubljani osnoval poseben akcijski odbor, da organizira pobiranje prispevkov za rešitev domačije Aškerčevih sorodnikov, ki so in morajo samo zalo, ker so sorodniki Antona Aškerca, pesnika in borca za svobodo naroda in svobodo mišljenja pretrpeli toliko zla in bede. Tudi v Ptuju se je zbralo nekaj dam in gšospoddv, ki bodo v okrilju ljubljanskega akcijskega odbora le dni pri naših narodnih in naprednih meščanih pobirali prispevke. Vsak ludi najmanjši dar je dobrodošel in prosimo ptujsko javnost, naj ne zapira vrat pred nabiralci in se. tako odolži spominu velikega c'■ venca. Slovana in naprednjaka. smo tudi pred kratkim citati ,da y Ljubljani ni nikjer drugje v mestu toliko blata in nesnage, kakor da bi se hotela Ljubljana pred vsem potujočim svetom postaviti da je v blatu. Mestna občina ni odgovorna za blato pred kolodvorom, temveč železniška uprava. Zelja vse J.jubljane in potujočega občinstva je pač ta, da bi se Ljubljana pred vsem potujočim svetom izpostavljala več l blatom, najbolj pred glavnim kolodvorom. a Ilrvalsši književniki: Dragulin Tadi-janovič, Novak Simič. Vladislav Rušan, 'lvo Koaarčanin, Goran-Kovačič in Dobriša Cesaric, ki so sinoči recilirali svoja dela v Ljubljani, so položili venec pred spomenik pesnika dr. Franceta Prešerna. o. Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi bo imela v nedeljo ob 10. uri občni zbor v prostorih gostilne Kardoš. Po zborovanju ho strokovno vinogradniško predavanje. o. Premestitev. Na mesto obolelega kaplana Janeza Škrabana pride za kaplana v Mursko Soboto kaplan Matija Rous. o. Meningitia tudi v ljutomerskem okraju. Zasledili so dva primera nevarne bolezni. o. Obvezno škropljenje sadnega drevja. Po odločbi banske uprave bo letos v jutomer-skem okraju obvezno škropljenje sadnega drevja. Zimsko škropljenje morajo izvesti vsi sadjarji, da na ta način preprečijo širjenje nevarnega uničevalca sadnega drevja kaparja San Jože. o. Kino Central v Murski Soboti, ki že ven mesecev ni obratoval, je dobil od oblasti dovoljenje, da lahko znova začne s predstavami. o. Grajski kino v Murski Soboti predvaja v nedeljo" in ponedeljek film »Njena ljubezen —njena bolečina.« o Mrtvega novorojenčka so našli v turbinskem kanalu pri tovarni lepenke na Sladkem vrhu. o Vepžsjsfcl molit je vešen 1 -denlii okovov. Pionirji so odstranili led pri petunjskem in veržejskem mostu. Te dni bodo tudi brad v Pelanjcih v vodo spustili ter bo promet’ čez Wi*ro, ki j. ppl -iva1 'k od božiča, znova ■ % ■stavljen. S|o- n Na (djcTLcm /boru „Pciinika" v Beogradu je. bil izvoljen za novega predsednika dr. lvo Tartaglija, predsednik Turistične zveze v Splitu. Postavka za turistično propagando se je zvišala na 2 mi* lijona dinarjev. •n Ia vse kulturne prireditve iz tujin* se morajo prireditelji pravočasno obrniti na prosvetno ministrstvo za dovoljenje. n Naša pristanišča počivajo. Skopni promet naših ladij je bil v letošnjem jami arju za 1111 ladij in 2-17111 ton manjši k;:kor v januarju lani, promet tujih ladij je bil v letošnjem januarju za i>3 ladij in 128.-193 ton manjši kakor v lanskem januarju. n Druga partija moke /a Nemčija, ki jo je kupil Prižad, šteje 300. vagonov- moke in 200 vagotiuv otrobov ter živinske' moke. Za metrski stot jc Prizad plačal povprečno. n Moderno cesto Sarajevo—Split bodo v kratkem pričeli graditi. Potrebni krediti so. že odobreni. n Knjigama '/gorela. V Somboru je silen požar uničit knjigarna Josipa Cesarja. Zgorele so prav vse'knjige, tako 'la ima knjigarnar nad pol milijonu din Škode. n Silna htjrja na Jadranu, Po celom Primorju je nastala strahovita burja. ki je zavrla 'promet na morju in po cestah. Podnevi je tudi močno snežilo. n Zaradi puvžšaajs ten R5psa je policija v Somboru prijela 2 teletino po 18 do 20 din kg. Vsakega 15. v mesecu začne uprava »Večernika« avtomatično ustavljati pošiljanje Hsia tistim naročnikom, ki so z3 dva meseca v zaostanku t naročnin'. Cenjene naročnike zato prosimo, da poravnajo do 15. t. m. zaostalo naročnino, če nočejo, da jim uprava avtomatično prekine pošiljanje lista. Opozarjamo ludi. da naročili, ki so več kot 14 dni v zaostanku z naročnino, izgube pravico t!o nezgodnega zavarovanja »Večernikovih« naročnikov m 10,000 din, Zevarovan! so le tisti naročniki, ki v redu plačujejo naročnino. Doslej ie bilo izplačanih že 5 zavarovalnin, v enem primeru pa ie zavarovalnica odklonila izplačilo, ker je bil naročnik 1 mesec v zaostanku z na ročnino. Da svojcem varujete zavarovalnino, plačajte v redu naročnino! Mar bor Najdba ukradenega cerkvenega zaklada Pred 4. leti, ko je župnikoval pri Sv. Petru pri Mariboru pokojni Anton Tka-vec, so neznani vlomilci vdrli v župno erkev ter odnesli 2 zlata keliha, ciborij. J relikviarija in še nekatere druge manjše cerkvene posode. Celo župnija je bila uikrat ogorčena nad svetoskrunskim početjem vlomilca, farani pa so opravljali molitve. Vsa prizadevanja orožnikov pa -o ostala brezuspešna. Danes zjutraj okrog 8. ute so viničarji župnijske nadarbine začeli kopati zadnji jarek pri rigolanju vinograda. Viničarjev sin Milan Kranjc pa je pri kapeli križevega pota snažil rezal in čistil trnje. Znenada pa mu je izpod listja nekaj zableščalo. Presenečen je zapazil vrečo, iz katere se je bleščala svetla zlata kovina. Ko je listje in vrečo še nekoliko odkril, je ves presenečen opazil zlat kelih in druge cerkvene posode, ki so bile zavite v strohnelo cerkveno perilo. Pritekli so še ostali delavci, ki so ta- koj prepoznali v najdenem zakladu cerkvene posode iz župnijske cerkve. Poklicali so župnika, obenem pa oobvestiii orožništvo. Na kraj najdbe je takoj prihitel župnik g. Alojz Zalar, ki je nato v navzočnosti orožnika in delavcev razvijal strohnelo blago in odkopaval zamrzlo zemljo, med katero so ležale vse večje pred leti ukradene cerkvene posode; manjkajo le manjše posode. Vsa župnija se veseli najdbe zlatih posod. Predavanje o francoski umetnosti V petek je predaval na Ljudski univerzi v Mariboru univerzitetni profesor dr. ?Yanc Mesesnel o francoski umetnosti v 19. stoletju. Predavatelj je naglasil, da je francoska umetnost 19. stololja vzniknila iz socialnih perturbacij koncem 18. stoletja, ko je prinesla francoska revolucija nove ideje tudi v ustvarjanje. — Oouherjev rokoko je zamenjal revolucionar David, ki je ustvarjal realistična de- la vkljub vsemu svojemu klasicizmu. Njemu je sledila cela vrsta drugih umetnikov, katerih dela so prepojena z močni mnagnjenjem do naravnosti, vkljub vsej romantiki in programskemu realizmu Francoski impresionizem je našel močan odmev pri vseh evropskih slikarjih te pa tudi kasnejših dob. Predavateljeva izvajanja so pojasnjevale reprodukcije slikarskih del projicirane na platno. m Tajnik mariborskega Avtokluba in kaznilniški ravnatelj v pok. g. Rudolf Ser-tič praznuje jutri 60 letnico. Jubilant, po rodu Dolenjcc, je bil več let ravnatelj ženske kaznilnice v Begunjah, nato pa rav- POJASNILO OKOLIŠKEGA BRIVSKEGA MOJSTRA Z ozirom na dopis nekega mariborskega brivca, objavljen v »Večerni-ku« 29. februarja, nam je poslal brivski mojster K. s Pobrežja naslednje pojasnilo: »Z ozirom na Vaš dopis Vam kot To-alni kolega sledeče odgovorim. Nam okoliškim brivcem in frizerjem je po batini uredbi dovoljeno nedeljsko delo. Določila pravijo, da smemo med tednom ena uro prej in eno uro pozneje odpirati oziroma zapirati brivske in frizerske Salone, kar pa iz solidarnosti do mestnih ko-'egov ne izvajamo. Ker pa je okolica večinoma delavska in kmetska in med tednom zaslužka skoraj ni, nam je nedeljsko delo za življenjski obstoj neobhodno potrebno. Kar pa se tiče Vaše trditve, da zahajajo ob nedeljah k nam mestne stranke, Vam tega ne morem potrditi. Ce pa Vam je naše podeželje tako pri srcu, Vas rade volje sprejmemo v naša okolico, da se o našem zaslužku sami prepričate.« Brivski mojster s Pobrežja. za nekaj let menjala, kar pa ne sme motiti. Lubadar grozi celemu gozdu na Kalvariji in bi tekom let nastala ogromna in nenadomestljiva škoda. Zato je treba to na vsak način še pravočasno preprečiti. natelj moške kaznilnice v Mariboru v le- . , lih 1018-23. Poslei ie nUai v Marihr.™ bo imelo v sredo, dne 13. marca, ob 17. m Pri telovadbi sta si zlomila roko I/ letni dijak Karel Černe iz Koroščeve ulice in 10 letni dijak Zvonimir Jelen iz Koroščeve ulice; enako si je zlomil roko 8 letni šolar Branko Podgornik iz Gozdne ulice. m. Ker San-Josejev kapar, ta najhujši škodljivec sadnega drevja, grozi uničiti naše sadjarstvo, je banska uprava vse ukrenila, da se zatre ta nevarm kapar. V smislu teh odredb bo že v prihodnjih dneh več škropilnih kolon mestnega poglavarstva pod strokovnim nadzorstvom v območju mesta Maribora izvršilo škropljenje vsega sadnega drevja. Stroški se naknadno porazdele sorazmerno na imetnike dreves Vsi imetniki dreves se pozivajo, da takoj pričnejo s temeljitim čiščenjem sadnega drevja. Vsa ta dela se naj izvršijo po možnosti do 15. t. m., ker bo škropljenje samo v tem slučaju imelo potreben uspeh. * Za koncert APZ Iz Ljubljano, ki bo 16. marca v Sokolski dvorani, si pravočasno omislite vstopnice pri „PuUiiku". * Odbor krojaških pamočnikov(nic) priredi v nedeljo, dne 10. marca 1940 v Delavski zbornici čajanko. Vljudno vabi od bor. * Društvo Dijaška kuhinja v Mariboru VELIK KONSUM ALKOHOLA V OKOLICI Na nedavnem občnem zboru Združenja okoliških gostilničarjev, ki ga je vodil predsednik g. Matija Holc in se ga je udeležil tudi zastopnik gostinskega odseka pri zbornici za TOI g. dr. Koce, so poročali, da so okoliški gostilničarji iztočili v preteklem letu 1,300.00 1 vina, 350.000 1 piva, 35.000 1 žganja in 300.000 1 sadjevca. Za iztočeno pijačo so plačali 3.700.000 din davkov. Ker je včlanjenih 346 gostilničarjev iz okolice Maribora, plača vsak gostilničar povprečno 11.000 din davkov na leto. POPRAVITE GASILSKE ALARMNE NAPRAVE! Ugledni meščan nam piše: »Znano je, da so alarmne naprave mariborske gasilske čete že zastarele in pokvarjene, da ni mogoče priklicati gasilcev. Gasilska četa si je nabavila tudi novo alarmno napravo, ki bo res brezhibno delovala. Ker pa bo do montiranja te naprave preteklo še precej tednov, bi bilo umestno, da četa staro alarmno napravo toliko popravi, da bi bilo v primeru požara mogoče priklicati gasilce.« PROSVETNO DELO TEZENSKIH SOKOLSKIH DILETANTOV Tezenski sokolski diletanti žrtvujejo ves prosti čas v večernih urah po naporni dnevni službi sokolskemu prosvetnemu delu. Udejstvujejo se prav živahno in uspešno v dramatičnem delu. Društvo si je vzgojilo lepo število igralcev, pa tudi hvaležno publiko, ki polni gledališko dvorano ob vsaki priliki. V nedeljo 3. marca uprizori dramski odsek veseloigro v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«. Režija je v rokah marljivega brata in režiserja Cotič Vojka. Vloge so zasedene po najboljših igralskih močeh in iste lahko jamčijo za dober uspeh prireditve. — Že sedaj imajo predvideno gostovanje v Sokolskem domu na Pobrežju, kjer bodo z igro gostovali 10. marca. Tezenska sokolska družina bo s to igro gostovala tudi na drugih odrih, predvsem na podeželskih sokolskih odrih. Tako ustvarjajo naši igralci prave vezi s podeželjem, kar krepi in utrjuje sokolsko zavest in vzpodbuja posamezna društva k novemu delu. ŠAHOVSKA TEKMA V 4. kolu tekmovanj za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze se v mariborski skupini srečata jutri Šah. sekcija Železničarja in Šah. klub Murska Sobota. Tekma bo ob 9. dop. v kavarni »Orient«. m Za doktorja v snu a zdravilstva je bil ŠOLSKA VZGOJA NEKDAJ IN DANES' P^moviran na graški medicinski fakul- V ponedeljek je priredilo društvo mariborski športnik g. Franjo in dom« predavanje £. prof. Šiliha! m Zanimivo angleško predavanje je imel o temi »Šolska vzgoja nekdaj in danes«, j v Angleškem klubu IckLor ljubljanske uni-Obisk je bil precejšen, predavatelj je bil \ Mr Lawrenson. Predavatelj je obrav- dsležen živahne aklamacije. Predsednik ga predavanja w uc^luflteviln" al-S k a s a je odredil o predavanju debato, m Angleškega kluba, navzoč pa ja bil tudi pri kateri se je še marsikakšno vpraša-. francoski konzularni zastopnik'g. dr. Ra- nje pojasnilo. Prihodnje predavanje dru- ^ek%ba 2ik. stva »Šola m dom« bo takoj po Veliki j m KoSaškega protestnega shoda, ki jo noči. in sicer o temi »Narodna vzgoja bil za jutri napovedan v gostJini „Tri- otroSc«. S*av“ Kako bo Liza vesela, ko se vrne in bo videla, da se je Filip končno umiril,« je rekla gospa Anita. »Vselej mu je svetovala, naj se oženi.« Rdečelaska je ob teh besedah prasnila v kričav smeh, ki ga je skušala zatajiti s prisiljenim kašljem. »Kdo pa je ta Liza?« je vprašala Glen. »Ah, saj res, vi je ne poznate, Eliza Oliverova, moja sestrična. Pri meni je bila nekaj časa. Pred kratkim je odpotovala v Kambaly, svojemu možu naproti.« »Ah, seveda, Filip mi je že pripovedoval o gospe Oliverovi.« Berti Collistonovi je med pogovorom padla cigareta iz ust. Nekoliko v zadregi io je pobirala s tal in odpihovala pepel, ki se je razsul po preprogi. Glenina samozavestna opazka o gospe Oliverovi jih je precej osupnila ter razorožila. Rdečelasa Joan Smyrthova si je v zadregi gladila z obema rokama blede obrvi, dočim je skušala Anita preiti neprijeten položaj z vsiljivim pripovedovanjem o nekem kozmetičnem vprašanju. »Kaj vam je povedal?« Glen jim ''e brala z obrazov to vprašanje, ki si ga niso upale nasloviti na gostiteljico. Od- leglo ji je, ko se je v tem trenutku pojavil na pragu sluga s skledo sadja. »Ah — hvala lepa,« je gostolela Anita. »Preveč čaja škodi lepoti kože.« Glen je razklala štiri rdečkaste plodove, iztisnila rumen sok s črnim semenjem v skledo s smetano ter ponudila gostom. »Ali si to že poskusila s kancem whi-skyja, Nita?« je vprašala miss Collisto-nova. »Pred vročino te obvaruje, veš?« »Whisky že navsezgodaj, Berta? Gospa Castlejeva ti ga bo morala utajiti, sicer boš prihajala k njej vsak dan navsezgodaj!« Nenadoma se je med njimi pojavil tudi Filip, ves zasopljen in potnega čela • »Halo, File!« »Dobro jutro, mladi „možje”l« »Kako se vam godi v zakonu?« Filip jih je pozdravljal z očitno prisiljenim nasmeškom in dobro voljo. »Vražje dosti dela imamo, kot vedno. In ta neznosna vročii.a! Delavci se skoraj ganiti ne morejo, tako jih je po’enila.« Glenison mu je nalila čaja. »Pa vendar ne čaj?« je vzkliknila Anita, »Nikar nas ne skušajte pretentati, da ste izpremenil svoj značaj in delate pokoro. Kaj takega ne vzdržimo! Nemogoče! Nad takim krivoverstvom bi še Berta zardela!« »Izključeno!« se je zahihitala rdečelaska. »Berta se je odvadila zardevanja že pred dvajsetimi leti! Ta zapeljivi talent je že zdavnaj zapravila!« »File, najboljše bo. če se mi pridružite. Izpijva na srečo v zakonu!« je nazdravila miss Collistonova Filipu. »Glen, saj dovoliš, da :e odzovem zdravici miss Collistonove?!« se je Filip vljudno obrnil h Gleni. Gleni ni bilo popolnoma prav. Ne, da bi se kdo nalival v delovnem času z alkoholom, to ji ni šlo v glavo. Filipu ie to že večkrat povedala, ko je razen whiskyja odklanjal vsako drugo pijačo. Vidno ogorčena mu je izročila sedaj steklenico. Ali ne bi rajši .zavrn'1 'zzl-vanja te predrzno se smejoče možače? »Prehitel ste nas. File,« je rekla Anita, »toda obvaroval ste naše mošnjiče. Nikar si sedaj ne mislite, da bi vam kdo še dal poročno darilo. Sodim, da vam ga niti ljuba Liza ne bo dala, ko izve za vašo poroko!« Ženske so spet zagnale skoraj pritajeno hih tanje ter se porogljivo ozirale v Glenison, ki jo je silno jezilo, ko je videla. kako je Filip zardeval. »Meni je zelo všeč. Če si sama kupim, kar potrebujem,« je Glen vrnila udarec. namesto Filipa ter skušala s prilijenin nasmehom ublažiti ostrino udarca. Pa je res zadela v živo, ženske so hipoma umolknile ter se spogledale. Stvai je bila zelo neljuba tudi Filipu, ki se 'e ugriznil v ustnice in si v zadregi popravljal gube na srajci. Glen pa je biki od srca vesela, ko so kmalu nato vse tri zapustile sobo ter se v Anitinem avtomobilu odpeljale. »File, pojdite malo z nami!« ga ie vabila Berta. »Saj vas že toliko časa ni bilo pri nas!« »Žal mi je.« je Filip dejal odrezano, »premočno sem zaposlen. Nov hlev za goved gradimo, ki sem jo še dokupil.« Glenison je zrla za avtomobTmi. ki je izginjal po kolovozu, dočim je Filip zavil za vogal na stavbišče. Glen se je nato vrni’a v sobo. sedla ter se globoko zamislila. Za tem prijateljski obnašanjem in glasom teh treh žensk fe tičalo drzno izzivanje in bahava obsodba. Kako rada bi sedajle slišala, kaj vse si pripovedujejo o njej. In dobro, da tega ni slišala. »No, seveda, tu je posredi denar! Imenitno se je dal Filip speljati na led! Toda. potapljajoči se mož se oklene vsega, tudi najbolj zanikrne bilke... da. in ta bilka je Glenison!« je ugotavljala Anita, skušajoč prevpiti brnenje motorja, (DaUeJ V Maribor« 'dne o. TIT. 1940. »VeČernfff« Stran 9. J (uvod v zaključni napad na f7), Sg4 (črni poskuša s protiigro, ker ne more več držati w , . točke na f7) 15. Lxf7+, Kh8 16. Dli3 (kri-; Tekmovanje za prvenstvo Stav. šahovske zveze * mat na h2 in obenem napada), SdlG 17. [ ’ * l Le6 (strahovita parada, ki v trenutku razbije Kot smo že poročali, so v teku tekmovanja za klubsko prvenstvo Slov. šahovske zveze, ki ga je lani osvojil Celjski šahovski klub. Tudi letos so skupinska tekmovanja, ki jim sledi semifinale ter nato finale. V tekmovanju so klubi razdeljeni v tri skupine: ljubljansko, celjsko in mariborsko. Ljubljanska skupina, ki je oo klubih najštevilnejša, pa še v razrede. V mariborski (A) skupini so bile doslej odigrane naslednje tekme: ŠK Vidmar—Šl< Maribor 6V2 : 1 '/2, ŠK Vidmar—Š. s. Železničar 4 : 4, š. s. Železničar—ŠK Maribor 4 : 4 in SK Murska Sobota—ŠK Ptuj 8 :0 (kon-tumac), dočim je rezultat tekem ŠK Črne in ŠK Mežice neznan. V nedeljo, 10. t. m., i^ra v Mariboru š. s. železničar proti ŠK Murska Sobota in ŠK Maribor proti zmagovalcu iz tekme črna—Mežica V celjski (B) skupini so doslej znani sle-dečj rezultati: Radeče—Krško 10:6, Gaber-je—Trbovlje 8V«: 7Vs, Oaberje—Radeče prva tekma 51/*: 2t/t. V Celju je bila preteklo nedeljo tekma med Celjskim šah. klubom in ŠK Šoštanjem kot zmagovalcem iz tekme ŠK šoštanj—Slovenjgradec. CŠK je zmagal v razmerju 5 :3 kljub temu, da ni imel v postavi najboliših igralcev. Revanžna tekma bo v nedeljo 10. t. m. v Šoštanju. V celjski skupini odpadeta od nadaljnjega tekmcvanj;'« kluba Krško in Trbovlje. V ljubljanski (C) skupini, ki je razdeljena v dva razreda, 90 znani naslednji rezultati-Lj. šah. klub I. (prvo moštvo)—I.ŠK II. f>>/» : : I«/*, Centralni šah. klub I.—I.ŠK II. 5: 3. V drugem razredu so bile odigrane tekme ŠK Korotan I—Korotan II. 8 :0, Koro*an I.— —LŠK III. 4»/*: 31/*, LŠK IV (mladinskih-—Dvorski šah. klub 5 :3, LŠK IV.—LSK III. 6V2 : l»/s. Ker je spričo pomanjkanja podatkov in poročil zelo težko sestavljati pregledna poročili, naprošamo vse klube, k! se udeležujejo tekmovanj. da nam pošiljajo poročila o tekmah ter po možnosti tudi najboljše partije, k| jih bomo v našem pregledu skupno s poročili ob* javili Turnir osmorice v Amsterdamu BIVŠI DUNAJSKI MOJSTER H. KMOCH ZMAGAL PRED LANDAUOM V Amsterdamu je bil pravkar zaključen šahovski turnir osmorice, ki ga ie priredil šahovski klub V. A S. (Vereenigd Amster-damseh Schaakgenootschap). Turnir je bil vse do zadnjega kola zelo zanimiv. Kot glavna favorita sta vea čas veljala Landau in Kmoch, deloma tudi A. de Groot. V zadnjem kolu sta se srečala Kmoch in Landau; slednji je po ohupni ohrambi izgubil partijo. Kmoch je tako brez poraza s 6 točkami zasedel prvo mesto, igral je zelo solidno ter zasluženo zmagal, kot poudarja »De Schaakwereld.« Landau je igral v prvih kolih odlično, nato pa je popustil, po izgubi partiie proti Swanevel-du je padel s Prinsom na 3. in 4. mesto, dočim je zasedel 2. mesto A. D. de Groot s 5 točkami. Naslednja mesta 80 zasedli 5. Veer-kamp 3 in pol, 6. Swaneveld 3, 7. Schelfhout I in pol in 8. Polak 1 točko. S tega turnirja prinašamo naslednje partije: 27, Grunfeldova indijska obramba Beli: H. Kmoch črni: L. Prtns 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. SI3, Lg7 5. Db3, dxc4 I »VECERNIKU ZA MLADINO«! mm. , . - .......: .........-......, ■ • -. Poslanstvo' dokumentar&nega filma FILM NI ZATO TU, DA FOTOGRAFIRA, AMPAK DA PRIKAŽE ŽIVLJENJE V VSE! SVOJI RAZSEŽNOSTI — PODOBE MORAJO BITI ZAJETE IZ ČLOVEKA IN NJEGOVEGA ŽIVLJENJSKEGA BOJA — ODKRIVATI NAM MORAJO NOVA DEJSTVA TER PRIKAZOVAT! KONKRETNO PODOBO ČLOVEŠKIH ODNOSOV Protislovje med' lepoto in zahtevo po dej-1 če kdo preživi dvoje počitnic zaporedoma na stvih, ki jih naj prikazuje film, je vtisnilo j istem kraju, bo gledal lepoto drugič druga-svoj pečat dokumehtaričnemu filmu v prvi j če kakor prvikrat. Resničnost vasi se mu bo stopnji razvoja, o čemer smo pisali zadnjic Še danes je lepota ideal v mnogih dokumentarnih filmih, ideal, ki pomeni gotovim režiserjem več kakor resnica. Pri navadi nastajajo dokumentarni filmi takole: Zanesljivemu operaterju naročijo, naj odide v pokrajino, iz katere mora nekaj prinesti. Tam potem snema vse, kar se mu dozdeva, da. je lepo, dražestno in barvito. Evo slike' iz južnoevropske gorske pokrajine: slikovita cesta se vije preko • starega in masivnega kamenitega mostu, romantično raztrgan priganjač. pa žene ' svojega osla po strmi poti... vse to pa je mirno, barvito in romantično. Docela naravno je, da se hoče danes vsakemu človeku, ki ga žene naprej sodobni tok razmetanega: življenja, daleč - proč od nemirnega dogajanja okoli sebe. Ali ni tako? Svet se razvija in izpreminja, tudi človek z. njim. prikazala v docela drugačni luči. Skraja je gledal na- prebivalce kakor na tihotapce, zaradi nove razmejitve po vojni pa je prebivalstvo tihotapstvo docela opustilo. Nekaj ljudi se je poženilo ir. ustvarilo družine, drugi pa so se umaknili v hribe in nekateri izmed pjili so začeli celo ropati. Vendar ni tu nič romantičnega, barvitega, dražestnega in lepega, kaj bi filmska ekspedicija s takimi stvarmi v tej pokrajini, vse to bi bilo preveč vsakdanje in prozaično. Vsebina teh tako zvanih »dokumentaričnih« filmov je posneta iz avtomobilske ceste, ki je tekla mimo vasi. Film je sicer pokazal južnoevropsko gorsko pokrajino, ni pa prikazal vaške sredine, kajti te pač ne moremo opaziti s ceste, ampak šele iz dogajanja dnevnega življenja in tragike razvoja, ki poteka le pre-čestokraf v samih nasprotjih. Tako je potem ¥ Vodja mehiškega prebivalstva Juarez (Paul Muni) govori svojemu ljudstvu, juarez je bil sin nepismenih staršev Indijanskega pokolenja ter vseskozi pošten in odločen državnik. Bi! je odločen zagovornik suverenosti mehiškega prebivalstva ter nasproten vsaki tuji nadvladi, ki so jo vsiljevali Mehiki takratni katoliški krogi in bogati priseljenci, žrtev teh krogov in intrig francoskega cesarja Napoleona III., ki je skušal pridobiti Mehiko zase t intrigami, jc bil tudi cesar Maksimilijan. Besede pomenilo: Vodoravno: I. bogatin; II. rimski pesnik; prevozno sredstvo; III. kraj v Sloveniji; prvi človek; IV. števnik; zaimek; V. turško sv. pismo; VI. sv. bik; znani astronom; VIII. združitev; žensko ime; IX. obrtnik; X. ploskovna mera; pritrdilnica; XI. lesena vrata; ponovno; XII. redovnik; časovna enota; XIII. očak. Navpično: 1. del ledenika; vrsta športa; 2. moško ime; poljski pridelek; 3. slika; prvina; izdelek iz voska; 4. žensko ime; del kolesa; prislov časa; narobe senčnica; 5. starodavno mesto, ki je bilo Abrahamov rojstni kraj, skrajšana vprašalnica; 6. žuželka; kvarta; predlog; nagon; 7. predlog; trepet; negrd; S. azijska država; otrok; 9. italijansko mesto; zdravnik. ' S&emn8te se CMD! prišlo tako daleč, da smo takšneje-ljubke in idilične" vasice srečavali samo še na filmskem platnu. Flaherty. je.bil prvi, ki. je vnesel v- do-kumentarični film lepoto.Tn pristnost in ustvaril tako v filmu za sodobnega človeka nekaj, kar ga na filmskem platnu dokumentarično zanima: smisel. Pri prikazovanju dejstev je skušal zajemati iz človeka . in njegovega življenjskega boja. F!aherty je dojel, da v do-kumentaričnem filmu ne gre toliko za to, če so dejstva prikazana v več ali manj lepi luči, ampak mu je šlo v bistvu za to, da odkrije nova dejstva ter jih prikaže tako, da bodo predstavljala jasno in konkretno podobo človeških odnosov. Njegov film »Nanouk«, ki se za vedno zapiše v gledalca, prav tako kakor »Potemkin«, prikazuje Eskime, ki se bore v najtežjih življenjskih okoliščinah z večnim ledom. To pač niso nikakšni lepotni posnetki, ampak borba za košček hrane, da človek ne pogine od lakote. V »Aranskih možeh« ni prikazano nikak šno valoveče morje in nikakšnih romantičnih mornarjev ne srečate na filmskem platnu, pač pa je prikazana neizprosna in krvava borba človeka za njegov prostor na soncu, v boju z naravnimi silami morja. Flaherty je napravil iz razglednic dokumen-tarične filme ter do poslednjih mogočih možnosti izrabil fotografijo za kinematografijo. Film ni za to, da iotografirahjo kakšno lepo drevo, ampak da pokaže drevo v . rasti, ki ga vije vihar in ga bičajo izpodnebni elementi, ne da fotografiramo valujočo morsko gladino, ampak, da prikažemo vodo v vsej njeni pomembnosti, kot njivo, ki s svojim živalstvom preživlja' tisoče, kot vodno' šilo, ki goni turbine, nosi ladjevje in poplavlja ter razdira tudi plodna polja: priroda ni samo razglednica, ampak je .element ... in v a s n i s a m o i d i 1 a., a m p a k kos socialnega življenja. Šele. na ta način je postal dokumentarični film sredstvo, ki nas seznanja z resničnimi razmerami v življenju, in postal poklican, da izpolnjuje vrzel ki je ne moreta izpolniti niti časopis, niti radio. ' >vr : Takšni dokumentarični filmi pač ohranijo dalje časa svojo vrednost kakor kakšni drugi filmi. f. V Rio la Plata bodo posneli pomorsko bitko V Rio la Plata so začfcli snemati film, ki bo prikazoval napad mornarjev iz »Ajaxas in »Exetera« na nemško žepno križarko »Graf von Spee«. Glavno vlogo v filmu, ki ga bodo imenovali »Za svobodo«, bo igral filmski igralec Willy-Fyte. Kapitani trgovske mornarice, ki so bili ujeti na »Graf von Spee« so že od' igrali svoje vloge. iZGOVOR! O-K Križanka št. 68 1 l S A 5 o i 9 I II m III IV — — m l m m m — .— v * m VI - m Vil mm mm m m m Vlil m IX ■ m X m m m m KI 9 XII m XI,1 i Pred nalogo ČEBELA Pričelo se je s tem, da se je sprimus inter pares«, naša1* Anca, opravičila pri vseh gospodih profesorjih v imen« celega razreda, češ, pišemo šolsko nalogo in se za druge predmete nismo mogle pripraviti. Kako se bo takšno opravičevanje končalo, je bilo kajpada odvisno od profesorjeve volje. Naj bo tako ali tako, četrto uro bomo pisale latinsko nalogo. V odmoru nisi srečal dijakinje na hodniku, ki bi se brezskrbno sprehajala s šunkarico. Le nekaj deklet je razburjeno tekalo iz razreda v razred. Bile so na loVu za nalivnimi peresi. V razredu samem je bil velik živžav. Okoli prve klopi pri oknu se je zbrala gruča deklet, ki sp z živahnim zanimanjem sledile razlaganju, tovarišite Činte o abla-tivili in compositi esse. Kazalo je, da bodo vse naloge najmanj odlično, tako modro so razpravljale. Druga skupina deklet se je zbrala okoii zadnje klopi. Naša najboljša imitatorica je zabavala hvaležne poslušalke s svojo umetnostjo, posebno s podajanjem slavne josephine Bakerjeve. A tudi naša debela Berta ni zaostajala, za njo ter je spretno izpopolnjevala to nad vse zabavno predvajanje. Tam v tretji klopi jc sedela naša Bomba in pridno pisala pismo,, stran za stranjo. Pri oknu je čebljala troperesna deteljica ter vneto in glasno obujala spomine na nedeljski popoldan. Naš trio ka-rikaturistk je z vso vnemo in v potu svojega obraza hitel dokončevati prav posrečene slike. Iz kota pri peei so se razlegali ubrani glasovi priljubljenega sla-gerja »Bel Arak, V ves ta hrušč, vik in smeh je-zadonel šolski zvonec. Kot bi trenil, smo bile vse na svojem mestu in misli nas vseh so bile kot bi odrezal pri šolskih nalogah. Le debeli Berti ni dala žilica miru. Stopila je na klop in povedala vsem oboževalkam Tyrcnna Powerja, da se je zvezdnik baje ločil od svoje ljubke Annabelie. Razred je zopet zaštimel: ploskanje, cepetanje, smeh. Že naslednji trenutek pa je vstopil v razred gospod profesor. Vpisal je v dnevnik in stopi! pred klopi. Bil je mir kot pred bitko. Vse smo napeto čakale naslova. . :De historia Romana«, je pričel profesor z narekom. i Grobna tišina. Nato za hip razburjeno šepetanje, a takoj zopet mirno. Slišati je bilo le še šelest papirja latinskih knjig — pod klopmi. Čebela. Kaj pišejo o Ingoličevih »Sirotah"'? Prve topove so začeli uporabljati Angleži v stoletni vojni s Francozi, in sicer v bitki pri Kresiji. Topovi so jim takrat tudi prinesli zmago. Mednarodna, nogometna zveza FIFA je bila .ustanovljena 1904. Zgodba o pijancu Znova je potrkalo. Obrnila se, je in že hotela odpreti, toda pred seboj je zagledala stražnika, ki sta s Srditimi pogledi vstopila. Zakričala sta: »Zakaj ne odprete, če kdo trka?« »Jaz, jaz nininisem nič slišala . »Sami izgovori«, je rekel črni in bradati stražnik. Oba sta stopila k možu hi ga vklenila, črnobradati stražnik je zagledal ležečo deco, pokazal s prstorn na nje in dregnil mlajšega tovariša: »Glej, kaj pa t<5?« Tovariš je zagledal blede in suhe otroke. ... »Hm, ne vem«, je odvrnil. »Nedolžni otročiči«, se je zasmejal stražnik. Odpeljala sta vklenjenega moža. Uboga žena ni vedela, kaj bi storila. Stopila je po snegu, da bi potožila sosedi svoje gorje. Izza druge barake se jc najprej pokazala glava, nato roke in končno celo telo. Bila je soseda. Mudilo se ji je h Koritarjevi, da bi ji povedala o sinočnjem tepežu. Ko jo je soseda zagledala, je zakričala nasproti; »Joj, nesrečnica!« Koritarjeva je skrila obraz v dlani in zajokala. Soseda se ji je približala, jo pobožala po glavi in zopet rekla: ' »Joj, ti nesrečnica!« »Zakaj: nesrečnica?! Zakaj so odvedli moža?« je vsa osupla vprašala Koritat-jeva. »Pripoveduj, kaj: se je zgodilo!« Matilda se je najprej odkašljala, nato sta se obe obrnili proti Koritarjevemu domu. ‘(konec prihodnjič.) ŠTUMBERGER SILVA iz IV. razreda meščanske šole pravi, da bi napravila tako, da ne bi sedel mož na odru, ampak da bi bila igra že sama po sebi i razumljiva. Priljubil se ji je Tinček, ker je igral naravno. FRIDL JOŽICA iz IV. razreda meni, da je bila igra dobra, ker se resnično dogaja, da sirote nfrnajo doma ter da jih gospodarji' mučijo in ne pustijo v šolo. Priljubil pa se ji je Tinček, ker je bil vedno dobre volje ter je vzpodbujal prijatelje na boljšo bodočnost. BEGAN MARICA iz lll.b piše, da igra ni pretirana, ker je tako življenje mogoče V ntiših Halozah. ltOVšEK VILMA iz- lll.b bi tudi raje, | da ne bi starček pripovedoval naprej, drugače pa so ji ostali v spominu prizori, ki so prikazovali podiranje drv, ■ pašo, ko je gospodar zapodil Štefana iz hiše, kako je Slavko odganjal muhe bolni gospodinji in kako sta Tinček in Trezika prosjačila CHYLE LJUDMILA iz lll.b je istili misli, kakor njena sošolka Vilma, posebej pa je še z igro zadovoljna, ker nastopa v njej naš slovenski otrok. ZAGORC FRANC iz Il.a bi napravil za . prizorom, ko je umrla županova, mrtvaški oder in pogreb, drugače pa je tudi njemu ugajal prizor, ko je Tinček ukanil policaja. FEMEC BOŽIDAR iz ll.a bi podaljša! življenje mutasti deklici. Ugajal pa mu je prizor v gozdni hišici, kjer niso bile sirote pod nobeno oblastjo. GAISER HERMAN iz Il.a bi tudi pustil Treziko pri življenju, da bi potem vsi skupaj srečno živeli. Ugajalo mu je zlasti to, da so sirote pogostile invalida. VALENTIN IZIDOR iz Il.a pa je napisal da je pokazala Trezika svojo plemenitost s tem, da je žrtvovala svoje življenje, da je rešila brata, Štefa in Slavka. Piše tudi, da bi mogel gospodar videti umirajočo gospodinjo, da bi se mu omehčalo srce. SICHROMSKY L. iz I.c je poznala zgodbo igre že iz »Našega roda«, obenem so ji dobro znani kraji, kjer se je igra dogajala. Igra je bila ganljiva, posebno oni prizori, ko sirote sprejmejo invalida. V. tehničnem oziru pa je motila zavesa. Na koncu je tudi sprevidela, da niso ljudje tako hudobni, ampak da se skriva pod trdo skorjo meliko srce. ŠALAMUN SLAVKO iz I.b ne more povedati, kdo se mu je v igri najbolj priljubil, ker je sam igral. KOŠMERL ŠTEFKA iz I.c je imela pri igri občutek, kakor če bi bila na vasi. MLEKUŽ VLADISLAV iz l.b gimnazije jc napisal, da se mu je smilil Slavko, ko je zvonil ter ni znal lagati, kajti tudi on ne zna lagati. KAISERSBERGER MARIJA iz I. c pravi, da je bilo samotno in grozno, ko je gledala povodenj. Najbolj mi je ugajal prizor, ko je bila tako huda povodenj. Tako samotno in tako grozno jc bilo, kakor bi se res godilo v naravi. — Najbolj se mi je priljubil Tinček, ki je bil tako bister, da je celo policaja znal prevarati. — Zasovražili pa sem kmeta, ki je bil tako surov. SKAZA BOŽENA iz IV. razreda meščanske šole ne bi ničesar predrugačila, ker ni pisateljica. Slika o povodnji in dežju mi je najbolj ugajala; mislim, da drugim tudi. Ker nisem nobena pisateljica iger m ker ne znam, ne bi ničesar predrugačila. — Najbolj se mi je priljubil Tinče tedaj, ko je oponašal ptičke. — Zasovražila ga sem Srakico, ker je tako mučila ubogega otroka. FRANKOVIč SILVA iz IV. razreda meščanske šole ne bo do smrti pozabila brezvestnega župana in- skopuške Sra-kice. »Br.. .r« mi je še nekaj ur po predstavi »Sirote« brnelo po ušesih. Tako je namreč Tinček posnemal vrabca. To posnemanje mi je tudi najbolj ugajalo. Lep je bi! tudi oni prizor, ko so sirote sedele ob ognju in igrale na piščali. — Pisatelj je lepo opisal težko življenje podeželskih otrok. V igri sami, bi spremenila to, da ne bi bilo treba zmiraj po? tegovati zavese gor in dol. —• Najbolj se mi je vtisnil v spomin Tinček in Slavko, ker sta naravno igrala. Do smit' pa ne bom pozabila brezvestnega župana in po denarju lakomne in hinavsko Srakice. »VEČERNIK ZA MLADINO« JE VA« ČASOPIS! 2an m*vosii Kako so nekdaj cenili poštenje In čast fcž©kaj primerov človeškega dostojanstva, ki ga dandanes le preveč pogrešamo Večina ljudi teži za slavo, hoteč pri tem ohraniti tudi svojo čast. V srednjem veku je bila čast na višku, a v viteški dobi je tako rekoč vladala svetu. Kdor se je prekršil proti zakonom časti, je bil preziran, osramočen. Danes? Časi so se pač izpremenili! POSTAL JE NEVREDEN SVOJE ČASTI Pod kraljem Ludovikom Vlil. Levjesrčnim je neki vitez zagrešil sramotno dejanje. Privedli so ga na trg z vso njegovo piemiško opremo. Medtem ko so duhovniki molili, so zlomili viteško orožje v znak, da ga obsojenec ni vreden več nositi. Glasnik je trikrat zaporedoma poklical obsojenčevo ime in vselej, kadar se je oglasil kdo od prisotnih, je dejal: — Ne, tisti, ki ga vidim pred seboj, se ko ne imenuje. On je izdajica, nevernik, 1 nivec! Tako govoreč, je izlil čeber vode zločinca, kar bi naj pomenilo, da se grešnei vitezu opere osramočena čast. Nato so vite položili na dvokolnico, ga pokrili s črno ode in prepeljali v cerkev. Tam so molili zai kakor da bi bil umrl, nakar so ga pognali cerkve ter se je moral vse življenje skriva pred javnostjo. TO SO BILI VOJSKOVODJE! Ko je rimski konzul oblegal mesto Faliscc je nekega dne privedel pred njega mestni uči telj dečke uglednih meščanov, rekoč: — Evo dece najbogatejših meščanov me sta, ki ga vaša vojska oblega. Zdaj, ko ji! imate v rokah, ste obenem gospodar mesta. — Nesrečnež! je odgovoril konzul prezirajoč, kako si upaš kaj takšnega predlagati? Ali r.e veš, da sem Rimljan in rimski vojskovodja? Vem, da med nami in Faliscom ni političnega soglasja, toda obstajajo zakoni in pravice, ki jih je priroda posadila v naša srca in ki jih bomo vedno spoštovali. Če se mora vojna med nami nadaljevati, si ne bomo nikoli dovoljevali podlosti. Nismo dvignili meča proti deci, ki si jo izdal. Mi obsojamo one, ki so zakrivili izdajo, samo niih oblegamo in jih bomo kaznovali. Camilo je ukazal učitelja sleči do golega, učencem je pa dal v roke bič ter jim naročil, naj svojega zapeljivca po vsej poti v Falisco pretepajo, kolikor morejo. Ukaz je bil izvršen. Predno so prišli do mestnih vrat, je učitelj ves krvav mrtev obležal. Po mestu se je raznesel glas o pravičnem konzulu. Zbrali so se veljaki in poslali rimskemu senatu sklep, da se popolnoma pokoravajo velikodušnemu vojskovodji. Staro prijateljstvo je bilo obnovljeno.. ZARADI KRIVIČNIH OČITANJ V SMRT Pred bitko pri Termopilah je poslal junaški Leonidas h Grkom nekega Šparianca Pantito. — Prijatelji! je dejal nesrečni Rimljan, ne zaslužim tolikšne počastitve. Izkazati jo mo- da jih obvesti o odredbah, ki jih je ukrenil za obrambo domovine. Ta naloga je rešila Pantita, da ni padel skupaj z ostalimi. Ko se je vrnil v Šparto, so ga povsod klevetali in celo naglašali, da je sam zaprosil Leonido, naj ga pošlje domov. Pantitu bi bilo lahko dokazati krivico, ki so mu jo očitali, toda zavest, da ga imajo za sramotnega strahopetca, ga je tako užalostila, da si je sam vzel življenje ... ČAST — ZMAGOVALCU Po bitki pri Farsaliji se je premagani Pom-pej umaknil pred Cezarjem v Lariso. Meščani, ganjeni zaradi njegove nesreče, so mn nrisii naproti, da p* rate mojemu srečnemu nasprotniku. ZMAGA PRAVICE IN ČASTI Ko so se Rimljani borili proti epirskemu kralju Piru, je prišel k poveljniku Fabriciju neznanec in mu izročil pismo Pirovega zdravnika. V pismu se je zdravnik ponudil _Riin-ljanom, da bo zastrupil kralja, če dobi primerno nagrado. Fabricij je bil presenečen, sporoči! je vest tovarišu Emiliju, ki je tudi onemel zaradi tolikšne drznosti. Poslala sta Piru pismo naslednje vsebine: »Kraljeva dolžnost je, da dobro spozna ne ____, i-----------------x j...j: -...<-- t j: čitali to pismo. Vi vodite krivično vojno proti pravičnemu narodu, kakršen je rimljanski, medtem pa imate zaupanje v izdajice. Lahko bi se okoristili s ponudbo, ki nam je bila na razpolago in o kateri vas obveščamo, toda iskrenost in pravičnost, s katerima se ponašamo, nam velevata, da vam povemo, da nismo to storili zaradi vas, temveč iz strahu, da se ne bi nas sumilo kot krivce vaše smrti.•-Pir ie vzhičen vzkliknil: — Zdaj poznam Fabricija! Laže bi bilo spraviti sonce z njegove, redne poti, nego oddaljiti tega človeka od slave in časti. Zdravnik je bil takoj obsojen na smrt in kralj Pir, željan, da Fabriciju dokaže hvaležnost, mu je poslal brez zahteve po protiuslu-gi vse vojne ujetnike. Fabricij jih je sprejel, toda boječ se, da ne bi menili, da je prejel na ta način od Pira nagrado za svoje dejanje, je izpustil tudi velik del Pirovih jetnikov na svobodo. . .. .. In danes? Koliko je poštenja in pravičnosti v ponosnem 20. stoletju civilizacije? Koliko -»ravice, častnih dejanj na vedno menjajočem i zemljevidu narodov nemirnega sveta?! Škoti so tlel! . ... 'nana je prislovica o Škotski skopost’, manj ni slaven njih humor z najviš-predstavnikom Bernardom Slia\vom. y hudomušno se lahko poveže i sko-i humor Škota, kaže primer, ki se godil v Kanadi. ladska poštna direkcija ie prejela znanega človeka pismo in denarno ;o 10 kanadskih centov. Pismo je podpis »Pošteni Škot«. V njem je 'akovič javil, da pošilja 10 centov kodnino za črnilo, s katerim si ie človek »samo 7300 krat napolni! livno pero« s poštnim črnilom... let je mož delal tako po uradih ih pošt, zdaj izpolnjuje svojo d.olž-• si lajša vest s tem, da pošilja odnino za črnilo 10 centov. Na ostavlja prebrisani Škot, da je bilo kaj slabe kakovosti, zato ne presega vrednosti doposlane vsote... r ' V v ■< - % \ »Letalski napad" s hlačnimi naramnicam! Vojna je, toda ameriški milijonarji si brez ozira nanjo privoščijo marsikaj, kar spravlja ljudi v obup. Tako je bilo tudi onega dne, ko je portugalski parnik >;Car-mencita« zapustil Ameriko in plul v Evropo. Naenkrat se je na obzorju pojavilo letalo, ki je ubralo smer naravnost proti ladji. Ljudje seveda v strah, saj je vojna! In ker je letalo jelo krožiti nad parnikom, se je zresnil tudi kapitan. Ukazal je pripraviti rešilne čolne, • razdelili so med prestrašene potnike rešilne pasove :n čakali usodnega trenutka... odločil od letata nek črn predmet, se odbil od dimnika in padel na krov »Car-mencite«. Letalo se je potem oddaljilo, potniki so si deloma oddahnili. Neki star gospod je stopil k črnemu zavoju, ga hladnokrvno odvil in potegnil iz njega — naramnice, bridki aparat in čopič... Ko je bil namreč v New Yorku stopil na 'adjo, je opazil, da je omenjene predmete pozabil doma. Telefoniral je svojemu tajniku, naj stvari pošljejo za njim. Tajnik, ki je poznal muhe bogataša, je naročil letalo, ki je pohitelo za parnikom in od- lil res! Ljudje so zamižali, ko se je vrglo »bombo« na krov.. Tragično razračunavan^e v turškem vlaku V okolici vasi Sansuma v evropski Turčiji sta bila dva brata obtožena, da sta pobila nekemu Ibrahimu dvoje goved. Ibrahim je mladeniča tožil in nekaj dni ored razpravo so se toženca ter Ibrahim s Mletnim sinom slučajno znašli skupaj v vlaku, na vožnji iz Sansuma v Cari-rrad. Tožena brata sta prosila Ibrahima, naj irekliče tožbo, ker da sta nedolžna. Mož li hotel ničesar slišati o tem. Razjarjena brata sta starca naskočila s palicami in ga toliko časa pretepala, da se je ves krvav mrtev zgrudil. Potniki so mladeniča zaman mirili, 14!etni sin, videč očeta mrtvega, je v obupu potegnil revolver in ustrelil oba napadalca. Nato je odprl vrata kupeja in preden so ga utegnili prijeti, je skočil iz dirjajočega vlaka. K sreči se mu ni nič hudega pripetilo, po •lekaj dneh tavanja po gozdu se je nesrečni fant sam prijavil orožnikom. Ni smel v Nemčijo, namreč sobar Sumnerja Wellesa, ki je Anglež. • Moral je počakati na gospodarja v Švici, da se je vrnil iz Berlina. Davke na neoženjena dekleta bodo uvedli na Estonskem. Dohodki so namenjeni preskrbi revne dece. Četrt milijona zahvalnih pisem bo poslala z lastnoročnim pisanjem angleška kraljica vsem onim, ki so se pobrigali za begunce. Nov tip bojnega letala so konstruirali Francozi. Pravijo, da bo mnogo spretnejši in hitrejši od nemških Messer-schmidtov. 12 nabiralcev školjk je utonilo blizu Viga v Španiji. Brod je zadel ob skale :n se prevrnil. 16 ladij je potopila ena sama nemška podmornica pod vodstvom kapitana Schulzeja. Sama je spravila na dno 114.510 ton parnikov. Izgube trgovinskih ladij znašajo doslej pri Norvežanih 168.000, Švedih 63.980 in Belgijcih 50.000 ton. \ i . ~ .J l j* iž .» ! /• L —r ; i f i* i. Ai. A /ti *• Poskrbi za mir, striček!" Ko je Rooseveltov odposlanec Sumner ■Velles v torek vstopil v salonski voz vlaka v Curihu. je policija komaj zadrževala radovedneže, ki so silili k oknu Fotografi so šviga'i sem in tja, reporterji vrteli svinčnike. Ko je simpatični Američan v sivem plašču in plavem klobuku taš vstopal v vlak. se je pos'ečilo ne kemu visokemu, zagorelemu mladeniču Prodreti koidon in doseči vlak: — Welles je moje ime! je vzkliknil Presenečenemu odpos!aucu. Ne vem, v kakšnem sorodstvu sva si, toda naj fr bo kakor koli. poskrbi za mir. striček! Američan je smehljaje se st:stiil roko svo;emu soimeiraku in ko je stopi vlak, je odmevalo v zboru po peronu: — Poskrbi za mir, striček!... Komedija z govorečimi orglami Člani metodistične občine v Pennsyl-vaniji v USA so se župniku pritožili, da bodo stopili v cerkveni štrajk. če se ne bo pobrigal za odstranitev »čudne razvade orgel, ki si od časa do časa dovole ^pregovoriti...« Tako je tudi bilo! V najsvečanejšem renutku. med duhovnim opravilom, ko e po cerkvi vladala grobna tišina, se je laenkrat oglasilo iz orgel: »Naš Tom si :e kupil krasne čevlje v novo otvorjen' trgovini na glavnem trgu« ali pa »... na kraju je treba gos še malo posoliti in pripravljena je za jed...« Župnik je poklical komisijo, ki je pre gledala »čudežne, govoreče orgle« ter ugotovila, da je temu kriv radijski prenos. Orgle so bile namreč prirejene na električni pogon ter so sorejemale radij ske valove v svoj prenosljivi zvočni ojačevalec ... Zanimiv poskus novinarja — berača Ko je bilo v angleškem parlamentu govora o tem. da ni nikjer na svetu žetev 'ieračev tako plodonosna. kakor v Lon-lonu. se je lotil neki novinar praktičnega loizkusa Nadel si je razcapano obleko 'iele teniške čevlie. razcefrano čepico in masko starca iz beraške četrti velemesta er se oostavil na nainrometneiši kraj Ci-via S košaro v roki ie pnuuial mimo -ločim škatlice vžigalic, toda po dveh irah postajanja je zasluži! komaj 4.c ^ennyja. Naslednjega dne se je lepo obril, oble- kel elegantno športno obleko, čisto srajco in moderno kravato ter z isto košaro kot pravi elegan stopil tja kakor prejšnji lan. Glasno je ponujal vžigalice in glej, 'iudje so se ustavljali, posebno dame so •>ostale pozorne na usMo mlarljniča. ki :e morda videl lepše dneve. In ker si liso uoale. podariti mu bakrenega nov-'a. da bi ga ne užalile, so mu dajale srebrn drob'ž Preden sta mimli dve uri. je •nel novmar v ženu ^ šilingov, petkrat več kakor prejšnji dan. Znal si je pomagati Angleški major Palmer je čakal več dni zaman na osebni parnik, ki naj bi ga prepeljal na otok Aurigny v Kanalskem prelivu. Šest dni dopusta mu je že poteklo, končno je prišel na misel, ponuditi se kapitanu parnika, ki je prevažal le pošto, kot priporočena pošiljka. Kapitan, ki je imel smisla za .humor dopustnika v zadregi, je pristal. Nalepili so na uniformo majorja etiketo z namembno postajo in številko odpravnice^ izpolnili so pospremnico in častnik je nastopil pot kot navaden paket. Počasi, pa sigurno je dospel na cilj, kjer ga je obveščena žena že ves teden zaman pričakovala. Potrdila je prejem priporočen« oošiljke na spremnici in poštarji so j! izročili moža v družinsko zavetje, — No, Tomažek, povej mi dve si vari, ki sta bili pred sto leti popolnoma neznani. — Vi in jaz, gospod učitelj... Veliko ljudsko mravljišče leta 1940 1» Na svetu je sicer čedalje več ljudi, toda nat prostor n& bo zadrege Ali postaja na severnem polu topleje ? Pokaži mi svoj žep, pa ti povem, kdo si l Nov nauk o raziskovanju človeškega značaja na podlagi vsebine v žepih V Aziji sta po števiiu prebivalstva najmočnejši Kitajska m Indija. Velik porast se kaže tudi v nizozemski Indiji, ki šteje nad 65 milijonov ljudi, dočim ima Burma 15.7 milijona, Iran 15. Irak jedva 4. Otoč-e Filipini pa že 14 milijonov. V Oceaniji so izpremetnbe manjše, Avstralija šteje kljub svojemu ogromnemu obsegu jedva 7 milijonov ljudi, a Nova Zelandija komaj 1.6 milijona. Ostalo otočje pa je redko naseljeno. Populacijski odsek pri DN, ki vodi točno statistiko o porastu prebivalstva na svetu, je na splošno ugotovil, da število prebivalstva stalno raste. Vendar — *;,]< da 5,3 bo zemeljska po- 'n ore- IViiiMtM. - - _ wi podlegel raku, bi njegova dražestna žena lahko prevzela vso njegovo oblast. Njena prirojena skromnost pa jo je odklonila. Hotela se je umakniti lz javnega življenja, žalostne razmere zadnjih let na Kitajskem pa so jo prisilile, da se je postavila na čelo Kuo-Min-Tanga, stranke kitajskega narodnega edinstva. " ■ •' '•• ■ t v. javile so se razne mušice, mrčesi, ribe pa se odmikajo vedno dalje proti severu, ker imajo male morske živalice, s katerimi se preživljajo, v hladni vodi ugodnejše življenjske pogoje, To povišanje toplote na severnem polu je imelo slabe posledice tudi za Srednjo Evropo. Padavine so postale izdatnejše. Tajnost vedno toplejšega severnega pola ne leži na Zemlji marveč verjetneje v kozmičnih vzrokih. SEDMA BOŽJA ZAPOVED »Kako se glasi sedma božja zapoved«, je vprašal v drugem razredu osnovne šole katehet svoje učence. »Ne kradite!« je odgovorila Zdenka. >>Ni točno,« je popravil katehet, »ampak: ne kradi!« »Prosim, ampak jaz vas nisem upala tikati...« Populacijskemu in prehranbentmu vprašanju posveča znanost čedalje večjo; pozornost. Ta vprašanja so bila svojčas domena ozkih znanstvenih krogov, danes tvorijo temelje državniški politiki mnogih državnikov. Kdo se je pred stoletji brigal za ta vprašanja? Nihče. Danes so ta vprašanja najbolj : usodnega značaja v razvoju sveta. Razgrnimo v glo bino katero koli važnejše mednarodno vprašanje, na dnu bomo vedno našli ah populacijsko ali prehranbeno vprašanje. Iz poročila Društva narodov za leto 1939M0 posnemamo, da se je prebivalstvo v zadnjih desetletjih zelo razmnožilo ter presega po številu že dve mil jardi oseb. Od tega števila odpade Evropo (brez Rusije) 399.8 milijona pj bivalcev, na Afriko 143.3 milijona. Južno Ameriko 91.3 milijona in na A; (brez Rusije) 1.133 milijonov. Po v kosti ali pa številu prebivalstva so močnejše države: 1. Velika Britanija, ki združuje v jem prostranem imperiju 518.9 mi' ljudi, od tega samo v Indiji 365.8 r na, v kolonijah in naselbinah 73.6 i na in okoli 80 milijonov v Angliji, in dominionih. 3. Sovjetska Rusija (z ozemljem ropi in Aziji) šteje 170.4 milijona valcev. 3. Združene severne ameriške so pri zadnjem ljudskem štetju ii 130 milijonov svojih državljano\ 4. Francija s svojimi kolonija) v celoti nad 106 milijoni ljudi, n nad 20 milijoni v mandatnih ozet 5. Nemčija ima nad 80 milijono\ valcev, z novim poljskim ozem. ... ... češko-moravskim protektoratom pa šteje okoli 110 milijonov ljudi. 6. Italija vlada 50 milijonom, 43 v 'Evropi, v Abesiniji 2 milijonoma, v Somaliji 1, prav tako 1 v Eritreji ter 866.000 v Libiji. 7. Japonska ima danes, vštevši ozemlja na Kitajskem, Korejo in Mandžurtko, nad 100 milijonov prebivalcev. Na samih japonskih otokih pa prebiva 72 milijonov Norveški polarni raziskovalec Grane-rup je doživel zelo nenavadna odkritja. Na Špitzbergib, kamor je prišel, da bi raziskoval razna arktična zelišča, je naletel na rastline, ki spadajo v srednjeevropsko floro. Še več, našel je celo cvetove, ki jih najdemo v evropskih krajih z razmeroma milim podnebjem. Vse to je edinstven in doslej še neznan pojav, ki kaže, da še življenjski pogoji v polarnih krajih izboljšujejo. Severna polkrogla postaja vše toplejša in arktik menja podnebje. Rastline so mnogo bolj občutljive za spremembo podnebja oziroma toplote kakor pa človek. Padec temperature dveh do treh stopinj človek komaj občuti, v rastlinskem svetu pa povzroča velikanske spremembe. Spitzbergi so najsevernejši del kopna, ki se zajeda v Severno Ledeno morje. Te otoke je že v 12 stoletju odkril neki pomorski potnik ter jih imenoval »Swal-bard«, to je »Hladna obala«. Tako so jo imenovali tudi Norvežani, ko so jo zavzeli. ObiskSpjtzbergov je postala morda zlasti v tridesetletni vojni, ko so bila tam velika lovišča kitov. Poleti je bilo v tamkajšnjih krajih zelo živahno, Življenje se je razvijalo v lesenih kočicah, ki so jih na hitro roko postavili. Prav tako živahno je bilo tudi pozneje, ko so se v teh krajih naselili kopači zlata. Življenje je tam trajalo samo tri mesece, potem pa so morali ljudje zbežati pred izredno ostrim mrazom. Po 20 letih je lov na kite in tjuhie ponehal. Redki so bili lovci, ki so se upali na odprto morje med ogromne ledene plošče in gore. Tako so ra Spitzberge skoraj popolnoma pozabili. Sele ko je leta 1869 polarni raziskovalec Karl Kode-vej prvi znanstveno raziskoval ozemlje, so se snet spomnili teh krajev večne zime. Odkril je, da prihaja hladna struja okoli otokov, s severnega pola, odkril pa je tudi, da so prameni Golfske struje z Islanda oddaljeni od spitzberšklh otokov samo pol stopinje zemeljepisne širine. Japoncev. Med posameznimi državami izkazuje želo velik porast prebivalstva zlasti Egipt, Danes šteje nad 16 milijonov ljudi ■ ki so večinoma zgneteni v rodovitni Nilski dolini. Še nikdar v zgodovini niso rneli faraoni tolikega števila podanikov Porast je predvsem posledica tehničnega Ui znanstvenega napredka. Velik populacijski prirast izkazujeta tudi Kongo in Sudan, kjer so zadnja leta prenehali boji med domačimi plemeni. Zadnji čas zbuja veliko pozornost napredek Libije In Somalije, kjer je Italija uredila promet in pričela domačine navajati h kulturnemu ojvtm uuscgia utivv visim ______„ v javnem življenju. Njena sestra Met-Ling se je na družabni lestvici popela še više. Lepa Mel-Ling, ki je bila od Šestega leta dalje učenka svoje sestre »finančne ministrovke«. Je na veliko presenečenje vzela za moža mladega pustolovca Čang-Kaj-Šeka, čigar ime simbolizira vse nade njene nesrečne domovine. Dobro poučeni krogi trde, da je po- Golfska struja je prodrla še dalje proti severu. Zaradi tega so se razmere kar se tiče podnebja nekoliko izboljšale. Na krajih, kjer &o polarni parniki pred 50 leti naleteli sredi poletja na velika ledena polja, je morje brez ledu. Izboljšanje podnebja je zajelo tudi evropsko severno obalo. V Norveški je postalo topleje. Če bi ne bilo prišlo do povišanja temperature, bi na Severnem Ledenem morju ne bilo mogoče ustvariti luko Petsamo, s katero je Finska zvezana z Atlantskim oceanom. Ledeniki so počasi izginjali in na obali se je pojavilo različno rastlinstvo. Kar je bilo pred 50 leti še sen, je postala sedaj stvarnost. Tam so premogovniki, okoli katerih lahko prebjvajo rudarji. Sprememba temperature pa je prinesla Spitzbergom tudi slabe stvari. Po- Na Nizozemskem poskuša nekoliko psihologov uveljaviti nov nauk o razisko vanju človeškega značaja, in sicer na podlagi vsebine, ki jo najdejo pri posameznih ljudeh v žepih. Sprva so si izbrali primernega meščana ter preiskali, kaj vse nosi možakar s seboj v svojih žepih. Prvemu poskusu je sledilo še več drugih, in gospodje dušeslovci so si mo-ra‘H priznati, da povprečni ljudje ne nosijo ničesar posebnega v svojih žepih. — Milijoni moških hodijo po svetu s podobno vsebino v žepu. Pri povprečnem Nizozemcu so našli v žepih od 6 do 9 ključev, žepni nož, 3 drobne vijake, 4 povaljane in zamaščene Uste o teži, na katerih je bila označena teža za dobo petih let, po 2 izrezka iz časopisov, 3 ostanke svinčnikov, 4 zaponke, glavnik, košček vrvice in 2 gumba. In kaj so iz tega sklepali dušeslovci? Po njih presoji je tak Nizozemec zelo previden mož — četudi oženjen — za vsak slučaj nosi s seboj zasilne zaponke m gumbe. Zelo ceni jedačo, je srednjih let ter vodi račun o svoji teži. Za dokaz, da je možakar previden, služijo tudi ključi. Dnevno rabi povprečno največ po dva ključa, s seboj jih nosi kar 9. Iz mladosti pa mu je ostala navada, da nosi po žepih mnogo nepotrebnih reči. Po nizozemskih psihologih so ta nauk prevzeli tudi nekateri psihologi v Londonu. Ti so ustavljali ljudi kar sredi ceste jn po ulicah, za kar so imeH od policije posebno dovoljenje. Tako so ustavili »boljšega gospoda« ter našli v njegovih žepih 3 udice za ribilov, 2 stari vstopnici za kopališče, 2 pipi, 2 škatlici vžigalic, 8 ključev, pilo za nohte in nekai drobiža,. Belgijski gledališki referent je imel v žepih: majhno srebrno podkev, 1 ključ, 4 stare gledališke programe, vžigalnik brez bencina, 3 fotografije njegove žene, Vitamine za vsak© ceno i" Švicarsko časopisje je te dui objavijo zanimivo poročilo o prehranbenih razmerah v nemški vojski. Med drugim navajajo poročila, da je postavljena vsa prehrana nernške vojske na »vitaminsko podlago«. Izdana je bila deviza »Vitamini za vsako ceno!« in po njej se morajo v bodoče ravnati vse intendanture, ki imajo opravka s prehrano armade. Hra-nivom, ki so revna na vitaminih, doda-jejo ekstrakte sadnih lupin in paradižnikov, ki vsebujejo velike količine B vitamina. Mesnati hrani, klobasam in kon-servam dodajejo semenje nekaterih rastlin, ki vsebujejo mnogo vitaminov. Da bi meso ne izgubilo vitaminov, ga hladijo v posebnih ledenih blokih v temperaturi 35 pod ničlo. Poskusi so baje dokazali, i se tako meso ohrani več let. Nemcem , kot pravijo te vesti, tudi uspelo, da posebnim načinom pridobivajo čisti vi-amin C, ki ga potem dajejo vojakom v bliki bonbonov. državni uradnik ne sme preveč obogateti Mehiška vlada je izdala zelo zanimivo in značilno naredbo. Ta določa, da morajo v bodoče dati višji državni uradniki pred nastopom službe jn ob upokojitvi svoje premoženje oblastem na vpogled. Ta odlok utemeljuje vlada s trditvijo, da se mora preprečiti prekomerna obogatitev za časa aktivne državne službe. »i ■»—w.jnmu Ciganski krati se je naveličat potepanja Lotiški ciganski kralj Janis L a i m a-ni$ je ukaza! svojim podanikom, ki jih je okoli 8000, da se ne smejo več potepati iz kraja v kraj, Zažgati morajo svoje šotore in se naseliti stalno v kraju, kjer jih je zatekla naredba ciganskega krailja. Pričeti morajo obdelovati polja in se pošteno preživljati s kmetijstvom. Ciganski kralj je zahteval tudi, da vsi njegovi podložniki stopijo v službo domovine. Ukaz lotiškega ciganskega kralja je lepa in hvalevredna zadeva, vendar pa je vprašanje, če se bodo cigani res odrekli pustolovskemu življenju in klati-viteštvu. HBadna pijača je lahko nevarna Mnogi menijo, da je pijača pri jedi velikega pomena_ za človeško zdravje. Nekateri spet se vzdrže pri kosilu in večerji vsakršne pijače, kar je spet napačno. Važno je le, kako vpliva pijača na teio. Vedeti je namreč treba, da vsaka tekočina, zaužita med jedjo, po svoje vpliva na prebavo. Pretirano pitje med jedjo lahko škodi srcu, pa tudi mehurju. Kdor med jedjo mnogo pije, bo počasi izgubil tek. Med obedom je čaša ali dve vode ali pa limonade organizmu potrebna. Tekočino je treba použiti v majhnih požirkih, ki olajšajo prebavni proces v želodcu. Požiranje pijače na veliko je zelo škodljivo za želodec in njega prebavo. Kdor pa pri jedi ali celo vroč popije hladno pijačo, se izpostavlja nevarnosti, da se želodec in čreva okužijo z bacili težkih nalezljivih bolezni ter si nakoplje dolgotrajno bolezen. sinčka in tašče. Zanimiva je bila »žepna preiskava« nekega Škota. Pri njem so našli 2 stari znamki, obrabljen gumast podpetnik, dva cigaretna ogorka, 7 tramvajskih vozovnic In svinčnik. Posebno zanimivo pa je bilo pri tem Škotu, da jc Imel skrbno razporejen drobiž, v enem žepu je tmel bakrenega, v drugem ntklja-stega in v tretjem srebrnega. V žapih nekega francoskega narodnega poslanca, ki so ga ustavili na ulici, so našli: načeto škatljico cigaret, zavojček bonbonov, 7 izrezkov iz časopisov, ki so se nanašali na njegovo politično delovanje v parlamentu, majhno škarjice, polnilno pero, 15 ključev in še eno nenače-to škatljico s cigaretami. Na podlagi teh »žepnih preiskav« so potem v obširnih referatih izdelali prikaze o značajih dotičnih ljudi ter jih objavili v posebni knjigi, ki jc vzbudila veliko pozornosti. ZA ONE ki so preko dneva zaposleni, se začno 15. marca tečaji za irancoščino. Fouk po lahki, Mali oglasi Razno KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »N1KOT1NOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenia uidi naj-strastnejSe kadilce Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60,— Po povzetju razoo-5'lja Jugopatent. Liubiiana Dvorakova 8. Spreimemo oreoroda'alce 13.->42 1 najde ž* se^aj bogato zb ro pomla-darnkh p'aščev, pletenih n |«rsey oblek pri konfekciji % grela ] m a r i b o r \ g: r a i s k i t r gr Pristne in vedno sveže TRŽAŠKE PINCE dobite edino v pekarni Selter* baum in v vseh njenih prodajalnah. 1099-1 ClTA.ITEI Govori se. da se meso. posebno preka:eno. podražujel Ali v mesariji Šerbec v Studencih. telefon 29-33. prei-me‘e odlično blago po starih in n!zkih cenah. 1058—1 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana* Gledališka ulica 12 IDEJE - IZUME vnovluie in plasira v tu- in inozems vu Jugopatent Liub-liana. Dvorakova 8. 13543-1 GOSPODINJE! Pozimi ie umivanje oken neprijetno. Nabavite st naino* veiši- praktičn! patentirani brisalec za umivanje In su šenie oken. Cena z navodilom din 31).— Dobite ea v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent- Ljubljana. Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev 14.f>27 Vam pošljemo poštnine pros o. — Šorejmemo preprodajalce. 13544-1 SPALNICE IPHHNICE. KU HINJE seh vrst v natmoderneiših astnoročnih izdelavah dobitt zaloei pohiš va Aleksandro va c. 48 4311 — I PON1KI ANJE. jjokromame oredmetov vseh vrst dobro tn oocen' ort »Ru da«- Maribor. Trsteniakuva irlica 5 6177—1 PREMOG za domsčo in centralno kur javo ter ndustrijo nudi tre •nojrc\Rik Kiju Farovci ori Ormožu. 934 1 BUČNO OLJE. vedno sveže in dobro- nudi Tovarna bučnega olia. Maribor. Taborska ulica 7. 861—1 irancoščino. preizkušeni metodi, poučuje strokovnjak, učne ure od 19.30 do 20.30. Honorar za 12 ur v mesecu 40 din. Prijave dnevno v knjigarni Koren. Gosposka 9, Telefon 29-41. ! 1009-1 NAČRTE, proračune, nasve e za vse vrste stavb, nadzorstvo itd. dobite najcenee pri stavbenem podjetju Marko Š ultec, zidarski moVer. Ivanjkovci. 1148-1 Krasno 3-sobno stanovanje v centru se odda za 770 din. Vprašati Gregorčičeva 8-1. — Več Hovoigrcdb 1—3 s‘ano-vanji 15 do 80 tisoč. — Krasna vila. blizu parka, se proda nod las no ceno. Gosflna v bližini kolodvora s šoec. trgovino 180.000. Posredovalni »Rap-d«? Go^oska ul. 28. 1121—1 DORA" je edini roman jesnčBega življenja sedanjega časa Kniiea se naroča ori oi sateljici Josipini Karlin, Maribor, Alek?an-*rova 47. Broširana s oošt. din 40'—, vezana s ooštn no din 80’—. NAKUPOVALCE LESA išHem. Pismene ponudbe na og'1. odd. »Večernika« pod Nakupovalec«. 1145—1 200 DIN NAGRADE dobi tisti, ki izda dotično osebo, ki laže in hujska Mudi za mojim hrbtom- in to dokaže. J. Valpet Majna 50. 1147—1 VELIKONOČNI PIRHI so prispeli, kakor krasne bon bon’ere in velikonočne figure. Velika izbira pr? »KAVALIRJU«, Gosposka 28. 1125-1 NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam. da sem prevzela branjarijo z južnim sadjem in ze lenjavo v Kneza Koclja ul. 7. Na zalogi bom imejt vse vrste južnega sadja, scčiva, kakor tudi raznovrs no zelenjavo. vedno sveža Jaca- pecivo kruh itd. Priporočani se vsom cenjenim odjemalcem za naklonjenost in ob:sk na novo preurejene branjarije. Potrudila se bom mojim ceni. odjemalcem najbolje postreči. Za obilen ob’sk se priporočam. Marica Štefanec. 1017*1 PREPRIČAJTE SE, da dobite v vseh nujnih zadevah naltočnejša navodila pri asrogralologini Mme. Fel!c‘:cs. Sodna ulica 26-11!.. vrata 8. 1127--1 K ŠUNKI KRUH »TURIST«. Crni kruh iz rži ie zelo tečen. ostane 8—10 dni v naj* ! večji vrojini popolnoma svež in okusen. Parna pekarna Feiertfft. Betnavska 43, telefon 2*24. PndnižnicC: U’lca 10. nk‘obra. Merska 65. Olav m' trg 19 'ti Pristaniška 2. 1129—1 _________ Posest____________ ZAGREBŠKI BUFEET na najprometnejšem kra.u v Jlici, z velikim v.nskim in jestvinskim prometom, krasno e abliran. s portalno izložbo. zasigurano solidno najemnino se proda s kompl. opremo za 30 tisoč din. Naj-sigurnejša eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, ZagrJb-Iliča 144. 1160-2 Iščemo za pogon lokomobile' izpraSanega I. STROJNIKA. Ponudbe na ogl. odd. »Ve-*ern’ka« pod »S«. 1166—1 MLAJŠEGA OTROKA sprejmem v dobro oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »LJubezn'vac. 1069-1 Sirite »večernih«! OSEBA. kateri je e. Ivan Kreitner, Dogoše 22, vrnil najdeno zlato zapestno uro. se mu tajit potom na’lenše zahvaljuje. 1169-1 ZAGRFBŠKA NOČNA KAVARNA. elegantno urejena, splošno poznana, muzikalno zabavnega značaja v strogem cen ru se proda s skupno opremo, s ce'otno zalogo navadnih- li* nih in dezertnih v’n. šampanjca in ostalih atk^holn^ nijač, s Čistim me'“čn'm dobičkom 15 tisoč din — za 145 **so5 Poslova'n!ca Pavle kovič, Ža"reV Iliča 144. 1162-2 NOVO HlSO z velikim vriorn dam v na!em za 230 din s 1. aprilom drl. nameščencu ali upoVo’ftneu. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. _________________ 944'2 ZAGREBŠKI BUFFET v neposredni bližini Jelačičevega trga. na najprometnejši to:kl. z velikim š evilom vin skih, pivskih, iestvinskih in gurmanskih od^ema^cev kom tortni prostori s čVim mesečnem dohodkom 12 000 din. oropamo za 120 tisoS d'n. Poslovalnica Pavlekovič. Za-srreb. 11'o'i 144. 1157—2 ZAG7ET??KA BONBONIERA na križišču «a!or^me‘ne'S!h ulic med tramvalskimi postajališči in na^rometne^mi trgovinami se proda s sk”P-n'm sorHron'm svež;m b'a-«>m: zss^nrana n'?Va na* lofnntnd in le"i prostori za ??.00fl din. Informa^'1«: Po-rfova1"1''* Pavlekovič ?*• preV 114. 11W—2 moderni izdelavi prejmete ori Maribor, Gosposka ul. 18 —■ Martinz CENJENE DAMEl izdelujem trajne kodre ter frizure M> nainižili cenah. Se priporoča Jovč'6. Ptujska :e sta 17 Tezno. 982—1 PREDPASNIKI. ženski, otroški, različni kroi1 kakor izgotovljene obleke dob' e naVenele v novi trgovini Masrdalenska ob’aČiln'ca A. Kmiperšitak. Dvorakova-Valvazorieva. 997—1 »♦♦mm« *ma!o. J. Kocmut. Majska 3 t01^ NA DO^RO nftMACO HRANO orelmem ve! abonentov. — Poskusite ne bo vam žal Krekova 18. Pečnik. 1107-1 _ _ _ _ _ a la sor:i»«n ko«ovee m koctw-PREMO© vec a 100 k"5 d!n Posl^va^^ca Pnv-lekovič Z^^^^b Tl’ca 14*1 1161-2 ZAOREBSKA MEŠČANSKA GOSTILNA s, stalnim krogom naiboljšlh konsumen‘ov. na križišču naj orometneJš’h ul!e v središču S proda z veliko bopOliio opremo )n oeSlo za iagnje I-nVečori!''a-10S«-’ moško per.lo kravate noqavice klobuke kupite najceneje na Maribor 0 t a i s k i t r a 1 im« vedno nsjncvejio damsko modno blago: perlo, nogavice, pot»ebWh» • Prispe * pom adn« novosti! HIŠA ncizgoiovljtiiia. enonadstropna. z vpeljano trgovino ter 3 go ovimi s anovanH. na i°* pem kraju blizu pesta se ugodno proda. Dobra naložba kapital«. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1114-- fUŠA tris‘anovanjska. veliki vrt. s sadnim drevjem sc takoj proda nod žejo ugodnimi pogoji. Vprašati: Obrežna cesta 25 V Studencih. 1094-2 VINOORADNO POSESTVO kupim na cbroke. Lastnik os anc gospodar do izplačila. Ponudbe na ogl. odd. »Veternika« pod »Ugodno«, 978-2 3 PARCELE na prodaj, sončna lega • mestu. Povprašati v oji odd. »Večern.kaT. 987- . Enodružinsko HIŠICO predam za 25.000 djn. Našlo1. I v ogl. odd. »Večerni!;.: I 1135-2 TRGOVINA z meš. blagpm. na dobrem mestu se prdda. Dopisi pod »Neto Kasa« na ogl. odd. »Ve černika«. ' • 1049—4 TRGOVINO mešanega blaga prodam radi bolezni. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1097-4 SCHNiiPII harmonike so od vseh najboljše ZAGREB. NIKOUČEVAJO Največja in najstarejša trgovina angleških tkanin v Jugoslaviji ANASTAS PAVLOVIČ Osnovano 1844. ieta Centrala: BEOGRAD Najpovoljnejše cene! Podružnica: ZAGREB, Praška 4 Zahtevajte vzorce iz Zagreba BODSimO IZ DELUJ E m O OGLEDALC V LASTNIH V — VELIKA IZBIRA — KLOBUKOV moškega in damskega perila pri A.liEDŽET Težka mlada KOBILA se proda. Naslov v ogl. odd. »Veternika«.. 1154-4 PRODAM RADIO APARAT zelo selektiven, za 450 din. Aleksandrova c. 55. vrata i. 1048-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK ntodern. in motorno kolo, N. S. U., 350 šport, prodam, erin. Knfeza Koclja 1 ulica 20. 1072,4 KUPIM ENO ALI DVOSTA-1 VEVERICE, KUNE. LISICE, NOVANJSKO HIŠO DIVJE ZAJCE. DIHURJE ali lepo parcelo v bližini Ma- er vse ostale kože divjačine ribora: plačam 50:000 din takoj, ostalo pa dogovoru. Posredovalec izključen. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Hiša z vrtom«. 1038-2 PRODAM HIŠO ^stanovanjsko. 7 let davka prosto, z velikim vrtom, za 185.000 din. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 1019-2 kupujem po naivišjih dnevnih cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Šemko, Maribor. Tyrševa 7. 1110-3 Kupim NAJCENEJE kupite cement, apno,- stavb, in rezan les, drva in premog pri Kraser. Studenci. 787—3 KUPUJEM FRIZERSKE APARATE in ogledala kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1132-3 KUPIM AVTO novejši model. 5—6-sedežen pripraven za avtotakso. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Brezhiben« 1138—3 Prodam ZA VELIKO NOČ šunke s kožo in brez kože v vsaki te-žini kg samo 16 din. vsakovrstni rezan les ali v Jamči se za vsaki komad, hlodih. Pismene ponudbe na ] Valentin Smode, mesar in ogl. odd, »Večernika« pod Prekajevalec. Pobrežje—Ma-»Plačam takoj«. 1146—3 I ribor. 1141 cit, tal, olja ter Vse špecerijsko blago, vedno sveže le pri — MII PŠENIC, Maribor, Vefrinjsha 9 OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe pod »»Voziček«. 1042-3 KONJSKEGA GNOJA svežega, več voz. še kupi. Vrtnarija Jemec, Prešernova ulica. 1079-3 Prodam otroški VOZIČEK, dobro ohranjen. Vprašati Tyrševa 26-1. Pri Masten. 1152-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK DVOSOBNO STANOVANJE oddam tnirni stranki brez SOBA S ŠTEDILNIKOM | in dvosobno stanovanje se odda takoj. 6sobno stanovanje z vsem komfortom. ev. deljeno, se odda takoj. Vprašati: Tyrševa ul. 24-1, desno. 1051-5 KRASNO 2- IN 3-SOBNO ! STANOVANJE poceni takoj oddam. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 1062-5 dobro ohranjen, na prodaj, otrok. Cankarjeva ul. 38, Pobrežje. 11134 Principova 1021—5 ulica 9. PLATO VOZ. enovprežen., nov. se poceni produ. Naslov še dobi IZ pri-1 jaznosti v Vojašniški ul. n. j 1121—4 1 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška cesta 38. ___________1029—5 ._________ 2 ENOSOBNI STANOVANJI se oddata. Pobrežje. Zrkovska 33. 998—5 Kromatično HARMONIKO prodam. Meljska cesta 29. 1128—4 HBBBT Pomladni ženski plašči ABOZfl OBLEKE Velika izbira !• — Ucjodne cene i J. P R E A C MARIBOR - GLAVNI TRG 13 LINOLEJ, kartolej, voščeno platno,, kuiite poceni pri • „0BN0VA“ F. Novak Jurčičeva 6 LEPA PARCELA Studencih se. po ugodni ceni proda.' Ponudbe na ogl. odd.' »Večernika« pod »Skraj no nizka cena«. 1164-4 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Mejna ul. 29. Pobrežje. 10444 PRODAM MLIN na pogon z roko ali s silo. Obstoi iz krogeljnih ležajev. Obenem seje in deli moko ter otrobe. Sita se menjajo poljubno. Informacije na Ro-rozniški c. 44 (poleg žage). Ptuj. 10844 SUHE HRASTOVE DESKE nrima, se prodajo. Vprašati: Krčma Katra, Studenci, Obrežna 104. 1090-4 OTROŠKI VOZIČEK globok, malo rabljen, se proda. Tržaška 47. 10924 POCENI l^A PRODAJ 2 -otomana, moško kolo in foto-apafat. Jože' Vošnjakova 20. pritličje. 1133—4 NOV KOSTUM, '2 volneni obleki, lep plašč po ceni prodam. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 1136—41 DOBRO OHRANJENA I SPALNICA, javor, poceni na prodaj. Vptašati Tavčar in Kališnik, j Gosposka 5. 1137—4 ZAGREBŠKA MENZA na najprometnejši točki, dolga leta renomirana. zelo poznana. se.proda s kompletno štirisobno’In kuhinjsko opravo. stanovanjem poleg menze in vsemi 'stranskimi prostori z velikim SleviIom abonentov za 32.000 din! Poslovalnica Pavlekovie, Zagreb. Ilfca 144. 1156-4 <5? 1 z a domač« > 111 tunrUv° n u d 1 P n i k. m o«®„,nvcl TRISOBNO STANOVANJE lepo. sončno, 2 kuhinji, oddam s 1. aprilom. Črešnar. Tyrševa 7.___________1070-5 SOBA IN VELIKA KUHINJA za večjo družino se odda. — Pobrežje, Cankarjeva ul. 24. 1074-5 DVE LEPI STANOVANJI s pritiklinami oddam takoj. Beinavska c. 39. 1018-5 DVOSOBNO-STANOVANJE komfortno, v novi vili, se odda s 1. majem. Naslov v og!_. odd. >>Yečernika«, 1068-5 STANOVANJE se odda 2 sobi. kuhinja, z balkonom, s kosom vrta za 370 din. Pobrežje. Zrkovska c—3. 1034-5 TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda v Trubarjevi ul. 32. 1036-5 KU«čar0 Vu f i Ormož«- j SOBO IN KUHINJO oddam. Vprašati Koroška cesta 18, pritličje: na dvorišču. . ' 1095-5 SOBA IN KUHINJA se tako) odda. Taborska uli- ca 13.________________1144—5 SOBA IN KUHINJA se odda. Studenci. Slomškova 9. 1151—5 Mene veste, •ss MIRI PENIC« Maribor. Vetrinjska 9 damske In molite velika izbira, nizke cene le pri OMARA S ČRKAMI za črkostavce ali tiskarne na prodaj. Vprašati Mariborska livarna in tvomica kovin, Maribor. Motherjeva ulica 15 1010-4 Stanovanje SONČNO STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, klet in velik vrt se odda. Vprašati gostilna Sever. Tezno. Ptujska cesta._________________1045-5 STANOVANJE lepo. sončno, v novi stavbi, soba in kuhinja, se takoj odda. Uhler. Pobrežje, Nasipna ul. 55. 1060-5 SOBA IN KUHINJA še odda. Bife. Tržaška c. 1 . , ' . ; . 1100:5 ENOSOBNO STANOVANJ! lepo. se odda na Koroški cesti 27. Vprašati pri hišniku. ■ 1104-5 STANOVANJE soba in kuhinja, ali soba < štedilnikom se. odda. Meljsk.i cesta 59. 1111-5 DVOSOBNO STANOVANJA s predsobo in -kopalnico n novi hiši se takoj odda. Tr žaška c. 46. 1115-5 SOBO IN KUHINJO s pritiklinami, oddam. Pobrežje. Sokolska 4. _ 1085—5 Lepo 2-sobno STANOVANJE se s 1. aprilom odda. Sokolska 6, Studenci. 1123—5 SONČNO SOBO in kuhinjo oddam s 1. aprilom. Pobrežje, Cankarjeva ul. 32. 1134-5 u.nmrwiirwm«———iCanMMMMMHaB———O Velika izbira, nizke cene % ji TJ POSOJILNICA NARODNI DOM v Mariboru z. z o. j. • naistarejši slovenski denarni zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12.000.0Q0- Itiffiff^^^illillilllii y 111 UtaNMIlii"lIW'iWiliIBiirMliiiiTiilliHBfl Velik w odproda ja ostankov spomladanskega b aga, po znano nizkih in še starih cenah za damske in moške plašče, ob eke, kostume, hubertuse, oficiiske. financarske in železničarske v . . .... uniforme dobite samo Krojaške potrebščine v češkem (pri glavni policiji) Maribor Za bolezni ledvic, žolča in mehnrja. za storitev niihovih kamnov in za creorečenje vsakovrstncsa njihovega obolenja vzemite: ZDRAVILNI DUBRAVKA CAf Uspeh zaiamčen. Potrebne tri škatle. Cena s poštnino din 90.—. Dobi se v lekarnah. Po oošti pošilja: Kem. farm. laboratorll: Mr. I. Andriiič. apetekar. Mostar. R. S. br. 14471.25/V 193? KABINET eleganten, s souporabo kopalnice se odda solidnemu gospodu. Aškerčeva ul. 16-1. 1081-7 *9A£E€ 1940 Soboto j § 31 dni Umi sezona! prodajamo 300 parov !žti Wsi in sat;da:el po starih cenah od f25'- do 195*- Og ejte si stransko iz'ožbo „KINGtHQE“ Gosposka a ica 30 Dopisi VDOVA z lastno hišo se želi poročiti S s arejšim upokojencem z "r ogl. odd. »Večernika« pod »Sreča*. 966—12 GOSPOD v starosti 27 let. v boljši službi, z lepim ma;hnim posestvom v bližini pos aie pri Mariboru, želi spoznati mlajšo dekle kmečkega stanu iz ugledne hiše z nekaj imetja. zmožno gospodinjstva. Ženitev ni izključena. Tajnost za:amč;na. Ponudbe na o«rl. odd. »Večernika« pod »Mirna bodočnost«. 1122—12 POROČNA POSREDOVANJA boLših krogov posredujemo ves no, uspešno in diskretno. Prvovrstne zveze in odlična izbira partij v obrtnih, trgov skih, meščanskih, industrijskih. uradniških in oficirskih kregih. Informativne prospekte pošiljamo pro.i nakazilu 10 d'n v znamkah: »Re-zor«. Zagreb Pošta 3. 1162-12 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam s celo oskrbo za dve osebi. Praprotnikova ul. 16-1, levo. _____________ 1082-7 OPREMLJENA SOBA lepa, sončna, se takoj ali 15. marca odda. Naslov v upravi ___________________ 1027-7 KRASNO SOBO parketirano. prazno, oddam. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasprol pošte. 1093-7 OPREMLJENA SOBA se odda. Splavarski prehod 3-1.________________1098-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda v Vodnikovi ul. 15, Studenci. 1112-7 Sl UZ&O HLAPCA sprejmem takoj. Franc Filipič, Maribor. Pobreška c. 38. 1030—9 _ Službo išie 2ILETNO DEKLE išče sluzoo v kuhinji. Zna žc maio kuhati. Samo pismene ponudbe na ogl. odd. »Večer- OPREMLJENO SOBO oddam s 15. marcem ali 1. aprilom v najem. Koroška ce-sta 31-1.____________1117—7 GOSPOD SE SPREJME na hrano in s*anovanje. Meljska cesta 59-1. 1119—7 sprejmem. Pobrežje. Zrkovska 57. 1142—9 ŠIVILJSKA POMOČNICA s,a!!? 21 *et’ želi spremeniti službo. Zna kuhati ter gre tudi za natakarico v pošteno, dobroidočo gostilno. Ponudbe pod »Zelo poštena« na ogl. onrl. odd. »Večernika« nod »Miren«. 1106-8 darilo za cHS*ka ali vojaka: 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobna ščetka, 1 zobna pasta, 1 kom. toaletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonjske vode STANE SAMO DIN 30.—. / Ako želite, da Vam pošliemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4 — za priporočnino na čekovni račun 13285 ali v znamkah na naslov: Foto tourlst 1,0**6 Šmuc - Uubltene * fphsorčrava e. F KROJAŠKEGA POTOČNIKA zmožnega vseh del, sprejmem. Mernarič. Sv. Lovrenc na Dravskem po’h. 1078-9 PEKOVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, sorejmem. Gregu-rič. Dogoše-Maribor. ' 973-9 NATAKARSKEGA VAJENCA z meščansko šolo in po možnosti 7 zna™,Qiri ievtrov snrej me »Ho el O/el«, Maribor. __________________ 1041-9 FRI7ERKO 'Čem. N?«Vr> :n plač* no d-v MLADA GOSPA s pokoVno išče mes a gospo din.‘e. najraje k eni starejši gospej, event. brezplačno. Pis mene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zanesljiva« 1089-10 MLINARSKI POMOČNIK vo'ašx.ine prost, išče službo v m'inu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1116-10 Lokal KRASNI LOKAL z delavnico na prometnem kraju, takoj oddam. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 1051-14 POŠTFMO dekle ** pro-^rre bonbonov :šč°m Aleksandrova c. v veži. 1109-9 GOSPODINJO. "1’ado. izobražino. snreiniem Prn"dbe ns 0»!. odd »Ve-';t',!,no 300 d^avci v s’-'1- t,, T pvi V, Bodnev' Hobr1 'ačun^rii imn prednost Pon»dbe nod »^vo^ane« na ogl. od^ »V»- r-’:,-o« 11 «7—o LOKALE za večje dolavnice iš^em. Pismene ponudbe na unravo lista pod »Takoj«. 1101-14 LOKAL se odda. Sp. Radvanjska 3-Nova vas. 1105-14 V naiem IIP HM Staro renomlrano TRGOVINO v okolici Ptuja, tik cerkve, dam v naiem Ponudbe na agenturo Pichler v Ptuju pod »Agilen«. 1153—15 ŽAGARSKI LISTI za venecijanke in jar-menike NOŽE ZA SKOBELJNE STROJE in vse ostalo STROJNO ORODJE v prvovrstni kakovosti NA ZALOGI V LJUBLJANI Specialna trgovina Dovžan Ivan '.iubHana, Frančiškanska '«t. \ H. 45-42 Kapital AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadniega trenutka, temveč iavite sc takoi pri Hran:lni posoiilnici »Moi dom«. Ljubljana- Dvorakova ul. 8. 11778- lf> signlm« SOFRA Maribor Gregorčičeva ul. 24 Pozor! BENCIN Pozor! Je trajna skrb ra lastnike avtomobilov. Zato si pustite montirati MC-&ENERATOR, ki se kuri z domačim ogljem, s katerim prihranite do 80°/o. Strojna delavnica LJUBLJANA, Sv. Pčtra cesta 85 izdelovanje vin in sirut Vsem, ki so oh smrti našega nepozabnega soproga in bratn Martina ■ ' vojnega dobrovoljca z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo; Posebne se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevcem »Jadran—Nanosa/, odboru vojnih dobrpvoljcev ter vsem prijateljem in znancem a« cvetje in spremstvo na zadnji poti. Maribor, dne 8. III. 1940. žalujoča žena Marija, bratje in sestre in hčerka Mija. imniRNanmiuiamiMBnai Rum, konjak, slivovka, brinjevec, dioženka in klekovača. Specialiteta: Grenčak in vermut Najbolj vama naložba denarja, ker jamči ca vloge pm tel hranilnici Dravska banovina e celim svojim premoženjem in 2 v»» svojo davčno močjo * - Hranilnica irvrSuje vse v denarno stroko spadajoče posla točno in kulantno «. dc*<>or Milil Centrala Maribor v lastni novi palači n» oglu Gosgeske !r> Slovenska ulice Podružnica Celje naaoroti pošti, prej Južno- __________________________ iteierska hranilnica «Maz_v.v^MTswwl—— irrrrTr—rrnrTTWTTwinr-iiBwiBrirnB»iiimiii ii mm mi ...ut— SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠE M OBREST OVANJU! RBUMATIS »osebno sredstvo za ui&eanie proti revnm-tUmu zbadanju v fcrižu. kosteh, ibliiasu, sihtu iu sljčmm boleznim. Ronntft* tis ic vsakemu pomacal. kdor cja je uporabljal. Poizkušajte tudf Vi. da se orepri-uaie In dalje priporočate! ~ Steklenica din 22.Pišite š« danes! Lekarna Mr. V. ROJC ZAGREB, Gornji grad 5. OKI. S br. 1990/1935. mtiekm preglednost točnosti enostavnosti zanesljivosti in cenenosti A8SBOR Gregorčičeva 24 Tal. 35-10 OKASA tablete rVi spon slabost ahke oorkusitc OKASA tab ete za moške 100 Icomaoov din 220'». prot' povzetju Zastopnik Lekarna Mr. Ražman Miroslav tieograci ■— teraziie 5 r««r cb »DRUŠTVO H IS MIH POSESTNIKOV V MA- HIBGRU« sklicuje za nedeljo, cine 17. marca 1940 ob pol 10. uri predpoldne v restavracijski dvorani hotela »Nbvi svet« v Jurčičevi ulici svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih revizorjev. 2. proračun za leto 1940 ter določitev članarine za to leto. 3. volitev odbornikov in treh računskih revizorjev. 4. slučajnosti. Vstop je dovoljen vsem hišnim posestnikom, članom in nečlanom društva. Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda se naj prijavijo v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 8, vsaj štiri dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. v misli«! mesta Špecerijska irgavina na prometni točki, v sredini največjih celjskih tovarn, se odda v najem pod usodnimi pogoji. Naslov v upravi »Večernika«. Celje. Sum dgmiki brez ribje kosti in gumija, h g ensko po meri. Najno-vejži modrčki v veliki izbiri pri ,Jlum" Maribor, sama Glavni trg 24 MMte barvo, žieli n tuvonira po zadnji modi od 10—25 din Babošek VSadk® klobučarstvo MARIBOR, VETRiN|SKA 5 s koaioarjjom In primerno kletjo, uporabno za nkladiž#«. Lokal je primeren za pisarno ali druge poslovne prostore. Cena din 1-SOO*—• Vprašati pri Miloš Oset, Glavni trg. on n Oš k IT' Pri spolni slabosti (spalni šmnotenci) poizkusite hormonske pi.nl« HORMO-SEKS ■Dobivajo se v vseh lukurnali. 30 pilul din £4, lliO pijul din 217, 300 pilul din SSfiO.—- žahte-vajle samo prave in ori.totalno Hormo-Seks pi-. lulf. Po poStt diskreUro razpošilja ; KR. DV. | LEKARNA KRI SV. AHEHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-•VJ-T“ Zagreb; Langov trg 8. mtoirs. *. slrt-lf" ZMrafle odpadite Staro železo.* baker, medenino, svinec, cink, star oapir. cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadke,. , glaževino, ovčjo volno, novelo dlako kuouie vedno op naj-višjih cenah AfboRer. Dravska ul. 15. Te' 25-33. Zlato En srebro. oriljente, /.astavljainr listka >13« nujno *» nakar* M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka utica 15 legoslaveiska odružena banka d. d. (Zagreb—Beograd) Poflrožnira Maribor Na seji dne 26. februarja 1940 je bila sprejeta bilanca za poslovno leto 1939. Sklenjeno je bilo, da se 47. redna generalna skupščina skliče za 14 niarc 1940, kjer se bo čisti dobiček v znesku od 6,901.072.14 din razdelil sledeče: 1. 10% za rezervni fond. 2. Za prioritetne akcije se bo plačala 3% dividenda. 3. Lastnikom specialnih rezervnih fondov se bo izplača!:, 16% kvota. 4. Ostanek od 1,087.980.86 din se bo prenesel na nov račun. Nadalje je sklenila direkcija vsem vlagateljem na »Stari račun« izplačati XI. 40% kvoto od 20. III. 1940. po stanju dobroimetja per 31. XII. 1939. Eventueine akontacije do 31. XII. 1939 so bodo vračunale v tej kvoti. Direkcija lugosiavenske udružene banke d. d. S 1. aprilom t,l. se odda v najem več VELIKIH PRAZNIH SOB posebno prikladnih za pisarne, klubske prostore in slično, v središču mesta. Istotam se odda tudi več manjših praznih sob za samska stanovanja. Pismena pojasnilo daje Klub absolventov trgov, akademije v Mariboru, Tyrševa 2, ali telet. 26-28 likerjev, desertnih sirupov ter žgan jama Mo detet JAKOB PEBHA MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9 - TEL. 25-80 Ho duma! Izd ta in urejuje ADOLI RIBNIKAR v Maribora Tiskn Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor«. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se bo vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni reči* štev. 11. 409.