Političen list za slovenski narod.
P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob x/,6. uri popoludne.
Ste-v. 109.	V Ljubljani, v soboto 12. maja 1888.	Letnilt XVI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 11. maja.
Budgetna razprava. Naučno ministerstvo.
(21. dan.)
V zadnji seji je bila ob polupetih popoludne dovršena razprava glede obrtnijskih šol, in so bili sprejeti dotični nasveti budgetnega odseka. Zbornica je bila proti koncu komaj sklepčna, ali predsednik je vendar le proglašal, da so posamezni predlogi obveljali, in vsak ugovor je zastonj. Ako je pri glasovanji o dispozicijskem zakladu 40 poslancev veljalo le za 21 glasov, zakaj ne bi narobe 15 glasov veljalo za 50?
Danes so prišle na vrsto ljudske šole. Proti-govornikov je bilo vpisanih šest, zagovornikov pa devet. Da bi bilo mogoče danes dovršiti proračun naučnega ministerstva, sklenili so desniški voditelji, da se ima razprava skleniti precej po prvem govorniku na vsaki strani. Levičarjem je to jako presedalo; radi bi se bili pečali z Liechtensteinovim predlogom, dasiravno dozdaj še ni prišlo do prve obravnave njegove in se ni nadejati, da se bo mogla zbornica pred jesenjo ž njim pečati. Ali to nič ne de; njim je le za plašenje, zato jim je vsaka prilika prav, da zdaj ta, zdaj oni malo zaropota. Na srečo pa je desnica tega ropotanja že tako vajeua, da se ga nihče ne boji.
Danes se je profesor Fuss hudoval nad ministrom, da se premalo odločno poteguje za državni šolski zakon, sicer bi dr. Rieger ne bil mogel trditi, da je ljudsko šolstvo deželna zadeva, in knez Liechtenstein bi ne bil mogel staviti predloga, ki preti uničiti ljudsko šolstvo. (Strašna groza!) Konečno je na-učnemu ministru, ki se je med njegovim govorom razgovarjal s svojima tovarišema Falkenhaynom in Ziemialkovskim, oponašal, zakaj ga ne posluša in ga ob enem poživljal, naj da jasen odgovor, hoče li trpeti, da se bo ljudsko šolstvo kaj preminjalo ali
LISTEK.
Kapitan Klapkove legije.
(črtica z meseca julija 1866.)
Martinek, sin horeniškega milijonarja, je bil stoprv leto dni vojak, a že je imel na vratu dve zvezdici. Godilo se mu je dobro. Stotnik ga je imel rad, iz trdnjave v Jožefovem ni bilo daleč do njegovega doma, in ker je bil jedini sin, podpirali so ga stariši bolj nego je trebalo. Novcev je vedno več imel nego marsikak častnik. Vrhu tega je pa bil dobrak, da bi srce delil s prijateljem.
Bilo je leta 1865. Bližal se je poslednji avgust in ž njim hofeniški cerkveni shod. Vsi so se tedaj veselili godbe, kakor se je i dandanašnji vesele — najbolj pa še desetnik Martinek.
Bilo je krasnega poletnega večera. Pri mlinu so košate jelše in topoli šumeli. Veterček je daleč, daleč zanašal vesele te zvoke, poskočne in narodne. Zvezdice na nebu so se lesketale. Oj, koliko čarobnosti v taki krasni poletni noči!
Martinek se je tako dobro zabaval, da niti čul ni, ko so bobnarji v Jožefovem bobnali mirozov. Pozabil je bil na vse. Zdelo so mu je, da je še vedno oni prosti deček, kakor vlani.
ne? Ministru se pa to vprašanje ni zdelo tako važno, kakor govorniku, ter je molčal.
Drugi govornik je bil češki poslanec Adamek, ki je zlasti opisoval šolstvo v Šleziji, kjer se češkim in poljskim prebivalcem prav tako godi, kakor Slovencem na Koroškem.
Za njim je stavil poslanec Ručka predlog o sklepu splošne razprave, kar je zbudilo na levici veliko nevoljo. Heilsberg se je tudi takoj oglasil iu večini očital, da ni prav pri tako važnem predmetu govornikom jemati besede; predlagal je torej, naj se za konec razprave glasuje po imenih. To se je tudi res zgodilo, ker je nemško-avstrijski klub podpiral ta predlog, dasi je bil dal prej besedo, da tega ne bo storil. Toliko se je torej zanašati na obljube in na moško besedo naših levičarjev! Pri glasovanji bil je pa konec razprave sprejet s 112 glasovi proti 94, kar zopet jasno priča, da na obeh straneh manjka dosti poslancev; torej se tudi ni čuditi, ako je proti koncu sej, ki se pričenjajo ob desetih dopoludne, že tako malo poslancev v zbornici, da niso več sklepčni.
Kot generalni govornik levičarjev je govoril Kindermann, in je najprej prebral neki dopis krajnega šolskega sveta v Vojniku na Štajerskem, v katerem trdi, da ni res, kar je govoril dr. Gre-gorec o nemškem „Schulvereinu", češ, da tistih 100 gld., ki jih dobiva učitelj od „Schulvereina", ni Judežev denar, ampak pošteno zaslužena nagrada za obrtnijski pouk, ki ga učitelj z velikim trudom opravlja ob nedeljah in praznikih. Krajni šolski svet tudi zanika, da bi bilo glede nemškega pouka v omenjeni šoli tako, kakor je trdil dr. Gregorec. Škoda, da ptujskega poslanca ni bilo v zbornici, ker bi bil sicer govorniku gotovo posvetil, kakor mu gre.
Generalni govornik na desnici je bil moravski poslanec Spaček , ki je ministru očital, da pravice javnosti neče podeliti češki šoli, ki jo je že pred tremi leti na Dunaji napravilo društvo Komensky.
Izza železniškega nasipa zaleskeče se nekoliko bodakov. Patrolja je bila prišla po Martinka.
Bilo je že polunoči. Martinka je patrolja odvedla proti Jaromerja.
Polje je bilo pokošeno, in s strnišč od gozda sem vel je hladen veter. Na temnomodrem nebu bledele so zvezde. — Povsodi radost, mir — samo v Martinkovem srci je pusto . . . Stoprav drugo leto vojak, in zdaj . . . !
Bližajo se glavnim gradbam. Voda labska pri mlinu v Jožefovem je bučala in se penila. Pri mostni ograji postoji in zre v vodo. Poveljnik patrolji je bil njegov prijatelj in je zelo nerad izvrševal svojo dolžnost. Toda subordinacija! — Ničesa ni torej rekel, ko vidi Martinka stati ua mostu, dasi je bilo to proti predpisu. Vojaki, utrujeni in zaspani, molčali so danes. Kako so bili pa sicer zgovorni!
Zročemu v vodo vračal se je zopet mir v dušo. Dobro je vedel, da je bilo ostro prepovedano vsem vojakom, hoditi iz trdnjave v Jožefovem. Še do pla-varnice niso smeli. Nijeden častnik bi se ne bil drznil prekoračiti tega povelja trdnjavinega poveljnika — a on, desetnik, šel je na „oproščenje". Kdo
ve, kako kazeu mu bodo prisodili--raje smrt!
rojilo mu je po glavi.
Čul je, kako straže jedna drugo kličejo. Že se vračajo in poveljnik patrolje . . .
Druzega Čehi ne žele, pravi govornik, kakor, naj dunajsko mesto posnema vzgled praškega mestnega odbora in naj bo pravično vsem prebivalcem.
Ker se je poročevalec Zeithammer odrekel besedi, sta se izbrisala tudi pri ostalih točkah vpisana govornika; bilo je ob dveh popoludne končano naučno ministerstvo in gosp. minister Gautsch rešen iz vic, v katerih se je pokoril skozi 9 dni. Veselega obraza in mnogo olajšanim srcem je zapustil dvorano.
Na vrsto je prišlo finančno ministerstvo, pri katerem je bila vpisana cela vrsta govornikov že pri osrednjem vodstvu. Ali ker so mislili, da danes ne pride še na vrsto, ni jih bilo v zbornici, in predsednik je nekako radostno naglašal, da so zgubili besedo. Vsled tega bo osrednje vodstvo finančnega ministerstva danes gotovo dovršeno, morda še kaj več.
Govor poslanca Klima
v državnem zboru dne I. maja 1888.
(Dalje.)
Kranjski deželni zbor bo že vedel upreti se proti temu novemu uasilstvu naučne uprave in zagovarjati svojo budgetarno pravico. (Dobro! Dobro! na desnici.) Ako Nj. ekscelencija na vsak način hoče imeti to šolo, naj jo vzame v naučno upravo, ako hoče visoka zbornica dovoliti te troške, ali naj jo plača iz svojega pavšala (Veselost na desnici.), ali pa naj se obrne do nemškega „Schulvereina", ki mu bo iz hvaležnosti tudi to šolo sprejel pod svoja varna krila.
Visoka naučna uprava ni tako odločna, ako mora kaj storiti za slovensko ljudstvo. (Prav res! na desnici.) Nerešene so ostale resolucije gledč srednjih šol in tudi druge potrjene od visoke zbornice glede učiteljskih pripravnic, ki priporočajo vladi, naj se bolj ozira na slovenščino kot poučni
Martinek se tiho in bliskovito zavihti čez ograjo, dva koraka po otepih, koji krijejo stroje za ustavljanje vode . . .
Valovi se nad njim zgrnejo. Izginol je . . .
*
* *
In prišlo je zopet novo poletje. Deževalo je že nekaj dni in nebo jo bilo še vedno oblačno. Ceste so bile blatne, zlasti okolu Jaroinerja. Tu je običajno, ko se prikaže megla, na vse strani blata do kolen.
Bilo je po bitvi pri Skalici, Avstrijci so bežali proti Jožefovemu iu Kralj. Gradcu, a Prusi za njimi. V Jaromerju je bilo polno pruskih vojakov. Vsled tega so skoro vsi stanovniki pobegnili pred sovražniki. Konečno se pripelje i princ in ž njim dospela je tudi mnogo imenovana Klapkova legija. To je sestavil pruski milijonar Klapka ob svojih troških iz avstrijskih vojakov, ki so strahu pred kaznijo ubeg-nili, ali pa bili vjeti pri Nahodu in Trutnovem, deloma pa prostovoljno ali prisiljeni pristopili legiji. Bili so to sami Madjari iu Nemci. Slovana sta bila samo dva, dva Čeha: M 1 č o c h in M a r t i n e k.
Na velikem trgu utvorijo tabor; vojaške godba so neumorno igrale utrujenim vojakom.
Princ se je nastanil na dekaniji in je bil utopljen v pogled na okolico. Star, sivolas general dovede k princu mladega premier-lajtenanta Klapkove legije — Martinka.
jezik na onih šolah, ki vzgajajo učitelje in učiteljice za slovenske ljudske šole, akoravno je v teh resolucijah dovolj skrbljeno za nemški jezik.
Enako se godi tudi drugod. Štajerski deželni šolski svet je izdal mnogo ukazov, ki imajo namen, popolnoma izpodriniti slovenske šole na južnem Štajerskem in tako tudi prebivalstvo. Več občin, krajuih in okrajnih šolskih svčtor je vložilo pritožbe pri naučnem ministerstvu proti ukazom deželnega šolskega sveta; akoravno so bile te pritožbe vložene pred letom, odgovorila je naučna uprava še-le na jedno, in sicer, to moram priznati, v smislu prosilcev, ker je visoka naučna uprava razveljavila naredbo štajerskega deželnega šolskega sveta, ki je hotel nemški poučni jezik vpeljati že v drugem razredu, in razsodila, da ostane na ljudski šoli v Sma-riji poučni jezik slovenski, in da se v nemščini poučujejo le tisti otroci, ki se za to oglasijo.
In to je edina svetla pika, ki nam brli z oblačnega neba naučne uprave. (Veselost na desnici.)
Pa tudi ta odlok ni posebnega pomena, ako pomislimo, da veljil le za ta slučaj in nima veljave ministerijalnega ukaza, ki bi veljal kot vodilo za vse deželna šolska oblastva. Ce pomislimo, da je rekel danes Nj. ekscelencija, da sicer načeloma prizmi materini jezik kot opravičen poučen predmet, pa pristavil, da se bo po teh načelih ravnal v vseh slučajih, kjer se bodo oglasili s pritožbami, potem tudi od te obljube gospoda naučnega ministra ne moremo ničesa pričakovati; narodi bi si morali iskati pri ministerstvu svojih pravic le s pritožbami, katere pa jako počasi rešuje, ker se prej vrše vsakovrstna preiskavanja, ki navadno nimajo ugodnega vspeha.
Tako je v Trstu 1429 v mestu stanujočih slovenskih starišev že dne 20. marca 1888 (čujte! na desnici.) vložilo pri mestnem zastopu prošnjo za slovensko šolo; enako prošnjo je vložilo politično društvo »Edinost". Mestni zbor tržaški je potreboval poldrugo leto (Čujte! na desnici.), daje o tej opravičeni zahtevi slovenskega prebivalstva prešel na dnevni red, kakor je razvidno iz njegovega dopisa z dne 15. decembra 1884, št. 33.056. Politiško društvo „Edinost" se je pritožilo proti tej naredbi pri cesarskem namestništvu v Trstu, in to je potrebovalo dve leti in pol (Čujte! čujte! na desnici.), da je zavrglo to pritožbo z dopisom z dne 5. julija 1887.
Predsednik društva »Edinost" se je obrnil že dne 6. avgusta 1887 na visoko naučno upravo, a še do danes ni dobil odgovora (čujte! na desnici.), tako, da je moral slovenski zastopnik tržaškega mesta v včerajšnji seji o tem interpelovati gospoda naučnega ministra.
Gospod poslanec mesta Prage je včeraj opomnil, da čehi ne morejo več lahko postati dvorni svetniki, temveč le še vratarji ali uradni sluge.
V Trstu pa, gospoda moja, Slovenci in Italijani že več ne bodo mogli biti učitelji. V Trstu namreč imamo šolskega nadzornika, ki ne znd jezika učencev, kakor je včeraj nekdo rekel o nadzornikih v severnih deželah. Dotični šolski nadzornik ni le po rodu, temveč tudi po mišljenji Nemec in je nedavno pretil, da za ljudske šole v Trstu, za italijanske in
slovenske, ne bo imenovan drug učitelj, kakor nemški. (Čujte! Čujte! na desnici.)
S tem bi bil torej prvi korak storjen za oni veliko-nemški program, ki ga je včeraj tako krepko razvijal prihodnji gospod naučni minister, poslanec baron Dumreicher. (Veselost na desnici.)
Lansko leto sem dokazoval potrebo postave za ljudske šole v Trstu, toda zastonj; visoka naučna uprava je imela gotovo preveč posla s srednjimi šolami, ki jih je razpustila (Tako je! na desnici.), in ni mogla misliti na postavo za ljudske šole v Trstu. Tii se gre le za varstvo slovenskega prebivalstva proti italijanskemu zatiranju, in zato se po mislih Nj. ekscelencije ravno ne mudi.
Ako pa mislijo v Trstu izhajati s staro politično šolsko ustavo, potem ne razumem, čemu nam bo nova državna šolska postava, in zakaj se gospodje z one (leve) strani tako trdovratno upirajo vsaki premembi, ker po trditvi gospoda poslanca za Leopoldovo in mojega gospoda predgovornika prete v tem slučaji z opozicijo, kakoršne še nismo doživeli v tej zbornici.
Gospoda moja! Velikanski strah imate, da se bi šola podeželila. Vprašam Vas: Kaj druzega pa je v Trstu, ker je tam šola popolnoma izročena samovolji mestnega zbora?
če so torej v Trstu te razmere mogoče s privoljenjem vlade, in se ne pritoži ona (leva) stran visoke zbornice, ki se tako rada imenuje čuvajko državnih koristi, in če se s tem ne škoduje državnim koristim, potem ne vem, zakaj bi šolska avtonomija sploh tudi drugje bila nevarna, kakor so pisala glasila liberalne stranke o Heroldovem predlogu. Sicer pa moram opomniti, da si ne želimo take deželne avtonomije kakor je v Trstu, marveč hočemo najvišje šolsko nadzorstvo, ki naj skrbi, da imajo vsi narodi po vseh deželah po državnih temeljnih postavah zagotovljene pravice, in da večine ne bodo zatirale manjšin. (Tako je! na desnici.) Ako pa visoka naučna uprava more ali hoče to storiti, potem nam ni treba središča za šole.
Obrnimo svoje oči iz Trsta v Gorico. Nedavno je svet iznenadila novica, da je tamošnji deželni šolski svet sklenil, vpeljati nemščino v vseh, tudi enorazrednih ljudskih šolah, (čujte! na desnici.) Kakor sem že omenil, mi znamo ceniti važnost nemščine in ji hočemo dati toliko prostora, kolikor ne škoduje elementarnemu pouku. Vprašam pa, kateri namen pa more imeti nemščina kot obligaten predmet v ljudskih šolah na Goriškem, kjer je po zadnji štetvi 63 odstotkov Slovencev, 36 odstotkov Italijanov in le 1 odstotek Nemcev? (čujte! na desnici.) In kako more trpeti visoka naučna uprava, da more le trenotek veljati sklep, ki nasprotuje jasnim besedam državnih postav in državne šolske postave in vsem pravilom zdrave pedagogike? Goriški deželni zbor je tudi soglasno sklenil ugovor proti temu sklepu deželnega šolskega sveta, in gospod naučni minister je rekel v budgetnem odseku, da bo rešil ta ugovor po obstoječih postavah. Pričakujemo, da se bo to zgodilo brez pridržka in stranskih vratic. Opomniti pa moram, da Nj. ekscelencija ne sme tega smatrati kot koncesijo Slovencem,
ker je njegova dolžnost, da razveljavi nepostavne sklepe šolskega oblastva, in ker smo potem zopet tam, kjer smo bili pred tem sklepom. (Tako je! na 'desnici.)	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Lj u bij a ni, 12. maja. Notranje dežele.
Knez Liechtenstein je bil poklican dne 9. t. m. k cesarjevi avdijenci. Parlamentarni krogi so jako živahno razpravljali ta dogodek.
Kakor se poroča z Dunaja v »Dzienik Polski", vedno silneje zahteva Tisza, da se kmalu reši postava o davku na špirit, ter preti, da bo predložil ogerskemu državnemu zboru poseben zakon za Ogersko, ako se ne bo začel avstrijski državni zbor do binkošti posvetovati s to predlogo.
Plzenski trgovinski zbornici je naznanil trgovinski minister, da ni zapreke, vsled koje bi se ne mogli avstrijski državljani vdeležiti pariške razstave. „Wehrztg." pa je vzlic temu sumničila češke industrijske in obrtne kroge — veleizdaje, ker nameravajo poslati svoje izdelke na to razstavo.
Tnanje države.
Črnogorski knez Nikita je dne 8. t. m. slovesno proglasil novi državljanski zakonik, koji je izdelal Baltazar Bogičič. Mej gromenjem topov zapela se je v cerkvi zahvalno pesem. Predsednik B. Petrovič je potem prečita! dotični ukaz v navzočnosti vseh članov knežje družine, diplomatskega kora in druzih dostojanstvenikov. Ukaz se hvaležno spominja Aleksandra II. in Aleksandra III., kakor tudi zaslug, koje si je pridobil spisatelj novega zakonika. Konečno je imel knez Nikita nagovor, koji je narod sprejel z velikim navdušenjem.
Srbski kralj Milan namerava v kratkem odpotovati na Dunaj. Neki budimpeštanski list pravi, da ima to potovanje poleg sestanka s kraljico tudi še poseben politiški namen. — Celo »N. Pr. Pr." priznava, da v Srbiji ni vse, kakor bi moralo biti, rekoč: Pogoste krize so močno omajale red, razburile duhove. Koristi dežele nujno zahtevajo, da se zaprečijo večji neredi. Ali Krističeva »močna roka" ni več zadosti močna?
Kazmere v Bolgariji postajajo z vsakim dnem neumljivejše. Na eni strani se zatrjuje, da kar na rokah nosijo Koburžana, z druge strani pa se javlja, da so odstavili metropolita Klementa, ker se je kazal sovražnega princu Ferdinandu. Ako je udanost bolgarskega naroda »knezu" pristna, gotovo ne bi bil bolgarski cerkveni poglavar toliko očitno kazal svoje mržnje nasproti sedanjemu vladarju. Označilno za navdušenje, s kojim so pozdravili princa v Euščuku, je dotično poročilo samo, ki pravi, da je navdušenost za Koburžana začela kipeti po pojedini. — Nekemu dunajskemu listu se poroča iz Sofije: »Trnovski prefekt je vladi brzojavno naznanil: Četa 25 do 30 bolgarskih izseljencev v zvezi z roparji (?) je hotela planiti na bolgarsko ozemlje. Mejna straža je nekolikokrat ustrelila, na kar se je druhal umaknila v gorovje. Po noči pa se je pokazalo isto krdelo pri Eadomiru, toda orožniki so je napadli ter razkropili. Na bojišči je obležalo nekaj ranjenih in mrtvih." Od kod je neki izvedel prefekt, da so bili
(Dalje v prilogi.)
»Tu, kraljeva visokost, je gospod poročnik, ki se je odlikoval v boji pri Skalici pod zastavo polka kraljice Charlotte. Legija je bila v prednjih vrstah, in on je bil poslan od Starkoča z osemdesetimi možmi, da preišče bližnji gozd. V tem se je bil vgnjezdil avstrijski bataljon lovcev; poročnik Mar-tinek brez pomisleka napade ves bataljon ter ga potisne v naskoku s precejšnjimi izgubami nazaj, in tako imamo pot prosto."
Princ vstane, prikloni se nekoliko proti poročniku ter z obema rokama stisne njegovo desnico.
»Merci, monsieur capitaine — izročite mu, ekscelencija, diplom kapitana Klapkove legije. V spomin na današnji dan imate, gosp. kapitan, orlov red s korono."
S suknje sname z demanti posajeno zlato zvezdo ter jo pripne zarudelemu na prsi . . .
V tem trenotji prikaže se zahajajoče solnce izza oblakov. Zlati naramki častnikovi in srebrna kita pri sablji zaleskečejo se v solnčnem svitu, in demanti na redu spreminjali so se v najkrasnejših bojah . . .
Poročnik ali mladi kapitan bil je odpuščen. Pokloni se globoko . . .
Jaromer zasela je pruska vojska, za njo so bile razpostavljene avstrijske straže poslednjih oddelkov.
Kapitan Martinek je osobno vodil po okolici prednje straže. Nihče ni poznal kraja bolje nego on. Bilo je krasno jutro. Solnce je baš vzhajalo in zlatilo z žarno svetlobo vse nebo. Rosa je blestela. Škrjanček je veselo žvrgolel v oblacih. Okoli je bilo vse tiho in mirno.
A samo ondi v daljavi se je kje dim upepeljene vasi valil proti nebu ali se je zablisnil v solnci bodak vedete.
Kapitan se počasi bliža skoro nevedoma vasi Horenovice. Nasproti so se mu upogibali znani topoli, koji so ga videli tu vzraščati in pod kojimi se je igral.
Dušo njegovo so spreletavali različni spomini. Pred seboj vidi v duhu svoje nekedanje tovariše, pred kojimi beži . . . očota, ki ga proklinja izdajalcem. Zdi se mu, da mati . . . Palaš njegov za-zvenči po kameneni cesti. To mu je godilo. On je kapitan Klapkove legije — in kaj bi bil neki postal v svoji domovini, doma?
Slišal je v duhu svarilen glas očetov, materin. E kaj, same sanjarije so, gola pena!
Stai je pri vratih, skozi koja so hodili v miin. Mlin stoji in ne klopoče. Voda šumi in buči, jelše
pa upogujejo v vetru svoje veje. Petelin ne poje kakor nekdaj, dvor je bil popolnoma prazen. Niti pesiček Kara ni ostal, vse, vse je izginilo. Celo la-stavično gnjezdo je bilo zapuščeno.
Duri so odprte na stežaj. V izbi čuje uro na steni. Vse drugo je kot bi bilo vse pomrlo. A vendar ne ! Ob nogi njegovi drgne se muca. Poznala ga je, in dobro vedela, kedo se je poigral ž njo.
Videti mora še enkrat kraj, kjer je bil vzgo-jevan, kjer bi bil po očetu lehko postal gospodar, da bi ne bilo subordinacije . . .
Prekorači dvor. Še nekoliko korakov, a že stoji na pragu svojega rodnega doma — samo dva, jeden . . .
»Halt! Wer da?!" zagrmi mu nasproti močiln, možki glas iz rožnega grma na vrtu na desno pri vratih. Avstrijska pozabljena straža ... Ko bi trenil, potegne Martinek samokres, pomeri za glasom . . . Dva strela počita . . . Martinek se zgrudi — mrtev.
Demantni red na prsih bil je razstreljen.
Izdajica poginil je v svoji hiši in ž njim prvi ter poslednji kapitan Klapkove legije, ki je bila po sklenjenem miru razpuščena.
Iz češčine prevel A. S.
Priloga 109. štev. »Slovenca" d.116 12. maja 1888.
z „izseljenei" v zvezi »roparji" in po čem jih je razločeval, saj so se vendar že koj po prvih strelih ' umaknili v gorovje?
liuslei veleposlanik na Dunaji, knez Lobanov, naglašal je v nekem zasebnem razgovoru, ki ga je imel na Dunaji po svojem povratku iz Petrograda, odločno mirovne namere Rusije ter izrazil nado svoje vlade, da se bo ohranil mir. »
Nemški zavezni odseki so končali posvetovanje o zadružni postavi. Včeraj so pričeli razpravo o zakonu glede zavarovanja ostarelih in onemoglih delavcev. Načrt je bil do sedaj tajen, izročil pa se bo javnosti že po binkoštih, ker bodo do takrat odseki že gotovi z dotičnimi razpravami. Zavezni svčt pečal se bo v polni seji s tema zakonoma še-le prihodnjo jesen.
„Republique Fran^aise" objavlja članek s podpisom Spullerjevim, iz kojega veje nezadovoljnost francoskih oportuncev s Floquetom. Spuller pravi, ako bo hotelo ministerstvo sedanji položaj porabiti na korist radikalcem in kvar druzih strank, razrušila se bo zveza zoper boulangizem. — Seine-prefekt je naznanil pariškemu mestnemu svetu, da nima pravice sklepati o podporah delavcem, ki so ustavili delo. Včeraj smo že poročali, da je mestni svet dovolil 10.000 frankov steklarjem departementa Seine-et-Oise. Na Floquetu je sedaj, da razsodi to zadevo, a stališče njegovo je jako težavno. Ako stopi na stran mestnega sveta, zameril se bo opor-tuncem, na koje se mora naslanjati, ako pa nasve-tuje Sadi-Carnotu, da razruši napominani sklep, odpovedali mu bodo pariški mestni očetje svoje prijateljstvo, kar mu pa tudi ne bo všeč.
Italijanska zbornica je pričela predvčerajšnjim razpravo o afriški politiki. Baccarini in Mussi sta utemeljevala svoji interpelaciji za odpoklicanje vojakov iz Afrike. Včeraj se je nadaljevala debata o tem predmetu.
Angleška spodnja zbornica je sprejela v tretjem čitanji vladno postavo glede vpisovanja volilcev za grofijske svetnike, kise bodo na novo ustanovili. Isto tako ste bili potrjeni v drugem branji postava o železniškem in mornarskem prometu in postava o naredbah v zboljšanje narodne obrambe.
Napetost mej Turčijo in Grško provzročile so razmere v Makedoniji. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, prišle so v roke Turčije listine, ki nedvomno dokazujejo, da se vzdržuje iz Aten agitacija v Makedoniji, koji namen je utelesiti to deželo Grški.
Po uradnih poročilih imenuje se zločinec, ki je streljal v palačo rumunskega kralja, Preda Foutanareano. Bil je nekdaj vojak ter ima za seboj jako temno preteklost. Zaradi uboja je bil obsojen, pozneje pomiloščen ter je zadnji čas služboval pri mestnem redarstvu in davkarijah. Mož je silovitega značaja, udan pijači, ter je tudi duh njegov zatemnel; na vsak način je hotel, da bi o njem govoril svet.
Izvirni dopisi.
Iz kandrške občine 6. maja. Tudi tukaj živimo ljudje in se bojujemo za svoje pravice. Imeli smo v Kandršah dne 10. prosinca t. 1. občinsko volitev ; ker pa imamo tukaj za župana nekega vetrnjaka, znanega iz Vestenekove dobe, so se ga občani že naveličali. Občani so dne 10. prosinca jasno dokazali, da ne marajo več zanj, kajti prišlo jih je k občinski volitvi jako obilno število in volili so tako, da je g. župan popolnoma propadel. A kaj se zgodi? Ko vidi župan, kako volitev kaže, prepovedal je volilni komisiji volilne zapisnike podpisati, in s tem menda je hotel doseči, da volitev ne bi bila postavna in potrjena. Po volitvi se je zbrala četvorica njegovih privržencev pri njem in ga omilovala, da je tako nesrečno propal; a brž je bil sklep storjen, češ, saj ni bilo nobenega od sl. c. kr. okr. glavarstva tukaj, torej tudi ne vedo, kako se je volilo. Pritožimo se, morda si še pomagamo na vrhunec. Ker je pa žena županova blezo odločno protestovala zoper to, da bi se to godilo v županovi hiši, zborovali so z županom pri sosedu J. Ž. skozi teden dni in sklepali vse mogoče in nemogoče, da bi volitev bila ovržena. A kakor se šliši, bila je prva pritožba brezuspešna. Ne udajmo se 1 Zatorej tožijo volilca Franceta Razpotnika, da jih je pri volitvi motil, občinske postave napačno sukal, volilcem ukazoval, kako naj volijo itd. Omenjeni volilec je bil dne 24. aprila k okrajnemu glavarstvu v Litijo na odgovor klican ter je trdil, da je to vse neresnično, kar so mu morale tudi nasprotne priče potrditi.
Smešno se nam zdi vprašanje od neke strani stavljeno na Razpotnika, kaj Vas briga volitev? Ako nas kmetov ne bode brigala, ko plačujemo davke, državne, deželne, iu občinske naklade, koga pa naj potem brigajo volitve? Tako so že preteklo skoraj štirje meseci, iu^še ne vemo, pri čem smo, kajti stvar gre jako počasno. Županovi pomagači pa prosijo ljudi, naj volijo poprejšnji odbor.
Ni se treba nam čuditi, da smo prišli k volitvi v obilnem številu, kajti vsak vč, kje ga čevelj žuli, in si popravi, brž ko mu je mogoče. Mi smo bili vajeni do poslednjega županstva občino imeti brez naklad. Imeli smo za župane vedno blage može, katerim gre vsa čast, ki so znali občane troškov varovati, a sedaj imamo vedno večje občinske naklade in vedno več občinskega dolga. Ravno zato nas briga volitev, da bi prišli dobri možje v občinski odbor in bi nam izvolili dobrega župana.
Iz Gradca, 6. maja. (Laži in zavijanja.) Tukajšnji velikonemški list, o katerem je sploh znano, da kolikor vrstic, toliko neresnic prinaša, in
0	katerem njegovi redni čitatelji trdijo, da so preklicev pri njem že tako navajeni, kakor poredni otroci šibe v pošteni hiši, prinesel je v sobotni številki 124. uvodni članek „o koroških Slovencih", ki je od konca do kraja zlagan in zavit. Sami ga sodite, tu-le ga imate: „Če se hoče g. minister-predsednik poučiti po praktičnem vzgledu, kam ga je pripeljala njegova politika miru in sprave, naj le obrača svojo pozornost tistim govornikom, katerim se včasih potrebno zdi, dozdevne vsklike koroških Slovencev v javnost spravljati. Tu imamo pred seboj deželo, kjer pred kratkim še niso narodnostnega prepira poznali. Dva naroda živita skupaj, ki imata trdno voljo, mej seboj mirno živeti in za mejsobojne gospodarske in socijalne koristi skrbeti. Prvi, manj razviti, pripoznava voljno kulturno nadmoč druzega ter si prizadeva prisvojiti si njegov jezik in omiko, pri čemur mu gre drugi dobre volje na roke. Koroški Slovenec še ne pozn;'i tiste nezaupnosti nasproti Nemcem, katera navdaja Slovence po drugih krajih in jim je bila seveda večinoma po dolgih naporih in vstrajnimi agitacijami umetno vcepljena, ravno nasprotno si on prizadeva ž njim v dobrem sporazumljenji živeti, kajti on spoštuje njegov jezik. (To je res, žalibog se pa kaj tacega o Nemcih nasproti nam ne d& nikjer trditi 1 Op. pis.) Ko je grof Taaffe svojo spraved-ljivo politiko pričel, bil je na Koroškem še mir, tak mir, kakoršnega si je minister le želeti mogel.
Kako pa je danes? Že desetletja smo priče agitacije, katera si z neumorno in neukrotljivo predrznostjo prizadeva (Koroški Sloveuci, slava Vam 1 Op. pis.) mednarodnostni prepir tudi na Koroško zatrositi. Kaj jo briga, da koroški kmet o vsem tem nič slišati noče, da občuti potrebo znanja nemščine, da se sam poslužuje nemščine in veliko veljavo pripisuje temu, da se tudi njegovi otroci nemški naučd. Vse to nič ne de, temveč se vstrajno dalje agituje, zabavlja, laže, da celo verski čut slovenskega prebivalstva se zlorabi, samo da se cepi med Slovenci sovraštvo do Nemcev, zlasti pa do naprednjaški mislečega (liberalnega) prebivalstva po mestih in trgih. Prižnica je dostikrat tribuna itd. Agitaciji znotraj prihaja na pomoč hujskanje od zunaj. V predalih slovenskih listov po Štajerskem in Kranjskem je zatiranim in zapuščenim koroškim Slovencem vedno posebna rubrika odprta in v hujskanji že spretni apostoli skrbe za to, da umetno zaneteni ogenj ne ugasne. Tudi v poslaniški zbornici poznajo že koroške Slovence, katere ji nekateri po senzaciji hlastajoči govorniki vedno predstavljajo in na njih razkazujejo razne narodne bolečine, katerih pa — čudno — ta narod sam niti ne občuti in sploh prav nič za-nje ne ve.
Pri vsem tem pa se ne d& trditi, da bi bilo sistematično hujskanje med koroškimi Slovenci kak poseben vspeh doseglo. Klerikalno-slovenska stranka ni nobene vstrajne moči dosegla in pojedine deželne mandate, kar si jih je priborila, je večinoma zopet zgubila, in državno-zborski mandat, kateri so 1. 1885 Nemcem izpulili, prišel je zopet tem v roke, takoj, ko je nehal vladni aparat Slovence podpirati. Neodvisni slovenski poslanci pa, katere so njihovi rojaki v deželni zbor poslali, pridružili so se kmalu odkritosrčno in prijazno Nemcem. Kljubu vsemu temu se pa ne d& tajiti, da je hujskanje, katero se še dandanes nadaljuje, silno neprijetno, ker ljudi draži iu pozornost od gospodarstvenega polja odvra-čuje na nepotrebno. Kakor so se koroški Slovenci do sedaj zapeljivcem stanovitno ustavljali, vendar se nadalje ne moremo prav nič dobrega nadejati.
O takih člankih se pač druzega ne more reči, kakor da so namenjeni kvarjenju javnega mnenja, torej razširjanju laži. Kedar bodo na Koroškem Nemci za Slovence davek plačevali, in mladeniče na vojsko pošiljali, potem pa naj le zahtevajo, da se jim Slovenci pokore, poprej pa do tega nimajo prav
1	nobene pravice, ne oni in ne graška „Tagespost".
Dnevne novice.
(Spomenik cesarici Mariji Tereziji) se bo jutri
na Dunaji slovesno odkril. Svečanosti se bodo vdeležili Nj. Veličanstvi cesar in cesarica, vsi člani cesarske hiše, dvorni in državni dostojanstveniki, generali, škofje, zastopniki obeh zbornic državnega zbora, zastopniki dunajskega in budimpeštanskega mestnega zbora, razne deputacije itd. Tudi prince-sinja Gizela in bavarski princ Leopold bodeta povodom te svečanosti prišla iz Monakovega na Dunaj.
(Sv. Oče) so poslali, kakor čitamo v „Slov. Gospodarji", vsakemu potniku, ki se je z graškim vlakom vozil v Rim, prelep spominek. Preč. gosp. kanonik dr. K r i ž a n i č v Mariboru je dobil 27 srebrnih svetinj, da jih razdeli med potnike. Svetinja ima velikost našega srebrnega goldinarja; na eni strani je podoba zlatomašnika Leona XIII., na drugi sv. križ na oblakih.
(„Matica Hrvatska.") Poverjeništvo ljubljansko uljudno prosi vse člane „Matice Hrvatske", kateri še niso poslali letnine, naj vsaj do binkošti blagovoli to storiti naravnost do podpisanega — najbolj primerno po poštni nakaznici, ker posebnega sluge več ne bo poslalo okrog. Tudi nove ude dotlej vsprejema. Da se kedo ne moti, opozoruje pri tem, da bodoče knjige veljajo za leto 1887* ker je „Hrv. Matica" vsled znanega potresa s svojimi izdajami zaostala. Kolikor ima prejšnjih knjig v zalogi, se lehko dobijo po znižani ceni. Istotako si vsak član lehko naroči krasno vezane knjige.
Anton Žlogar, poverjenik „Mat. Hrv." pri sv. Jakobu v Ljubljani.
(Gosp. A. Funtek,) znani slovenski pesnik, je te dni dostal izpit za meščanske šole iz matematično-prirodoslovne skupine; izprašan je tudi za meščanske šole iz jezikovno-zgodovinske skupine.
(Kranjska industrijska družba) bo zvekšala kapital za 500.000 gld. V ta namen je namreč sklenil občni zbor izdati za 500.000 gld. prioritetnih delnic, da bo zidal nove tovarne na Gorenjskem.
(V Mengšu) se je začasno zaprla šola zaradi osepnic.
(Šmarnice Marije Device,) 6. letnik, spisal L. Jeran, dobe se pri g. H. Ničmanu na Starem trgu. Cena v pol usnja vezanim 60 kr.
(»Slovenskega Gospodarja") zadnja številka je bila zapljena zaradi članka „Ministerska razsodba". V članku je bil govor o nemščini na ljudskih šolah in o razsodbi naučnega ministra glede ljudske šole v Šmariji. Vredništvo je priredilo drugo izdajo.
(Duliovske premembe v krški škofiji.) G. Š i m e n I n c k o , župnik Podkloštrom, je dobil faro Žabnice ter je imenovan kn. škof. konsist. svetovalcem in dekanom za kanalsko dekanijo. — G. Fr. Treiber, provizor v Žabnicah, gre kot farni oskrbnik v Pod-klošter. — Faro sv. Valburga oskrbuje g. Henrik A n g e r e r , župnik v St. Janžu pri Mostiču, faro Mali St. Vid pa g. Jožef Braun, župnik v Tigorčah. — Umrla sta gg. Š i m e n S v e t i u , župnik v Malem Št. Vidu, 21. apr. in Miha K r o f i č , predmestni župnik fare Št. Rupert v Velikovcu, 7. maja t. 1. N. v m. p.! — Milostljivi knezoškof Jožef bodo obiskovali sledeče fare in tam sv. birmo delili 5. junija t. 1. v Lukavi, 6. junija v Lešniku, 7. junija v Št. Jakobu v Lesni dolini, 8. junija v Muti, 9. junija v Grafendorfu v Ziljski dolini, 10. junija v Kirchbachu, 11. junija v Brdu, 12. junija v Št. Štebnu pri Žili, 13. junija v Cačah, 14. junija v St. Lenartu pri sedmem studencu, 15. junija v Ločah, 17. junija v Kapli pri Dravi in 18. junija v Šmarjeti v Rožni dolini.
(Javen shod.) Katoliško politično društvo pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah priredilo bo binkoštni ponedeljek javen shod. Gosp. dr. Fr. J u r t e 1 a, deželni poslanec in odvetnik na Ptuji, poročal bo o svojem delovanji v deželnem zboru. Zborovanje se začne po večernicah v društveni sobi na pošti v Juršincih.
(Gosp. prof. Spinčiča) bi laška gospoda rada spravila iz deželnega zbora isterskega, češ, da nima več pravice biti poslanec za Istro, ker je iz Kopra premeščen na Goriško. Na vprašanje so odgovorili na Dunaji, da g. Spinčič more biti isterski deželni poslanec, ker je častni meščan v Krku.
(Računski zaključek mariborskega mesta) za leto 1887. se je nedavno v mestni seji odobril. Dohodkov so imeli 387.031 gld. 85 kr., troškov 380.891 gold. 15 kr. Občina ima premoženja 495.344 gld. 26 kr.
(77 m6ž in 3 častniki) e. kr. vojne mornarice odpeljalo se je v četrtek zvečer iz Pulja na Dunaj k razkritju spomenika cesariceMarije Terezije.
(V mestni zastop goriški) izvoljeni so gg.: Jos. pl. Maurovich, G. G. S t r e c h e 1, Žiga grof A 11 e m s , Hugou baron C o d e 11 i in Henrik grof Strassoldo.
(Iz Gradca) se nam poroča: Na kolesarsko dirko, ki je bila v Gradci zadnji četrtek, pripeljalo se je iz Ljubljane osem članov nemškega ,bicikliškega kluba". Odlikovali so se: Greeham, Majdič (dvakrat) in Schantel. Dež je lil med dirko curkoma, pa vendar ni oviral ne radovednosti, ne slavohlepnosti. Prvo častno darilo, zlato svetinjo in dragocen briljant, dobil je Dunajčan Spieler, ki je sedaj mojster vseh kolesarjev po avstrijskih planinskih deželah.
(Plemenskih bikov) licencirauje se bo vršilo za vranski okraj v ponedeljek dne 14. maja ob 10. uri dopoludne pri „Pihelbirtu" v Kapli.
(Pelagra) po Furlanskem še vedno razsaja. V občini T e r z o , kjer je skoraj vse bolno, ustanovili ste se dve javni kuhinji, kjer dobivajo prebivalci zdravo in tečno hrano. Prav ondi ustanovila bo vlada na državne troške javno pečnico.
(Gurretova velika obravnava) pred porotnim sodiščem v Gradci je vedno zanimivejša. Ta človek preplavil je skoraj vso severno Evropo s svojimi inserati, v katerih je denar ponujal, v resnici pa le nii-nje denar lovil. Mnogim oškodovanim je po nasvetu zagovornikovem, odkar je bil proti kavciji prost, škodo povrnil in ti sedaj nič slabega o njem ne povedo. Zapisniki in pisma inozemcev, na katere Gurre ni mislil, da jih bo sodišče povabilo k obravnavi, imenujejo ga pa sleparja. Zagovornik njegov si na vso moč prizadeva, da bi ga opral, kar se mu pa menda vendar ne bo posrečilo! Danes zvečer bo sodišče izreklo obsodbo.
Telegrami.
Šumen, 12. maja. Pri včerajšnjem častniškem banketu je zatrjeval polkovnik L a -bomski princu: Bolgarska armada je pripravljena, ako treba, z nova dokazati, da ve za vladarja in domovino umreti.
Berolin, 12. maja. Cesar je imel izborno noč. Vstal jo ob deseti uri jako dobre volje; tek izvrsten.
Rim, 11. maja. Bruhanje Etne postaja silovitejše. Kamenje leti do Zafferane in Giarreja.
Milan, 11. maja. Pri brazilijanskem cesarju so se pokazala znamenja pritiska krvi v možgane in mrzlica. Profesor Semmola smatra bolezen nevarno.
Rio Janeiro, 11. maja. Zbornica poslancev je sklenila, da se nepogojno prepove suženjstvo.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske so izročile podružnice:
Konjiška.............30	gl. — kr.
Železniška ............21	„ 25 „
Podgradska............100	„ 10 „
Bolška..............20	„ — „
Šmihelska na Koroškem . . ,.....110	n	n
Loško-potoška ...........25	„ 74 „
Darovali so :
Mohorjani v Apačah na Koroškem ....	2	„ 30 „
G. Ciperle, učitelj na Dunaji......12	„ — „
„ M. Šervicelj, komendator nemškega reda v
Rehpergu............9	„ — „
Ljubljana, dne 7. maja 1888.
Dr. i. Vošnjak,
blagajnik.
Umrli so:
7, maja. Matilda Paluga, posestnica, 60 let, sv. Jakoba trg št. 11, Marasmus.
9.	maja. Amalija Kump, poštnega sluge hči, 17 mes., Emonska cesta št. 8, Meningitis. — Beza Pavšek, gostija, 64 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
10.	maja. Marija Bavdek, gostija, 57 let, Ilovca št. 8, vnetiea mrene. — Katra Leskove, dekla, 78 let, Cesta v mestni log št. 3, vodenica.
V bolnišnici:
9. maja. Lorenc Matičič, dninar, 37 let, jetika.
Tujci.
11. maja.
Pri Mal.i&u: Sinek, Kassovitz, VVedl, Leitner, trgovci, z Dunaja. — A. Kramer, trgovec, iz Budapcšte. — S. Gottscho, trgovec, z Nemčije. — Ignacij Liebel, trgovec, iz Nemčije. — Pavel Pulpaeh, poročnik, iz Celovca. — vitez Guggenthal, zasebnik, s soprogo, lz Gorice. — Henrik Thomann, zasebnik, iz Gorice. — Mihajel Frančič, uradnik, iz Ljubljane.
Pri Slona: Henrik Kannc, trgovec, iz Ziiricha. — J ' Sohefozik, uradnik, s soprogo, z- Dunaja. — I.. C. Adler, glavni vodja, z Dunaja. — liohmann, Sessel, Fiebinger, Brouer. Ebstein, trgovci, iz Plzna. — L. Schlesinger, trgovoc, iz Pešte.
—	Dragotin Marčenko, trgovec, iz Bukarešto. — C. Anton, zavarovalni tajnik, iz Gradca. — pl. Marija Gspann, zasebnica z družino, iz Krškega. — Frančiška Omahon, zasebnica z družino, iz Krškega. — Alfred Withon, podpolkovnik, iz Trsta.
—	Anton Umar, pristav, iz Pulja.
Pri Bavarskem dvoru: Janez Poselil, glasbenik, s Štajarskega. — Janez Kuzler, vojaškigoskrbovalrii oficijal, iz Mostara.
bremensko »poročilo.
g Cas Stanje § £ --Veter Vreme	|
zrukomera toplomera	J2
opazovanja T mra poICol2ija	S g
17. u. zjut.l 737.8"	8-4 si. vzlid. dež ,.,«
11.2. u. pop. 738 9	9.4 „ oblačno 1 °.u
9. u. zvee. 739 6	8 4 „ del. jasno
Po noči in zjutraj dež, popoludne so je zjasnilo. Srednja temperatura 8'7°0., za 4-4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 12. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	80	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„
Papirna renta, davka prosta......93	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	874	„
Kreditne akcije ....................278	„
London.............126	„
Srebro ..........................—	„
Francoski napoleond....................10	„
Cesarski cekini .... ..........5	„
Nemško marke ..........62	„
50	kr.
SO	„
60	„
10	„
20 ;
95 „
J>
05 „ 95 „ 17'A),,
Tržne cene
dne 12. maja.
gl.	kr.	jgl.j kr.]
Pšenica, liktl.	. . .	6	18 Špeh povojen, kgr. .	--66
Rež, „	...	4	22 Surovo maslo, „ .	— 90i
Ječmen, „	...	3	90 Jajce, jedno „ .	— 2j
Oves, „	...	2	92 Mleko, liter ....	— 8
Ajda, „	...	4	22 Goveje meso, kgr. .	— 56
Proso, „	...	4	22 Telečje „ „ .	— 45
Koruza, „	...	5	52 Svinjsko „ „ .	— 56:
Krompir, „	...	1	96 Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	...	12 — Pišanee.....— 45:
Grah, „	...	13 — Golob .....— 25
Fižol, „	...	11	- Seno, 100 kgr. . . 2 32!
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	2 14.
Mast,	„ .	— 70 Drva trda, 4 □ mtr.	7 40
Špeli svež,	„ "II—156| „ mehka, „ „	|| 41—1
Prošnja in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si priporočati so prečastiti duhovščini iu slavnemu občinstvu za
vezanje knjig,
kot: Missale Roinamiin, brcvirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; dalje pisateljem in založnikom za elegantno' vezanje in broširanje vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatcv in založništvo. Galanterijska in kartoiiažna dela izvršujem v baržunu in svili.
Pičli zaslužki so me prisilili, da so obrnem tem potom do p. n. občinstva.
V nadeji obilnih naročil priporočam so najodlič-nejšim spoštovanjem
Fraiijo Dežman, (8)
knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6.
V Dolu (Lustthal)
je oddati
letno stanovališče
s tremi sobami in vrtom; tudi lep velik pes čuvaj (Wachthund) jo ravno tam na prodaj. Oglasiti zato se je v ondašnjem farovžu.	(2)
Tolstost, medlost odstranite se sigurno po novi metodi. Vse kožne bolezni, kot lišaj, Sinje, pege, ujedi, rudeči nosovi in roke, lasne bolezni se temeljito ozdravijo. Pike vsled osepnlc in lasje na obrazu so za ziniraj odstranijo. V vsakem kozmetiškem vprašanji se daje svčt in pomoč. Zdravi se pismeno, ko so je poslalo obširno poročilo, kojomu naj se pri-dene pismena znamka za odgovor. Naslov je: (1)
„Hygiea-Officin"
Vratislava (Breslau) II.
w ^a^ 'ar w •^r^BB"««'w	irf W -CV
Restavracija mi strrtišči.
Usojam se javiti slavnemu občinstvu, da sem pred nekaj dnevi v svojo oskrb prevzel
restavracijo ia strelišči.
Potrudil se bodem svojim gostom po-streči z izvrstno kavo, čokolado, in ker imam v svoji lastni in dobri oskrbi živali, z vedno svežim kravjim in kozjim mlekom in surovim maslom. Slavnemu občinstvu so I na razpolago ob vsakem dnevnem času I gorka in mrzla edila, isto tako točim iz-l vrstno Kozlerevo carsko pivo in okusna ti-i rolska vina.
Ker mi bode najprva skrb, slavno občinstvo zadovoljiti s prijazno in točno po-I strežbo, priporočam se za mnogobrojni obisk. 1	S spoštovanjem
|	H. Eder,
. (2)	restavrater.
i Ub lil I
spisal	(3)
Josip Oiapiaaii
Strani 190. Cena ncvcz. I gld. 20 kr., vezanim s zlato obrezo 2 gld., po pošti 5 kr. več.
Dobivajo so v vseli knjigotržnicah kakor tudi pri založniku
J. Griontini-ju v Ljubljani.
i
} Brata Eberl, ;
[ izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov t	in napisov.
I Pleskarska obrt za stavbe in meblje.:
►	za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
►	priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse -: v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot \ k znano reolno fino delo in najnižje ceno.
k Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve [
►	v plosčevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem S> lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše ? nego vse to vrste v prodajalnah.
£	Cenilce na zahtevanje.
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(2)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje iu posode jemlje v popravo.
Zahvala.
Podpisani smo bili v preteče,nem letu proti toči zavarovani pri francozko - avstrijskem društvu „Aziendau. Meseca avgusta zadela nas je nesreča po toči, ter je v našili vinogradih pobrala skoro polovico letnega pridelka. To društvo poslalo je cenilno komisijo, katera je pravično cenila škodo, ter nam tudi po svojem zastopniku v Ljubljani, oziroma v Trebnjem, vso škodo popolnoma in redno izplačalo; zato se tu javno zahvalimo ter si štejemo v prijetno dolžnost, to društvo priporočati pri zavarovanji proti toči vsakemu, kdor misli svoje pridelke na polji in v vinogradih zavarovati.
Trebnje, dne 22. aprila 1888.
Mati)a Sitar, Franc Er&ek,
oba podpisal Alojzij Jerše. Terezija Sorre, Janez Torkar, (i) Ignacij Klemenčič.
Ustanovljena leta 1847.
Tovarna za pohištvo
J. J. NAGLAS-A
8 jj n !> 1 j a n a,
Turjaški trg št. 7,
priporoča so za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, Saišne in gostiliii-earske oprave
po najiiižjili ccnah.	(39)
C-mUniki gratis in franko.
Molitvene knjige.-«
K binkoštnini praznikom, posebno k birmi priporočam svojo veliko izbiro
slovenskih molitvenih knjig,
ki so dobiti najpriprostejc do najbogateje vezane.
Ceno so tako vrejene, da se ceneje ne morejo nikjer dohiti. Ccnilnikc, v kojih je natančno označeno tudi vezanje, pošiljam na zahtevanje takoj prosto poštnine. Zanesljivim prodajalcem dober rabat.
I® CBMntlal S
v Ljubljani.	II
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaini iz oblaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorat6r
v LjiiT>ljani, Šeleiil>iii-}ro-vo ulice Sit.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem .najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne ,preproge.
iKT" Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Kot Zdravilna VOda Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ
, , , •,,.,,..,	natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseli boleznih koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji m ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar so napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot namizna voda.
Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega
,. ... .. .............' okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ijuoijena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča,
žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
U bvarovamo Zdravilo Jako l'azšil'jena j° in mnogo se rabi radenska kisla voda kot
,	t varstvo in zdi avilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli in Stanovania Kopeli 88 Pljujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno
, A ... „	JLA" gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico,
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. KSS&ČS&Szg,
to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, inatrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlako so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspelii, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(3) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
Za caG gtavfee
priporoča
Andrej Bruškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štor je za štokocloranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in Bo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posamezna dela.
3L- i »t M,/W	I«. ,
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
jgggr* Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gyps) za
gnojenje polja
Najboljši in najpripravnejši način branje vanj a je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	eitiiut aea»."w»
l^ s*	■	-m--	i 9 katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48°/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki ^SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.407 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(10)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gosposke vilice 12.)
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
1 priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
! Mla©
•	politovane in Iikane-. altarne podstavke po 5 gld.
1	50 kr., divane, garnituro, modroee na peresih po
i	10 gld., žiranate modroee po 20 gld., vozičke za
■	otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
| za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. ! Cenilnik s podobani zastonj in franko.
ui nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili
naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi, črovesoin nikdar, če bi se še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčevo in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in jo povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo pošilja v zabojckih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva so v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, ua Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudolfovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jevcj. (2)
♦f trgovina z železnino in orodjem
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
Air. m Mri
mestni trg lO.,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po- . pleskani leseni plošči vrejena, po * prav nizki ceni.	(9)
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji. kislem riganji, koliki, pre-lilajonji želodca, goročici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Itarol Brady, Kremžir [na Moravskem].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem jo zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek.vJos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcieh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(18)
Preselitev in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti pre-častiti duhovščini najuljuclneje naznanjam, da sem se preselil s svojo
Mtako ii krznarsko trpo
v Kirbls-ievo ialšo na Kongresnem trgu poleg gledališča.
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtočneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobnearskim bodisi ^ krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam.
Odličnim spoštovanjem
A.. Krejči,
(B)	klobučar in krznar v Ljubljani.
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje.
Sodanja kuhinja in sedanji način našega živonja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečino v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspano, imajo slab okus v ustih,, posebno zjutraj;^ nabira so jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenjo, kojega tudi no odstrani zavživanje jedil. Oči se jim vdero,. roke in nogo postanejo jiin mrzle in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i/.mačkom; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj ne daje počitka; potem postane nervozen, občutljiv in_slabo volje ter ga napadejo slabo slutnje; ako hitro vstane, zvrti se mu ter se mu zdi, da so mu suče cela glava; črevesa se mu zamaše, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda gre pomalouia od bolnika, je temne barve, in ako stoji dlje časa, ostano na dnu goščava; dostikrat so mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in voliko slabosti. Vsa ta znamenja so menjavajo, in splošno se računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te dežele veni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da so zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila jo v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so žo rozprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotine bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcato bolezni. Zdravilo jc „Shiiker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji-. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki_ trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shaker-ekstraktom. ,,Seigelove čistilne krogljice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prohlajcnja, oproščajo bolečine v glavi in zaduše rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih no bo nikdar več. Vplivajo polagoma in no pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica »Seigelovih čistilnih krojglic" 50 kr.
Sternhof pri Ceš.-Tribavu, 7. oktobra 1885
Velečastiti gospod! Poslani „Schaker-ekstrakt" sem že porabil, ter se prepričal o njegovi dobroti — gotovo-ni sleparija — ker mi ie izvrstno pomagal zoper mojo zastarelo živčno boleztn. rošljite mi s prvo pošto proti povzetju še eno steklenico.
Spoštovanjem
Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic" jZL.. Limited London 35 Faringdan Road E. C.
>Ta prodaj jih ima in razpošilja Jan. Kep. Htirna, lekarnar „Zum goldenen Lowen" v Kremžiru na Moravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoc.v, G. Piccoili; Celovec, Peter Birnbacher, Alf. Egger in W. Thurnwald: Breze, Št. Mohor, Prevalje, Gostentschnig : Trbiž, Beljak, dr. Kumpf, Prid. Scholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuehio; Reka, G Prodam; Gorica, J Cristofoletti, Pontoni, A. Gironzoli; Trst, Suttina A., al Camelo. Praimarer A. ai duo Mori, J. Serravallo, al Redentorc G. Zaneti, alla Šesta d'oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovič; Spljet, Aljinovič, Focigl|; Zader, Androvič; Susak pri Reki, Mali
Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.
Alojzij Kaplan, oskrbnik.
8 .	.59
(12)
C. kr. priv. fabrika za izdelovanje
zarezanih strešnikov
"v Zilski dolini na Koroškem
priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike,
ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu.
Slove že daleč po svetu,
ker so lahki, solidni, lični, po coni in ker najmanj trpe od mrazu in snega,
Poroštvo za tri leta.
Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in eelo po Ameriki. — Pabrika je za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta.
Proti posnenialoem in ponarejalcem so bode po smislu patentnega zakona najostreje kazenski postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrste	(2)
zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Hudolfove državne železnice. Glavni zastoj> in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata
P® F* Wi®!€l &	v Ljubljani, Slonovc ulice št. 9.
avstrijsko-frjincosko društvo
za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in ne-
srečnim slučajem
jinraTA^
Plačani delniški kapital in drugo poroštveno premoženje družbe znaša čez
dva milijona goldinarjev avstrijske veljave.
Pisarna vodstva nahaja se:
na Dunaji, I.9 Wipplingerstrasse 43.
Zastopništva so:
na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, Inomostu.
^ZIEIVDA." zavaruje
(1)
proti škodi po toči
po najugodnejših pogojili in za trdne premije, ne di bi bilo treba pozneje doplaccvati. Premijo se odmerjujejo kolikor mogočo ccnd in plača za premije kreditira se, ako se želi. Škode so kuluntno likvidirajo in točno izplačujejo.
Za posredovanje zavarovanj in povprašanja se priporoča
glavni zastop v Ljubljani pri g, J.PRGSEHCU-u, Šelenburgove ulice it. 3.