Poitnina platana t gotoTini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-MX
TRGOVSKI LIST
časopis bo trgovino, Industrijo In otort.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968.\
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	13.	junija	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	69.
Dr. Fran IVindischer:
Konjunktura preko zime na spomlad.
Zbornica za TOI ob emisiiiji delnic Privilegirane agrarne banke.
Zakon o privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929 določa, da je ta banka delniška družba, ustanovljena v ta namen, da podpira z zadostnim kreditom kmetijstvo in kmečko gospodarstvo vobče. Delniška glavnica je določena za začetek na dinarjev 300,000.000 ter je razdeljena na 600 delnic po 500 Din. Po sklepu delničarjev se sme ta glavnica zvišati do 1 milijarde dinarjev. Zakon določa, da prevzame država delnic za znesek 120 milijonov dinarjev, državna razredna loterija prevzame delnic prve emisije za 20 milijonov, dočim imajo pravico do ostanka delnic prve emisije v prvi vrsti Narodna banka, Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica, poljedelske zadruge in zveze, oblasti, občine in denarni zavodi. Denarni zavodi smejo vporabiti za podpis teh delnic svoje rezervne* fonde. Kar še preostane delnic, jih smejo in morejo podpisati tudi privatne osebe.
Po zakonu se bo baviti Privilegirani agrarni banki zlasti s sledečimi posli: Dajanje posojil izključno kmetovalcem, kmečkim zadružnim kreditnim organizacijam, zadrugam, agrarnim zajednicam in sicer kot kratkoročne ali dolgoročne kredite. Posojati bo dalje po zakonu dovoljeno tej banki proti zastavi kmetijskih pridelkov, nadalje je banka poklicana dajati kredit na tekoči račun kmetijskim zadružnim organizacijam temeljem obvez in menic. Banka bo podpirala kmečki kredit in povzdigo kmečkega gospodarstva z graditvijo skladišč za spravo kmetijskih pridelkov ter bo podpirala organiziranje skupne prodaje kmetijskih pridelkov.
Banka ima pravico nositi na pečatu grb kraljevine SHS. Ona ima vse one pravice in privilegije, ki jih uživa Državna hipotekarna banka po predpisih členov 47 do 52 -zakona o ureditvi uprave fondov. Država jamči za
hranilne vloge, zaupane banki in tudi za obveznice, ki jih izda ta banka.
Delnice tega zavoda se smejo vporabljati za kavcije kakor državni papirji in papirji pupilarne varnosti. Delnice sme jemati v zastavo Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica. Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih taks. Pravtako je bančna imovina slobodna vseh državnih in samoupravnih davkov in tudi kuponi bančnih delnic so prosti vseh davkov in samoupravnih doklad. Država jamči za to, da bodo delnice Privilegirane agrarne banke nosile dividendo saj v znesku 6%.
Te navedbe jasno dokazujejo, kakšne ugodnosti in odlike daje zakon novemu zavodu, ki je namenjen izboljšanju gospodarskega položaja našega kmetijstva. Zgovorno pričajo, kako veliko važnost pripisuje naša država ustanovitvi in uspevanju agrarne banke. Naša država je po svojem značaju in po svojem gospodarstvu dejansko agrarna zemlja. Blagostanje poljedelca je pogoj za uspešne: delo industrije, obrta in trgovine. Trgov-* ski, industrijalni in obrtni krogi po^ zdravljajo ustanovitev agrarne banke, ki naj prinese podporo in pomoč našemu kmetijskemu gospodarstvu, iskreno in prisrčno, ker se zavedajo, kako odločilne in dalekosežne važnosti je sreča in blagostanje naših kmečkih gospodarjev za trgovino, obrt in industrijo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da opozarja naše gospodarske kroge v Sloveniji, čijih zakonita zastopnica je, na snovanje Privilegirane agrarne banke ter poziva trgovske, obrtniške in industrijalne kroge na čim številnejši odziv pri podpisovanju delnic Privilegirane agrarne banke, katero je v teku do 22. junija I 1929.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo'v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin ml.	Tajnik:	Dr.	Fran	IVindischer.
Desetletnica naše univerze.
Za nami je ostra dolgotrajna zima, katera je pretežnemu delu gospodarskih strok prizadela težko škodo dvojne vrste: Neposredno škodo prizadeto napravam samim in pa še večjo posredno škodo zbog zastoja pogona in dela, skrčene produkcije in pa ovir v prometu tako pri prejemu kakor pri oddaji blaga. Občutna je škoda, katera zadene vsled strašne zime kmetovalca, ki je centralna postava v našem gospodarstvu. Škoda, katero je utrpela industrija in obrt, gre v goste milijone in so izgube bile osobito občutne v težki in veliki industriji, katera je bila vsled strašnega mraza trdo ovirana v svojem rednem delu dolgo časa. Odrekle so ob jako nizkem stanju vode pogonske vodne sile, brit-ko so bile prizadete elektrarne in ž njimi v zvezi stoječa podjetja. Visok sneg je onemogočal manipulacijo. Ekspedicija fabrikatov in dovažanje potrebščin ni bila mogoča spričo zastoja v železniškem prometu. Zakasnele so dispozicije, in je zavladalo trdo pomanjkanje premoga. Niti potreb železniškega prometa ni bilo mogoče v redu kriti. Premogovna industrija je po izredno hudi zimi imela nepopravljivo škodo. Vsled dolgotrajnih abnormalnih prilik v železniškem prometu in vsled močno reducirane produkcije ni mogla izkoristiti ugodne konjunkture ob izredno naraslih potrebah konsuma. Lesna stroka, katera ima trajno živahne posle, je vsled sile neugodnega vremena' bila težko ovirana v produkciji, ker je vodno stanje obupno padlo in so zamrznitve na različen način motile redni tek dela. Neprilike v železniškem prometu so seveda to stroko, katere usoda je vitalno odvisna od gladkega železniškega prometa, prav občutno prizadele in je poteklo dokaj časa, predno je prišla kupčija v stari tok.
Dolgotrajna zima je za dolgo dobo podvezala živi tok gospodarskega življenja. Trdo je zadela mnoge stroke naše domače trgovine, ki je cele tedne bila trpko ovirana v svojem delu v toliki meri, da je po vseh večjih trgovskih središčih zavladalo pravo mrtvilo, pa so bila skupila padla na neverjetno nizek minimum. Jasno je, da je ob prizadetosti kmetovalca in mrtvila v kupčijskih poslih prizadeta tudi industrija in obrtnost v mogočni meri. Industrija, ki dela za eksport, je bila seveda ovirana ne samo v produkciji vsled visokega snega, nizkega stanja vode in ledu, marveč tudi vsled dolgotrajnih težkoč v prometu. Normalen kro-gotek se je ustavil, ker so klimatične neprilike zaprle promet v obeh smereh, v nabavi in odpravi. Ko so prenehale največje strahote mraza in visokega snega, je ipak ostala še dolge tedne trda zima. Pokvarila je trgovini dodobra pomladansko sezono tembolj, ker so bili v naši zemlji letos velikonočni prazniki jako zgodnji- Trgovina je izgubila donosno velikonočno kupčijo, in je zategadelj zaspalo mnogo blaga na zalogi. Tako mrtvilo v kupčiji neogibno močno pripomore do imobilizacije ter mora samo poslabšati plačilne in kreditne prilike. Stavbena obrt je imela preteklo leto dobre prilike. Vsled ugodne jeseni je bilo mogoče nadaljevati mnoga dela vse do pozne jeseni. Stavbene industrije in obrtniki te stroke so imeli lani dobro leto. Letos se je stavbena delavnost za pozni Ja. Vobče je proti prejšnjemu
letu stavbena delavnost v naših krajih znatno manjša. Novih zgradb, osobito večjega obsega, je za dober del manj. Profesijonisti na stavbah so ipak bili še dovolj dobro zaposleni, ker dotekajo dovrševalna! dela, pa je bilo po kruti zimi mnogo popravil in obnov na stavbah potrebnih. Dolgotrajna zima je zadrževalno učinkovala na obrat v raznih velikih podjetjih, osobito kovinske stroke tako, da je komitentom na pomlad tudi za nujna naročila treba potrpljenja iz obratnih in prometnih razlogov. Plačilne in kreditne prilike so se preko zime močno poslabšale. Kupovalna moč kmečkega in meščanskega prebivalca je občutno oslabela. Obča je tožba, da je težko priti do plačila za prodano blago in izvršena dela. Zasebna in javna roka, državna in avtonomna, je počasna za plačila. Detajlna trgovina mora na deželi in v mestu prodajati, hočeš nočeš, na upanje. Tako pa prihaja neogibno do tega, da trgovina na debelo in industrija mora pristajati na dolgoročno kreditiranje. Kupčije proti gotovini so vedno redkejše in doba, za katero se dopušča kasa - skonto, se je že dokaj podaljšala. Blaga se je malo prevedlo in je absolutno potrebno prilagoditi se | kupčiji in plačevanju na obroke, ako v detajlnih trgovinah gotove vrste hočeš spraviti novega življenja v medlost blagovne kupčije. A la longue imajo kupčije na obroke seveda svoje senčne plati.
INOZEMSKI POTNIKI.
Slovenijo so znova poplavili inozemski potniki. Po deželi se pojavljajo kakor muhe. Povsod jih najdeš. Blago nosijo mnogokrat kar s seboj. Obiskujejo hišo za hišo. Najraje gredo v učiteljske družine, k duhovni gospodi, med uradnike i. dr., ki takim gostobesednežem posebno radi nasedajo. Nekateri dnevniki svarijo kon-sumente pred takimi nevarnimi vsiljivci, drugi samo naknadno beležijo konkretne primere goljufij, nikjer pa ne čitamo, da je posečanje privatnih strank potnikom prepovedano, da potniki blaga, razen vzorcev, sploh ne smejo nositi s seboj. Ako bi se ob vsakem primeru ugotovljene goljufije opozarjalo javnost na to, da. je iskanje naročil pri zasebnih strankah potnikom prepovedano, bi prav gotovo vsakdo takim vsiljivcem pokazal vrata in bi se mnoge ohranilo pred velikim^ škodami, ki jih imajo redno iz kupčij z brezvestnimi inozemskimi potniki. Tudi moramo ponovno apeli-rati na organe obrtne policije, da posvečajo povečano pozornost tej nevarni pojavi. Inozemski potniki nastopajo tudi pri prepovedanem kupčevanju s tako sigurnostjo, da se moramo v resnici čuditi!
ZNIŽANJE TROŠARINE NA Ž(iA-NJE IN BONIFIKACIJA ZA IZVOZ ŽGANJA.
Iz Beograda dohajajo ponovne vesti, da se zakon o znižanju trošarine na žganje od Din 18 — na Din 14— v najkrajšem času uveljavi. Ali so te vesti resnične, ne moremo kontrolirati, želeli pa bi, da se že enkrat uresničijo, ker so že dosedanja poročila o znižanju jako nepovoljno vplivala na kupčijo, ker vsakdo odlaša z nakupom, dokler se znižanje ne izvede. Cim izide zakon, bomo o njem izčrpneje poročali.
Brali smo te dni: »Slovenska univerza je srčna zadeva vsakega Slovenca. Ona ni samo najmočnejši branik slovenske kulture in podlaga vedno višjega duhovnega napredka, temveč pomaga z delom in s tvorbami svojih tehniških zavodov narodu tudi do vedno večjega gmotnega napredka in blagostanja, do pomnoževanja njegove produkcije, do najbolj racionalnega izrabljanja naravnih bogastev naše zemlje.«
Deset let je minulo, odkar naša univerza obstoji. Nihče nam tega najvišjega kulturnega zavoda ni dal sam, naša univerza je končni zaključek prizadevanja naših najodličnejših kulturnih borcev skoz desetletja in desetletja. Vsak narod smatra univerzo za ogledalo svoje kulturne stopnje, za največjo svojo kulturno pridobitev. S kakšnim sijajem obhajajo na primer Čehi ali Poljaki obletnice ustanovitve univerz v Pragi ali Krakovu, kako ponosni so Francozi na svojo Sor-bonno! In če smo si priborili mi univerzo sami, v stoletnem prizadevanju, polagoma nabirajoč koncesijo za koncesijo, smo tem bolj ponosni nanjo. Ona je zares prav naše delo. Enkrat
že so Slovenci mislili, da dobe takšen zavod, za časa Velikega Napoleona, v Združeni Iliriji. Nismo še uspeli, prekratka je bila doba Napoleonove vlade. In pričela se je borba, najprvo za ljudsko šolo. Ko smo to izvojevali, smo se borili pred prevratom za srednjo šolo, smeraj imajoč na vidiku kot končni cilj univerzo. Mogoča nam je bila le na podlagi slovenske srednje šole. In borili smo se zopet; skoraj za vsak gimnazijski razred se je vršilo v dunajskem parlamentu bojno glasovanje. Šli smo od uspeha do uspeha, a pot do najvišje naše kulturne zahteve nam je bila vseeno zaprta, zapiralo nam jo je germanstvo.
Prišel je prevrat in z njim Jugoslavija in z njo uresničenje želj vsakega Slovenca, naša univerza. Leta 1919 nam je 23. junij odprl vrata najvišjega našega kulturnega zavoda. Po desetletnem obstoju je pokazala univerza upravičenost svojega obstoja, izpolnila je v vsakem oziru vse upe, ki jih stavimo v tak zavod. Imenuje se Univerza kralja Aleksandra. S toplimi simpatijami je kralj Aleksander vedno spremljal njen razvoj, bil ji je skoz in skoz naklonjen in je kot znak sim-
patije in razumevanja letos ob desetletnici dovolil, da se sme univerza imenovati po njem.
Svečanostni so sedanji dnevi. Naše misli so posvečene naši univerzi in njenemu delovanju. Ugled, ki si ga je v prvem desetletju svojega obstanka priborila vsepovsod, doma in v inozemstvu, bo rastel venomer; o tem smo prepričani. In zmeraj in povsod bo naša univerza predstavnica naših kulturnih sil, naše energije, naše volje in našega veselja do udejstvovanja v najvišjih nalogah kulturnih zahtev!
Uspeh našega čipkarstva v Ameriki.
Meseca marca letošnjega leta se je vi-šila v Cleveland-u (Ohio) v Združenih državah »Ali Nations Exposi-tion« (razstava vseh narodov). Gospod Račič, ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt, ki je bral o tem kratko notico v tukajšnjem časopisju, je v naglici poslal nekaj čipk s prošnjo, da jih razstavimo na di iz naslednjega pisma, ki ga je dobil gospod ravnatelj v odgovor in ki se dobesedno glasi:
»Gospodu B. Račiču! Pred kratkim smo prejeli pismo in več kosov čipk s prošnjo, da jih eazstavimo na »Ali Nations Exposition«, ki se je vršila v »Public Hall« od 18. do 24. marca.
Čipke so res dospele v dveh priporočenih pismih. Mi smo storili vse, da smo Vaše čipke razstavili na dobrem mestu, kakor je bilo pač v danih razmerah mogoče in s polnim pravom lahko rečem, da so pritegnile nase veliko pažnje in splošno mnenje je bilo, da mora biti Vaš zavod jako
dober, ker more izdelovati tako lepe čipke, kakor ste nam jih Vi poslali.
V soglasju z Vašo željo smo razpolagali s čipkami in jaz Vam predlagam tukaj ček za 22 dolarjev, znesek, ki smo ga prejeli za čipke, ki ste nam jih poslali.
Zahvalimo se Vam za pažnjo, ki ste jo posvetili naši razstavi in Vas zagotavljamo, da bomo več kot veseli, če Vam bomo mogli napraviti še kako uslugo. Vaš udani Teodore Andrica, >A11 Nations Exposition<; editor of the Press.« — Mislimo, da služi tako priznanje v čast zavodu, ki obhaja 10-letnico svojega obstoja, kakor tudi njegovemu ravnatelju samemu.
CARINSKI DOKUMENTI PRI IZVOZU.
Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da ima po obvestilu ko-mercijelnega oddelka Generalne direkcije državnih železnic meseca oktobra t. 1. stopiti v veljavo nov edinstven obrazec carinskih prijavnic za inozemske carinarnice, katerega je dolžan odpošiljatelj priložiti v zmislu člena 13 mednarodne železniške konvencije tovornemu listu. Novi obrazec ima zamenjati v vseh državah Srednje Evrope dosedanje obrazce in sicer »Stamm- und VVarenerklarung« v prometu z Avstrijo, >Dichiarazione per le dogane« v prometu z Italijo »Pruvudni čelni prohlaška« v prometu s Češkoslovaško in »Begleit-zettel« v prometu z Nemčijo odnosno slične obrazce na Madžarskem in v Švioi. Na to se opozarja vse interesente, posebno one, ki si nabavljajo tozadevne tiskovine v lastni režiji.
Iz seje obrtnega odseka Zbornice TOL
Obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je imel dne 7. t. m. pod predsedstvom zborničnega podpredsednika gosp. Ivana Ogrina sejo, na kateri je razpravljal o obrtnih prošnjah in važnejših obrtnopravnih vprašanjih, o prirejanju strokovnih tečajev (obrtno pospeševanje) in o razdelitvi podpor obrtnim nadaljevalnim šolam.
Uvodoma je odsekov načelnik gosp. Ivan Ogrin omenjal pogoste pojave šušmarstva v različnih strokah, oso-bito v stavbnih in kovinarskih. Na njegov predlog se je soglasno sprejela rezolucija, ki pozdravlja zadnje energične ukrepe velikega župana ljubljanske oblasti za zatiranje šuš-marstva obenem pa se opozarja tudi na zlorabe podružnic in družabnih tvrdk v izigravanje predpisov o usposobljenosti. Prosi se, da se tudi proti takim primerom postopa strogo, vpo-števaje po prostem preudarku le dejanske okoliščine brez ozira na ugovore, ki se opirajo na navidezno pravilnost poslovanja v formalnem pogledu.
Odsek je nato na podlagi poročila referenta g. dr. Jos. Pretnarja podal izjavo o 78 prošnjah za izpregled usposobljenostnih dokazil za koncesije in za pripustitev inozemcev k obratovanju v naši državi. Odklonilno stališče je zavzel v 45 primerih. Nadalje je odločil o izjavi v 32 važnejših obrtnih stvareh, med temi o pravici slikarjev do barvanja usnja, o maksimalnem tarifu za ljubljanske avtotakse, o vračunavanju zaposlitve v vojaških delavnicah, o pravici brusilcev kovin do galvaniziranja, o pritožbah mesarjev radi nedopustnega klanja živine pri prodaji mesa po kmetih, o obrtnem značaju izdelovanja žičnih mrež, umetnega slikanja blaga, izdelovanja granitnih kock, o klavzulah v učnih pogodba glede vajencev za domača dela, o pomočniških preizkušnjah invalidov pri Uradu za pospeševanje obrta, o prodaji drobnice po mesarjih, o vprašanju, kdo sme izdelovati karoserije za avtomobile ip o pritožbah proti podkov-ski šoli v Ljubljani.
Pri obravnavanju pravil raznih zadrug je odsek po predlogu gg. Iv. Ogrina in Jos. Rebeka zavzel načelno stališče, da vajenske vpisnine ne smejo presegati 25 Din, oprostnine pa ne 50 Din. Učna doba naj se dovoli
Teden na Ljubljanski borzi
Posebno poroillo »Trgovskega lista«.
določiti na tri in pol leta z izrecnim dostavkom, da se v primeru slabega uspeha v obrtni nadaljevalni šoli ali v uku pri mojstru podaljša ta učna doba za pol leta, t. j. na štiri leta. Ta določba je odvisna od ureditve razmerja vajencev tako, kakor sta jih priporočila na predlog Zbornice TOI in Zveze obrtnih zadrug oba velika žu- ; pana s posebnimi okrožnicami. Priporočala se je ustanovitev Zadruge mesarjev v Novem mestu, Skupne obrtne zadruge v Žužemberku (brez čevljarjev), odklonila pa ustanovitev Obrtne zadruge lesnih strok v Ormožu in Saveza umetnovrtnarskih obrtnikov SHS za celo državo. O pravilih Vrhovnega obrtniškega sveta se ni sklepalo, ker je postala vloga radi umika brezpredmetna.
Odsekov načelnik g. Ivan Ogrin je nato poročal o obrtnopospeševalnem delu zbornice. Zbornica je priredila v februarju tri tečaje, enega za avtogen-sko varenje in dva za mizarsko luže-nje v Celju, aprila pa en tečaj za av-togensko varenje ki en mizarski tečaj v Mariboru. Tečaji so bili jako dobro obiskani in so uspeli prav lepo. Mnogo prijavljencev je bilo treba odkloniti, ker ni bilo prostora. Dva avto-genska in en mizarski tečaj se prire-de v juniju v Ljubljani na Tehniški srednji šoli. Zbornica je priredila krasno uspeli tečaj za zadružne funkcionarje v Ljubljani. Udeležilo se ga je nad 50 zadrug z okroglo 100 dele; gati. Predavali so zbornični referenti. Radi prirejanja strokovnih tečajev bo zbornica stopila v stik z Uradom za pospeševanje obrta, da se termini določijo dogovorno. Tudi se sklene sporazumno z velikim županom pokre-niti akcijo za učiteljski tečaj za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se omili pomanjkanje po kvalificiranih učiteljih. Na predlog g. Jos. Rebeka se sklene prenesti prireditev nadaljnjih strokovnih tečajev na jesen in zimo, ko se obrtniki lažje odtegnejo svojemu poklicnemu delu in udeleže tečajev.
Končno je odsek po poročilu referenta g. dr. Pretnarja razpravljal o podporah obrtnim nadaljevalnim šolam ter soglasno sprejel predloge za razdelitev zborničnih prispevkov. V v poštev prihaja 79 obrtnih nadaljevalnih šol, od je bilo 10 na novo ustanovljenih.
Devizno tržišče.
V preteklem tednu je bil devizni promet na Ljubljanski borzi znatnejši. Znašal je preko 20-588 milijona dinarjev in s tem presegel promet predzadnjega tedna (11-006 milj. Din) za več kot 8 'A milijonov. Največ prometa je bilo na pon-deljkovem in petkovem borznem sestanku, kajti samo v teh dveh borznih dneh je bilo zaključenega nad enajst milijonov dinarjev deviznega blaga.
Potom Narodne banke je bilo zaključeno za približno 9 53 milj. dinarjev deviz, od tega največ Berlina in Prage, manje Dunaja in Curiha ter nekaj Londona. Intervencija Narodne banke je bila najveeja v devizi Berlin, katere potrebo je skoro ona sama krila, dočim je bilo veliko povpraševanje po devizi Praga deloma krito s privatnim blagom.
Tokrat je privatna ponudba omogočila gros zaključkov zlasti v devizah Newyork, London, Trst in Curih, katerih skupni zaključki tvorijo skoro polovico celotedenskega prometa. Poleg navedenih deviz je bilo privatnim posredovanjem storjenih še nekaj manjših zaključkov v devizah: Praga, Berlin, Dunaj, Budimpešta in Pariz.
Z ozirom na velikost zaključkov v po-edinih devizah je bil v minolem tednu največji skupni promet v Londonu (3749 milj. Din), Newyorku (3-629 milj. Din), Berlinu (3-510 milj. Din), Pragi (3314 milj. Din), Curiliu (2-692 milj. Din), Trstu (2-098 milj. Din), Dunaju (1-567 milj. Din), najmanjši pa v Budimpešti (0027 milj. Din) in v Parizu (0-019 milj Din).
V devizni tečajnici je omeniti le nekaj manjših sprememb. Izvzemši tečaja devize Curih, ki je ostal vseskozi neizpre-menjen in pa tečaja devize London, ki je skoro celi pretekli teden beležil ena- . ko visoko ter se šele na zadnjem borznem sestanku okrepil za dva poena, kažejo tečaji ostalih deviz v začetku tedna močnejše varijacije:	Amsterdam, Bruselj in deloma Praga s tendenco navzdol, Berlin, Budimpešta, Dunaj in Newyork pa s tendenco navzgor. Tečaj Pariza je bil na prvem in četrtkovem j borznem sestanku enako visok, medtem je nekoliko popustil, v petek pa notiral naj višje. Nasprotno pa je deviza Trst od torka dalje nekoliko oslabela in bila vse do konca minolega' tedna zaključena po tem nizkem tečaju. Notacij drugih de- ' viz ni bilo.
Efektno tržišče.
Večina efektov je beležila neizpreme-njeno. Delnice Združenih papirnic Vevče so od 3. t. m. dalje notirale ex coupon denar 118 dinarjev, delnice Kranjske industrijske družbe pa po 260 Din za denar, dočim je bila celi minoli teden ponudba za delnice Tvornice za dušik d. d., Ruše, 275 dinarjev, nasprotno pa je bilo zahtevano za blago 285 dinarjev.
Tendenca je ostala popolnoma nespremenjena. Zaključkov ni bilo .
Lesno tržišče.
Tendenca gorivega drva ter oglja je vedno čvrstejša. Medtem ko je povpraševanje po drugem lesu nekoliko popustilo, so se v drvah in oglju napravili na tukajšnji borzi večji zaključki in sicer se je prodalo v pretečenem tednu 50 vagonov trdih drv, deloma bukovih, deloma gabrovih. Oglja pa se je zaključilo 70 vagonov. Kupčija pri izdelkih iz bukovega lesa popušča, medtem ko se hra-stovina še vedno išče, osobito podnice ter neobrobljeni hrastovi plohi za izdelovanje vagonov. Povpraševalo in zaključilo se je v borovih brzojavnih drogih 7 vagonov. V deskah: smreka — jelka je ponudba nekoliko večja kot je bila v zadnjem času, povpraševanje pa je nekoliko nazadovalo.
Iščejo 9e pa: Trami merkantilni:
6	7	8	9	10	U	12	13	14 m
“/«	-	50	20	30	15	15	10	 kom.
•/7-------- 30	30	10	10	10	10	10 kom.
•/»	20	20	20	25	15	15	15	10	10 kom.
cena franco vagon Sušak;
trami merkantilni: */«, */•* */7* od 5 m naprej, največ »/• in •/».
Nadalje se išče: 400—500 m3 desk: 60 do 70% smreke, 4 m, konično največ od 4—5 cm, od 16 cm širine naprej, media 22 in 23 cm, v debelinah 18, 24, 28, 38 in 48 mm, cena franco vagon meja via Postojna, prevzem na licu mesta, plačilo proti predložitvi duplikata voznega lista.
Vsako množino ostrorobih, oeeljenih romeljnov in polovičnih remeljnov v reduciranih debelinah, cena;" prevzem in plačilo kakor zgoraj.
Čisti testom (testoni netti) od 19 cm širine naprej, cena franco vagon prihod Sušak pristanišče.
žitno tržišče.
Cene na borzi v Chicagu so se v poslednjem tednu zopet okrepile in čeprav tudi v tem tednu niso bile stalne, niso dosegle nivoja cen, ki so bile zaznamovane dne 31. maja in 1. junij&. Baissa je bržčas končana in če so poročila o velikem kreditu farmarjem in o nepovolj-nih izgledih nove setve v Kanadi točna, tedaj bodo cene že v naslednjem tednu skoraj gotovo dosegle svojo prejšnjo višino.
Na naših tržiščih je trenutno prav malo življenja in se kupuje le to, kar se neobhodno potrebuje. Vsi pasivni kraji države so z zalogami, ki izvirajo še iz prejšnjih starih zaključkov, tako založeni, da niso trenutno v stanu nabaviti blaga po sedanjih zelo ugodnih cenah. Ako-ravno je cena pšenici 207-50 Din fco vagon Bačka postaja, ni tudi pri tej ceni nobenega izvoza, ker so države, za katere pridejo uaši produkti v prvi vrsti v poštev, ravno tako preskrbljene, kakor pasivni kraji v naši državi. Vsi ti računi so problematični, ker je odvisnost od Amerike postala tako občutna, da lahko pri najboljši letini doživimo presenečenja v cenah. Občutne izgube, ki jih je morala žitna trgovina v poslednjem času utrpeti, so posledica polne rezerviranosti in se je tudi preje živahno delujoča špekulacija popolnoma umirila.
Za novo pšenico uzančno blago brez doplačila se zahteva 210 Din fco nakladalna postaja, dobava meseca avgusta, plačilo proti duplikatu brez vsakega interesa.
Stara pšenica se trguje na bazi 207 50 do 210 Din.
Koruza 225—230, oves 220—225, ječmen 245—250, pšenična moka O/g 310 do 315 Din, vse franco nakladalna postaja v Bački, plačilo proti duplikatu.
Ker je koruza še vedno 1500—1700 dinarjev pri vagonu dražja kakor pšenica, je konsum tudi veliko manjši kot v normalnih letih.
Za slučaj dobre letine nove koruze, za kar so trenutno najboljši izgledi, bo morala nastopiti zopet normalna razlika v cenah med pšenico in koruzo.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slovenska postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh, 255-50 do 257-50 Din.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slovenska postaja, dobava meseca junija, plačljivo v 30 dneh, 260-50 do 262-50 Din.
Pšenični moka O/g: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, 370—375 Din.
Koruza »La plat&c dobava meseca julija, avgusta, septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 300 do 302-50 Din.
Koruza bačka: suha, zdrava, rešeta-na, promptna dobava, navadna voznina, plačilo v 30 dneh, 280—285 Din.
Koruza bačka: suha, zdrava, rešeta-na, promptna dobava, mlevska voznina, plačilo v 30 dneh, 272-50—275 Din.
Ječmen baranjski pivovarski: 70/71 kgs 315—317-50 Din Ječmen bački oiimni: 67/68 kg, 290 do 292-50 Din.
*Ores bački: »lov. postaja, navadna voznina, 275—277"50 Din.
Tendenca noizpremenjena. Zaključek: 1 vagon koruze, 1 vagon pšenice.
Tečaj 12. junija 1329.	Povpra- ševanje Din	Ponjdb« Din
DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . Berlin 1 M	 Bniaelj 1 belga	 Budimpešta 1 pengfl • • Curih 100 fr		13 565 1034-40 7-985 275-79 168 26	22-88 13-595 7-9101 9-93 1097-40 8-015 276-59 56-855 222 68 169 06
		
London 1 funt	 Mewyork 1 dolar	 Paril 100 fr			
Trat 100 lir		296 75	29876
češkoslovaška industrija in ameriško carinsko zvišanje.
Iz Prage pišejo: Ameriška carinska novela pomeni za češkoslovaški eksport resno ogroženje. 80 odstotkov češkoslovaškega eksporta je vsled nove carine v nevarnosti. Večina novih postavk je prohibitivnega značaja, samo v malem številu slučajev gre za specialne izdelke, ki jih mora Amerika kljub zvišani carini uvažati iz Češkoslovaške in kjer se torej carina lahko prevali na kupca. Ogrožena je platnena industrija, koje izdelkov je šlo lani v Ameriko za 140 milijonov Kč, dalje volnena industrija s 63 milijoni, bombaževa s 106, konfekcijska s 134, steklarska z 204, keramična s 63 in čevljarska s 193 milijoni Kč. Nasprotno temu je trgovskopolitično razmerje do Amerike za Češkoslovaško zelo neugodno; prodaja Amerike, ki bi jo le-ta v slučaju represalij zgubila, se nahaja z nakupi v Češkoslovaški v razmerju 1 : 6. Prišlo je do tega razmerja v zadnjih letih tako, da so češkoslovaške dobave v Ameriko hitreje rasle kot pa importi iz U. S. A. Od blagovnih vrst, ki bi v slučaju represalij od strani Češkoslovaške mogle priti v poštev, gre samo za avtomobile, za pisalne, govorilne in podobne stroje ter za gumijevo in kavčukovo blago. Sicer prihajajo iz Amerike samo snovi, ki so za življenje potrebne in ki bi se morale podražiti na način, ki bi bil češkoslovaškemu gospodarstvu škodljiv, v slučaju, da hi se zaščitili proti njim z borbeno carino. To velja v prvi vrsti za bombaž, mast in podobno blago. Dobi se tako blago lahko tudi od drugod, a ne tako poceni kot iz U. S. A. Za Evropo je potreben enoten nastop vseh prizadetih držav; posamezne ne bi uspele.
PO SVETU.
Nemška državna železnica hoče v svr-ho kritja večjih personalnih izdatkov zvišati tarife.
Angleški kemični trust se pogaja glede večjih prevzemov v Španiji; gre tudi za kalijevo sol.
Poljske rudarske mezde, ki so bile v veljavi od 1. marca dalje, so za strokovne delavce zvišane za 5 do 10 odstotkov.
Ing. I. D.:
Smernice ukoriščan]a vodnih sil.
( Nadaljevanje.)
Švica.
Popolno pomanjkanje ležišč toplotne energije je narava sama kompenzirala potom ogromnih, ugodnih izgradilnih možnosti vodnih sil. Polno soglasje med narodnim in državnim gospodarstvom se zrcali v tem, da je smernice in način izgradnje sistematizirala privatna iniciativa. Ta ukoriščevalni načrt je vkljub svoji velikopoteznosti tako popolen in precizen, da ima v javnosti polno zaupanje in vso zaslombo. Ukloniti se mu je morala celo direkcija Zveznih železnic, ko je izgradila vodne sile v svrho popolne elektrifikacije železniškega prometa.
Glasom poročila Urada za vodno gospodarstvo in Zveze Švicarskih central je bilo ukoriščanje vodnih sil koncem leta 1928 in potrošnja energije v tem letu na sledeči stopnji:
Izgrajenih je bilo 2,142.000 PS z minimalnim učinkom 636.000 PS, ki so se v obliki električne energije oddali tretjim osebam ali pa porabili v lastnih obratih. Inštalirani učinek vodnih central, porazdeljen . po gospodarski obliki posameznih podjetij, di sledečo sliko:
Poročila o neprilikah Castiglionija so
v Berlinu in na Dunaju sicer presenetila, a jim ne pripisujejo nobene gospodarske važnosti. Poučeni krogi cenijo Castiglionijeva aktiva še danes na 17 milijonov mark, pasiva pa na 7 milijonov mark.
Daimler-Benz d. d. naznanja, da se je kupčija v prvem letošnjem četrtletju dvignila proti isti dobi lanskega leta za 10 odstotkovi Mesec april je imel najži-vahnejšo kupčijo, odkar družba obstoji. Izvoz je znašal pred vojsko ca s/3 produkcije, sedaj pa ca 15 odstotkov.
Reforma ogrskega delniškega zakona se pripravlja. Delničarji, javnost in borzno občinstvo naj bodo odslej naprej o notranji vrednosti bolje informirani kot so bili doslej. Nameravajo izvesti revizijo na borzi kotiranih listin. Vse družbe, kojili delnice na borzi notirajo, bodo morale o svojih občnih zborih občinstvo natančno poučiti.
Novo runvunsko inozemsko posojilo pretresa rumunska vlada. Služilo naj bi kritju proračunskega deficita, ker znižano število uradnikov in novi viri dohodkov za kritje ne zadostujejo.
Zakonito vpeljavo zlate bilance na podlagi stabilizacijskega zakona bo uvedla Rumunija.
Britanska industrija bombaža hoče znižati mčzde za 12)4 odstotkov. Delavci naznanjajo že vnaprej opozicijo.
Rio Tinto, velika angleška bakrena družba v Španiji, bo zvišala glavnico na
4,750.000	funtov.
Petrolejska družba Anglo-Persian Oil, na kateri je angleška vlada močno udeležena, razdeljuje na devet mesecev do 31. decembra 1928 dividendo 12 'A na glavnico 13)4 milj. funtov proti 7 K* za vse leto 1927.
Sindikat javanskega sladkorja je prodal v zadnjem času 29.500 ton sladkorja po 12 goldinarjev proti 13 goldinarjem v marcu.
Svetovna poraba cina je dosegla v maju s 13.265 tonami doslej nedoseženo rekordno višino, zlasti vsled velikega kon-suma v U. S. A.
Farmersko billo je ameriška zbornica reprezentantov sprejela v nekoliko spremenjeni obliki.
Jugoslovanski žitni pridelek obeta biti po vseh poročilih izredno ugoden. Dohodek travnikov je letos za 40 odstotkov večji kot lani.
Bakreni položaj je označen po boljšem povpraševanju evropskega konsu-rna. Ker je pa produkcija večja kot poraba in ker bo to trajalo najbrž še dalj časa, mislijo, da bodo cene pozneje zopet padle.
Rusi so v Lodžu naročili za pol milijona dolarjev tekstilnega blaga. V kupni pogodbi so predvidene dolgoročne menice kot plačilno sredstvo.
Nemška avtomobilna industrija je zašla v precej kritičen položaj vsled ne-razmerno hitrega in dalekosežnega znižanja carine.
Privatne in zadružne centrale	. .	.	847.000	PS	(40%)
Občinske centrale	.	198.000	PS	(9%)
Kantonalne	entrale	782.000	PS	(36%)
Zvezne centrale (železniške)	. .	.	315.000	PS	(15%)
Skupno 2,142.000 PS (100%)
Intenziteta v izgradnji novih vodnih sil se je v zadnjih letih izredno povečala. Ker je bilo koncem leta 1928 še v izgradnji 478.000 PS, je v desetletju 1921 do 1930 povprečni letni izgradilni učinek 122.000 PS. Skupno z še v Stadiju izgradnje se nahajajočimi vodosilnimi napravami je skupni inštalirani učinek
2.620.000 PS. Večje število projektiranih naprav je s svojimi finančnimi in tehniškimi predpripravami tako daleč, da se bo z njih izgradnjo že letos pričelo. Inštaliran učinek teh novih naprav bo pa
730.000 PS.
V letu 1928 se je v vseh vodnih centralah produciralo 53 milijarde kilovatnih ur električne energije, v letu 1913 pa samo 1'7 milijarde. Centrale so dosegle od 85 do 88% absolutno možnega ukoriščanja inštaliranega učinka. Praktično dosegljiva stopnja je pa največ 95 do 98%. Tako ugoden rezultat se je dosegel v boljšem ukoriščanju energije ter' vsled harmoničnega sodelovanja in medsebojne podpore posameznih cen-
POVIŠANJE VOZNINE ZA PREVOZ PREMOGA, APNA, KAMENJA, OPEKE IN ZEMLJE.
Generalna direkcija državnih železnic obvešča interesente, da se bo voznina za prevoz premoga, apna, kamenja, opeke in zemlje (peska) za čas izvozne sezone, to je od 1. septembra t. 1. do 31. marca prih. leta, povišala za 20%. Interesenti naj v lastnem interesu poskrbijo, da se bo prevoz navedenega blaga izvršil še pravočasno, t. j. do konca avgusta. Povišane bodo naslednje tarife: za prevoz premoga izjemna tarifa št. 1 a, 1 b, 1 c in 1 d, za prevoz apna izjemna tarifa št. 18, za prevoz kamenja izjemna tarifa št. 21, za prevoz opeke izjemna tarifa št. 24 in za prevoz zemlje (peska) izjemna tarifa št. 20.
Iz naših organizacij.
URADNI DAN SREZKEGA GREMIJA TRGOVCEV V CELJU ZA ČLANE IZ ŠMARSKEGA SREZA.
Tajnik Srezkega gremija trgovcev v Celju uraduje za člane iz področja sreza Šmarje pri Jelšah dne 15. junija t. 1. in sicer predpoldne od .9. do 12. ure v posebni sobi gostilne g. Šporn-a v Rogatcu, popoldne od 2. do 5. ure v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. Interesenti, ki želijo kakšne informacije na vprašanja, tičoča se trgovinskega gospodarstva, se uljudno vabijo, da se zglasijo pri gremijalnemu funkcijonarju ob določenem času. — Načelstvo.
RAZNO.
Sladkorni kongres na Javi. V Sura-baji na Javi se je sestal 8. t. m. mednarodni kongres sladkornih industrijcev, ki se ga udeležujejo zastopniki sladkornih producentov z otočja Havai, iz Avstralije, Indokine, Japonske, Formoze, Filipinov, St. Morica, Britanske Indije. Egipta, Amerike, zlasti veliko pa zastopnikov Holandske Indije (Java, Sumatra itd.). Ob otvoritvi kongresa je dejal predsednik, da so sladkorni previški veliki ter da se morejo zato prorokova-ti sladkorni industriji že za bodoče leto resne težkoče. Kamor pogledamo, povsod nadprodukcija. Čehi so se oprijeli nemškega gesla in propagirajo v svrho odprave težkoč v sladkorni industriji večji konsum.
Švedski vžigalični trust in U. S. A. Ameriška International Match Corpor. (match = vžigalica), ki pripada švedskemu trustu, dobavlja večino v U. S. A. prodanih vžigalic. Spričo mogoče vpeljave prohibitivne carine na vžigalice v Ameriki bo Int. M. Corp. zgradila v Ameriki lastne tovarne. Skupaj s švedskim trustom ima ta družba vžigalični monopol na 'Poljskem in v Peruju (Južna Amerika) ter je, kakor vemo, razširila
tral. K temu je tudi veliko pripomogla uspešna propaganda in pametna tarifna politika za uporabo nočnega toka.
V letu 1928 proizvajana energija se je pa v glavnem sledeče porazdelila:
v milijonih kilovatnih ur: Svetloba, sila, toplota ...................1700
Železnice ....	610
Kemični, metalur-gični in termični obrati .... 1760 Manjši lastni obrati 200 Eksport .... 1084
Skupno 5304 milj. k. W. h.
Brez eksporta odpade na leto n* glavo prebivalca 1070 kilovatnih ur, brez potrošnje železnice in industrije, torej samo za osebno uporabo pa 540 kilovatnih ur. Za bodoča leta se pa z vso sigurnostjo računa z podvojitvijo privatnega konsuma.
V svrho primerjave privatne potrošnje posameznih držav sledi Norveška z 500, Švedska 364, Avstrija 265, Nemčija in Finska pa z po 200 kilovatnimi urami na leto in glavo prebivalca. V naši državi je pa povprečen privatni konsum le 6 kWh letno. Ako vzamemo samo Slovenijo, dobimo privatno potrošnjo 30 kWh, med mesti prednjači Maribor z 300, Ptuj z 190, Celje 100, potem pa še
lani svoj delokrog na Ogrsko, v Jugoslavijo, Latvijo (gl. m. Riga) in Rumuni-jo. Pri tem so dobile dotične vlade, ki so izdale koncesije, posojila v skupnem znesku 90 milijonov dolarjev. V Peruju je ta družba z nizkimi cenami uničila ‘najprvo domačo vžigalično industrijo, nakar so šle cene takoj spet kvišku.
Poostritev konkurenčnega boja med angleškim in nemškim premogom. V zadnjem času se je konkurenčni boj med angleškim in nemškim premogom zelo poostril. Izvoz ruhrskega premoga po Renbvi vodni poti je bistveno padel, nasprotno se je pa dovoz angleškega premoga v Rotterdam izdatno dvignil. Rotterdam leži ob koncu Renove plovbne ceste in je, čeprav v Holandiji ležeč, največje nemško izvozno pristanišče za Hamburgom. V maju je znašal dovoz angleškega premoga v Rotterdamu 160.000 ton proti 90.000 tonam v mesečni povprečnosti januar, februar in marec. Zelo .velik del angleških premogovnih transportov gre iz Rotterdama po Renu navzgor in ga kupujejo v gornjem Re-novem ozemlju.
Rumunske prevozne tarife. V rumun-skem prometnem ministrstvu se vršijo razgovori o novi ureditvi transpotrnih tarif, ki naj olajša prevoz skoz Runuini-jo. V bližnjem času se bo vršila v Bukarešti konferenca, ki se je bodo poleg avstrijskih, češkoslovaških, ogrskih in poljskih zastopnikov udeležili tudi jugoslovanski zastopniki. Skupno bodo razpravljali o možnostih glede olajšave prevoza do pristanišč črnega morja.
Borza dela v Mariboru. Od 2. do 8. junija je dela iskalo 57 moških in 63 žensk, tedaj 120 oseb, službenih mest je bilo 95 prostih, delo je dobilo 43 moških in 34 žensk, to je 77 oseb, odpotovalo jih je 17, v evidenci jih je ostalo koncem tedna še 868 oseb. Od 1. januarja do 8. junija pa je dela iskalo 2776 moških in 1369 žensk, 2064 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1665 oseb, 538 jih je odpotovalo, 1074 pa jih je bilo izbrisanih iz evidence.
Borza dela v Mariboru išče nujno 3 krojače, 2 strojnika, 4 soboslikarje, 2 črkoslikarja in 10 poljskih delavcev. — S posredovanjem Borze dela v Mariboru je odpotovalo 5. t. m. 300 jugoslovanskih delavcev v Nemčijo, 9. t. m. pa 200 delavcev na Francosko. Kaj kmalu pa bo odšel še en manjši transport delavcev v Nemčijo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 35 hlapcev, 10 poljskih delavcev, 1 kovač (mlajša moč), 2 kovača s podkovsko šolo, 4 tesarji, 1 soboslikar, 2 kleparja, 2 sodarja, 1 gaterist, 2 cirkularžagarja, 1 kurjač, 2 kolarja, 1 lončar, 4 gozdni delavci, več vajencev (kovaške, pekovske, mizarske, kolarske, sodarske in fotografske obrti) in tudi 18 dekel, 2 kmečki gospodinji, 12 kuharic, 15 služkinj, 3 sobarice, 1 plačilna natakarica, 2 podna-takarici, 1 hotelska sobarica, 1 perfektna servirka, 2 kuharici za orožnike
le Ljubljana z okroglo 50 kWh letno na glavo prebivalca. Te številke pač točno karakterizirajo naše razmere.
Statistika gospodarskih razmer švicarskih vodnih central je pa dogotovlje-na samo do konca leta 1927 in poda sledeče stanje:
Podjetja, ki sama producirajo in prodajajo ali uporabljajo električno energijo, obrestuje svoj obratni kapital povprečno po 6-2%, med mejama 2 in 10%. Pet obratov ni izplačalo nobene dividende, vzrok je bil v treh slučajih sodelovanje z državnimi obrati, v dveh pg valutne razmere. Dotacijski kapital javnopravnih podjetij se je z upoštevanjem prispevkov k javni upravi brez računanja dolžnostnih nabav obrestoval povprečno po 12-6%, med mejama 5 in 464%. Povprečna prodajna cena ene kilovatne ure na zbiralnicah centrale je bila 0-0487 Iranka.
Podjetja pa, ki se pečajo samo z prenosom, razdelitvijo in prodajo električne energije, so obrestovala dotacijski kapital povprečno po 7-4%. Povprečna prodajna cena enote električne energije je bila pa 0-074 franka.
V splošnem je finančno stanje vodnih central dobro in konsolidirano. V zvezi z še boljšo izrabo naprav in zadostnimi odpiši jim je zagotovljen vsakoletno se večajoč uspeh.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
in financarje, 1 kuharica na grajščino, 2 hotelski pomožni kuharici, 1 otroška vrtnarica, ‘2 vzgojiteljici, 1 varuška, 2 šivilji za perilo, 1 fotografinja za Dubrovnik, 1 postrežnica, 2 tovarniški delavki, 2 šiviljski vajenki.
Javne pristojbine itd. v Rumuniji. Dohodki davkov v mesecu aprilu v Rumuniji so znašali 2693 milijonov lejev proti 2298 milijonom v lanskem aprilu. Carinske pristojbine so izkazale manjši znesek kot lani, nasprotno so se pa močno pomnožili dohodki prometnega davka, kolkovne in registracijske pristojbine ter državni monopoli. V pristojnih krogih priznavajo verojetnost, da se bodo omenjeni višji dohodki v bodočih mesecih še stopnjevali. Povprečnost mesečnih dohodkov se bliža oni številki, ki je potrebna za ravnovesje v proračunu; iz tega sklepajo na upravičenost mnenja, da bo z zaključkom poslovnega leta v proračunu vzpostavljeno ravnovesje. Od tega ravnovesja si nato za nadaljni razvoj zopet mnogo obetajo.
Papir iz koruzne slame. Berlinski >Magazin der WirtschafU piše: U. S. A. so samo glede majhnega števila surovin navezane na uvoz. Pri papirju se kaže v zadnjem času pot, kako bodo postale neodvisne od inozemstva. Pot ni nova, a jo šele sedaj v U. S. A. v velikem obsegu preskušajo. Papir iz koruzne slame je menda tehnološko enakovreden papir iz celuloze, v marsičem ima pa celo prednosti. Redoma že tiskajo neki časopis na papir iz koruzne slame, prav tako je izšlo že nekaj knjig iz istega materiala. Predelovanje koruznih stebel je tehniško enostavnejše in cenejše in zahteva tudi manj časa kot precedura pri celulozi. Maso koruznih stebel porabimo lahko tudi za izdelovanje umetne svile. V Ameriki so ustanovili tozadevno družbo, ki je zgradila v državi Illinois tovarno za izdelovanje dnevnih 40 ton papirja, s kapaciteto 100 ton. V bližnjem času bodo zgradili še pet do deset enakih tovarn. V nasprotju s fabrikacijo papirja iz celuloze se bo morala izgraditi fabrikacija papirja iz koruzne slame de-centralistično, ker prenese surovina samo prav majhne transportne stroške. 1 ha bo dal 2'A do 5 ton stebel. Potreba 100-tonske tovarne bo mogla biti torej krita v okrožju ca 20 kilometrov. Ker meri s koruzo obdelani svet v U. S. A. ca 40 milijonov ha, bi se mogla kriti iz te koruze vsa papirna industrija U. S. A, ki znaša sedaj okoli dvanajst milijonov ton. Vsekakor bi bil pa odvišen uvoz, ki znaša danes nekako polovico porabe.
TEKSTILNI TRG V JUGOSLAVIJI.
Promet na jugoslovanskem tekstilnem trgu se je vsled lepega vremena nekoliko zboljšal in se je pričelo polagoma zopet nakupovati. Pia v posebno je treba poudariti vremenske razmere, da ne bi kdo iz trenutnega poživljenja trga delal kakšnih napačnih sklepov. Splošni položaj se pa žalibog ni zboljšal; pri kritju potrebe vlada še zmeraj velika rezerviranost, ker manjka gotovine. Vseeno je pa sedaj možnost dela in zaslužka nekoliko večja. Ze zato mislijo na daljšo dobo živahnejše kupčije, a vse to le, če se vreme ne spremeni. Zaloge posameznih trgovin tekstilne stroke v splošnem niso preveč obremenjene. To je zelo važno,' ker je množina zaloge v najožji zvezi z likvidnostjo posameznih tvrdk.
»Schulz Unlversal« tehtnica
je priznano najboljfii fabrikat, zato jo hvali vsakdo. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika.
Jugo-Schulz d. z o..z., Ljubljana.
DOBAVA, PRODAJA.
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo za 25 delovnih platnenih oblek zelene barve. Pogoji se dobe pri pomožnem uradu, vzorec pa je na vpogled v ekonomatu poštne direkcije. Ponudbe se sprejemajo do 27. junija t. 1. do 11. ure dopoldne.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. junija t. 1. ponudbe glede dobave različnega lesa. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. jul. 1.1. ponudbe glede dobave 10.000 kg surovega železa za litje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave
50.000	kg bencina in 3000 kg raznih olj. — Dne 1. julija t. I. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 1000 m plinskih cevi; do 2. julija t. 1. pa glede dobave 250.000 komadov opeke. Dne 3. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave tračnic, podložnih plošč, tračnih žebljev, ti-refondov, spojnic, spojnih vijakov, ključavnic za skretnice in raznega drugega materijala. — Dne 3. julija t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odeJenjij za mornarico v Zemunu, glede dobave ca 20.000 m jadrenine. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 1. julija t. 1. se bo vr-
šila pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 20 komadov blagajn. (Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku te direkcije.)
Prodaje. Dne 1. julija t. 1. se bo vršila pri Autokomandi IV. Armijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje starih, avtomobilov. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) — Dne 2. julija t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala državnih železnic v Mariboru licitacija glede prodaje raznega starega materijala (papir, karton od voznih kart, kit, steklenice, košare, svetilke, varnostne zaponke, odpadki od kavčuka, stekleni odpadki, izrabljene električne žarnice, staro mazilo itd.). (Pogoji so na vpogled pri omenjenem stovarištu.)
Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. junija t. I. ponudbe glede dobave 40.000 komadov podložkov za sode. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 15.500 kg različnega železa. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov pisemskih nabiralnikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih direkcijah). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznih okov za pohištvo. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov izolatorjev; do 5. julija t. 1. pa glede dobave
40.000	kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznih mazilnih olj, tovot-ne masti in bencina. — Dne 5. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, ofertalna licitacija glede dobave 500 m3 desk raznih dimenzij. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava umetnih gnojil ca Egipt. Ministrstvo poljedelstva v Kairu razpisuje
dobavo večje množine umetnih gnojil, vrvi in pločevinastih plomb za zapiranje vreč. Ponudbe za umetna gnojila je predložiti do 6. julija 1929, za drugo blago pa do 29. junija 1929. Pogojf so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, bbrt in industrijo v Ljubljani.
Pogoji za udeležbo na državnih licitacijah v Egiptu. Splošni pogoji za udeležbo na državnih licitacijah v Egiptu so interesentom v pisarni Zbornice za TOl na vpogled.
V albanskem uradnem listu so razpisana dela za gradnjo ceste Skader—Paka, od Vodeješ do Gamzica, garancija
44.000	frankov, in drugega dela ceste od Tirana—Elbasan, garancija 35.000 zlatih frankov. Rok za predložitev ponudb do 15. junija t. 1.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 8 JUNIJA 1929.
To pot je bil trg zelo dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 27 vozeh 57 zaklanih svinj in so prodajali meso in slanino po 19—22 Din za kg. Pri domačih mesarjih so cene deloma malo poskočile.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 300 komadov. Cene so bile piščancem 10—25, kokošem 35—45, racam, gosem in puranom pa 50—100, domačim zajcem 8—30, kozličem 75—100 dinarjev za komad.
Ribe: Morske ribe so stale 1 kg 24 in 26 Din.
Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, rastline, sadje: Krompirja je bilo 5 voz. Cene krompirju 12 Din za mernik ali 1’50—2 Din kg, letošnjemu 8, grahu v stročju 8, fižolu v stročju 24, kislemu zelju 5, kisli repi 2 Din za kg, špargeljem 10—15 za šopek, karfijolu 10—18, artičokom 4—5 za komad, solati 1—3 Din za glavico oziroma 2—4 za kilogram, jajcom P25—1-50 Din za komad, cvetlicam 025—5, z lončki vred 10—50, iz Dalmacije importiranim cipresam 5—6, mladim palmam 1’50 do 4 Din za komad. Sadju: kmetje so pripeljali 3 voze črešenj in so jih prodajali po 8—10, na trgu pa 10—14, jabolkom 5—14 Din za kg, jagodam 18—20, debelim pa 20—24 Din za liter.
Lesena, in lončena roba se je prodajala po 1—100, brezove metle 1-75—5, lesene grablje in vile po 5—7, cepci in druga držala 8—10 Din za komad, koruzna slama pa vreča po 30—35 Din.
Seno in slama na mariborskem trgu: V sredo 5. t. m. so kmetje pripeljali 4 voze sena in 1 voz slame, v soboto 8. t. m. pa 14 voz sena, 5 voz otave in 14 voz slame na trg. Cene so bile senu 120 do 150, otavi 110—120, slami pa 60 do 80 Din za 100 kg, oziroma 2—2-50 za snop.
Parketne deščice Bakula Trstje za strope ItreSno lepenko in lesni cement
Jos. R. Puch, Ljubljana
GradaSka ulica 22 - Telefon int. 2513
R. WILLMANN
iiiHHUHiuiiMinniii STROJNO PODJETJE iiiihiiihihiiiiiiiiiiiii j
UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA ST. 3 j
IzcMul« razlltna vrat* atrslav n Ihm Induatrlja, tranamlallaka naprav*, t*v*rni dvigala vaah vrat, 3^- rabraat* • a v I 11 k*vaa*|a I • I • 1 a. "V* Pr*vz*ma pro)*ktlran]* In opram* razlltnlh matianltnlh naprav tar Izvriu)* vta * »trojna atr*k* apada|*ta dala In papravlla talna, aeHdn* In p« m*ln*atl ;
najhltraj*.	j
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
v Ljubljani
priporoi«
špecerijsko blago
raznovrstno Sganja, moko In delelna pri« dolko. • Raznovrstno
| RUDNINSKO VODO
Lastna praSama sa I kavo In mlin sa dl lav* I I s olaktrllnliM obratom. |
Ceniki na razpolago I
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6
!\
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
M
Tim Hlfilt 1 .Timski listi"!
BipnBMMBSssssassssBBssijiHiisassssssssssasMs—■■■■■■■■■■■■M.P.l!Bi.
Kreditni zavod za trgovino in industriio
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	itev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 270«, 280«
w	Peterson	International	Banking	Code
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut,	"“'f*1**’
predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sategepositi »d.
Urnja di. IVAH PUSSP. — Za TrjrovuVo- indTMtrij»ko d. d. »MERKUR« kot i*dajatel|ja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana