Posamezne Stevilket Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1’—•
#TABOR" izhaja vsak dan, razven nedelje in pravnikov, ob 18. uri z datumom natBednjega dne ter stane mesečno pfefflcKS fr Ml*—, za inozemstvo D	dostasrtjen	na	dom
D 11‘—y M izkar.nice D 10*—» po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA-* MARIBOR Jurčičeva ulica štev. i
Pošt
na v goto^ist?. Cena današnje šfcev- 75 para«
ABOR
P a a a ra e zn e Stevfiket Navadne Din —"75^ ob nedeljah Din 1*—*
UREDNIŠTVO «t uh.j. v Mart boru, Jurčičeva uL i<_ < L nad1 strop j e. Telefon intervriv. 11. 274 UPRAVA se nahaja v Jurčiča ulici št- 4, pritličij, desno. 7«le» los št, 24, — Stij poštaoČuiioaouf račun štev. 11.787.
Na naročila brc* denarja aa Mr oziru, — Rokoniai «• ua vračuha j
Naslov
Maribor, sreda 20. maja 1925.
Leto: VI. — Številka: 113.
CURIH. Pariz 26.75, Beograd 8.40,
k London 25.10, Praga 15.30, Italija 20.97, New York 517, Dunaj 723.
ZAGREB. Švica 1189—1199, London 297 5 osmin do 300 5 osmin, Dunajj 86o— 875, Praga 181.76-184.07, Italija 248.30-251.80, Ne\v York 61.11—61.91.
Trenutno politično zatišje.
Koceni kombinacije. — Narodni blok dela. — »Politika je objavita poiočllo an m ketne komisije. —Pašičeva rezerviranost
Beograd. 8. maja. V političnem živi jetiju je nastopilo zatišje. Krožijo še razne 'kombinacije, zlasti se živahno komentira sestanek med Bašičem in Pavlom Radičem, o katerem se širijo govorice, ki so bolj pobožne želje nekaterih političnih špekulantov ko kaj drugega. Ministrski »vet se bavi z resorlnimi zadevami, v posameznih ministrstvih pa pripravljajo zakonske osnutke za prihodnje zasedanje Narodne skupščine.
Narodni blok tedaj slejkoprej dela, ne oziraje §e na spletke opozicije in na ne Preslane govorice o pripravljajoči sc iz-preoiembi režima. Najboljši dokaz, da ni. računati s politično krizo, je kraljeva odsotnost iz Beograda.
Beograd, 19. maja. Današnja številka «Politike» prinaša celotno poročilo anketne komisije glede spornih mandatov
 □
Nova carinska tarifa bo kmalu objavljena.
Intervencija naših industrialcev. Beograd, 19. maja. Pod vodstvom Predsednika osrednjega odbora Zveze ir|dustri jalcev g. Bantani j a se je danes Predstavila finančnemu ministru depu-taciija naših industrijalcev z namenom, intervenira glede uveljavljenja nove carinske tarife.
Med drugimi so bili v deportaciji taj-tiilk Zvez industrijalcev dr. Goljar, zastopnik tovarne usnja v Šoštanju, Goričar, zastopnik tovarne We«ten v Celju, dr. Obesne! za Kranjsko industr. družbo in Hinko Pogačnik za tovarno v Rušah. Pinančni minister je izjavil depo tac ji, da k a je miini sirski svet na podlagi dva-nnjst,i.ni pooblastil, da objavi novo carin-tarifo. Vendar pa še obstoji nekaj Kernih točk, ki jih bo treba rešiti spo-razumno s 'trgovinskim1 im poljedelskim tainistrom. Nova carinska tarifa bo v sajkradšem času stopila v veljavo.
•Justifikacšja narednika Rumpla.
Ob navzočnosti čez 6000 ljudi.
Zagreb, 19. maja. Davi ob 530 je bil *'*- strelišču pri Maksimira ustreljen narednik Avgust Rumtpel. Justif.ikaciji je Prisostvovalo 6000—8000 ljudi. Varnostna straža je s težavo vzdrževala red. Rum* Pol je bil pripeljan na strelišče v zaprtem sanitetnem vozu. Bil jo popolnoma mi-^-° je bil privezan, je prečital sed-fV , ®“®odlbo, nakar so mu odvzeli dis-mke.ijo. Kmalu naito je zadonela salva petih strelov. Rumpel ni bil takoj mrtev. JSailva se je morala ponoviti. Padel je v e pripravi jont grob, nakar so ga pokrili llšče	cot	'bo prepeljan «o, pokop a-
kongres Orjune. — 75 odstotni popust
v Beograd 19. maja. Kakor je izvedel
dopisnik, je prometni minister do-„ 'J z*t Mnkoštni kongres Or.jun v Bco-nici ^	an,lžanje vožnje po želcz-
^JUbljanska blagovna borza
Lesno tržišče, do innl>'Jan<l' I®* maja. Bukove dcike, 17
Nemčija in garancijski pakt.
iav-ilTJIlV a I!,la,’,a' Inozemski listi so ob
ima .jamčiti’ zn v £ n®nišlka vlada vol j a Jamčiti za vzhodno majo proti Polj
Hrvatske republikanske seljačlke stranke. Poročilo omenja naloge in delo anketne komisije v Zagrebu. Mod drugim povdarja, da se ni našel zapisnik seje z dne 3. avgusta 1924., v kateri je bil odobren pristop hrvaške seljačko stranke v kmečko internaeijonalo. Anketna komisija se je vsled tega morala omejiti na vpogled v sodno akte in zaslišanje nekaterih poslancev Radičeve stranke. 1 ov-darja v poročilu nadalje, da je komisija zbrala dovolj gradiva, tako, da lahko izreče skupščina pravilno sodbo. Poročilo konstatira, da poslanci Radičeve .-t ran k e po vstopu v internacijonfllo niso aktivno delovali na izvedbi komunističnega programa.. Radičevi poslanci želijo, da bi bilo to poročilo čim preje predloženo skupščini. Pašič pa ga namerava prejo še natančno proučiti.
, ako bi zarpadme države dovolile združitev Avstrijo z Nemčijo. S pristojne nemške strani odločno demantirajo to vest in jo označujejo kot izmišljeno.
p® svetili
— SDS o političnem položaju. Zagrebška »Rijoč« piše, Vkljub neprestanemu ognju od vseh strani gleda SDS z zado-foTjštižbm' in optimizmom na razvoj položaja. V soboto popoldne je bil sprejet na seji kluba samostojnih demokratov sledeč komunike: «Na seji samostelno-demiokratslkoga kluba dine ta. maja je poročal predsednik ki niha Svetozar I ribičevih o političnem položaju, ki se razvija v smeri utrditve politike nacionalnega bloka. Klub je vzel izjavo z zadovoljstvom na žuapje.« Sklenjeno je bilo, da se vrše začasa binkoštnih praznikov shodi, na katerih se bo ljudstvo podučita o političnem položaju in delu kluba.
— Nazadovanje socialnih demokratov ua Egomjcavstrijskem. Pri nedl&lijiskiih volitvah na Zgornje Avstrijskem so dobile meščanske stranke štiri mandate čez dve tretjinsko večino, socialni demokrat-je pa so izgubili 6 mandatov.
Kampanja proti Prihičeviču in SDS. Ker zagrebško separatistično časopisje zahteva, da naj so Pribičevlč izloči iz nadaljnjih kombinacij, češ da jo on e SDS vred kriv preganjanj Radičevcev in ostalo opozicije, prinaša zagrebška »Rijoč« z 19. maja umesten odgovor, v katerem pravi med drugim sledeče: Samostojna demokratska stranka ne moro biti v večji mori nego radikalna stranka odgovorna za vodstvo državne politike, kajti število njenih mandatov in tudi portfeljov v ministrskem svetu je dalo-ko manjšo in manj vplivno. Ako ni odgovornost SDvS manjša, gotovo ni večja. V vseh državah, tako tudi v naši, je navada, da so ministrstva solidarno odgovorna za vse korake v državni politiki. Notranji minister čigar ukrepe, opozicije posebno napada in inkriminira zlasti na škodo sam. demokratov, Jo že »kozi več let samo radikal, ne pa sam. demokrat. Sam. demokrati niso bili tisti, ki so zahtevali i v verifikacijskem odboru i v plenumu skupščine, da se imajo uničiti radieevski mandati ; prav tako niso bili sam: demokrati tisti, ki so hoteli, da naj se ne postavijo rndičevske Skrinjice. Nasprotno, so zahtevale ravno tiste osebe, s katerimi so sedaj gospodje opozieijonalei in nevtralci v najnžiji zve zi. Značilno je, da radičovci in nevtralci •ne zahtevajo več izključitve radikalov iz kombinacij, čeprav so prejo pisali, da ne gredo z radikali niti v cerkev. Tega ne zahtevajo več, ker vodijo politiko o
sobnih interesov in politiko mržnje in ker še mislijo na skvari, katerim so bili samostojni demokrati največija zapreka,
— Poljski pravniki-profesorji v Jugoslaviji. Kakor poročajo, pride 24. trn. v Beograd skupina proSpsorjev juridične fakultete varšavskega vseučilišča, ki jih štejejo v vrsto kapacitet evropskega pravništva. Poljski pravniki bodo imeli v večjih mestih v 'naši državi predavanja v srbohrvaščini. V tej skupini se med dragima niahaja prof. dr. Czilblhowsky, sodnik svetovnega tribunala.
— Andrej Haladea. Iz Ptuja nam pišejo: V Rogoznici pri Ptuiju je umrl železniški nadrevident g. Andrej Haladea. Zapustil je ženo in tri otroke ter žalujoče narodne delavce. Mož je bil izrazit, lojalen narodnjak starega kova. Glavno delo je razvijal v Dramatičnem društvu, kjer je vsled svoje umetniške nadarjenosti slikal po lastni intuiciji kulise. Tudi je v tem ptujskem društvu stal ob strani z nasveti im dejanji. Statnejšega in bolj požrtvovalnega delavca to društvo še nima zaznamovanega- v svojih analih. Poskusil se je tudi kot literat, njegov prevod Zr inske ga je bil pred vojno že prirejen za oder, gotovo je, da bi se ga bilo takrat vprizorilo, a mas je prihitela vojna. Tudi današnji odbor dramatičnega društva se peča z idejo vprizo-riitive tega težkega dela. Rajni je bil soustanovitelj narodne godlbe v Rogoznici, tamošnjega tambu-raškega društva ter je deloval tudi v bralnem društvu.. Pisal je tudi mnogo v časopise. Sploh jo bila njegova misel običajmo pri kakem narodnem delu. Glavna njegova skrb jo bila, če si ga srečal na ulici, prišel z njim skupaj v družbi ali kjerkoli, običajno le narodno delo. Kot tak je bil znan, kot tak je živel, kot tak je umrl, kot takega si ga ohranimo v častnem spourirmi. H a ve. onima, candida!
— Koča na Urški gori. Kakor nam sporoča mislinjska podružnica SPD v Stavenjigradcu, bo koča na Urški gori 0-tvorjena dne 26. maja 1925.
—Delo jugosl. echoslcvaške lige v Pragi. JČ liga v Pragi, ki deluje za zbližan j e in vzajemno spoznavanje obeh bratskih narodov, je priredila skupino z zvezo čeških oficirjev javno kinematografsko predstavo, kil .ic prikazala lepote našega Primorja. Pred predstavo je govoril podpredsednik senata Klofne.
— Tudi Italija proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. No samo faštstovska večina, nmpafk tudi Italijanska opozicija je proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.— Doznava se, da bo Italija energično nastopila v Berlinu in na Dunaju proti nemški iredentistični propagandi v Italiji.
— Razsvetljava cerkve sv. Petra v Rimu. Ob priliki proglašen j a Terezijo za svetnico se je izvršila v nedeljo slav-moistna razsvetljava cerkve sv. Petra, kakor je ni bita že od 1. 1870. Pred cerkvijo se je zbralo nekaj stoti,soč Rimljanov in romarjev. Najprej so prižgali na tisoče luči, nato še 5090 bakelj. Razsvetljava je trajala, poz.no v noč. Bil je eden izmed redkih in zares vel mastmi h prizorov.
— Monarhistična propaganda v Varšavi. Preteklo nedeljo so bile varšavske ceste nastlane z letniki, ki so pozivali prebivalstvo, da naj strmoglavi vlado in državni zbor ter okliče monarhijo pod Sixt(Hn Parmskim. Vlada je izvršila hišne preiskave pri funkeijonnrjih monarhistično stranke ter aretirala nekaj kompromitiram ih oreh. Značilno je, kako se skušajo monarhistični reakcijo-narji povsod vrniti; Hindenburgu bi pač ugajalo, če bi fcmel na Poljskem Sirta Parmskega!
— Nova uredba glede poštnih paketov. S službene strani nam poročajo: Gospod minister pošte in telegrafa je izdal na-redbo, po kateri mora poštni uslužbenec, ki sprejme od stranke paket, na sprejemnem potrdilu (receipii.su) natančno zabeležiti, koliko poštnih pristojbin je izterjata pošta od pošiljatelja za odpravo paketa. Pošta no sme vzeti v razpravo nobeno reklamacije, če ni na sprejemnem. potrdilu označep znesek, ki ga je
plačni pošiljatelj za paket. Pošiljatelj naj torej v lastnem interesu vselej pogleda, ali je sprejemni uslužbenec vpisal v zadnji stolpec sprejemnega listka znesek, ki ga je pošiljatelj plačal za paket. Vsaka pošta mora imeti v prostora za stranke nabit pristojbenik za pakete (težne in vrednostne pristojbine).
— Zopet nova rudniška nesreča V Nemčiji. V rovu Dorstfeld pri Dortmundu se je predvčerajšnjim vnela zaloga bencina. Eksplozija je rov zasula. Proti večera so izkopali 43 mrtvih in mnogo ranjenih.
— Amerika — upnik sveta. Trgovinski tajnik Zedinjenih držav Hoover je izjavil, da inrn Amerika v inozemstvu za 11 milijard dolarjev kapitala.
Maribor. 19. maja 19?5.
in Zahvala. G. polfcovnik-brigadir Sto* jan Nikolič nas prosi, da se na tem me-sfu v njegovem imenu iskreno zahvalimo vse, ki s,o mu priredili tako lep poslovilni večer in onim, ki so se ga udeležili v tako častnem številu. G. brigadir, ki zapušča drevi Maribor, nam zagotavlja, da odnaša iz Maribora najlepše spomine in da se bo ob vsaki priliki rad pomudil med priljubljenim Mariborčani.
m Odmev »Jadranske noči«. Vsi, ki
so se udeležili »Jadranske noči« v Narodnem domu, so ponesli domov prijazne vtise, le »Slovenčev« poročevalec »-ec« je občutil potrebo, da se raztogoti. V eni zadnjih številk »Slovenca« k o ns tat ir a, da »Jadranska noč« ni bila »toliko noč umetnosti, pač Pa zabavi posvečena«. — Ako bi »-ec«, ki ga sicer poznamo i po perju i po glasu, prečital tiste reklamne notice, ki jih imenuje sejmarske, ne bi bil napisal teh besed, ker bi se bil prepričal, da o umetniški noči sploh nihče ni govoril. Tudi nadaljnji stavek o »Ja-dranoveim« zboru bi lahko izostal, ata bi bil dopisnik bolj informiran. »Jadran« nima namena, da bi tekmoval z našimi prvimi pevskimi društvi. Njegov .namen je: nadaljevati lepo tradicijo tržaških pevskih društev, ki so zahajala na deželo in s petjem budila narodne mlačne-že, s petjem ogrevala srca. »Jadran« združuje maše vrle Primorce k podrobnemu narodnemu delu. Odvrnem je tudi tretji stavek, da naslov prireditve ni bi? pravilen, češ, da so mnogi mislili dia je to prireditev »Jadranske straže«. , Ti mnogi so najbrže prespali vse priprave, kakor jiih je blaženo predremal naš »-©c«, Nihče ni namreč niti enkrat omenil »Ja-draniske straže« v zvezi z »Jadransko nočjo«. Vsekakor pa je »Jadran« bolj upravičen prirejati »Jadransko noč« nego na pr. kako slovensko umetnostno društvo j aponsko moč. Capital četrti stavek govori o stilizaciji reklame, ki naj bo taka, da se smisel prireditve 6vo-zna že naprej. To se pravi, da bo za »-oc«-a treba delati posebno reklamo, ker so drugi vsi vedeli,. kakšen smisel ima prireditev. Zadnji stavek pa vsebujta »pia desideria«, ki jih je »Jadranaši« s strmi sitnega »ec-a« hvaležno odklanjajo. Tako je pravzaprav vseh 5 stavkov odveč in ž ni ji mi cela notica. Ostane sar mo še »ec«, ali pa je ta svetu in »Slovencu« potreben, o tem naj sodijo drugi.
m Občni zbor Gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj s® vrši v torek, dne 26. majnika ob 2<\ uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Vsi člani in prijatelji društva se pozivajo. da sc ©ličnega zbora polnoštevilno udeleže.
m Klerikalne interpelacije. Kakor znano, je klerikalni poslanec g. Vesenjak inlerpelirnl notranjega ministra, čemu daje mariborskemu velikemu županu toliko denarja, do lahko razkošno opremi vrt za župatajsko palačo itd. — Ugodno naključje je hotelo, da je lahko videl na la-stne nči, kakšno je to »razkošje« v resnici. Notranji minister je bil M splošnim vtisom jako zadovoljen in ni nikjer opazil nepotrebnega zapravljanja denarja. Zadnji čas je bil, da se je dvo-
'Stran S, ......._...................... „.........	.	    iT	A	B	O	K«	1	V	Mairlborgu,	iJiio	20.	Sfaja	J9:'a
rišče te palače uredilo. Vse, kar sedaj ridiknio na dvorišču, je blilo izvršeno s taJko neznahnikm stroški, dia se le čudimo, Ikialko 'kleniikaloeim zmanjkinje »iveliiko-poteanejlega« gradiva za boj proti vladi in m oipri jemljejo taki ih revnih betev. — Sdcer pa: aiko bi kdo dvorišče še bolj zanemarjal, bi klerikalni listi vpili o bal-fcamizaoijd. Če pa ga da 'kdo malo olepšati in spraviti v slklald z reprezentančnimi potrebami, pa praviljto klerikalci, da v Beogradu še miiniistrstva nliso taka! Klerikalna igra je preveč prozorna, da bi jo kdo jemal resno.
m O Carigradu je predavala snoči v »LjHidisiki univerzi« gdč. Ljudmila P o-Ijamčeva. Uvodoma je razložila v širokih obrisih bogato zgodovino tega pomembnega mesta, ki je veljalo kot vrata 'Evrope in Azije, naito pa je podala nelkaj zanimivih reminiscenc izza svojega bivanja v Carigradu. Opisala je carigrajske ulice, bazarje, vrvenje narodov na slavnem mostu, Zlati rog, mošeje, ples derviišev in razne druge zanimivosti predvojnega Carigradu. Predaivateljiči-na lepa izvajanja so izpopolnjevale izbrane skioptične slike, ki so bile jasne in karakteristične, tako, da je zapustilo predavanje najboljši vtis in so se navzoči zahvalili predavateljici z burnim aplavzom. Udeležba je bila jako številna, kar priča, da se občinstvo zanima za potopisna predavanja. Prihodnji pora deli jek pa bo predaval g. inž. Ferdo Lupša o svojih potovanjih po Siamu. Predavatelj je imel z enakimi predavanji v Zagrebu talk uspeh, da so mnogi morali oditi, ker niso dobili več prostora. Gosp. inž. Lupša je živel dolga leta v Siamu ifcot inžener siamske vlade.
m! Kongresa ,TČ lige dne 2-1. trn1, v Celju se udeleži poleg gen. konzula dr. Benda iz Ljubljane predsednik JČ lige v Mariboru, nar. poslanec dr. Pivko.
m Ljudska knjižnica V četrtek rad; praznika ne posluje zvečer, ampak kot običajno na praznike po četrtkih, dopoldne od Vi 10.— Vi 11. ure.
mi Starodavno Celje je nedvomno eno najlepših most v Sloveniji, ki slovi daleč naokoli po svoji prijazni legi in naravnih lepot bogati okolici. Zato sta si mariborska iin ljubljanska Jugoolov.-eeškosloV. liga izbrali baš Celje za mesto svojega letošnjega 'kongresa, združenega e izletom1 ligašev, članov češkega kluba ln drugih prijateljev zbližan ja med Jugoslovani in Čehoslovaki. Kakor že znano, je dovoljena polovična vožnja., hrana je preskrbljena po nizki ceni, poleg sestanka obeh lig je na sporedu skupen izlet na slavni grad celjskih grofov, za prijetno zabavo skrbi sefc&tet znanega skladatelja g. svetnika Deva. Stroški so malenkostni, program pa n in o;: o obetajoč, zato se odločite za udeležbo in javite ipri g. Burežu (Vetrinjska ulica) ali g. tDoHežalu (Mariborska tiskarna).
trni Čebelarska podružnica za Maribor In okolico ima svoj drugi letošnji sestanek dhe 24. maja pri čebelnjaku gosp. .Topiluk-a v Gačniku, s čimer se odzove prijaznemu vabilu »Jareninske čebelarsko podružnice«. 'Pričakuje se tem številnejša udeležba, kar je obljubil preda-vanije naš obče čislani g. Jurančič. Odhod iz Maribora (gl. kol.) ob eni popoldne. Od postaje Pesnic« je pol ure peš-petai N« prijetno svidenje!
m Iz policijske kronike. Od pondeljka na1 itiorelk je bilo vloženih 13 prijav radi razmik prestopkov: radi mirna vloma 1, tatvine 2, neprevidne vožnje 2, ogrože-SEjffl osebne varnosti 1, nagle vožnje 1, raasgrajan j« 1, cestnopolieriijskega reda 1, izgube 2.
tml K birmi (četrtek dne 21. maja1). V lepem' 'brezpravnem vrtu hotela. JTa.lb-wid!l prvovrstna kapela Richter predpoldne, — zvečer elitni vapored. V slučaju Plahega vremem« v velikih lokalnih prostorih.	^	10(54
Hit Redni občni zbor Gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj se vrši prihodki jo sredo, dne 20. majnika ob 20. uri v restavracijskih prostorih
Narodnega doma. Vsi člani društva se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
m Jadranska Straža. V torek, dne 19. tm. ob 20. uri se vrši seja Nadzornega odbora »Jadranske Straže« v kapelici Grajske kleti. Na dnevnem redu konstituiranje odbora.
m Mestni kino. «Pleealka la Monte», krasna oibiteljska drama v 6 činih, v glavni vlogi ahierilkanslka lepotica Mil-dred Harris se predvaja v torek, sredo in četrtek.
gledališče.'
REPERTOAR.
Torek, 19. maja, »Marta« ab C (kuponi). Sreda, 2L maja. Zaprto.
Cetrtelk, 21. maja «Traviata», ab. B. Gostovanje prvega baritonista ljubljanske opere g. Boris Popova. «Traviata»
zadnjič v sezoni.
Gostovanje prvega baritonista ljubljanske opere g. Borisa Popova v «Tra-viati». «Traviata»» za več sezon zadnjikrat. V četrtek, dne 21. maja se bo vršilo i iv našem gledališču zopet jako zanimivo gostovanje. Nastopil bo g. Boris Popov, prvi baritonist ljubljanske oipere, ki je pri nas. s svojim prvim gostovanjem kot grof «Lnn«» v «Trubaduryu» dosegel nenavadno lep uspeh. Obenem opozarjamo cenj. občinstvo, da bo ta predstava «Travi»ta» zadnja v tej sezoni ter bo s to predstavo tudi za več sezon odstavljena z opernega repertoarja.
Dvajsetletnica ravnatelja drame g. Bratine.
»Mariburger Zeitung« je v svoji današnji številki prinesla notico o jubileju ravnatelja g. Bratine.
Podpisana uprava se čuti primorano ugotoviti sledeče:
1. Prosvetno ministrstvo za manj kot 251etuo delovanje ne odobrava nobene jubilejne proslave.
2. G. Bratina proslave niti ni zahteval, a upravnik je sploh izvedel šele pred par dnevi od njega samega, mimogrede v razgovoru, da anači »Hamlet« zanj 'pravzaprav dvajsetletnico njegovega delovanja.
3. Radii težke finančne situacije gledališče celo to sezono ni poklonilo pri nobeni operni premi j eri vencev ali šopkov. Šopke sita dobila od uprave samo oba ženska gosta (ga Thierry-jeva in gdč. Zaludova), dočim je uprava poslala pid dveh dramskih premi j arah vence avtorjema in pa dramski igralki, ge Buk-šekovi, ko je po svojem okrevanju prvič zopet nastopila.
Za šopke, poslane od drugih strani, uprava ne odgovarja. Tuldi ni njena krivda. Če so večkrat poslali operni člani svojemu ravnatelju vence, dočim se dramski člani pri tej izredni priliki niso spomnili, d« zberejo denar za venec svoijemu ravnatelju.
Iz prednjega se vidi, da so očitki v »Marburger Zeitung« neoisnovnui.
Maribor, 18. maja 1925.
Uprava Nar. gled. v Mariboru.
Ss marit*®rs§£e©a kulturnega SšvBlenla.
Iz pedagoškega tedna.
Pedagoški teden je zaključil g. ravnatelj' Humek s predavanjem o nadaljevalnem) šolstvu. Dotaknil se je vseh vrst nadaljevalnega šolstva: obrtnega, trgovskega, kmetijskega in gospodiujakega, podrobneje pa se je pečal — z ozirom na razmere — le z obrtnim nadalj. šolstvom. Iz vsega govora je od začetka do konca zvenel jasen podton: »Jaz obtožujem!« Pri tem šolstvu sploh ni mogoče govoriti o reformi, saj to šolstvo komaj
uvedbo.. Kar teh šol obstoja, so večinoma Po mestih, dočim mladina po vaiseh odrašča brez vsega strokovnega, pouka. To treba obsojati ne-le iz socijalnih razlogov, temveč tudi iz narodno-gospodar-skih. Živimo v času brezobzirne konkurence in vsaka država, vsaik narod mora skrbeti, da se usposobi za ta boj. Dvigniti mora vse panoge gospodarstva čim najbolje; to gre seveda le tako, da nudi vsem slojem čim najvišjo strokovno izobrazbo. Napredne države to že davno izvajajo (Nemčija!). Istotako je tudi iz vzgojnega stališča potrebno, da ostane mladina pod vplivom šole najmanj do 18. leta. Končno je tudi v interesu ugleda vsakega stiainu, da si skrbi za čim' najbolj izobražen naraščaj.
Zahteva glede ustroja nadaljevalnih šol: otvorjene naj bodo v vsakem' večjem kraju in obisk za mladino obvezen; pouk ne jemlji mladini proste nedelje, a tudi ne nočnega počitka; pouk in praktično delo moreta biti v tesni zvezi, zato Pa morajo bilti šole zadostno preskrbljene s potrebnimi učili; obe, šola in delavnica, morata vplivati tudi vzgojno; za razne panoge nadalj. šolstva treba sestaviti dobre, enotne načrte; vse vrste na-dalj. šolstva naj bodo podrejene prosvetnemu mdmiieitrstvu; učiteljstvu nadalj. šol se naj nudi prilik« (in se ob enem' naloži kot dolžnost!), da se v posebnih tečajih usposabljajo za ta poulk; strokovnjaki (anojistri) naj poučujejo le, ako so tudi pedagoško usposobi jeni; zaigo.toviti se mora redno izplačevanje učiteljevega honorarja.
Predavanje nam je razgrnilo jasno sliko o predmetu; besede so bile težke, a vsaka izmed njih — to smo čutili — globoko občutena). G. predavatelj pač te razmere že desetletja opazuje iin tudii neposredno doživlja. Njegovi predlogi so dobro utemeljeni; skrčeni so nia mero, ki se danes da doseči in se mor a doseči. Obžalovati je le, da so bili oni krogi, ki jim je bilo to predavanje v prvi vrsti namenjeno — obrtništvo — razmeroma sl alb o zastopani. Ravno oni bi potom svojih strokovnih organizacij lahko največ storili za izvedbo predavateljevih predlogov. Upamo pa, dia bodi oni gg. obrtniki, ki so bili navzoči, primerno zastavili svoj vpliv.
-u-
Akademijja gimnazijskih maturantov.
Maribor, 19. maja.
Sinoči so priredili v razprodanem Narodnem gledališču maturanti tukajšnje državne gimnazije izbrano glasb eno-liter ar no akademijo, ki je doseg!« prav dober uspeh in dolgotrajno odobravanje.
Program akademije jie bil sestavljeni iz točk, katero so izvajali razen pevskega okteta izključno samo maturantje. — Recitirane pesmi, ki so produkt maturantov (Aveenjak, Krošelj), so našle v Schaupovi in Smerduju tople in čustvene recitatorje. Klasi no, ki je talentiran pianist, je zaigral na klavirju z dovršeno tehniko in čustveno igro težke skladbe Wagnerja, Liszta, Chopina in Smetane. Oktet je zaipel štiri razne narodne pesmi, od katerih jo efektna «Turopolja» vzbudila živahno ploskanje. D asi oktet ni sestavljen iz najboljšega materijala, se je vendar izurjeni roki pevskega učitelj« g. Schwe:iigerj« posrečilo ustvariti razmeroma dobro celoto. V lepii. točki
sestro, ki sta morala simbolično »Pomladna.« ponoviti Noviteta ,ie bilo predvajanje 2. prizora iz 5. dejanja, »kralja Oiidipa« v grškem jeziku. Dosegla je popoten uspeh. Kralja Oiidipa je poda* Smerdu s čustvenim razumevanjem in zlasti dramatično gesto. Jasna je bila izgovarjava zbora.
Na uspehu sinočnega večera moremo častitali maturantom in upamo, da i® potovalni fond tudi prišel »na svoj račun«.
o Objava. Ker je četrtek, 21. tm. praznik se vrši redma ožja odborova sejasek. društva v Mariboru v torek dne 23. tat-točno ob 20. uri v društveni sobi. Zdravo! Tajništvo.
o V nedeljo dne 24. maja 1825 sa vrši pri Sv. Marjeti na Dr. polju II. okrožni zlet naraščaja. Zleta se udeleži ves naš naraščaj in deca, ki bodo samostojno i®" vršili svoj program. 24. rnaij bo dan so-kolske mladine, slaveče svoj praznik d<> la in sokolskega zanosa. Na nas vseh starejših, posebno stariših je, da sprem' ljaroo svojo mladino na njenih čistih, b1* tih sokolskih poteh, da ji pokažemo talko svojo ljubezen do nje. Zato pohitimo v nedeljo z mladino na njen zlet k Sv* Marjeti!
o Za naraščajev zlet je dovoljen 50$ pc.pust voznih cen. Naraščaj se odpeti® iz Maribora ob 7.53 do postaje RaO!®" Fram, odkoder odkoraka peš v Sv-. M*1' joto, ki je oddaljena uro hoda. Občimstv® odhaja ali dopoldne z naraščajem1, ali P® z vlakom ob 13.20 .iz Maribora. Vsalfed® si kupi ob odhodu celo karto, ki veti® žigosana tudi za povratek.
o Naš Sokolski dom«. Prihodnje dni itaidte 2. številka tega izveš tja sok. dT- V Mariboru. Prvo števillko, ki je izšla ® priiliki občnega zbora smo razposlati vsemu članstvu brezplačno. Za 3. številko je določen« cena 1 dBn., ker društvo samo ne more nositi vseh stroškov. ziivamo članstvo, d« pridno sega po šem glasilki, želimo pa, d'a so jih čim' vec oglasi v preduiaročbi. Naročiti in pred-plačati je list bodisi v društv. pisarni. bodiiisi pri kateremkoli društvene®* funkoijonarju. Prednaročba je potreb®8, v svrho določitve višine naklade.
o Sokolsko društvo v Mariboru po&l' va vse članstvo, da nemudoma porav®8 članarino — vsaj za prvo polletje — ^ društveni pisarni. Storite svojo najenostavnejšo člansko dolžnost. Tudi redno plačevanje obveznih prispevkov spada k sokol .divi disciplini!
o Okrožni zlet Savinjskega sokolskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 7. ju®' 1935. na Polzeli v Sav. dolini. Polzela j® bila zaradi mnogoštevilnega delavstv81 do prevrata nemčurslka trdnjava., kjer J® izredruo intenzivno delovala «šulverOl®" ek a šola* »Sildmarka* ter so nemški i®' dustrijalci pritiskali z najveejiiimi tero*' jerni na domače sloveindko delavstvo, d® ga ponemčuri jo. 2 njimi sta tekimloV®* tudi obe graščini, ki sta še danes v neIF škili rolkah. Sokolstvo vrši na pol®®'* svojo težavno nalogo dosledno in vztrajno in hoče pokazati 7. junija sad svoje?® dela. Predpriprave za zlet so v polne®? teku. Med sodelujočimi so tudi v. Šeutpeterčani in Braslovčami. Dan. 7. j®' nija obeta postati veličastna manifest cija vsega savinjskega in zavednega vensk. naroda v območju celjske soku1'
Priložnostni nakup! Proda se po zelo nizki ceni dvojno-Mrok* preproga, (De okenski zagrinjali, dva prtiča za nočne omare, vsa ročno delo in moderno izdelano. Ogleda te lahko vssk dan v trgovini Mal-vin« Dravsnič v Gosposki ni. *t. »7.	J 062
Kuhinjska kredenca 260,
postelje, i*4». omare divan in'dr. na prrdaj. Rotovški trg 8, I. nad., Ura.	1061
Solnčna slična, opremljena kuhinja z električno razsvetljavo ( s«_ odda. Kejžarjeva ul. 28, pritličje, vogal Meljske ceste.
1057
dia obstoja, zavzemati se ije treba šele za
Kobila na prodaj, stara 4 leta, visoka 171 cm, dlake alataste. Obrniti se ne komandira mi traljeske čete 45 peSad. pulta, kasarna Meljska cesta. 1060
Dijak išče hrano in stanovanjc. Nadov pustiti v opravi. 1058
Temna jedilna soba, hrastov les, skoraj nova po ceni na prodaj. Strossmajcijeva ul. 10, mizarstvo.	1051
Salon, se»toječ iz omare za knjige, žamatne garniture, mize in divaaa. vse skoro nev® se takoj po zelo ugodni ceni proda. Stvari so na ogled vsak dan Tovorniška cesta 27/11 1053
Lažnjivec je vsakdo, kdor trdi '	da tvrdka 400
A. VBCEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20*/o cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke »Herkules* ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite, železne, posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcela našle, kamenite In steklene robe itd. ToraJ si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiS pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenah I
vit«	sriiLuvd	iviičtitkaTja
KLUB-BAR
Od 16.—31. majnika Začetek ob 11. uri zvečer
Mm in Vrt
člana
mariborskega gledališča Fini Elmore — Miss T opsy Anny RelOm mednarodna pevka Kod zaključek komedije
poskušata svoj najnovejši film:
»Ljubezen - blaznost In zločin"
VELUR KRVHRHH
Petek, 22. majnika
z umetniškimi vložki;
E 3976/24
Dražbeui oklic*
V petek dne 22, majnika 1925 d°' poldne ob 9. nri, prodado se v Mariboi’u» Aleksandrova cesta 37, po javni dr^1 sledeči predmeti: Večja množina um^trl1 gnojil in kemičnih produktov, raznoVfstna trgovska in pisarniška oprava, voz°vl> par konj in druge potrebščine.
K draženju se bo začelo poziva^ le pol ure po zgoraj navedeni ul^> 1116 tem se lahko te predmete ogleda.
Okrajno sodišče v Mariboru, od«^
dne 5. maja 1925.
Lamute la izdajat sij; KonsorcJj.Tabor«, fital J® JKfcojtfral iredu !k :^eko«l«T Sa i M<Ue t.,- 33»« M*rU,or«k« thkvp^d- d.