KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
42.
kos.
V LJUBLJANI, dne 21. julija'1931.
Letnik
II.
VSEBINA
263. Zakon o likvidei.ji agrarne reforme na veleposestvih.
2(54. Zakon o izpremembah in dopblnitvuh v zakonu o zaščiti avlorske pravire.
265. Postopek za pobiranje skup,nega davka na poslovni promet.
266. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
263.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.*
Namen zakona.
§ ’•
S tem zakonom se dokončno likvidira agrarna reforma na veleposestvih v področjih, ki so označena v § 2. tega zakona.
I.	POGLAVJE.
Objekti agrarne reforme.
A.	Obče odredbe.
§ 2.
Veleposestva po tem zakonu so ona posestva, ki presegajo:
a)	v srezih: Primorske banovine, razen srezov duvanjskega, livanjskega, prozorskega, Jmgojin-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne
26.	junija 1931., št. 142/XLVII/312. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinaht z dne 10. julija 1931., št. 154;LIJ339.
skega in travniškega, nadalje v Zetski banovini v srezih: boknkotorskem, bileškem, gatskem, dubrovniškem, korčulskem, ljubinjskem, nevesinjskem, stolskem in trebinjskem, torej v bivši Dalmaciji in Hercegovini 87 kat. jut. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 174 kat. jut. zemljišča vobče;
b) v vsej Dravski banovini, dalje od Savske banovine v srezih: klanjškem, krapinskem, pregradskem, varaždinskem, zlatarskem, ivaneškem, lud-breškem, novomarofskenr, preloškem, čakovskem, brinj-skem, vojniškem, vi bovškem, gospiškem, gračaškem, delniškem, donjolapadskem, kastavskem, koreniškem, krškem, rabskem, noviškem, ogulinskem, otočaškem, perušiškem, senjskem, slunjskem, sušaškem, udbinskem, crk veri iškem, črnomaljskem in v mestih: Varaždinu, Bakru, Senju in Sušaku: 130 k. j. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 347 k. j. zemljišča vobče;
c) v Savski banovini v srezih: zagrebškem, donjostubiškem, samoborskem, diigoselskem, svetoivan-sko-zelinskem in v področju mesta Zagreba,ter v Zetski b a n o vini v srezih: kolašinskem, beranskem, bjelcpolskem, mileševskem, pleveljsketn, istoškem, peškem, andrijeviškem, Sta viškem' in od Vardarske banovine v srezu d jako viškem: 174 k. j. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 521 k. j. zemljišča vobče;
d) v Savski banovini v srezih: velikogorl-škem, vrginmostskem, garešniškem, glinskem, jastrebar-skem, karlovškem, kostajniškem, katinskem, petrinjskem, pisarovinskem, sisaškem, čazmanskem, bjelovarskem, djurdjevskem, koprivniškem, križevskem in grubišnopolj« skem in v mestih: Karlovcu, Petrinji, Sisku, Bjelovaru, Koprivnici, Križevcih, nadalje v V r b a s k i banovini v srezih: dubiškein, kotorvaroškem, prnjavorskem, te-šanjskem, dvorskem, krupskem, petrovskem, sanskem, pazinakem, glamoškem, jajaškem, kijuškem in mrkonji-škem, potem v Dr inski banovini v srezih: visoškem, žepaškem, zen iškem, rogatiškem, sarajevskem, fojniškem, čajniškem, vlaseniškem, zvorniškem, kladanj-skem, tuzlanskem, višegrajskem in srebrniškem ter v Primorski banovini; v srezih duvanjskem, livanj-skem, prozorskem, travniškem, bugonjskem, v Zetski banovini pa v srezu fočanskem: 261 k. j. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 695 k. j. zemljišča vobče;
e) v Savski banovini v srezih: brodskem, dgruvarskem, novogradiskem, novskem, pakraškem, pože-škem in v mestih: Brodu na Savi, Novi Gradiški in Slavonski Ppžegi, v Vrbaski banovini v srezih: bo sa n s k o n o v 9 k e m, prijedorskem, banjaluškem, bosansko-gradiškem, gračaniškem in v Drinski banovini v srezih: brškem in bjelinskem: 347 k. j. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 782 k. j. zemljišča vobče;
f) v Savski banovini v srezih: valpovskem, virovitiškem, donjomiholjskem, djakovskem, našiškem, osiješkem, slatinskem in v mestih: Virovitici in Osijeku, nadalje v Drinski banovini v srezih: županjskem, vinkovskem, vukovarskem, mitroviškem in šid-skem ter v mestih: Vinkovoih, Vukovarju in Sremski Mitroviči, potem v Dunavski banovini v srezih: žabeljskem, zemunskem, iloškem, novosadskem, palan-škem, rumskem, starobečejskem, staropazovskem, titel-skem, apatinskem, batinskem, dardjanskem, kulskem, odžaškem, somborskem, topolskem, velikobečkereškem, velikokikindskem, kovačiškem, novobečejskem, novo-kanjižkem, sentskem, Tomič Jaša, alibunarskem, belo-cerkevskem, vršaškem, kovinskem in pančevskem ter v mestih: Novem Sadu, Sremskih Karlovcih, Subotici, Som-boru, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi, Stari Kanjiži, Vršcu in Beli cerkvi, nadalje v področju mest: Pančeva in Zemuna ter v Zetski banovini v srezih: pribo j skem, sjeniškem, deževskem, novovaroškem, mitroviškem, nadalje v Moravski banovini v srezih: vučitrnskem, dreniškem, labskem in caribrodskem ter v ostalih srezih Vardarske banovine, razen v srezih: vlasotinskem, jablaniškem, leskovškem, masuri-škem, poljanskem in pčinjskem: 521 k. j. za obdelovanje sposobnega zemljišča ali 869 k. j. zemljišča vobče.
§ 3.
Ta zakon se razteza tudi na tista veleposestva na vsem področju, navedenem v § 2. tega zakona, ki presegajo predpisani maksimum, kakor tudi na ona posestva, ki presegajo površino 100 kat. jut. za obdelovanje sposobnega zemljišča, ki jih pa lastniki niso obdelovali niti sami niti v režiji, marveč so jih dajali v zakup ali proti delnemu pridelku. Ta posestva se razlaste samo, kolikor so se na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, uporabljala za namene agrarne reforme po zakonu z dne 4. junija 1922, kako je dajati v zakup ona posestva, ki ne dosezajo maksimuma, odrejenega v členu 2. zakona o prepovedi odsvajanja in obremenjevanja veleposestev.*
§ 4.
(l)	Pod odredbo § 2. tega zakona ne spadajo državna zemljišča, ki se obdelujejo v lastni režiji ali so vzorna posestva ali imajo poseben kmetijski namen.
(*) Samoupravna zemljišča, ki se dajejo v zakup, »e razlaste neglede na velikost.
(*) Pri imovinskih občinah velja to samo, kolikor je to do dne, ko stopi ta zakon v moč, ločeno za namene agrarne reforme.
§ 5
Za zemljišča, sposobna za obdelovanje, se po tem zakonu smatrajo njive, travniki, vinogradi, vrtovi, sadovnjaki, hmeljniki, riževa polja, in oni pašniki, ki so sposobni za drugo kmetijsko kulturo.
* Zakon gl. ^Uradni lisU it, k 1, 1923,
§ 6-
(■) Zemljišča, ki leže v več področjih, pa so lastnina ene pravne ali fizične osebe ali istih solastnikov, se smatrajo za eno posestvo.
C) Za eno posestvo se smatra tudi posestvo edinega lastnika z njegovimi solastninskimi deleži na drugih posestvih.
(3) Deleži enega lastnika na več različnih solastninskih posestvih se tudi smatrajo za eno posestvo.
(*) Za posestva, ki leže v več področjih z raznimi maksimumi, je dati maksimum v onem področju, kjer ga lastnik zahteva, in v oni višini, kakor ga odreja ta zakon za to področje. Če ni toliko zemljišča v tem področju, mu je dati ostanek na njegovem posestvu v drugem področju, toda samo sorazmerni del po maksimumu tega drugega področja.
§ 7.
Zakonci se smatrajo za eno osebo, če niso bili na dan 27. februarja 1919. zakonito razvedeni, in se smatrajo tudi njih posestva, najsi so v zemljiških knjigah vpisana posebej, za eno posestvo.
§ 8.
(‘) Za ugotovitev veleposestva po tem zakonu je odločilna lastninska pravica, kakor je bila vpisana v zemljiških knjigah na dan 27. februarja 1919.
(5)	Izpremembe v lastninski pravici, ki se v zemljiških knjigah pred dnem 27. februarja 1919. niso izvedle, veljajo samo, če so se do tega časa predznamovale v zemljiških knjigah.
(3) Ostale izpremembe po tem dnevu se ne priznavajo, če se niso že odobrile z rešitvijo ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za poljedelstvo.
(4) Od predpisov odstavka (*) tega paragrafa so ia-vzete zemljiškoknjižne izpremembe, ki so nastale na podstavi uredbe o begluških zemljah v Bosni in Hercegovini z dne 3. decembra 1928. in zakona o bivših kmetovskih seliščih in dobljenih beglukih z dne 17. maja 1928. in za-
■ kona o likvidaciji agrarnih odnošajev na področju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930. in do-tičnih zakonov na področju juž.nih krajin.
§ 9.
Bri fidejkomisih, ki nimajo znakov §§ 2. in 3. tega zakona, se briše odsvojilna in obremenilna prepoved.
B.	Razlastitev.
§ 10.
Bo tem zakonu se razlaste za namene agrarne reforme vsa zemljišča veleposestnikov iz §§ 2., 3. in 4. tega zakona, neglede na kulturo, kolikor ne sestavljajo:
1. ožjega in širšega maksimuma po §§ 13. in 14. tega zakona;
2. supermaksimuma po §§ 15., 16. in 17. tega zakona;
3. gozdov, razen onih iz § 24. tega zakona;
4. gozdnih enklav privatnih velikih gozdnih kompleksov, kolikor se niso do dne, ko stopi ta zakon v moč, razdelile med agrarne interesente in kolikor se po § 24. tega zakona ne razlaste okolni gozdovi;
i 5. zemljišč, ki rabijo izključno rudniški industriji, ku j zemljišč, na katerih so industrijske najttavej
6. zemljišč stavbnih okolišev po posebnem pravilniku, ki ga izda minister za jmljedelstvo sporazumno z ministrom za gradbe, kakor tudi vseh mestnih gozdov;
7. gozdov, za obdelovanje nesposobnih zemljišč, kakor tudi vseh ostalih površin cerkvenih veleposestev, ki do dne, ko stopi ta zakon v moč, niso privfeta v agrarne namene;
8. ribnjakov;
9. večjih površin močvirja in neplodnega trstja, ki se utegne dati kultivirati, ob pogoju, da se lastnik obveže, da jih v 15 letih od dne, ko stopi ta zakon v moč, kultivira, Ta obveznost se uredi s pravilnikom.
§ 11.
(x) Kar se tiče razlastitve nepremičnin italijanskih državljanov v prejšnji pokrajini Dalmaciji, se izvrši razlastitev samo, če veleposestnik sam pristane, da naj se izvrši razlastitev in plača odškodnina po odredbah tega zakona, in če nadalje izjavi, da je zadovoljen z odškodnino, določeno v tem zakonu, in s' plačilnimi pogoji.
(s) Če pa veleposestnik, ki je italijanski državljan, ne pristane, da se naj izvrši razlastitev po odredbah tega zakona, se razlastitev ne izvrši glede na člene 56. in 57. santa-margaritske konvencije za obče sporazume, sestavljene v Rimu dne 23. oktobra 1922.,* in na začasni sporazum o razlastitvah, sestavljen v Nettunu dne 20. julija
1925.,** dokler se ne sklene sporazum, določen z zgornjim začasnim sporazumom.
(“) Glede razlastitve veleposestev madjarskih državljanov, za katere veljajo odredbe zakona o uvodu o sporazumih glede obvez, ki izvirajo iz trianonskega dogovora itd. med Madjarsko in zmagovalnimi silami z dne
27.	maja 1930.,*** je postopati tako, da se razlasti ustrezno zgoraj navedenemu zakonu, takoj celotno posestvo v namene agrarne reforme in prenese v zemljiških knjigah na državo. Potem se takoj vrne lastnikom in prenese v zemljiških knjigah nanje, pri čemer se jim da na prosto raz, olago oni maksimum, ki je določen po odredbah tega zakona.
(*) Ker plača odškodnino za razlastitev teh posestev s povprečnino fondu A država, morajo plačati agrarni interesenti, ki se jim odstopijo odvzeta zemljišča, državi one vsote, ki bi jih sicer morali plačati po tem zakonu za odkup.
... . . § 12
Tudi ona gozdna zemljišča na relativnih gozdnih tleh, ki so oddeljena do dne, ko stopi ta zakon v moč, za namene agrarne reforme, se.razlaste kot zemljišča,, sposobna za obdelovanje,
C. Maksimu m.
a)	Ožji maksimum.
..	§ 19.
(>) Veleposestniku iz § 2. tega zakona pristoji kot ožji maksimum površina za obdelovanje sposobnega zemljišča, označena v §§ 2. in 5. tega zakona.
• (*) Veleposestniku gre pravica, da sam izbere prvo polovico ožjega maksimuma, vendar je ne sme izbrati od
* »Uradni liste št. 146/30 iz 1. 1923., str. 212 pod XVI.
** »Uradni lisk št. 74/18 iz 1. 1929., priloga D, str. 158.
*** »Službene novine kraljevine Juuoslavijos, z dne 30. aprila 1931., št. 9G/XXIX/203.
onega zemljišča, ki je bilo razdeljeno med agrarne subjekte na dan, ko stopi ta zakon v moč. Pri odločanju o drugi polovici ožjega maksimuma se mora upoštevati arondacija selskega okoliša, oddaljenost stanovanj agrarnih subjektov in arondacija preostalega veleposestva.
(•'') V drugo polovico ožjega maksimuma se morajo odrediti veleposestniku predvsem vinogradi in sadovnjaki.
(*) Z vinogradom se umevajo tudi za obdelovanje sposobni viničarski deputati, ki se smatrajo za gospodarsko celoto skupaj z vinogradom. Za velikost teh deputatov je odločilno stanje z dne 27. februarja 1919,
(“) Če je preuredil veleposestnik po 27. februarju 1919. njive in travnike v vinograde in sadovnjake, ki pre-sezajo z ostalimi vinogradi in sadovnjaki drugo polovico maksimuma, se sme pustiti ta presežek po izberi veleposestnika v prvi polovici maksimuma ali pa razlastiti za agrarne namene.
(") Veleposestnikom z razvito industrijo, ki oddajajo dele svojih zemljišč, sposobnih za obdelovanje, svojim industrijskim nameščencem kot deputat, se vštevajo ti deputati predvsem v drugo polovico maksimuma.
(r) V drugo polovico ožjega maksimuma spadajo tudi prvenstveno za obdelovanje sposobna zemljišča, s podzemno drenažo in za obdelovanje sposobna zemljišča na področju vodnih zadrug, potem za obdelovanje sposobni deputati gozdnega osebja za gozde, ki se pus^e veleposestniku v širšem maksimumu po § 14. tega zakona, (*) Tudi one površine, sposobne za obdelovanje, ki jih je odsvojil veleposestnik po 27. februarju 1919. brej dovoljenja ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za poljedelstvo ali z dovoljenjem na račun maksimuma, se njemu račutiijo v ožji maksimum,
b)	Širši maksimum.
§ 14.
(') Povrh ožjega maksimuma se puste veleposestniku dvorec, dvorišče, cvetlični vrt, za obdelovanje nesposobno zemljišče v arondaciji ožjega maksimuma, stav-bišča v mestih, potrebne površine za obdelovanje nesposobnih pašnikov in gozda, kar vse, skupaj z zemljiščem ožjega maksimuma, ne sme presezati površine zemljišč vobče, navedene v § 2. tega zakona,
(-) Vsekakor se vštevajo v širši maksimum tudi one površine, nesposobne za obdelovanje, ki jih je veleposestnik po 27. februarju 1919. bodisi z dovoljenjem, bodisi brez dovoljenja ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za poljedelstvo, odsvojil in v zemljiških knjigah prenesel na druge osebe, razen prodaj po členu 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925*
(•1) Kolikor ni širši maksimum izčrpan z nepremičninami iz odstavkov (‘) in (i) tega paragrafa, se puste v okviru širšega maksimuma tudi nepremičnine, označene v § 10., točkah r in 8. tega zakona.
(?) v okviru širšega maksimuma se puste tudi. vinogradi in za obdelovanje sposobni viničarski deputati, ki so obstajali na dan 2”. februarja 1919.; prav tako tudi za olidelovanje sposobni deputati za industrijske nameščence in delavce, ki so obstajali na dan 27. februarja
1919.,	kolikor navedena zemljišča presezuju ožji maksl-r s po § 13. tega zakona iu ha dan, ko stophta zakoh v moč, niso razdeljena med agrarne subjekte.	'	2
* Zakon gl. »Uradni list« št. 232/70 izd. 1925;
(6)	V širšem maksimumu se paste tudi za obdelovanje sposobna zemljišča s podzemno drenažo, kolikor se ne uporabljajo na dan, ko stopi ta zakon v moč, za namene agrarne reforme in kolikor presezajo po § 13. tega zakona drugo polovico ožjega maksimuma.
C.	Super maksimum.
S 15.
Koi supermaksiruum se puste lastniku vinogradi in za obdelovanje sposobni viničarski deputati, ki so obstajali na dan 27. februarja 1911)., prav tako tudi za obdelovanje sposobni deputati za industrijske nameščence in delavce, ki so obstajali na dan 27. februarja 191!)., kolikor presezajo navedena zemljišča ožji in širši maksimum in niso na dan, ko stopi ta zakoii v moč, razdeljena med agrarne subjekte.
§ 16.
t1) Veleposestniku se sme pustiti tudi površina, ki preseza ožji in širši maksimum, in sicer na podstavi ol . azloženega strokovnega mnenja gospodarskega izvedenca, če je ta površina neizogibno potrebna za vzdrževanje pepinierskih vzrejevališč živine in kobilarnic za gojišča semenja, za pridelovanje riža, za sadne in trtne razsadnike in za kbncesijonirane ribnjake.
('•’) Ta supermaksimum se sme pustiti, če je ta pr'-nv ?, tudi v onam obsegu, kolikor služi občemu gospodarskemu napredku, kolikor je razpoložnega zemljišča in kolikor se izpolnijo pogoji, ki se določajo s tem zakonom.
(:!) Lastniki posestev, ki jim je puščen supermaksimum, so dolžni, voditi v korist napredka kmetijstva v državi skozi 15 let od dne, ko se ugotovi ta supermaksimum z rešitvijo ministra za poljedelstvo, svoje gospodarstvo kar najbolj racionalno in ustrezati v polni meri nalogam, radi katerih jim je puščen supermaksimum.
(4) Lastnik, ki se mu pušča supermaksimum zaradi vzreje plemenske živine ali gojčnja selekcijskega semena, radi sadnih in trtnih razsodnikov se mora zavezali s pogodbo ministrstvu za poljedelstvo, koliko teh proizvodov bo dal ministrstvu s predkupom vsako leto na razpolago.
(5) Če ne izpolni lastnik tako dogovorjene obveznosti, ga obsodi minister za poljedelstvo na tolikšno globo, kolikor velja po tržni oceni obveznost, ki se ni izpolnila.
(“) Veleposestnikom se puste kot supermaksimum po tem paragrafu predvsem vsa za obdelovanje sposobna zemljišča s podzemno drenažo, ki preostanejo čez ožji in širši maksimum, dalje ostala zemljišča, sposobna za obdelovanje, na področju vodnih zadrug, kolikor ustrezajo namenu supermaksimuma.
§ 17.
Državnim, samoupravnim, cerkvenim veleposestvom in veleposestvom drugih javnih naprav se smejo pustiti kot supermaksimum površine, potrebne za njih prosvetne, človekoljubne, verske in obče koristne namene, če je kaj zemljišča prostega ali če se ga more kaj oprostiti po tem zakonu. Za te supermaksimume ne veljajo utesnitve iz £ 16. tega zakona,
. POGLAVJE.
Subjekti agrarne reforme.
§ 18.
Agrarni subjekti so krajevni interesenti, vaški obrtniki, dobrovoljci, optanti in drugi kolonisti,država,samoupravna telesa, skupine kmetovalcev in pravne osebe z obče koristnimi nameni ter absolventi višjih in nižjih gospodarskih šol.
§ 19.
Razlastitev zemljišč veleposestev v korist krajevnih agrarnih interesentov se vrši po teh-le načelih:
a) Predvsem se razlaste zemljišča veleposestev v korist poljedelcev najbližjih okolnih vasi. Izmed drugih vasi se smejo upoštevati samo one, ki ne leže tako daleč od veleposestva, da ne bi bilo mogoče zaradi oddaljenosti racionalno obdelovali zemlje, in samo če potem, ko je zadoščeno potrebam najbližjih vasi, še preostaja zemlje za razdelitev.
b) Zemljišče se razlasti v korist onih poljedelskih rodbin, ki vobče nimajo zemlje ali imajo za obdelovanje sposobne zemlje manj nego 10 kal. jut.; vendar nobena rodbina ne snuj dobiti več nego ono površino, s katero bi imela z lastno zemljo vred nad 10 kat. jut. za obdelovanje sposobne zemlje, razen če ima rodbina več nego deset članov, ki žive v skupnem gospodarstvu. A tudi, če je tako, ne sme dobiti rodbina več nego toliko, da znaša skupna površina z njeno lastno zemljo, sposobno za obdelovanje, po eno katastrsko jutro na vsakega člana. Prednost gre rodbinam z večjim številom odraslih moških članov.
c) Kjer ni mogoče, da se zadosti z zemljo potrebam vseh poljedelcev v celoti po načelih točk a) in b), je upoštevati v prvi vrsti siromašne poljedelce najbližje okolice, pričen.ši z najsiroinašnejšim. Tedaj je uporabiti isti način razdelitve po a) in b), toda tako, da odpade na vsakega rodbinskega člana razmerno manjša površina.
§ 20.
Vaški obrtniki, ki so se tudi doslej bavili s kmetijstvom, ker niso mogli z dohodkom svojega obrata popolnoma vzdrževati sebe in svoje rodbine, smejo dobiti manjše površine zemlje, ko se razmerno zadosti vsem poljedelcem.
§ 21
Za dobrovoljce velja zakon o dobrovoljcih.
S 22.
Tudi za optante in ostale koloniste veljajo dotična načela iz §§ 19. iu 20. lega zakona.
§ 23.
(1) Za obdelovanje sposobna zemljišča slabše kakovosti, ki preostanejo, ko se je zadostilo potrebam agrarnih subjektov iz §§ 19. do 22. ter §§ 24. in 25. tega zakona, se razlaste kot presežek redne pristojnine (kompetence) v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. do 22., toda največ do 20 kat. jut. skupaj z lastno in dodeljeno za obdelovanje sposobno zemljo.
(2) Razen tega se razlaste v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. do 22. in § 27, lega zakona manjše R(«T*
šine za obdelovanje nesposobnega zemljišča, ki leže v arondaciji razdeljenih, za obdelovanje sposobnih zemljišč.
§ 24.
(’) Občine, zemljiške zajednice, imovinske občine in skupine poljedelcev kot pravne osebe smejo biti agrarni subjekti za pašnike, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo.
(-) V krajinah, ki nimajo dovolj za obdelovanje sposobnih zemljišč in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno gospodarstvo ali kjer so zemljišča zaradi podnebnih razmer nesposobna za obdelovanje, smejo ti; osebe biti agrarni subjekti tudi za gozdove, ki so potrebni za pašo, preskrbo s kurivom in stavbnim lesom, lesom za hišno industrijo, kakor tudi za ostale gospodarske potrebe, kolikor ti gozdovi niso izvzeti po § 10., točka!)
6.	in 7. tega zakona.
(■*) Za krajine iz odstavka (2) se smatrajo srezi: Sušak. Delnice in Vrbovško in vse področje Dravske banovine.
(’) Ob razlastitvi gozdov iz odstavka (2) v zvezi z odstavkom (') je treba paziti na to, da se ohrani celina gospodarskih edinic, kakor je tudi upoštevati potrebe gozdne industrije na preostalih površinah dotičncga veleposestva.
(•'•) Oni gozdovi in ona gozdna zemljišča, ki so se z rešitvami državnih oblastev doslej vzela v namene agrarne reforme, odnosno v ta namen že izločena, se razlaste po odredbah tega zakona.
(“) V 30 dneh, ko stopi la zakon v moč, morajo vložiti zainteresirani agrarni subjekti po banski upravi svoje prošnje za dodelitev gozdnega zemljišča, po katerih odredi minister za poljedelstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike postopanje ter izda v šestili mesecih v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta rešitev o razlastitvi. S tem se vprašanje po taki zahtevi dokončno zatvarja in se z vseh drugih gozdov izbriše odsvojil-na in obremenilna prepoved.
(7) Odredbe odstavkov (-), j11), ('), (*) in (“) tega paragrafa se nanašajo samo na ona veleposestva, katerih gozdovi presezajo skupno površino 1.000 kat jut., v Dravski banovini pa 1.000 ha.
i
S 23.
Država, samoupravna telesa in pravne osebe z obče koristnimi nameni smejo bili agrarni subjekti, ko gre za zadostitev njih potrebam.
8 20
Vsi ostali agrarni subjekti, ki so dobili do dne, ko stopi ta zakon v moč, zemljo v začasni zakup, smejo ostati, kolikor se s tem zakonom ne izključujejo, tudi še nadalje subjekti za razlastitev.
§ 27.
Absolventi višjih in nižjih gospodarskih šol smejo biti razlastitveni subjekti za podvodna, za obdelovanje sposobna zemljišča in za zemljišča, ki ostanejo po zadostitvi subjektov iz §§ 10. do ‘24., odstavka (*). in § 25. tega zakona, in sicer največ do 60 kat. jut,
III.	POGLAVJE.
Odškodnina za razlaščeno zemljišče.
A)	Ugotovitev odškodnine.
8 28.
■ (') V krajinah, kjer je obstajal na dan 27. februarja 1919. kataster z določenim čistim katastrskim dohodkom, se določi odškodnina za razlaščeno zemljišče po tem katastrskem dohodku po stanju, kakor je tedaj obstojalo.
(2) Za njive, travnike, vrtove in sadovnjake se jemlje prvi in drugi razred starega čistega katastrskega dohodka teh kultur kot I. razred agrarne cenitve, tretji in četrti razred starega katastrskega dohodka kot II. razred agrarne cenitve, peti in šesti razred čistega katastrskega dohodka kot 111. razred agrarne cenitve in sedmi in osmi razred čistega katastrskega dohodka kot IV. razred agrarne cenitve.
(:l) Cena se določa tako, da se pomnoži stari čisti katastrski dohodek zemljišča drugega razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, s količnikom 160. Tako dobljena Vsota je dinarska cena za 1. razred agrarne cenitve.
C) Cena 11. razreda se določi tak6, da se zniža vrednost l. razreda za 20%.
C) Cena 111. razreda se določi tako, da se zniža vrednost II. razreda za 20%.
(") Cena IV. razreda se določi tako, da se zniža vrednost III. razreda za 50%.
8 29.
Za pašnike in vinograde velja isto, kar je rečeno za njive, travnike, vrtove in sadovnjake, samo s to razliko, da je treba vzeti za ceno 1. razreda stari čisti katastrski dohodek pašnikov I. razreda, pomnožen s 160; za ostale tri razrede pa velj • odstotno znižanje cen kakor v § 28. tega zakona.
§ 30.
V onih srezih, kjer je zaradi nedostajhpja za obdelovanje sposobne zemlje njena prometna cena nerazmerno večja in so zemljišča klasificiram) in ocenjena po starem katastru razmerno niže, se sme zvijati količnik’ do 200. Dotični srezi in ta zvišba se ugotove s pravilnikom ministra za poljedelstvo.
§ 31
Za gozdove se določi odškodnina in način izplačila s pravilnikom ministra za poljedelstvo spora' mino z ministrom za šume in rudnike in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta
8 32.
(*) Za selska dvorišča, stavbišču in intravilan. kolikor je pred likvidacijo veleposestev bil neredov en svet, je vzeti za ugotovitev odškodnine kvaliteto in kulturo okolnega zemljišča.
(2)	Preostala nerodovitna zemljišča, odnosno zemljišča, ki so zemljarine prosta, se razlaste brez pravice do odškodnine.
8 33.
(•) Za zemljišča v mestih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, se plačuje višja cena, in sicer v mestih nad 100.000 prebivalcev do 200% in v mestih pod 100.000
prebivalci do največ 100% redne odškodnine, kolikor to zemljišče kot stavbni okoliš ni izključeno od razlastitve.
(2) Za zemljišča, za katera se plačujejo poplavni prispevki, se smejo odškodninske cene razmerno znižati.
(3) Velikost področja pri poedinih mestih kakor tudi zvišbo, odnosno znižbo odškodnine določi minister za poljedelstvo s pravilnikom.
§ 34.
(') Razen odškodnine za zemljišča se mora plačati odškodnina tudi za poslopja, ki se razlaste z zemljiščem.
(2)	Odškodnina za poslopja sama se določi do višine vrednosti gradbenega materiala ob času razlastitve.
§ 35.
V področjih, kjer na dan 27. februarja 1919. ni bil izračunjen čisti katastrski dohodek, ampak samo katastrski kosmati dohodek, se odbije od kosmatega dohodka po stanju tega dne 30%; ostanek predstavlja čisti katastrski dohodek po §§ 28. in 29. tega zakona.
§ 36.
V področjih, kjer na dan 27. februarja 1919. ni bil iztačunjen niti čisti, niti kosmati katastrski dohodek, se določi odškodnina za razlaščeno zemljišče skladno s §§ 28., 29., 30., 32. in 33. tega zakona, toda z razliko, da je pomnožiti sedanji čisti katastrski dohodek s številom 4.
§37.
'Stranke smejo rešiti vprašanje o odškodnini z medsebojnim sporazumom drugače, tako glede njene višine, kakor glede načina izplačila, in sicer proti odobritvi pristojne banske uprave in plačilu prispevka za kolonizacijski sklad po § 47. tega zakona.
§ 38.
Ce se kultura, navedena v katastru, ki je veljal na dan 27. februarja 1919., ne ujema s kulturo v naravi ob času, ko se je zemljišče uporabilo za agrarne namene, se vzame za ošnovo odškodnini kultura v naravi, in sicer po kakovosti najbližjega okolnega zemljišča iste katastrske kulture.
§ 39.
Pri obračunu odškodnine se jemlje katastrska krona za dinar.
B)	Način izplačila.
§ 40.
j1) Odškodnino za razlaščeno zemljišče v korist agrarnih subjektov iz §§ 19., 20., 22. do 27. tega zakona plačajo ti subjekti.
(2)	Za zemljo, ki jo dobijo dobrovoljci po zakonu o dobrovoljcih, plača odškodnino država.
''	§ 41.	’
•	(‘) Dosedanji lastniki razlaščenih' zemelj dobe od-
škodnino bodisi v obveznieah Privilegirane agrarne
banke, bodisi v gotovini neposredno od agrarnih interesentov po načelih, niže obrazloženih.
(2) Dosedanjemu lastniku pristoji pravica izbere, na katerega izmed teh dveh načinov želi biti izplačan, in mora o tem podati izjavo, preden se izda odločba o razlastitvi.
(*) Ce se v zgornjem roku ne izjavi, se mu da plačilo v obveznicah Privilegirane agrarne banke. To ne velja za dobrovoljska zemljišča, za katera dobi veleposestnik- odškodnino samo v obveznicah.
§ 42.
C1) Za izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča v korist dobrovoljcev ali ostalih agrarnih interesentov po gornji izberi veleposestnika izdaja Privilegirana agrarna banka obveznice po nominalnem znesku, ki imajo naziv »Obveznice Privilegirane agrarne banke za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih«, in se glase na prinosnika po Din 500, 1.000, 5.000, 10.000 no-minale s 4% letnih obresti, ki teko od dne 1. oktobra 1932. in se izplačujejo po preteku vsakega leta.
(3) Vsote pod Din 500, za katere se ne morejo dajati obveznice, se izplačujejo v gotovini.
(3)	Amortizacija obveznic se vrši skozi 20 let, pri-čenši z dnem 1. oktobra 1933., in sicer z žrebanjem ali z borznim odkupom.
(*) Anuitetno službo po tem vrši Privilegirana agrarna banka, pri kateri je žrebanje obveznic vsako leto na dan 1. oktobra; izžrebane obveznice se izplačujejo z dnem 1. novembra istega leta po nomimiliii vrednosti.
(*) Od dne žrebanja prestanejo teči obresti na izžrebane obveznice.
(») Pri amortiziranih obveznicah morajo biti vsi kuponi, ki še niso dospeli, drugače se njih vrednost (vrednost kuponov) odbije pri izplačilu.
(7)	Kuponi zastarevajo po 5 letih od dne dospetka, amortizirane obveznice pa po 30 letih od dne, ko so se izžrebale.
(s) Tem obveznicam se priznavajo vse ugodnosti, ki jih uživajo državne obveznice, in kotirajo obveznice na vseli domačih borzah.
(") Vsa korespondenca po teh obveznicah je osvobojena vseh taks.
§ 43.
j1) Za izplačilo odškodnine za dobrovoljska zemljišča se postavijo vsako leto v državni proračun potrebne vsote, ki jih izplača država Privilegirani agrarni banki.
(2) Ostali agrarni subjekti iz §§ 19., 20. in 22. do 27. tega zakona plačajo po izberi veleposestnikovi vse odškodninske zneske po tem zakonu z obveznicami, omenjenimi v § 42. tega zakona, ki jih izda zanje Privilegirana agrarna banka dosedanjim lastnikom razlaščenih nepremičnin.
(3) Tako država, kakor tudi prej omenjeni agrarni interesenti so dolžni, da odplačujejo takč založene zneske Privilegirani agrarni banki v anuitetah skozi 20 let s 5-odstotnimi letnimi obrestmi na dan 1. oktobra vsakega leta.
(*) Vendar gre tako državi kakor agrarnim subjektom pravica, da plačajo bodisi ves založeni znesek, bodisi večji njegov del tudi poprej, pred dospetkom.
(s) V tem primeru smejo uporabiti tudi obvezni«« Privilegirane agrarne banke po nominalni vrednosti.
(6)	Ugotovljena odškodnina z obrestmi vred se vknjiži na prvem mestu z zastavno pravico v korist Privilegi-
rane agrarne banke na razlaščenih nepremičninah vsakega agrarnega interesenta.
§ 44.
(1) Če grami subjekti s plačilom anuitet zaostanejo, postopa Privilegirana agrarna banka po zakonih, ki veljajo zanjo.
(*) Za stroške si pridrži Privilegirana agrarna banka 1% obresti.
§ 45.
(‘) Če veleposestnik to po § 41. tega zakona izbere, morajo plačati agrarni subjekti, razen države za dobroveljsko zemljišče, ugotovljeno odškodnino za razlaščeno zemljišče veleposestniku neposredno v 20 letnih anuitetah s 5-odstotnimi obrestmi v gotovini na dan 1. oktobra vsakega leta.
(2) Celotna pravnomočno ugotovlzena odškodnina z obrestmi in plačilnimi pogoji vred se vknjiži zastavo-pravno na razlaščenih nepremičninah v korist prejšnjega lastnika na prvem mestu; izbriše se pa po popolnem izplačilu na prošnjo dolžnikovo.
(') Vendar pristoji agrarnemu interesentu pravica, plačati ugotovljeno odškodnino naenkrat ali v krajših rokih.
§ 46.
C1) Če ne zadosti agrarni subjekt po dospetku ene anuitete obveznosti izplačevanja po prednjem paragrafu, ga mora upnik opomniti, naj zadosti tej obveznosti v nadaljnjih treh mesecih; šele po tem roku sme upnik zahtevati plačilo neizplačane odškodnine z izvršilno prodajo razlaščenih nepremičnin po načelih zakona o izvršbi in zavarovanju*
(2)	Minister-za poljedelstvo se pooblašča, da odredi izjemoma za primer potrebe na poedinih področjih in zb izvestni čas ukrepe za kontrolo toliko izvršilne, kolikor prostovoljne prodaje razlaščenih nepremičnin po tem paragrafu.
§ 47.
0) Od odškodnine mora plačati lastnik državi za pokritje upravnih stroškov in kolonizacijo v kolonizacijski sklad ministrstva za poljedelstvo, in sicer od veleposestva, ki ima za obdelovanje sposobnega zemljišča skupaj
do 1.000	juter..............................10%
od 1.001	do 5.000	juter..................15%
od 5.001	do 10.000	juter..................18%
nad 10.000 juter..............................20%.
(:) Ta prispevek se pobere tako, da se bivšemu lastniku pri izplačilu odškodnine odtegne v obveznicah po nominali. Zneski pod Din 500 se plačujejo v gotovini.
(’) Če dobi veleposestnik odškodnino izplačano v go-toVini, mu mora plačevati agrarni interesent, dokler prednji prispevek ni poravnan, anuitete pri pristojnem davčnem oblastvu.
(4)	V isti sklad plačujejo tudi agrarni interesenti 5®/« ugotovljene odškodnine v gotovini v 30 dneh po pravnomočnosti razlastitvenega odloka, nadaljnjih 5% pa čez leto dni.
(*) Ta vplačila se opravljajo po pristojnih davčnih oblastvih.
(*) Država in cerkve ne plačujejo tega prispevka »iti v lastnosti veleposestnika, niti v lastnosti agrarnega interesenta.
* Zakon o izvršbi in zavarovanju gl. »Službeni list« it 148/28 iz leta 1931.
§ 48.
(‘) Če je razlaščeno zemljišče obremenjeno s hipoteko ali z drugimi realnimi bremeni, se odškodnina po odbitku prispevka iz § 47., odstavka ('), tega zakona ne izroči prejšnjemu lastniku, ampak jo je položiti pri pristojnem sodišču, ki jo razdeli po predlogu interesentov.
(2) Če se stranke ne bi sporazumele, razdeli sodišče ta odškodninski znesek po načelih zakona o izvršbi in zavarovanju.
(3) Odškodnino za razlaščene fideikomisne nepremičnine, je tudi treba položiti pri pristojnem sodišču.
(4) Prav tako se mora položiti pri pristojnem sodišču tudi odškodnina za solastninska veleposestva, če se stranke ne sporazumejo med seboj o razdelitvi odškodnine. Sodišče izvrši razdelitev na zahtevo solastnikov po veljavnih zakonskih predpisih.
IV .POGLAVJE.
Postopanje.
A)	Ugotavljanje objektov.
§ 49.
Kolikor ustreza ugotovitev objektov agrarne reforme, ki se je izvršila po dosedanjih zakonih agrarne reforme, predpisom tega zakona, se postopanje ne ponovi, ampak se po potrebi samo dopolni.
§ 50.
Potrebo in višino supermaksimuma po § 16. tega zakona ugotovi minister za poljedelstvo po enakih načelih za vse področje, navedeno v § 2, tega zakona, in sierer po predlogu enotne komisije, ki se v ta namen sestavi.
§ 51.
Kešitve po odredbah §§ 9„ iu., točke 0, in 17. tega zakona izdaja minister za poljedeljsko.
§ 52.
(') Da se ugotove objekti iz 1. poglavja tega zakoni in v smislu §§ 49. in 50., odredi pristojna kraljevska banska uprava razpravo ob sodelovanju potrebnih strokovnjakov.
(s) Za področje mest Pančevo in Zemun vrši te posle kraljevska banska uprava Dunavske banovine v Novem Sadu.
(s) Nn to razpravo je treba pozvati pravočasno, nrj-kesneje 8 dni pred narokom s posebnimi pozivi lastnika posestva, občinski agrarni odbor in upravno občino, ki je dolžna na običajni način javno razglasiti dan in predmet razprave najmanj 5 dni pred razpravo.
(J) Sestavo občinskega agrarnega odbora predpiše minster za poljedelstvo s pravilnikom.
(•) Po potrebi se more opravitti ta razprava tudi na licu mesta.
(•) Po izvedeni razpravi izda kraljevska banska a-prava odločbo prve stopnje s točno označbo vseh objektov po zemljiškoknjižnih in katastrskih označbah In kulturah.
C)	Če leži posestvo v področju več banovin, izvede to postopanje vsaka pristojna kraljevska banska uprava
za svoje področje, odločbo prve stopnje za vse posestvo pa izda ona kraljevska banska uprava, ki jo za to odredi minister za poljedelstvo.
(8)	Odločba prve stopnje se vroči vsem osebam, ki .so v postopanju postavile kak zahtevek, za agrarne subjekte pa pristojnim občinam, ki morajo odločbo takoj, ko jo prejmo, javno razglasiti trikrat v enem tednu na običajni način in z nabitkom na javnem kraju, tako da je ta odločba vsakemu agrarnemu subjektu v občinskem poglavarstvu skozi 15 dni med uradnimi urami na vpogled. Dan tretje razglasitve te odločbe velja za agrarne subjekte kot dan vročitve odločbe.
(n) Pritožbe imajo odložilno moč in se izpodbijane odločbe ne smejo izvršiti, dokler se vložene pritožbe ne rešijo.
(1(!) Tudi če ni pritožb, vroče kraljevske banske uprave odločbo prve stopnje s spisi ministrstvu za poljedelstvo v dokončno rešitev.
(n) Ce je za poedino veleposestvo na dan, ko stopi ta zakon v moč, bivši agrarni urad, odnosno obče upravno oblastvo prve stopnje že izdalo odločbo o ugotovitvi objektov, a odločba še ni pravnomočna, izda dokončno rešitev v diugi stopnji ministrstvo za poljedelstvo.
(12) Prav tako izda dokončno rešitev minister za poljedelstvo po odločbah o ugotovitvi objektov v primerih, kjer je izdala bivša agrarna direkcija, odnosno kraljevska banska uprava rešitev druge stopnje.
B)	Ugotavljanje subjektov.
§ 53^
Kolikor ustreza ugotovitev subjektov agrarne reforme, ki se je izvršila po dosedanjih zakonih o agrarni reformi, predpisom tega zakona, se dotično postopanje i?e ponovi, ampak se po potrebi samo dopolni.
§ 54.
Agrarne subjekte iz §§ 25. in 27. tega zakona, kakor tudi površino in pogoje za to razlastitev ugotovi za vsak *>oedini primer minister za poljedelstvo.
§ 55.
(') Agrarne subjekte iz §§ 10. do 28. in § 24., odstavka (*), tega zakona in njim pripadajoče površine ugotovi pristojna komisija iz § 78. tega zakona in izda odločbo prve stopnje.
(-’) Ta odločba se vroči vsakemu poedinemu agrarnemu subjektu.
(3) Zoper te odločbe prve stopnje imajo agrarni subjekti in vse osebe, ki so v postopanju postavile kak zahtevek, pravico pritožbe v 15 dneh od dne vročitve. Te pritožbe imajo odložilno moč in se te odločbe ne smejo izvršiti, dokler pristojna kraljevska banska uprava vloženih pritožb ne reši.
(4) Odločba kraljevske banske uprave po teh pritožbah je dokončna.
§ 56.
Po pravnomočnosti odločbe iz § 55. tega zakona in po rešitvah iz §§ 24. in 54. tega zakona izvede komisija za likvidacijo agrarne reforme parcelacijo razpoložnega zemljišča za ugotovljene agrarne subjekte.
§ 57.
(») Revizija agrarnih subjektov, ki so pravnomočno ugotovljeni pred tem zakonom, se vrši po II. poglavju
tega zakona, toda samo tam, kjer to poprej dovoli pristojna kraljevska banska uprava.
(-) Ob tej reviziji je moči odvzeti prej pristojnim agrarnim subjektom njim dano zemljo samo, Če niso imeli po veljavnih zakonih pravice do' zemlje ali če niso izpolnjevali pogojev, s katerimi so dobili zemljo; toda ne sme se jim zmanjšati pristojnina samo radi tega, da bi se v istem razmerju mogla dati novim interesentom.
C) Za dobrovoljce veljajo v tem pogledu odredbe zakona o dobrovoljcih.
§ 58.
V izrednih primerih sme odrediti minister za poljedelstvo revizijo subjektov zunaj predpisov prednjega paragrafa.
C) Ugotovitev odškodnine.
§ 59.
Odškodnina po §§ 28., 36., 38. in 39. tega zakona so ugotovi v razlastitveni odločbi po § 61. tega zakona.
§ 60.
(') Cenitev zgradb iz § 34. tega zakona opravi pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje ob sodelovanju dveh stavbenih izvedencev, ki ju v ta namen postavi.
('-) Omenjeno oblastvo odredi razpravo na licu mesta in pozove nanjo lastnika nepremičnine in agrarne subjekte.
(:1) Po izvedeni razpravi se izda odločba prve stopnjo o ugotovitvi odškodnine.
D)	Izvedba razlastitve.
§ 61.
(') Po izvršeni parcelaciji po § 56. tega zakona na agrarne subjekte in po ugotovljeni odškodnini po §§ 31. in 60. tega zakona izda komisija za likvidacijo agrarne reforme odločbo prve stopnje o razlastitvi parcejiranega zemljišča za poedine agrarne subjekte.
(2)	Pri fizičnih osebah se vrši razlastitev na očetovo ime, če pa je oče umrl, na njegove naslednike, izključivši one, ki po tem zakonu nimajo pravico do zemlje.
(:1) Od tega se izvzemajo dobrovoljci, ki zanje v tem pogledu velja zakon o dobrovoljcih.
(4)	Odločba mora obsegati:
1. rodbinsko in rojstno ime agrarnega subjekta, rojstno ime očetovo in prebivališče agrarnega subjekta;
2. rodbinsko in rojstno ime veleposestnika, odnosno sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika;
3. zemljiškoknjižno označbo razlaščenega zemljišča;
4. višino	odškodnine, ki naj jo	dobi lastnik,	in višino prispevka	po § 47., odstavku (*),	tega zakona;
5. višino	odškodnine in letne	anuitete, ki	naj	jo
plača poedini agrarni subjekt, in	višino prispevka	iz
§ 47., odstavka ('), tega zakona;
6. odredbe za ostale vpise v zemljiških knjigah, ki so predpisani s tem zakonom;
7. izbris zaznambo odsvojilnc in obremenilne prepovedi.
(') Pri prejšnjih pravnomočnih razlastitvah po zakonu z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve veleposestev za javne interese, kolonizacijo, uapravljanje
delavskih in uradniških stanovanj in vrtov*), se morajo dolične odločbe dopolniti po predpisih tega zakona.
(") Odločbo je vročiti bivšemu lastniku, hipotekarnim Upnikom, vsem agrarnim subjektom, Privilegirani agrarni banki v primeru § 43. in drugim osebam, ki so v postopanju postavile kak zahtevek.
(7)	Zoper te odločbe imajo osebe iz prednjega odstavka pravico pritožbe na pristojno kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne vročitve; njena odločba je dokončna.
(") Odločbe po § 11., odstavku (:|), izdaje minister za poljedelstvo.
§ <52.
(>) Z nepremičnin, ki se razlaste po tem zakonu, se ’ izbrišejo istočasno vsa bremena, vknjižeua v zemljiških knjigah.
(-') Taka vknjižena bremena se izplačajo po vrsti zemljiškoknjižnega prvenstva iz-odškodnine po odredbah § 48. tega zakona.
§ 63.
(') Kjer je kaj zemljiških služnosti, ki postanejo nepotrebne zaradi likvidacije veleposestev, prestanejo te služnosti brez pravice do odškodnine.
('-) Ce so zaradi likvidacije veleposestev potrebne nove zemljiške služnosti, zlasti služnostna pravica pota in pravica služnosti, zajemati vode, se morajo te služnosti ob razlastitvi ustanoviti.
§ 64.
Po pravnomočnosti razlastitvene odločbe in ko vplačajo agrarni subjekti prvi obrok 5%nega prispevka iz § 47., odstavka (*), tega zakona vroči komisija za likvidacijo agrarne reforme po en odpravek odločbe:
1. pristojnemu finančnemu oblastvu radi pobiranja anuitet, odnosno prispevkov po odredbah §§ 47. in 61. tega zakona;
2. pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi izvedbe v zemljiških knjigah.
§ 65.
(l)	Obenem s pravnomočno ugotovitvijo objektov se izbriše za zahtevo banske uprave z zemljišč, puščenih veleposestniku, odsvojilna in obremenilna prepoved; s pravnomočno izvedeno razlastitvijo pa se izbriše la prepoved z razlaščenega zemljišča uradoma.
(-‘) Pravtako se uradoma izbrišejo tudi vse odsvo-jilne in obremenilne prepovedi, ki so se doslej vknjižile po prejšnjih zakonih o izvedbi agrarne reforme na zemljiščih prejšnjih veleposestnikov.
V. POGLAVJE.
A) Končne odredbe.
§ 66.
Veleposestniki smejo prosto razpolagati s svojim živim in mrtvim inventarjem in z nepremičninami, ki so jim bile puščene.
§ 67.
(') Veleposestnik sme obdržati vse patronatske pravice in dolžnosti na zemljišču, ki se mu pusti na prosto razpolago. V nasprotnem primeru morata veleposestnik in agrarni interesent odškodovati cerkev z zemljo vsak razmeruo po svojem deležu, ki mu ostane, odnosno pripade.
(-') V krajinah, kjer iie preseza ožji maksimum 130 kat. jut., se določi ta odškodnina v izmeri do 15. kat. jut., v krajinah z ožjim maksimumom od 130 do 261 kat. jut. v izmeri do 20 kat. jut., v ostalih krajinah v izmeri do 30 kat. jut. za obdelovanje sposobnega zemljišča dobre kakovosti.
(3)	Če se ne bi moglo dati za obdelovanje sposobno agrarno zemljišče, se mora dati namesto tega za odkup gozdno ali drugo zemljišče v ustrezni vrednosti zgoraj označenih površin.
(*) V izjemnih primerih, ko odkupa z zemljo ni moči izvršiti, se sme po gori označenih površinah preračunih odkup v gotovini po prometnih cenah.
(5)	Dovoljeno je pa, da se vsi interesenti, t. j. veleposestnik, agrarni subjekti in cerkev vzajemno tudi drugače glede odkupa sporazumejo.
(“) Za vzdrževanje monumentalnih cerkev (katedral) se sme uporabiti t? 25. v zvezi s § 17. tega zakona
(7)	Odločbo prve stopnje izda pristojna banska uprava.
§ 68.
(l)	Pri veleposestniku Prvostolnem kaptolu v Zagrebu se smatra skupno posestvo za poseben objekt s pravico do celega maksimuma, poediiii prediji pa tudi za posebne objekte s pravico do omejenega maksimuma po § 3. tega zakona ob sočasni uporabi § 17. tega zakona.
(*) Pri jerarhijskem fondu bivše srbske pravoslavne mitropolije karlovške iSirig« v občini Temerin se smatra skupno posestvo za poseben objekt s pravico do polnega maksimuma; razen tega se pa pusti za vsak episkopom pristoječi delež omejeni maksimum po § 3. ob sočasni uporabi § 17. tega zakona
(3)	Srbskim pravoslavnim samostanom (manastirom) in cerkvenim občinam ter drugim verskim napravam -e mora pustiti v vsakem primeru omejeni maksimum po § 3. tega zakona in po možnosti vrniti tudi ves ožji in širši maksimum ob uporabi tj 17. tega zakona.
(*) Novo osnovane cerkvene občine po kolonijah, se smejo dotirati z agrarnim zemljiščem na račun razpolož-nih sesij jerarhijskega fonda v mejah največje odkupne površine po § 67. tega zakona.
(3)	»Varovanci: samostana Lepavine v srezu Koprivnica, ki uživajo samostansko zemljišče proti določenim dajatvam, se proglašajo za agrarne interesente in se dotična zemljišča razlaste v njih korist po odredbah tega zakona.
§ 69.
(*) Zakupi in podzakupi po §§ 15. in 16., odstavku (*), predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919* se razdero in se smatrajo dosedanji zakupniki, odnosno podzakupniki glede istih nepremičnin za agrarne subjekte po tem zakonu.
(-•) Odločbo o tem izda komisija za likvidacijo agrarne reforme s pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne vročitve.
Zakon jjt. »Uradni liste št. 60/9 iz 1* 1923.
* (Glej ^Uradni lisk kos LX1, stran 183 iz L 1919.
§ 70.
Če se ugotovi, da uživa agrarni subjekt (krajevni interesent, dobrovoljec, kolonist ali optant) več nego eno pristojnino na svoje ime, se mu odvzamejo vse pri-stojnine. Tak subjekt nima pravice do razlastitve agrarnega zemljišča: če je storil to prevarno, so postopa zoper njega po kazenskem zakonu.
§ 71.
(J) Z dnem 30. septembra 1931. prestane plačevanje zakupnine in ostalih obveznosti po zakonu z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup,* in letni prispevek po členu 13. zakona z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve zemljišč veleposestev za javne interese itd.**
(*.) Izza dne 1. oktobra 1931. plačujejo agrarni subjekti anuitetne zneske po III. poglavju tega zakona.
§ 72.
Izvršitev finančne strani tega zakona se predpiše s pravilnikom, ki ga izda minister za poljedelstvo sporazumno z ministrom za finance.
§ 73.
C)	Če so dali poedini lastniki svoja zemljišča, ki ne spadajo pod odredbe zakona o agrarni reformi, prostovoljno in ob odobritvi oblastev v namene agrarne reforme in prejeli v zameno ločeno zemljišče veleposestnika v zakuip, se izvede ta zamena z razlastitvijo.
(2)	Odločbo o tem izda komisija za likvidacijo agrarne reforme s pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi.
§ 74.
(1) Zaradi arondacije na robovih gozda se smejo zamenjati gozdne enklave in na pol enklave, ki so vzete v namene agrarne reforme, za prav tolikšno površino gozdnega zemljišča istega lastnika in enake kakovosti v vplivnostnem področju dotičnih agrarnih interesentov.
(2) Vsi stroški za izkrčitev panjev na zamenjani površini obremenjajo gozdnega lastnika, če se stranke drugače ne sporazumejo.
(3) Odločbo o teh menjah izda pristojna banska uprava.
§ 75.
Kolikor so agrarna, odnosno obča upravna oblastva po tem zakonu upravičena, izdajati odločbe, jih izdajajo po zakonu in po svobodni oceni. Zoper te odločbe ni dopustna tožba po predpisih zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
§ 76.
Stroški postopanja po tem zakonu gredo v breme proračuna ministrstva za poljedelstvo, razen teh-le izjem:
1.	stroške tehničnih del (geometrov) za nepremičnine, ki se razlaste po tem zakonu v korist agrarnih subjektov, trpijo ti agrarni subjekti razmerno z velikostjo zemljišč;
* Zakon gl. »Uradni list« št. 27/5 iz 1. 1923.
** Zakon gl. »Uradni list« št. 60/9 iz l. 1923,
2. stroške tehničnih del (geometrov) za maksimum, supermaksimum in ostale površine, ki so izvzete po tem zakonu iz razlastitve, trpe veleposestniki;
3. stroške vsega postopanja radi določitve višine su-permaksimuma po §§ 16. in 17. tega zakona trpe veleposestniki.
§ 77.
Vsa opravila, ki se vršijo po tem zakonu, in vse listine v zvezi s tem so oproščene vseh državnih ih samoupravnih taks.
§ 78.
(’) Minister za poljedelstvo se pooblašča, da sestavi za izvrševanje tega zakona potrebno število ambulantnih komisij za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih. Po potrebi sme postaviti minister za poljedelstvo v breme kolonizacijskega sklada potrebno število osebja in mu izplačevati v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta honorarje, kakor tudi ostale stroške za izvrševanje zakona na terenu.
(2)	Sestava in poslovno področje teh komisij se uredi s pravilnikom, omenjenim v § 79. tega zakona.
§ 79.
Minister za poljedelstvo se pooblašča, da izda:
1. pravilnik za izvrševanje tega zakona;
2. pravilnik o tehničnih delih sporazumno z ministrom za finance,
§ 80.
(l) Z dnem, ko stopi ta zakon v moč, so razveljavljeni vsi zakoni in zakonske odredbe, kolikor se p roti vi jo temu zakonu.
(-’) Zlasti se razveljavlja člen 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925.* Ta zakon ostane v veljavi samo za one pogodbe, ki so se sklenile po tem členu do dne, ko stopi ta zakon v moč, z izpremembami po § 65. tega zakona.
('■') Pravtako se razveljavljajo zakon z dne 20. maja 1922. o dajanju v zakup poplavnega zemljišča in §§ 76. in 77. zakona o podaljšava veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929.** Da so poedina zemljišča veleposestev poplavna, ugotovi po potrebi pristojna kraljevska banska uprava; zoper te odločbe je vsem interesentom dovoljena pritožba na ministrstvo za gradbe v	15 dneh od dne vročitve.	To postopanje	se	mora dokončati v obeh stopnjah v	šestih mesecih	od	dne pre-
danega zahtevka.
(’) Člen 150. finančnega zakona za leto 1926./1927.*** ostane v veljavi.
§ 81.
Po izvršitvi tega zakona sta nakup in prodaja zemlje brez vsake utesnitve prosta.
§ 82.
Neizplačane zakupnine in odškodnine za oranje, setev in seme po zakonu z dne 20. maja 1922., kako je da-
* Zakon gl. »Uradni list« št. 252/79 iz 1. 1925.
** Zakon gl. »Uradni list« št. 376/91 iz	1.	1929.
*** Finančni zakon gl.	»Uradni list«	št.	172/39 is
1, 1926,
jati zemljišča veleposestev1 v štiriletni zakup,* in zakupnine za zgradbe po zakonu z dne 4. junija 1922.** izplača država veleposestnikom v obveznicah Privilegirane agrarne banke po načelih §§ 42. in 13., odstavka (’), tega
§ 83.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novicah .
V Beogradu, dne 19. junija 1931.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo:
Dr. Stanko Šibenik s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat iuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. L jo tič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister ia notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
2B4.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o zaščiti avtorske pravice.***
§ i
Na koncu § 70. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
Kljub §§ 38. in 41. uživa avtorska pravica do del Vuka St. Karadžiča, ki je z odkupom od dedičev prešla na kraljevino Srbijo in od te posredno na kraljevino Jugoslavijo, časovno neomejeno zaščito po tem zakonu. Razmnoževanje teh del, začeto pred tem zakonom, se ne sme dovršiti niti se že razmnoženi izvodi ne smejo dajati v promet.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko W razglasi v »Službenih novinah«.
Priporočamo Našemu ministru za prosveto, da razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, da skrbe za nje-
* Zakon gl. »Uradni list« št. 27/5 iz 1. 1923.
•* Zakon gl. »Uradni list« št. 61/9 iz 1. 1922.
**• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	julija 1931., št. 151/L/380. — Zakon o zaščiti avtorske pravice glej »Uradni list« št. 109/24 iz 1. 1929./1930.
govo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 2. julija 1931.
(Ta zakon se je razglasil v št. 159 * Službenih novin« z dne 6. julija t. 1., izza katerega dne je tudi v veljavi.)
Aleksander s. r.
Minister za prosveto	Predsednik
Bož. Ž. Maksimovič s. r.	ministrskega sveta
Videl	minister za notranje posle,
in pritisnil državni pečat častni adjutant N j. Vel kralja, čuvar državnega pečata,	armijski general:
minister pravde	P. K. Živkovič s. r.
Dimitrije V. Ljotič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
265.
Postopek
za pobiranje skupnega davka na poslovni promet.*
Izza prvega aprila 1931. stopi v moč uredba, š katero je urejeno pobiranje skupnega davka na poslovni promet. S tem davkom je mimo drugega obremenjeno vse blago, ki se uvaža iz inozemstva, razen določenih primerov; ker se pobira davek pri carinarnicah, se dajejo carinarnicam zaradi pravilne uporabe te uredbe ta-'a navodila:
Skupni davek na poslovni promet obsega vse blago, ki se zateče neocarinjeno v carinskih skladiščih, pričenši z dnem 26. marca t. I. Ta davek se pobira po uvoznih deklaracijah in se izračuni po priloženem formularju. Ta formular se zove »izpisek iz deklaracije za pobiranje skupnega davka ( izvod iz deklaracije za naplatu skupil og porezac). Formular sam naj izdelajo zaslej carin r-niee same in naj ga prilože vsaki deklaraciji ob carinjenju zaradi izračuna skupnega davka.
Celokupno poslovanje pri pobiranju lega davka je moči razdeliti na poslovanje po uvoznih deklaracijah, po poštnih deklaracijah in pri carinjenju prtljage
l.	Pobiranje skupnega davka po uvoznih deklaracijah.
Z deklaracijo za caripjenje morajo predložiti dekia-rantje tudi posebno specifikacijo, v kateri morajo na\esti vrednost vsakega blaga in znesek prevoznih stroškov ča točnost prijave odgovarja predložilec po predpisih člena 166. carinskega zakona in mora zato postaviti nanjo klavzulo, ki se postavlja tudi na račune. Po tej specifikaciji v zvezi z ostalimi podatki, ki jih je vpisati v omenjeni izpisek, se izračuni skupni davbk.
Ker je pravilni izračun za vi sen od točnosti podatkov, ki se. vpišejo v izpisek, se opozarjajo carinarnice v tem pogledu na naslednje:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1931., št. 72-XXI/146. Upoštevan je tudi popravek v »Službenih novinah« z dne 16. aprila 1931., št. 84-XXV11/195.
1. Tarifna številka uvozne carinske tarife. — Prvo, kar je izpolniti v izpisku, je številka uvozne carinske tarife. Vpiše se iz deklaracije, po kateri je dotočno blago prijavljeno. Ce obsega tovor več vrst blaga, je označiti vse tarifne številke posebej.
2. V r e d n o s t b 1 a g a. — Vrednost blaga je trojna: uradno ugotovljena vrednost, deklarirana vrednost in prometna vrednost.
a) Uradno ugotovljena vrednost. — To vrednost ugotavlja samo ministrstvo za finance za poedine predmete, kar objavlja v »Službenih novinah« in v »Finančnem zborniku«. Za one predmete, katerim se ugotovi vrednost po tej poti, je jemati samo to vrednost v poštev in jo vpisati v ustrezno rubriko omenjenega izpiska, najsi se razlikuje od deklarirane vrednosti. Zato naj carinarnica pazi na to, da se njeni uslužbenci o pravem času pouče o tako ugotovljenih vrednostih kakor tudi o vseh izpremembah.
b) Deklarirana vrednost. — Če ni za blago, ki je prijavljeno za carinjenje, ustanovljena uradno ugotovljena vrednost, je vzeti v poštev deklarirano vrednost. To je v stvari vrednost blaga po računu, pretvorjena po borznem tečaju v dinarje. Ta vrednost je že obračunjena v specifikaciji, ki jo o tem priloži deklaraciji predložilec deklaracije. Ob vpisovanju tega podatka v izpisek morajo uradniki preizkusiti sam račun, kakor je to že odrejeno z razpisom z dne 18. marca 1926., C. br. 11.780., primerjati ga s specifikacijo in sestaviti v primeru netočnosti zapisnik ter nadalje postopati kakor v primeru netočne prijave. Rabata, označenega v fakturi, ni vzeti v znesek te vrednosti, ker dejansko vrednost za dotič-nega kupca predstavlja vsota po odbitku rabata.
Odredbo iz točke 1. poslednjega odstavka člena 9. uredbe je uporabljati sa mo, če je deklarirana skupna vrednost; če pa je posebej označena vrednost za vsako blago, je vzeti tako označeno vrednost v poštev ob izra-čunjenjiu skupnega davka.
c) Prometna vrednost. — To vrednost je jemati, če ni za dotično blago ugotovljena uradna vrednost, pa nastane dvom o točnosti deklarirane vrednosti po računu, odnosno po specifikaciji ali zbog tega, ker ni račun priložen. Prometna vrednost se najde po vrednosti, ki jo ima blago v domačem prometu. Če bi pa bilo ugotavljanje take vrednosti obteženo, ugotove carinarnice to vrednost, upoštevaje že ocarinjeno podobno blago, ki se je zanje pobral skupni davek po deklarirani vrednosti. S temi odredbami se ne posega v predpise, ki \eljajo za predložitev računa ob deklaraciji.
3. Prevozni stroški. — S prevoznimi stroški je umeti znesek stroškov po tovornem listu v dinarjih, ki jih mora plačati dotično blago za prevoz do namembnega kraja, razen povzetja. Če se tovorni list prenese, označi prenosnik na dotični prenosni listini znesek prevoznih stroškov, ki sorazmerno obremenja blago, za katero se vrši prenos. Seštevki vsot, označenih v prenosnih listinah, morajo podati znesek prevoza za dotični tovorni list.
če je prijavljen z deklaracijo tovor z več vrstami blaga, je vpisati znesek tovornega lista v izpisek poleg one tarifne številke skupnega davka, ki plačuje najvišjo stopnjo skupnega davka za blago iz tega tovorka. Če je prijavljenih z eno deklaracijo več tovorkov z več vrstami blaga, pa so jim prevozni stroški skupni, se vpiše znesek prevoznih stroškov v izpisek poleg one tarifne številke, ki plača fto tej deklaraciji iiajvišjo stff£njo skupnega dav-
ka. Če je zaračunan znesek tovornega lista obenem z vrednostjo blaga v računu samem, tedaj se izkažejo tamkaj tudi prevozni stroški obenem s tako vrednostjo.
Znesek prevoznih stroškov je najti v specifikaciji, ki se predloži, kakor zgoraj rečeno, obenem z deklaracijo. Ko vpisujejo te podatke v izpisek, morajo uradniki z zapisnikom ugotoviti vsako netočno prijavo, da je moči {»stopati po členu 166. carinskega zakona.
4.	Skupnidrugi stroški. — Te rubrike zaslej ni izpolnjevati, niti v poštev jemati ob pobiranju skupnega davka. O tem, kdaj in kako se naj ti stroški uveljavljajo, se izdajo posebne odredbe.
5. Znesek carinskih davščin. — Z zneskom carinskih davščin se umevajo uvozna carina, poslovna davščina in kaldrmina v srebru.' Če je prijavljen z deklaracijo tovorek z več vrstami blaga, je dodati celokupni znesek .kaidrmine in poslovne davščine znesku carine po tarifni številki, ki je po njej plačati najvišjo stopnje) skupnega davka za blago iz tega tovorka, in se vpiše tako dobljeni seštevek v izpisek na ustrezno mesto. Ce pa je prijavljenih z eno deklaracijo več tovorkov z več vrstami blaga, je dodati znesek poslovne davščine, ki. je po njej plačati najvišjo stopnjo skupnega davka' za blago iz te deklaracije, in je tako dobljeni seštevek vpisati v izpisek na ustrezno mesto.
6. Skupna vrednost. — Ta je seštevek vseh doslej vpisanih vsot in predstavlja davčno osnovo za to blago. Sestevši točno vse vpisane vsote po izpisku, se vpiše v to rubriko njih skupni seštevek.
7. Tarifna številka skupnega dav k a. — Tarifna številka skupnega davka hodi nekako vzporedno s tarifnimi številkami uvozne tarife. Določena je v tej tarifi posebej za vsako imenovanje, ki se drugače povsem ujema z imenovanjem v uvozni tarifi, ker je tarifa skupnega davka izdelana po uvozni tarifi, če obsega en tovorek več vrst blaga, se določi za vsako vrsto ustrezna številka tarife skupnega davka.
8. Stopnja skupnega d a v k a. — Stopnja skupnega davka je izražena v označenih odstotkih in se določa po imenovanju blaga,' odnosno po tarifni številki tarife skupnega davka, ki je že vpisana v izpisek.
9. Znesek, ki se pobere. — V to rubriko ,|e vpisati celokupni znesek skupnega davka za dotično imenovanje. Seštevek teh zneskov je vsota skupnega davka, ki jo je pobrati po dotični deklaraciji. Ta seštevek je izpisati s številkami in s črkami.
Ko dobe deklaracijo v delo, morajo vpisati uradniki, ki vršijo izračun, v izpisek za pobiranje tega davka vse podatke razen stopnje skupnega davka. Za to svoje delo. odnosno za točnost vpisanih podatkov, so uradniki, ki to delo opravljajo, odgovorni; zato podpišejo izpisek sam. Izračun skupnega davka vršijo za to določeni uradniki, ki so odgovorni za sam izračun, in overovijo svoje delo s podpisi in carinamičnim pečatom. V carinarnicah, kjer ni zadosti uradnikov, vrše to delo uradniki, ki vrše izračun carinskih davščin. — Znesek seštevkov izračunje-nega skupnega davka po dotičnem izpisku se vpiše v deklaracijo pod vsoto carinskih davščin, se sešteje s to vsoto in se ta seštevek označi s črkami na že določenem mestu.
Po zgoraj opisanem načinu je treba postopati tudi z blagom, ki se carini po uradni dolžnosti, kolikor to ni prtljaga, ki jo nosijo potniki s seboj ali po prtljažnici prinašajo iz inozemstva v vrednosti do 5000-— dinarjev.
II. Pobiranje skupnega davka po postnih deklaracijah.
Pobiranje skupnega davka za blago, ki prihaja v poštnih paketih, je urejeno v točki 3. člena 9. uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Po tem predpisu je vzeti pri uvozu blaga po pošti za davčno osnovo petkratni znesek carinskih dajatev, ki so izračunjene za dotično blago. Na davčno osnovo, ki se tako določi, je uporabiti ustrezno tarifno številko skupnega davka in stopnjo za dotično blago; tako se dobi znesek skupnega davka, ki ga je plačati po tej deklaraciji.
Izpisek, po katerem se izračuni skupni davek, obsega te-le rubrike: številko uvozne carinske tarife, znesek carinskih davščin, tarifno številko skupnega davka, stopnjo in znesek skupnega davka, ki ga je plačati za j to blago. Znesek poslovne davščine in ka.drmine se doda vedno znesku carine poleg one taritne številke, po kateri se plačuje najvišja stopnja skupnega davka. Izračunjeni znesek skupnega davka je dodati znesku carinskih davščin v srebru po dotični deklaraciji in tako dobljeni seštevek izpisati s črkami na označenem mestu.
Izračun skupnega davka vršijo uradniki, ki vrše tudi izračun carinskih davščin.
III. Pobiranje skupnega davka na prtljago.
a) Blago, ki je zloženo v carinskih skladiščih ali zasebnih hraniščih in ki se carini za ponovni izvoz iz države, ne plačuje skupnega davka.
b) Blago, zloženo v svobodnih carinskih skladiščih v pristaniščih, ne plačuje skupnega davka, če se z njim zalagajo parniki. V vsakem drugem primeru je postopati prav tako, kakor z blagom pri carinarnicah.
c) Glede blaga, ki se daje po carinskih predpisih na javno dražbo, je postopati po dntičniih carinskih predpisih.
4. Uvoz električnih žarnic in električnih obločnic za potrebe občin za javno razsvetljavo je prost plačila skupnega davka na poslovni promet in ga carinarnicam
I tudi ni pobirati. Tako uvožene žarnice in obločniee odpravijo carinarnice na pristojni oddelek finančne kontrole, ki nadalje njih uporabo nadzira.
5. Blago v obmejnem prometu (dvojnih lastnikov Ln podobno) je oproščeno plačevanja tega davka.
«. Blago iz tar. št. 38, 272, 274, 275, 288, 326, 327, 340 uvozne carinske tarife je zavezano pobiranju skupnega davka, najsi tudi se je uvozilo za industrijsko predelavo.
7.	Odredbe, ki veljajo za uvozno blago, se nanašajo tudi na one odpreme, pri katerih se carinske davščine
Na uvoženo potniško prtljago se plačuje skladno s točko 4. člena 9. uredbe o skupnem davku na poslovni promet skupni davek z 10% od plačanih carinskih davščin. Če je prtljaga oproščena carine, se niti skupni davek ne pobira. S prtljago v tern zmislu se umeje vse blago, ki ga nosijo potniki s seboj ali ki ga prinašajo s prlljažnioo iz inozemstva v vrednosti do 5000-— Din in ki se ocarinja po uradni dolžnosti. Tako izračunjeni skupni davek se izkazuje po dotični uradni (sitnički) priznanici pod vsoto carinskih davščin, izračunjenih v srebru. Seštevek teh dveh vrst se izkazuje s številkami in črkami.
IV.	Končne pripombe.
Ko se dajejo carinarnicam prednja navodila, se carinarnice opozarjajo na zakon o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. marca 1930. (. .Službene novi ne:: št. 182-LXVII. iz leta 1.980,),* uredbo o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 193t. (»Službene novinec št. 01-XV11. in na : Finančni zbornike št. 11. iz leta 1930),** zlasti pa na člen 1. (točke 1., 2., 3. in 5.), člene 2., 9. in 14. te uredbe. V tem pogledu se dajejo še naslednja pojasnila:
1. Vzorci brez vrednosti in reklame niso zavezani pobiranju skupnega davka, če nimajo nobene prometne vrednosti.
2. Blago, za katero ni določena nobena carinska stop-uja, ki je torej po tarifi carine prosto, je oproščeno tudi skupnega davka, če ni namenjeno za nadaljnjo prodajo. Prav tako je ravnati tudi z onim blagom, ki je s posebnimi pripombami oproščena carine za čas, dokler se ne izdeluje v državi.
Okolnost, da tako blago ni namenjeno za nadaljnjo prodajo, se dokaže s potrdilom pristojne zbornice.
3. Glede blaga, ki ni prišlo v prosti promet, je upoštevati to-le:
* Zakon gl. »Službeni lisk št. 163/26 iz 1. 1930. in št. 136/26 iz 1. 1981.
** Uredbo gl. »Službeni liste št. 137)26 iz 1. 1031,
kreditirajo, pa se s kreditiranjem carinskih davščin kreditira tudi znesek skupnega davka.
8. Glede povračila pogrešilo in neumestno pobranih vsot skupnega davka na poslovni promet je postopati kakor s po g resno in neumestno pobranimi carinskimi davščinami. Za te primere veljajo povsem dotični predpisi carinskega zakonodajstva.
9. Dohodki iz tega davka, ostvarjeni po § 4., odstavku ("), zakona o skupnem davku na poslovni promet, se morajo izročati po centralnih carinskih blagajnah glavni državni blagajni pri ministrstvu za finance. Zato knjižijo carinarnice potrebni davek v posebno rubriko svoje dohodne knjige in ga izročajo svojim centralnim carinskim blagajnam ter izkazujejo kakor vse druge dohodke po svojem mesečnem izpisku o dohodkih.
Centralne carinske blagajne otvorijo v svojem kontrolniku dohodkov posebno rubriko, v katero knjižijo dohodek pri carinarnicah, ostvarjen za skupni davek na poslovni promet. Predaja tega dohodka glavni državni blagajni ministrstva za finance se vrši po predpisih, M veljajo za ostale državne dohodke, ki se pobirajo po carinarnicah. V obračunu z oddelkom za državno računovodstvo in proračun izkazujejo blagajne posebej vplačan! skupni davek po odbitku izvršenih povračil.
10. Pobiranju skupnega davka niso zavezane: žigo-vine, trošarine (samouprauie in državne), ležnine in denarne kazni. Če je bilo blago bodisi po tarifi, bodisi [*> členu 14. uredbe o skupnem davku oproščeno plačila tega davka, je treba to na deklaraciji zaznamiti, sklicujoč se na dotično tarifno številko, odnosno na ustrezno. odredbo uredbe.
V Beogradu, dne 28. marca 1931.; št. 11240/IV.
Pomočnik ministra za finanod: Dr. P. Gospodnetu- s. r*
Izpisek iz deklaracije št............._
za pobiranje skupnega davka na noslovni promet.
j 1	2						3	4	5		6
Stev Ika uvozne carinske tarife	Znesek carinskih davščin						Tarifna številka skupnega davka	Stopnja	Znesek skupnega davka		Pripombe
	v zlatu		v srebru		petkratni znesek						
	Din	P	Din	P	Din	P			Din	P	
											
L	2					3		4		5		15		7	S	9		10
C3 © C ~ C c > Va 3 CO rt . © r: m *• c .E • • u.	\ 1 > © o c W M » bt © t- s -jr 3	'rednos P t- cs i 2 ©		prometna		Prevozni stroški		Znesek carinskih davščin		15 »95 © J« -*■* CD 'Sc 3 Im		Skupna vrednost		1 Tarifna številka j skupnega davka	s * -* > ” i SL ^ *3 rf a ©c © i ic	Znesek skupnega davka 1		Pripombe
	Din 1 p	! Din p		H in	P	Din	P	Din	P	Din |ip		Din	P			Din	P	
		•	i												■			<
Banove uredbe.
2«(>.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevsko banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 19151., 1. No. 5281/2, je premeščen D o n d j i v i e Ivan, podnadzornik policijskih agentov I. razreda, IX. položajne skupine pri pred-stojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1981., L No. 5282/2, je premeščen DrugovičMartin, podnadzornik policijskih agentov l. razreda, IX, položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5240/1, je bil postavljen Grad Franc, uradniški pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda V X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5471/1, je bila postavljena H i c k e M a r i j a , uradniška pripravnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za arhivsko uradnico v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5735/1, je bil postavljen Jelen Avguštin, uradniški pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5244/1, je bil postavljen J e r a n č e A v g u s t, uradniški pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5141/2, je bil postavljen K leme n č i č Radko, uradniški pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5473/1, je bil postavljen Kokol Franc, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Ljutomeru, za arhivskega uradnika v X. jmložajni skupini š pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5248/1, je bil postavljen Koritnik Albin, uradniški pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5256/1, je bil postavljen Merhar Ivan, uradniški pripravnik pri upravi po-Uicje v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 4711/3, je bil postavljen Pavletič Josip, uradniški pripravnik pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija 1931., I. No. 5179/2, je bil postavljen Pišorn Dragotin, uradniški pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija 1931., I. No. 6264/1, je po potrebi službe premeščena Potokar Marija, arhivarka VIII. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, k sreskemu načelstvu v Ljubljani
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. maja 1931., I. No. 5483/1, je bil postavljen Zibret Franc, uradniški pripravnik pri predstoj-uištvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika policijskih agentov II. razreda v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 6661/1, je premeščen Batič Alojzij, policijski stražnik I. razreda, zvaničnlk I. skupine, pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 6662/1, je premeščen Braz Rudolf, policijski stražnik I. razreda, zvaničnik I. skupine, pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 6663/1, je premeščen Budak Anton, policijski stražnik I. razreda, zvaničnik I. skupine, pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 6664/1, je premeščen Česnik Matija, policijski stražnik I. razreda, zvaničnik I. skupine, pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano-y Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 6665/1, je preaheščon Diatla^aua
I. razreda, zvaničnik I. skupine, pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6421/, je postavljen policijski stražnik I. razreda Franca Peter pri predstojništvu mestne policije v Celju, za policijskega nad-stražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6423/1, je postavljen policijski stražnik L razreda G r ž i n i č Marko pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v 1. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne PO. junija 1931., I. No. 6424/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda H er g a Alojzij pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931, I. No. 6513, je premeščen po potrebi službe Hribar Andrej, zvaničnik II. skupine pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, k sreskemu načelstvu v Radovljici.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6426/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Kadunc Ivan pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za pol. nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6427/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Kr ušič Franc pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., 1. No. 6430/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Pavlovčič Anton pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6431/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Pavlovič Peter pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6433/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Počkar Bernard pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6432/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Prešern Franc pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I.a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mggtHu
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6434/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Razbornik Blaž pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., t. No. 6435/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Remec Jernej pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 6437/1, je postavi jen policijski stražnik I. razreda Šenčur Josip pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., 1. No. 6436/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Skale Ivan pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931., I. No. 4408/1, je postavljen Zonta Ivan, dnevničar-služitelj pri sreski izpostavi v Škofji Loki, za služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci,
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. junija 1931., I. No. 5952/1, je bil postavljen Granda Mihael, uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini uradnikov s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske ba-banovine v Ljubljani z dne 9. junija 1931., I. No. 5076/1, je bil postavljen inž. Janežič Ferdo, uradniški pripravnik pri tej banski upravi, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajni skupini s plačo Din 730'—, položajno doklado Din 400’— in osebno draginj-sko doklado Din 1100’— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1931., I. No. 4833/1, je postavljen Kokol Anton za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Mariboru z mesečno plačo Din 1250'—.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. junija 1931., I. No. 6396/1, je bil po potrebi službe premeščen banovinski uradniški pripravnik Lavrič Josip pri sreskem načelstvu v
Novem mestu, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. junija 1931., I. No. 5686/1, je imenovan Pogačar Valentin, banovinski knjigovodja pri kraljevski banski upravi v Ljubljani v VIII. položajni skupini, za banovinskega računskega kontrolorja VIL položajne skupine s plačo Din 910'—, položajno doklado Din 500'— in osebno draginjsko doklado Din 1150'— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 17. julija 1931., I. No. 6241/1, je bila postavljena Senekovič Milena iz Ljubljane za banovinsko uradniško pripravnico z mesečno plačo Din 1400’— in prideljena v službovanje drž. osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani kot učiteljica za ženska ročna dela.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 2. julija 1931., I. No. 6344/1, je bila sprejeta ostavka dr. So 1-laga Henrika na službo banovinskega sekundarnega zdravnika-pripravnika v splošni bolnici v Mariboru.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931, I. No. 6199/1, je premeščena na lastno prošnjo S c h i 11 e r E m a, banovinska zvanični-ca III. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, k banovinski kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. junija 1931., I. No. 5675/2, je postavljen dnevničar-služitelj Dolenc Simon pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 20. junija 1931., I. No. 3782/1, je postavljen dnevničar-služitelj Erbežnik Jožef pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. junija 1931., I. No. 4429/2, je bil postavljen za banovinskega služitelja na pletarski šoli v Ptuju v drugi položajni skupini z mesečno plačo Din 245-— in osebno draginjsko doklado drugega razreda mesečnih Din 625-— Geršak Milan, služitelj-dnev-ničar istotam.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. junija 1931, I. No 2134/2, je postavljen banovinski dnevničar služitelj Jeršin Ludvik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Liublianl. Trska m zalaga; Tiskarna iMerkus« s Ljufeljapi; njen firfcdstavmk; fitmar JdihMek s Ljubljani,