gte&: :lfrez ~voma pa &o post.ato z rastjo eeri a in 
~Tjšo cesto Gorogr.ansloo prav zanimivo lilldi za 
postavitev ali rureditev weekend bivališč v dolini 
na lepih legah ali oelo 111a kateri od opuščenih 
kmetij .. 
Toda proti vzhocfu od Celja -pokrajina že m 
več pov5elll kfasiano predalpska. Hribovje je tam 
~ znatJno nižje, in oetJudi so posamc2JTJe gore To-
~o še kil.II dominantne (Boč in Rogaška gora na 
severnem obrorju in Li ca in Bohor na južnem), 
preyladuje v,mes vmdarle a1ižje hribovje. Res je 
' 
še' marsikje obito stnnega terena, tocla slemena eo 
bolj zaobfjena in rudi manj gozdnata, pokrajina 
v drobinem bolj odprta in za razliloo z na primer 
gorenjskim predalpskim syetom dosti bolje pose-
ljena, bolj V!Cdra; pa saj so tJu re tudi prvi v:im.o-
gradil Moo bolj strmimi vzpetinami so oolin.e 
,,plitvejše" in rečice in poroki bolj Jeni in blatni; 
vsi znaki predalpske značifnosti prehajajo v pa-
nonske, dokler ob Sotli vsaj sub'panonski mačaj 
pokrajine ie pov~rn ne prevlada. 
VJiad'imir B'račič 
• VINičARSTVO 
1 ; 
i (nastanek , razv·oj in odprava ) 
• 
Vinioorstvo je posebna obfilc.:a gospodarsk'o-
soci.alnih od'nosov temelječih 111a določenih posest-
nih razmerah, kakršne so se razvile skozi stoletja 
v severovzhodnih sloYienskih vin-orodnih pokraji-
nah . To je fenomen pokrajfa ~1ekdanje Vojvodine 
Stajerske in ga me poznajo niti ost:ila panonska 
vinorodna podpočja !niti vinor-0dJne pokrajine dr,u-
~ e"ropskih dežiel. Največ viničarjev - teh 
~stih kmečkih proletaroev - pa je bilo v Halo-
zah' in Slovenskih goricah. V manjšem številu so 
bili raztreseni rudi v okolici Konjic in Smarja ter 
na Bizeljskei;n. Kot posa~2'llli primeri pa so se v 
hove jšem čain,. pojavili viničarji tudi na Doleni-
skern ter v Viničlcif1 in V,araždinskih goricah·. ,,Tu 
pa se iz~be kot poseben stan med drugim kmet-
skim 'delavstvom in so večinoma ~Iuviničarjt, ker 
služijo le deloma v v:inogradu." 1 
MinQgi, Jtj so doslej obravnavali problem vini-
čarstya, so lmllenja, da je rnastalo v kapitalističnih 
časih oziroma šele po remljiški odvezi. 'da je 
torej staro komaj kakšnih 100- 150 let. Malo 
poglobljen pogled v njegovo zgodoYino pa nam 
kaže, da moramo iskati 1njegove korenine že v 
davni fevdalni preteklosti. Zebotova trditev, 
da je vi,ničarstvo na Sfov,enskem staro toliko kot 
gojitev vinslce trtie,2 je nedvomno pretirana, saj 
lahko z rgotovostjo trdimo, 'da eo vinsko trto gojili 
v naših [<rajih u v rimski in oelo 'predrimski 'dobi, 
takrat pa viničarjev zagotovo še ni bilo. 
Poglejmo torej, kaj lahko izluščimo iz starej-
ših v:irov in literatJur,e o 111.a.StaJnku viničarstva. 
Iz !najstarejših zgodovinskih virov, ki govorijo 
o vinogradniški lastirri:ni, so 1Ugooovljene naslednje 
oblike te lastni.ne: s · 
ia) Vinograd, ki ga obdeluje zemljiški gospocf 
v lastni · režiji, torej pravi dominikalni vinograd 
(Tlofweingiar1)en). Te vinograde so ob'delovali tla-
ča!ni - !Uživalci -tako imenovanih viničarskih hub 
- ,ali pa 06tali podlofuiki s tako imenovano „vi-
nogradniško roboto". V prvem primerL\ je bil,o 
korišoonje v:imčarske hube edino plačilo za oskr-
bovanje in qb'dielavo v:i111ogra<ia. 
b) Vinograd v italnem sesliavu in enotnem 
kompleksu ~meti.je (pravdni vinograd - Hub-
weingaroon). Užitni la.stniJc je podlomi kmet, ki 
41 
obdeluje vinograd sam. 111.e spada pod gorsko 
palico, torej ni sogorinik ter daje kot del dajatve 
pravde llucli vino. 
c) Vinograd, ki ga daje remljiški gospod v 
užfranje drugim osebam - plemičem, meščanom, 
cerkvi, samostaJnom, svobodnjakom - tol'ej oseb·-
no svobodJ11im osebam in korparacijam, pa tudi 
kmetom - podložnikom. K llem vinogradom pa 
pripada tudi druga zemlja, zlasti njive iin hoste.<1. 
Vsi uživalci v.irnogradov po gorskem pravu ina 
vllrnski gorici so biTi sogomiki (Berghofden ali 
Berggmossan), podvrre:ni sklepom gorskega zbora 
pod predsedstvom gorskiega-rem~iiške_ga gospoda. 
Kmetje - podtomiki so lahko bili njegovi po-
<ilomiki ali -podlofuiki sosedne gosposke, na vinski 
gorici so bili v obeh primerih sbgomilci. Iz ur-
barjev dominikalnslrega in minoritskega samostana 
v Ptluju iz 15. stol. je razvidno, da je bil župan 
Pavel iz Leskovca v Hafozah po kmtetiji podložnik 
gospostva BorI, po v.inogrpdu v Ljubstavi pa so-
gornik minori~ga samostana v Ptuju; isto velja 
za kmete - pocl.fofu:Ude s Prujskeg.a in Dravskega 
polja, Id so imeli že v 15. stoletju vinograde v 
Halozah. Tako je v 1naviedenih !urbarjih zabeleženo, 
da so bili Ionetje iz Tržca m Jakopioev sin iz 
DraŽeJnc sogornriki samostanov 111.a vinski gorici 
v Ljubstavi.5 Pri tem je bilo oelo mogoče. da je 
užival kmet - -podlomik pravdni vinograd (Hub-
weingarben) in še vinograd po gorskem pra,u na 
,mski gorici. Kot poseben tip sogomik:a moramo 
1 I. Slibar: Viničarsko vprašanje. Naši zapiski. Ljub-
ljana 1921 - str. 43. 
2 F. Zebot: Viničarsko vprašanje - Socialna misel. 
Ljubljana 1927 - str. 191. 
s Povzeto predvsem po: A. Mell : Das steie rische \Vein-
bergrecht und <les.sen Koclifikntion in Jah re 1543. Wien -
Leipzig 1928 - str. 12- 15; S. Vilfan: Od vinskega hrama 
do bajte. Slovenski etnograf 1952 - str. 121- 127; M. Do-
lenc: ,,Gorske buk:v~" v izvirniku, prevodih in priredbah. 
AZU - Ljubljana 1940 - str. 212- 248. 
• S. Vilfan: Od vinskega hrama do bajte - str. 122. 
6 H. Pirchegger in W. Sittig: Die mitte lalterischen Ur-
bare der Minorilen und Dominikaner in Pettau. Wien 1955 
- tilr. 292. 
~ 
T • • .,. 
,~.,, 
'-+-111 I> tL L ,.\. t •• . s..., .,se nase Jelloe. v Vl!llogracllh na astnem sve-
tu, ki drugega svieta !nimajo, ter gostače, nase-
lje;ne na goricah".6 
Kimetjie so obdelovali svoj,e vmograde sami :im 
si pri tem miedseboj1110 pomagali, ostali sogomiki 
plemiči, meŠWllni, -samostani in d11ugi pa pra-
viloma z :vinogradniško robooo, s svojimi s.Lužab-
niki ali drugače 111aj,eto delovno silo. Tako je na 
primer iz ,urbarja domiinika11skiega samostana v 
PtJuju razvidno, da so morali podlo2llli kme tje 
opraviti del 'Vinogra<liniških opravil v dve h samo-
stal[lskih vinogradih v Dragošičiu. 7 Meščanom so 
obdelovali V1jllograde 111jihovi hlaipci in de kle ter 
dmgi s lužabniki iali pa so plačevali dninarje . 
Svoje služablnilre so po vsej verjemosti v začetku 
poš.iljali llUl delo iz ffiie.<!ta ter so se po opravljenem 
delu vračali v mesto "Visaj v zimske m času. Pri 
večjih v:iinogradih je bilo tega 'dela dosti in tako 
so sčasoma te služah/n:ilre za staLno naselili pri 
vinogradu. To so po moji sodbi pravi viničarji. 
Na misel, da j,e takšna pot ne 1samo verjetna 
.ampak rudi 1Uporabljem,a, me &e posebej nava ja jo 
določila ptujskega llllleSt1nega statuta iz leta 1376, 
ko so si mešqajnii. s privoljenjem pt'Ujsfoega gospo-
"da (zemljiškega gospoda!) zagotovili nad svojimi 
služabniki - delavci v vinogradih - imenujejo 
jih „We:im2i11rl" - posebinie pravioe, ki so zajete 
v 170. ~ 172. členu statuta, ki se glasilla v pre-
vodu - ,, Ysak'do tudi sam ka:anuje ,riaričarja za 
krivdo, ki mu jo je storil." - ,,;Kakor so se me-
ščani red:imili glede 111llstavlje11e djnine v vinogra-
atih s !pristankom ptujskega gospoda :im to razgla-
sili, tako Je ineizpremenjC1110 ostalo v mestu in 
7JUnaj ." 8 S ;temi določili so pt'Ujaki :meščani, ki so 
imeli vinograde 'V Halozah in Slovienskih goricah, 
odteF svoje „ wie:in2lurle" sodnim in drugim 
pravicam gorskih 'Zborov. Podo~e pravice so si 
Vierjetino pridobili rudi mešč'ani drugih mest, zato 
iz zapisnikov gorskih zborov nimamo podatkov, 
da bi tam določali vilino dinihe viničarjiem. V 
Halozah je 'Še danes za vi!ničarje v !Uporabi ljudski 
izraz „ven.er!" . V ~jši dobi so se tudi „ we.i,n-
zurli" 111edvomno riekrutir,ali iz ubežnikov 1111 po-
dložnih kmetij , kot to 1118vaja Dole 111c za go-
sllače 1118 Dolenjskem, povsem verjetno pa tudi iz 
vrst drugih prise ljiein6ev. Zemljiški gospodje so 
zato vztrajno branili na.selitev v hramih pri go-
rici, mešč.rurri pa so takšno pravico zahtevali in 
kljlllb prepovedi !naselitev dovoljevali. Tak.o so si 
zagotavljali stalno in ceneno deloV1110 silo. 
'ta boj za odobritev lrl.aselitve 111a vinski gorici 
in proti nji je trajal VteČ stoletij , kakor lahko 
ra'Zberiemo iz listin, , '!®dar je dokazano, da je 
razvoj potekal 1118 Stajiersloom dmgače kot :na 
Doleinjslrem. Potreba po večkrami izdaji listin o 
prep-oviedi inaseljeva;nja govori za oo, da se je 
taksino 1118seljev,8![1je vršilo. ,,Tu pa tam pa so 
v:i,nogradiniki sami vsob®jke9 radi trpeli, če so 
jih mogli 111porabljati za delavce. Zlasti mejaši, ki 
niso stanovali zdržema v vinogradih, se jih llliso 
branili .. . 
V očivi~em llllltSprotju z gorskimi bukvami 
(čl. 20.) ie P.rišlo oelo do ~ve'dočienia v ZRE.~ 
47 
1 
o vkogorskm zbcmu (kro 1 ;a,t), J:a ye gorsb 
gosposka na zahtevo vinograclnifrov dopustila, da 
j,e smel vsak vinogradnik v svojem vinogradu 
namestiti po enega vsobenjka z rodbino.10 
Zaradi poseb.nih razmer, ki so vlapale 111a Sta-
jerskem in k posebej v Hiafozah, so postali mrunjši 
kmetje :in kooarji' žie p:red zemljiško o'dvew IOsno_v-
ni izvor za 111astaja!llje viničarjev. Ratliani vzroki 
so jih privedli do tegia, da so svoje vinogradniško 
posestvo prodali meš&mom ali li.movitejk rnJu kme-
tlu s Polja- ter ostali 1118 svoji dotiedanji domačiji 
v:i,ničarji. Ta proces, ki ga Dolenjska nie poma,11 
so pospešili novi vinski davek (1750), povečane 
druge dajatve in tlaka ter k0i11č;no še dovoljenje o 
delitvi km~č:lrega gospodarstva (leta 1771- 1785), 
kar je povzročilo drobitev posesti in širjenje· ko-
čarstv,a. Le- to pa j,e bilo osn.owri. izvor vi!ničru·stva. 
Kmetje so prodajali v:imograde :in posestva, da 
bi se •rešili obviez, 1ali pa so skrivoma odšli na 
Hrviaško.12 Vinska kriza, slabe letine in zemljiška 
odveza pa so povzročale 1110v kataswofal,ein. plaz 
prodaje vinogradov in posestev. Iwpci so bili v 
glavnem meščani, posojilnioe, vaški trgovci in 
gostilničarji, poki.ioni ode.mhi, vmes pa t udi Iane -
tje z Dravsl..'lt!gia in Prujskega polja - Polanci. 
Bivši lastJniki. ,so postali 'Viničarji. 
1ln k0111čno 111e smemo še mimo enlig,a izvora 
haloškega viničarstva. To so o troci kočarjev in 
mainjših kme tov. Običajrn.o jih jie bilo več. Doma 
ni bilo 111,e prostor~ :im 111e kmha. Nekateri so odšli 
re v mladosti služit za pastirje in hlapce, drugi 
pa. so si kot odrasli, običajno pred 11181l1!eravano 
poroko, sprosili pri_ mešča,iu ali Polancu dovolj,e-
nje, da so se lahko 1118selili v zidanici. Skromno 
stanovanje in mo11ebit1110 korišc¼nje majhne njive 
so odplačali z opravili v v:imogradu, sicer pa so 
hodili kot priloŽID.ostni delavci 111a dnino k sosedom. 
Sodim, da moremo za pravie klasiQnJe viničarje 
šteti tiste, ki so bili v službi pri meščanih, kor-
poracijah, plemičih, cerkvi, trgovcih itd. Prvomo 
so ti bili njihovi -služabruki, kasnej,e pa stalno, 
najeti vinogradniški delavci s posebnim statusom. 
Z gospodarjem so bili v določenem staLnem de-
lovtnem odnosu. Nekatere potere služabništva pa. 
so se ohraniLe tudi poZllleje, o čemer priča pred-
vsem d,ejstvo, da so bili Y.iniča.rj:t op1-oščieni vseh 
dajatev, kar je sioer tedaj veljalo le za osebine 
shužabinike. 1 
Po kmečki od Viezi so si najeli vinioarje tudi 
premohi,ejši kmetfe, medtem ko so manjši -.kme-
6 S. Vilfan : Od vinskega hrama do bajti: - str. 124. 
• F. Kovačič : Gosp-Odarska zgodovina dominikanskega 
samostana v Ptuju. CZN, letnik XXII. .Matibor 192-7 -
str. 96. 
8 F. Veselko: ~'kstne pravice Pruja iz leta 1376 ·~ 
Kronika slovenskih mest VII/!. Ljubljana 1940. - str.' 17. 
s Vsobenjki .so bili naseljenci v stanovanjskih zgradbah 
na vinski g-orici. 
10 M. Dolenc: Gorske bu!..-ve - s tr. 214. 
11 S. Vilfan: Od vinskega hrama do bajte - str. 129. 
12 H. Pirchegger: Geschichte der Steieri:bark 1740 -
1919 - Btr. 232, 239, 241. . 1, 
t \. ll- •-- • t....u,~ .1, • ~ . • ,.LL-~ ~. Je - l'OJ,llllel r----1:l v l!JVO;te m<Ullllce OIIW!U]e, JU 
9N) h'i.li z giospo<wjem v <IJeputiatnem odnosu, iozi-
J'-Oll'lla v lv'inič.a.rslrem s~m r,imnerju in eo jih 
2,ato naziviali viničarji, čeprav n:i.90 izpolnjevali 
pogojev, 'ki jih Je predpisoval ~ičarski re<J. 
2 e bo t je inapisal o lll,llStankiu viničarstva 
~je: ,,Po informacijah, ki sem jih zbral 
~ JWših Icraj;i.h~ ee je v.iarioarslci stia,n ,zaoel na ta 
M&: j 
Grašoaki, samostani in drugi velepoaestnilci so 
imeli na svojih posestvih bnere, kmetske druži-
ne, 'ki so živele 11111 zadrudli način. Bilo je pravo 
kmetsko občestv.o. S:ioovi 'in hoere, ki jim v pr-
votni domači hiši ni bilo clovolj prffltora, so 
dobili ocl graščaka spoMŽl.l'llllllO s starosto (oče­
tom) zadl'\Uge, prostor, kjer so si zgradili kočo. 
Dodeljena jim ~ bila remija. Ta zemlja s kočo 
vred je ostala last veieposestmikov, a oblast ozi-
roma oskrbo !IUld njo je imel kmet, ooe, 111.ačehuk 
skupne druži.nsf<e zadruge - ohčiestva. Tak sin 
ali hči, ki sta si zgradila !Da hribu kočo :im zasa-
dila vinogra'd, sta bila prva viničarja. Ko 
je bil kmet okoli letia 1848. rešen desetine in je 
postal lastt1ik svoje 2Jenuje, so tudi viničarji, ki 
so imeli Iooče ina Ia:netskem posestVIU, prišli podenj. 
Ljudje pa, iJci so si postavili hišioe ina ZJeIDlji, 1<l 
je ostala še Jn8prej v oskrbi •veleposestnika samega, 
so ostali vitničarji gospoda." 1s Te razlage ni mo-
goče sprejeti, ker je povsem v inasprotju z zna-
,wni posestnimi razmerami in odnosi, iki smo 
jih .že !Ugotovili. 
Ceprav JUmamo t:oontjših podatkov o odnosu 
med „w.eijn1JUrlom" in gospodom, lahko iz kasnej-
ših dobro 2in,aa1ih ooločil tega odn"OSa zaključimo, 
da je bif ta položaj. ~Jno podobteui položaju go-
stačev (vsobietnjld), kaloor ·ga opisuje Do 1 en c. 
,,V60benjki niso bili glede -nepremičnin z gorsko 
goepodo v noheiii pravni ZV1ezi, saj so bili k 
zalrupi1:ilci dela zidanioe ali hrama mejašev .ali 
80~mikov. Le tu pa tam fK.> imeli pravioo uživati 
njtvo ali travnik, ki jim ga je prrepiUStil posres1nik 
zidanice ali hrama .. , Njihova naloga je bila, da 
80 obdelovali 'Vinograde svdjih gospodarjev, za to 
eo dobivali stanovmje :in aeloma njive in vrtove, 
da 80 si na ([ljih pridobivali živiem zase in za 
avojoe. Imeli 80 tudi pravioo, da hodijo na din:iru> 
drugem, <la si nekaj prislužijo ... " u. Oe ugotav-
lja Do I e 1D c , da so gostači ina Dolenjsloom do-
bivali „le t1U in tam ... ali dreloma" v koriš~je 
nJjve, travnikle in vrtove, _potem je pri štajerskih 
Vlilličarjih to boo pravilo. Stanovanje in 2lffllllja 
sta bila ob'vremi oblilci plačila v naturi. In še~ 
Meščan-v:iinogradnik je dal na svojrem vinograd-
niškem posestvu zgraditi za svojega viničarja 
J?.OSeOOO stanovanjsko hišo s pripadajočim gospo-
darskbn poslopjem. 
V starejših :virih j,e o tv.imčarj,ih /malo podatlrov. 
S l iekoviec je. lllgooovil, cla;jih omenjajo gr,aš&-
Bki spisi lna Vm-herg:u, Ptuju itd. v začetku 17. 
stol~tja.15 Straka navaja, da eo omenjeni v St. 
Georgu ~e 1eta 1640.16 Iz nekega .urbarialneg,a 
vira je razvicbi.o, da j·e bilo lieta 1754 ina območju 
Zavrča 26 v.iJričatjev.17 Kaj več ID.alI1 po~o o 
48 
Jtjili' hi o njtlioVfflt tvtJJeflJU ter o odnosih piscl 
iz zaoetlm prretie.klega stoletja v zvezi z dokaj 
široko akcijo ~ izboljšanje vinogradništva. Ta 
akcija se jie zaoela okrog leta 1820, ko &0 začeli 
tJUdi 1M Staje:rslrem uvajati mme sorte iz Fran-
1cije.1s Pob<udlnik te akcije je bila Stajerska kme-
tijska dnužba v Grazu. . 
Ko navaja B 111 r g er 19 v svoji razpravi, da je 
v:inograd?ištvo µa Stajerslrem v vidnem zaostank!U 
glede na 1uspešem. razvoj poljedelstva, 1Ug-0tavlja 
kot OISjl}oVJlli vzool( za t.akšno s1&1je sta r o 111 a -
v a do (podčrtal V. B. ), 'da ~ vi.nogradi prepuščeni 
v obdelavo v.iiničarjrem - neomikanim in ne-
vednim lj:udem, ki so zaradi svojega deloV!llega 
odnosa z gospodarjem polni predsodkov in ne 
ka:rejo nohenega interesa, da bi vinograd izbolj-
šali. Za dol~o delo dobivajo viničarji poleg 
stanovill!llja in korišoenja inrekaj kosov remije in le 
zelo zme:r,n.o dietttamo plačilo. Ob takšnem odnosu 
je inujno, da mosijo v:imičarji tisto malo k,oličijllo 
gnoja, ki ga pridelajo, namesto v vinograd na 
njivo, da sadijo po vinogradu relmjavo in sadno 
drevj,e (breskve), da opravijq 1118jprej delo na 
svojih !njivah in šele potem v vinogradu itd. Ko 
ugotovi, <la je tak$1o stanje v škodo gospodarjem, 
apelira ina Le-te, naj sklenejo takšne deloVtne po-
godbe, ki bodo vsk1adile interese gospodarja in 
viničarja, da 1e-ta ine bo VJeČ gospodarjeva „to-
vox,na ·živ.irut". 
Za 1Ugotovitev imedsebojnega ~dru>sa so po-
memb:nejše HI IU b e k o ve 20 inaveclbe, kjer JUgo-
tavlja, da zaposlJujejo lastniki vinogradov za večji 
del vinogradini.šk:ih del posamezne dnužine ime-
novane „wcinzirl" . Tem prepušča lasmi.k vino-
grada po.leg prostega stanovanja v Ioorišoonje še 
1- 2 kravi, ¼ orala remljie, plačo od 20- 30 
golWillllrjev in odpadni maller:ial iz vinograda. Za 
te dajatve so v.iničarji dolmi opraviti prvo in 
drugo kop, medt.iean ko dobijo za rez in vez še 
2llllemo akorono odškodinioo. Tudi Hlubrelc ugo-
tavlja, da so viničarji za razvoj vinogradnistvn 
cokla, ker 90 tako vsa 1118.jvamejša vinogradniška 
1B F. Zebot: Viničarsko vprašanje - str. 191. 
u M. Dolenc: Gorske bukve - str. 232 in Prawia 
zgodovina za slovensko ozemlje. Ljubljana 1937 - str. 
173, 395. 
16 F. Zebot: Viničarsko vprašanje - str. 193. 
16 Straka: Studie iiber clie Verwendharkeit der Hiiuser-
zahlung des 15. Jahrhunderts zur Bestimung der Seelen-
zahl. Zcitschrift dea llistorisches Verein.es fiir Steiermark. 
Graz 1962/ IL - str. 51. 
17 H. Pirchegger: Die Untersreiermark in G<:schichte 
ihrer Herschaften und Giilten, Stiidte und Miirkte. Miinchen 
1962 - et r. 93. 
18 F. X. Hluhek: Rezultate der Wirksamkcit der K. K. 
Landwirthschalts G<:sselschait in Steiermark Griitz 1840 -
str. 97. 
11 J. Burger: Ober Ursachen des geringen Ertrages der 
Weingart.en in Steiermark. Verhandlungen m1d Aufsiitze, 
23. zvezek. Graz 1829 - s tr. 154- 155. 
!O F. X. Hlubek: Die Landwirthschaft des Herzogtumes 
St.eiermark. Graz 1846 - str. 101. 
d:ei'a vse povpreti opravtjei.na IIL8. osnovi S'U?Ovega 
izk!ustva. 
Najbolj oster .J>'ll je pri ob'ravinavi vini&rrjev 
Priegier,21 ki zaoenj.a poglavje o 'Vintlčia.rjih s 
den Weinbau in der Steiermark. Verhandlungen Wld Auf-
ein.e, 38. zvezek. Grnz - str. 231- 236. 
stavkom: ,,Ti so potreb!no zlo" , 'kajti ,~eliki vino-
gradi !morajo biti ob'delaari. Viničar dobi poleg 
koristetnja stanovanja :in koeov :remije še dovo-
ljenje za uporabo drv iz gozda, dodeljeno ima 
kravo in zagotovljeino seJIO zanjo 1(11 poleg tega še 
plačilo za delo v ~gra'du. Viničarji so iedina 
sk!up:ina ljudi v de-~eli, ki ;ne plačujejo nobenih 
dajatev. Vi,ničar je do gospodarja v odnosu 
služablnika ! 
11u<li poseb,na komisija Staj,erskie kmetijske 
družbe ugotavlja v svojem poročilu, da so vilni-
čarji na Stajerskie'ln nujno zlo, ki izvira iz po-
manjkanja delovnili rok.22 
Medsebo}ne pravice 1n kloT~ostl ime'ct gospod'arlem 
in viničarjem se IU:redijo s posebno pogodbo, ki 
mora biti v skladu z aotočil:i tega r,eda. Delovno 
razmerje se sklejne praviloma za -eno leto, Id se 
zaone 1. novembra (po zakljuoe,nih jesenskih de-
lih in ga imenujejo „viničarsko leto"). Odpoved 
se daje praviloma v času od 1. d<) 26. julija, 
selitev pa ee izvrši med 1. in 11. 111ovemb'rom. 
Ta določila so v praksi veljala vse do odprave 
vi:n:ičarstva. 
Gospodarji so včasih odpovedali hnez vzroka 
a li pa· le na videz, zato da 1SO Jritiskali 111a vini-
čarja. Po odpovedi je ta šel o vinogradnika do 
,inograd:n:ika, ki je imel še prazno kočo, in prosil~ 
naj ga sprejme pod streho. Pristal je ina vsake 
pogoje, in k,er pogodb praviloma ll1i9o inikoli pi-
sali, so bila določila 11.1stne pogodbe oesoo daLeč od 
določil veljavnih predpisov. V času po 1. lnovem-
bru ste srečavali po haloških klancih vozove z 
Vinogradniško posestvo železue d\'eri 
"'Premen.jeni položaj po :izviedbi zemljis'lce od-
ve2'Je in viedno večje število novih viničarjev na 
novo lrupljemih meščanskih vinogradih so zahte-
,·ali rureditev v:in:ičarsk,ega problema in tako je bil 
sprej,et na predlog deželnega zbora za Stajersko 
z zakOlllom od l. aprila 1863 „Villličarski red" -
\V:inrerordnung.23 Določila tega viničarskega reda 
temeljijo v osnovi 111a do takrat veljaVillih in v 
praksi 11.1porabljenih določilih služ&emih odnoeov 
med gospodarjem :iin 'viničarjem. 
Poglejmo 111.ek.abera glavna določila tega vini-
čarskega reda. Uvodoma pove, kdo eo viničarji -
to so osebe, .ki stonijo v služoo da obdelujejo 
vinograd .za plačilo v denarju, posebnih prejem-
kih ali oboje :i,n imajo svoie lastino gospodinjstvo. 
bomo opremo vin:ičarj1ev, ki so se selili. Prevoz . 
so novemu gospodarju odslužili! 
Gospadar lahko odpove vi:n:ičarjll.l tudi med 
letom lin g.a 14 dni po odpoviecli iz:rene iz koče; 
če se le-ta teže pregreši. Med driugim mu lahko 
odpove med letom tudi, če viničar sam ali iajegovi 
ljudje odidejo brez gospodarjevega do\o10ljenja na 
delo &ugam takrat, ko jih on potrebuje iza delo 
na svojem posestru ! 
21 L. F. Priegcr: Erfahrunge.n und Bemerkungen ilber 
22 Vernandlungen und Aufsiltze, 51. zvezek. G.az 1848 
- str. 18:l. 
2s C. Stremayr: Die Landesvertretung von Steiermark. 
Graz 1878 - str. 140 in 381-384. 
\w. \ \. \ t ~ 1- \ \.\ • ·\ \ 1,\.. 
VlOJ.Clll'Ja, .la Dl 88ttlOVOIJ!11O zapustu s1uzoo, 
lahko gospodar s silo privede nazaj l Deja111je je 
kamivo in mora viničar plačati škodo. Kdor hi 
vedoč, da · je vi.nič.ar samovoljno zapustil gospo-
darja, vzel le-tega v službo, plača kazen 5--25 
golcli,narjev in je dolian povrniti prejriljemu go-
spodarjru škodo. Viničar dobi vinicarsko .knjižioo, 
ki jo hrani gospodar. V Jmjižioo se vpišejo po-
datki o nastopu :in prenehanju službe ter mnenje 
gospodarja. V:i,ničar mora imeti pot11ebno število 
delovnih 1moči in po mo7Posti tudi živino (zaradi 
gnoja). Za težje spore je določeno sodišče, Jo je 
sestavljeno iz predsednika in po enega predstav-
nika sprtih strank; predsednik,a spora~mnno do-
ločijo ali pa ga imenuje predsednik občine, v 
kateri leži posestvo. 
~meinjeni zakon je bil izdan za območje rnj-
vodine Stajerslre. D o I e 111 c v Gorskih' bukvah tega 
zakona 111e ome.iija, temveč tugotavlja, da je izšel 
prvi tak dolaumeint na .prealog deželnega zbora 
vojvodine štajerske v „postavi z dne 2. maja 
1886" pod !naSlovom „ Winzerordnung fiir das 
Herzogtum Steierm.ark".24. Citirana „postava'· po-
muri. torej drugo izdajo viničarskega reda, tokrat 
v 111emšJrem in slovienskem jezilru. S posebnim 
,,zakOi11om" od 1. julriija 1898 je bil člen viničar­
skega reda, Id določa te:run:iine za sklenitev in 
odpoved delo~ga razmerja, spremenjen in je 
tak veljal 1ludi prvo dobo v Jugoslaviji (odpoved 
se daje med 1. :i,n 15. avgustom, potem ko so vsa 
važnejša vinogradnis"k.a dela že opravljena). 
V kraljevini SHS so se viničarji zabeli organi-
zacijsko povezovati (Kmečko-delavska zveza in 
Viničarska zveza). V mariborski oblasti so 1U.Sta-
novili viničarske kraje-vme komisije, njihovo delo 
je povezovala „Osrednja paritetna komisija za 
ureditev vi.ničarskeaa vprašanja" v Mariboru. Na 
njen p11edlog je oblastna skiupšči:n.a Mariborske 
oblasti 20. julija 1928 izdaia „ Uredbo o Vlllllcar-
skem redu" (Dolenc v Gol1Skih bukvah tudi te 
uredbe ne omenja!). Uredba je zasno,,ana na 
osnovnih določilih avstrijskih zakonov z nekate-
rimi doP.OW.tvami.. Tako določa m:inimahio povr-
šino vinograda, ki ga naj viničar obdeluje na 
5600 m 2 (oral) in postavlja zahtevo po viničarjeVI 
,itrokoVJ)i iUSposobljenosti. 
Usmi pogodbi naj zaradi večje pravne sigur-
nosti sledi še pismena pogodba na predpisanem 
obrazcu. (Tiskani obrazec z naslovom Službena 
pogodha je obsegal štiri strani). Kljub temu do-
ločilu pa večina vinogradnikov pismene pogodbe 
,ii sklepala. Viničarji F.'. si tega niso upali zahte-
~ati. Ce bi se pritožili, bi sledila odpoved in 
gospodar bi v knjižico ~isal slabo ooeno ter 
sicer poskrbe], da bi viničar v bližini le težko 
dobil novo službo. Uredba točneje določa vini-
čarjeve pravioe in dolfuosti. Se vedno je v veljavi 
viničarsko leto. Potlrobineje so obdelane naloge in 
postopek :pred viničarsko komisijo. Dana je pra-
vica zchuzevanja „v posebna strokovna društva 
za zaščito svojih ekqnomskib , Jrultur.nih in soci-
alnih interesov". S . to uredbo sta bila razveljav-
ljea:ia dežiehii zakon od 2. maja 1886 in deželni 
50 
zakon z dne i. 3utlja 189~. {t>rv:l ima :oovilk'o ~6, 
drugi pa Številko 1.) Uredba se je izkazala. kot 
m.starela in nesociahw in tako je pia zahtevo 
Stroko"ne zveze viničarjev ter pod pritiskom jav-
nega mnenja izdal ban dravske banovine dne 13. 
julija 1939 „Uredbo o s lužbenem r,azmerju med 
vinogradnikom in vi.ničarjem.25 
Uredba uvodoma določa, kdo j,e vini(ar -
,, Viničarji so osebe, ki jih 111ajame vinogradnik, 
da mu obdelujejo dnograd v izmeri 111.ajmanj 
¼ ha (5000 m 2) proti plačilu \- denarju in maLe-
rialu, žive pa v lasljn,em gospodinjstvu v v.inograd-
nikovi zgradbi ter imajo :z..a pravilno izvrševanje 
s lužbe potrebno strokoV1110 usposobljenost·' . 
S tem je bil zmanjšan minimalni obseg ,ino-
gra<la, za katerega obdelovanje se lahk-0 sklepa 
·dničarska pogodba, za šest arov, !orej 111.a 0,5 ha. 
Dalje določa uredba, da so lahko viničarji tudi 
renske. Ukinja viničarsko leto in 1uvaj.a triletmo 
pogodbo z eii10Let1110 poizkusno dobo. Za viničarje 
zahtern 1usfCŠlO doko11čano viničarsko šolo ali 
devet meseQni viničarski tečaj ali viničarski izpit 
pred strokovno komisijo. Določa samo pismeno 
pogodbo, podrobneje 1t1reja vi.ničarje,·e prejemke 
in odreja letini obračun. Precizneje so formulirana 
določila o redni in predčasni iukinitvi delov11ega 
ramterja. Ustanavlja poseben viničarski sklad, 
katerega sredst\·a se mj uporabljajo „za podpore 
viničarjem in njihovim svojcem v primerih dol-
gotrajne bole:zmi, onemoglosti in smrti" . 
Vi.nogradniki z imnogimi določili !llovega vini-
čarskega reda 111.iso bili zadovoljni. P11edvsem so 
nastop.ali proti določilu o minimalnih viničarskih 
mezdah in trilet111i pogodbi.26 a 1Ugovor Vinar-
skega društva je sprejel banski svet 10. avgusta 
1940 „Uredbo o spremembah in dopobtltvah 
uredbe o služhie.iiem razmerju med vinogradnikom 
in viničarjem". Kot je razvidno iz š i j a n č e -
ve ga pisanja, vinograclmk:i tudi s temi nove-
lami llliso bili zadovolj1ri.27 
goriee. Maribor 1940 - str. 126 - 29; 134 - 38. 
Stroko,na zveza v.i.ničarj,ev, ki je imela s,·oj 
sedež v Ljutomeru, je 10. septembra 1940 izdala 
posebno x,esolucijo, v kateri razglaša zahteve slo-
venskih viničarjev. V resoluciji postavljajo v 
imC111u 40.000 s lov,enskih viničarjev naslednje 
glavne zahlieve: 
Maksimiranje cen življenjskim potrebščinam: 
zagotovitev investicij za obnovo vinogradov, da 
se zagotovi viničartem ~ka zaposlitev ; 1t1ve<lba 
javnih del v viničarskih okoliših - prvenstrn 
zaposlitve naj imajo vinič.aiii ; preskrba s potrebno 
hrarno in rehizicija vseh zalog živil; zvišanj,e 
m:inimalnih mezd pri vinogradnikih, ki 111iso 
.k.-metje; prisiliti vinogradnike, da obdelujejo vi-
nograde intenzhno ali pa jim začasno odvuti 
24 M. Dolenc: Gorske bukve - slr. 62. 
25 Viničarski red. Službeni list K, banske uprave drav-
ske banovine, lebli.k X. 57. kos, z dne 19. julija 1939. 
28 L. Lipovee: l\1inimalne viničarske mezde in Viničar­
ski red. Nase gorice. Maribor 1939 - str. 13- 16 in str. 108. 
27 M. Sijanee: Ob spremembah Viničarskega reda. Naše 
vinograde: m,iestl socialno 7..aVAJ'\ovanj,e; pobijanj,e 
drag:iinj,e itd .. ,Naše gorioe" so to resolucijo .folčno 
komemtirale. 28 V času okupacije so bili ponovrno 
m ·djavljemi stari avstrijski predpisi. 
Ugotovili sm'o že. da viečina gospodarjev 111i 
upoštevala določil viničarskih J'e<lov, temveč je 
svoje od111os.e z via-iičarji iurejala po starih uh·jerrih 
111avadah izkorišfujoč stisko v:iiničarjev. Da bi se 
izognili morebitnim ,nevšeanostim. so začeli IUVe-
1:javliati pred drugo sviet.oV1110 voj1110 nov sistem. 
Vinioarj,ev 111iso več najemali, temveč so oddajali 
stalllovanje v 111.ajiem. Določili so dinarsko oon,o
1 
ki 
pa jo je najrem.nik (dejansko viničar) odplačal z 
de lom v v:iinogradu. Ustvarjali so Zl.llJUl[}jo podooo 
narnd'!lega 'dninarskega ra2Jmerja ii1 se tak:o iz-
~akinil~ določilom viničarskih redov, predvsem p ,1 
pismeuum pogodbam. Zivlje nj,e ~iničarjev je bilo 
zato izredno težlio. 
Vi.ničarstvo, ki so ga rodile. razvijale iJn vzdr-
ževale posiebine posestine razmere, j,e postalo naj-
bolj kričeč socia lni problem. kj je pritegtnil po-
zo11nost naprednih sociologiov. politikov. zdravni-
ko,· in drugih, ki so urn 111jem kazali qia krivičnost, 
z'aga'llost in 111evzdrž11ost kapitalističnega - izko-
rišoeva lsfuei,a sistema. 
Prvi. ki se j e :belo resno i.n široko zastavljeno 
lotil proučevaJnja posestnih razmer in s tem po-
sr,edno ~udi vi01ičarstva v Halozah je hi! pokojni 
l p;e č. S svojo študijo .JTalo~e·' j,e razgaHI ille-
,·zdrm-e razmere in bedo haloškerra ljudstva sploh 
in ,-i.:iičarjev še posebej.29 ° 
Ta tem mestu bom uiavedel samo krat,ek odlo-
m ek iz Z~čeYega opisa ,'l/ničarskega življ•enja. 
.. Ko se spomnim sosedoYeg-a ,iničarja v Para-
di~u. mi postane težko. Majhen je bil, suh in 
p lah. Naložili so mu 111a hrbet ogromen sod. Ko-
len~ so s~ mt1 šibila: ,. ohrnz 11111 j,e pognal "aI 
kr"1: na celo so mu stiopile debele potne kaplj,e: 
roke so se mu tresl,e. . 
Zdelo se mi j ,e. da sod rast,e. raste, viničar pa 
postaja ,·se manjši ... 
Polagoma. opr-eruo j,c s topal po strmi poti 
navkreber, oelih petindvajset minut. Korak za 
kor al<om se je bori l s strmimo. 
,.Konji težko hodjjo, 111.aj nese Jošk;o," je me~I 
gospodar. Joško ni tn.ikdar mrmral! Tiho in plašno 
je bral vis,e ~elje z obraun·. molče j e izpolnjeval 
zapO\·e di. 
ikdar več ga nisem \-i.del. Umrl je že mlad, 
111epričakorn1no. Go\'orili so, da se j,e prevzdi~nil 
in da se j e v 111jem nekaj 1utrgaio." 30 
Tako je pisal o ,1J11ičarjih osebno zelo priza-
deto in n ekoliko sentimental!no Z ge č, ki je 
Haloze poznal tako kot doslej nihoe drug. Ke -
renčič,cva analiza „Stiudij o 111aši vasi" illl štu-
dija .. Zemljiški od[losi v Jeruzalemskih goricah" 
- odkrivata podobne razme1,e v Slovenskih gori-
cah.31 Z govorioo številk pa inam j,e viničarje in 
njihovo življemj,e predstavil Ur a tn i k .32 Podat -
ke je zbral s pomočjo ankete, ki j e zajela v tr,eh 
"~norodinih okoliših (1\farihor , J eruzalemske _g,o-
rice, Vzhodne Haloze) 548 ,'i:n:ič.arskih družin. od 
tega 236 kmečkih viničarjev in 312 meščanskih. 
51 
V ItaTozah je 8!11Tciedral najmanj viničarjev - t4 
kmečkih in 24 meščanskih. 
PovpreQrul haloška viiničarska družina j,e imela 
3 nad 15 let stare čfaJrre. V:saka oa teh delovnih 
oseb je liet!no opravila povprečno 31,7 oziroma 
58 dini'!1 in (prva številka vielja za kmečke vini-
čarje, clmga za meščainsloe) je to v primerjavi z 
ostalima okolišema inajmainj. Pri kmečkih viničar­
jih celo 100"0/o malllj , kar izhaja iz diejstva, da so 
imeli kmetje v H.alozah sorazmemo majhne vino-
grade. Ob tej nizki zaposlitvi so bili minimalni 
tJudi letni 
0
dlfll1ami prejemki, ki so znašali 197 in 
430 din, proti 322 :iJn ' 629,5 din v okolici Mari-
bora ter 859,8 in 682 din v Jeruzalemskih gori-
cah. Podobino kot z denarnimi prejemki je tiudi 
z deputatom. Tu'di ta j,e bil v Halozah najnižji. 
Na viničarsko d.mž:ino je prišlo 20 oziroma 48 
arov tnjiv ter 1 ozir-oma 13 arov trav111ika. Vfa1i-
ča1'ska druži.na je l'edila povpreono 0,8 ozir,oma 
1,05 svinj,e tier 0,3 oziroma 0,87 krave . 11udi pri 
tem so bili viničarji. v ostalih dveh predelih 
mnogo 111a boljšem (Maribors ka oko lica 0.8 ozi-
roma 1,4 krave - pri tem p a Urat:nik še 
u go ta v I j a . da je zaradi možnt0.sti V111ovčevanj ~ 
mleka :natiuralni pr,ejemek tu bistveno več vre-
doo !) Ob' tako nizkem letnem zaslužku so bili tudi 
letni izdatki za delomo osiebo nepojmlji,10 rnizki. 
Tako so trošili lctlllo ina osebo: za obleko 57,1 
oziroma 131.2 clilll: za ob'tltev 7l.5 oziroma 100,1 
din; za h."Ultume pot1'ebščine 5.- oziroma 12.-
din; za zdra vlJenj,e 2.5 oziroma 20,8 din; za slad-
kor 3.2 oziroma 3.2 diln ter za milo 4.- o zi1,oma 
2.4 din. Pri vseh· naviedemih izdlltkih so trošili 
,-:inič.arji Y ostalih dveh predelih več, pri nekate-
rih celo bistveno več. Glavni izdatek 111a osebo j e 
bil povsod nakup manjkajočega krušnega žita in 
rh,uge hrene. Primanjkljaj zaslužka iz viničar­
skega razmerja so viničarske družine, posebno 
kmečke. krHe z zaslužkom pri delu ,. sosednih 
,inogradih iJn cfuugj,e. V.elik diel primanjkljaja do 
normalne potrošnj,e pa je šel 111a račun njiho,·ega 
slabega življienja in več ali manj s talne_ga strad·a-
nja. Pri tem so n edvomno povsod, in v Halo1.ah 
še posebej , pr,edin.iačili kmečki viničarji, pa n e 
zato, ker bi jih bili kmetje na sploh bolj izfoori-
ščali kot meščani. oeprav tudi takšnih primerov 
rti manjkalo, temv,eč zat.o, ker so bili manj časa 
redno zaposleni in j,e pre dvsem v zimskem času 
bila zaposlitev prav močno problemationa. Pismo 
„ofarja" (ti so živeli podob1110 foot viničarji), ki ga 
!S L. Lipo,·ec: Zahte,-c Slo"enskih ,·,rncarJe,· in \'ino-
gradnilci. Naše Go rice. :\laribpr 1940 - str . 138. 
29 Dr. F. Zgeč: Halo7,e: Sodobnost 1935 - št . 1- 6 in 
1936 - h m·. 7-JO. 
30 Dr. Franc Zgeč : Haloze. (Sociološka studija) - ne-
objavljeni rokopis - s t r. 4- 5. 
31 J. Kerenčič : Studjj o naši vasi. Ljubljanski z,·on 
1936 - str. 406- 410 ; J. Kerencič : Zemljiški odnosi v 
J cruzalemolcih goricah. Maribor 1939. 
3 2 f. L' ratnik : Poljedelsko dclavsl\'O ,. Sloveniji. So-
cialni problemi slpvenslcih vasi, IT. zvezek, Ljubljana 193!! 
str. 24, 27- 31, 80-85. 
ohja'.'Tja Ura tlnik v svoji študiji, pove med 
drug.on: ,,Preskrbite 1na:m vsaj za poloviano oono 
krompirja 1in .km,uzo, ki sta naša glaVilla hran.a. 
Tiudi z 'delom bi to odslužili. sedaj pozimi, ko 
un.amo čas. Letina je bila slaba. zima ie. zaslužka 
nobene~.a . Od 26. 11'1(),,embra nisem ničesar zaslu-
žil i1n do pomladi mčesar 111e bom. Kar sem zaslu-
žil skoz poletj,e, to se sproti porabi. Zaslužek ie 
bil po_ 7 clin na elan. oh slabem vremenu pa 111ič. 
Zena Je delala od pomladi do jes611i, samo zato 
da je k'omaj odslužila stanovanje. Za stanovani~ 
je del~la meseono RO 10 dn;i, poleg tega pa še 
45 ch11 za košoek 2;emlje. ki sem jo 111ajel. Krupiti 
je treba vse. tudi drva lin mleko. Za jed smo 
štirje, za delo samo dva." sa Navedbe so tako 
prepričljive, da je komentar nepotreben. 
lin oe smo kritični ter podatkov anfoete 111e 
~-zamemo kot stoodstoilno resnico, temveč opo-
stevamo podatkie o povprdmi zaposlitvi pri vino-
gradniških delih v Halozah 111.a eno osebo, dobimo 
100 dni dela in ob dnini 7 din na dan je le tni 
zaslužek 700 dltn. To pa j,e 20-0 din manj. kot j,e 
::imašal povprečni mesefui zaslužek povpreanega 
slovenskiega delavca. in celih 10ffo/o manj kot na 
primer meseČlni zaslužek delavca iz papirnice v 
Vevč.ah.34 V:i.n:ič.arja pa bi morali šteti za kvalifi-
ciranega kmetij kiega delavca. Slabe letine in pa 
~osoodarska kriza j e udarila tudi viničarje. V 
letih 1929- 1931 je mašala dmna v Halozah sa-
mo 4.- d:i:n. Povsem je zamrlo delo l!la obnovi -
r~~olainje - :im tako o bili viničarji in kočarji vso 
zuno brez k.akršnegakoli 7,a,služka. Pojedli so se-
m~ki krompir in fiwl in se že vnaprej zadolžili 
pri kmetih, ki so jim dali rnekaj korure. Pri vsem 
tem pa so še stradali sami in 111ji.h0Yi otroci. Tako 
piše Pirc. ., ,a Ptujsloom polju pride na osebo 
dne\/ll10 240-40-0 g kriuha, v Slovenskih goricah 
manj, v Halozah pa min:imalna količina. V Halo-
zah prevladuj,e stalno glad med viničarii ... Ve-
lika vieč:ina j,e viničarjev, ki jim manjka živeža 
že preko zime . . . 50% od 1njih (viničarjev) se ine 
more zaposliti pri javnih delih zaradi onemoglosti 
in poma111jk&-ija oblekic ... " 85 
Prav pretresljive so 1t1i;otovitYe ankete, ki jih 
navaja v svojem članku , Haloški otroci, F a ki11.36 
aitežja je nedvomno u gotovitev. da je zaradi 
slabe :in -poma:njkljh'lC p11ehrane, oziroma v,eč .ali 
manj oitab1ega stradanja, ogromna ,-;eč.i,na v:i.n:i-
čarskih in baitarsk-ih otrok telesno n erazvitih (na 
100 otrok pridejo 3-4 pravilno razviti), duševno 
so mnogi wostali, slabo se izražajo, saj so v mla-
dosti često po vse cLni zaprti doma, ko mati iJn 
oče delata po dninah. In 111ič manj težko tlwii ne 
udarjajo podatki Gaberškove: Od mojih 41 
učenoev jih ima kruh: 14 stalno, 15 Yčasih. 11 
skoraj lllikoli. 1 11:ikoli. Mleka sploh ni pri hiyah . 
drugod i;-e. pij6 od časa do časa. Obleke iJn obutve 
primanjktuje itd. Ob ko11cu te strahotne izpo,·edi 
zaključuje - ,,P11edw,em rne dajajmo miloščine." s7 
"nu je evieda ~ovlQra o haloški deci ~1asploh. vini-
čarska pa je bila praviloma 1na rnajslabšem. 
Kdorkoli se je vsaj malo semanil z življenjem 
Yiničarjev, 'Vsak je lllgotavljal, da so 11jihove mezde 
52 
prenizke, d'a ob veliloom Tetinem garanj1u in ne-
prostovoljni zimski brezposelnosti stradajo in tudi 
sioer živijo bedino življenje. Da so lmltrumo in 
zdra\15tveno zanemarjeni, saj otroci zaradi po-
ma:njkanja obleke in obutve pozimi oesto niso 
hodili v šolo, pomladi in jeseni pa so jih starši 
zadrževali doma zaradi dela. Otroci so prepuščeni 
samim sebi, slab'o vzgojeni in zgodaj zag:rienjem. 
Starejši bratje :in sestre so praviloma vzgojitelji 
mlajšim. V tesnih stanovanjskih razl111Crah (po-
.zimi so spali marsikje vsi v '6l1i sobi!) in ob pija-
nosti staršev so ~ v rani mladosti 111a 111ajbolj grob 
način seznanili s spol!nim življ~j,em. Mlada vini-
čarska de kle ta so bila oesto predmet izkoriščanja 
gospodarja ali njegovih razbrzdanih sinov. 
Kiakšna je bila večina viničarskih koč, !IW1l 
najbolj zgovorno pove podatek, d.a so bile leta 
1954 ocenjene tna vrednost od 10 do 50.000.- cl:in 
in za takšno vrednost so jih viničarji kupovali. 
Mnogi pa kooe tn:iso hoteli krupiti, Irer niso imeli 
sredstev, da bi jo dali popraviti. 
Teh in podobinih ugotovitev so zhrali imeno-
vani in 111eimenova;ni avtorji mnogo. Seveda pa je 
treba fo tu poviedati, oepra v bo o tem še beseda, 
da !Iliso bili bistve..'Tl.o mč na boljšem tu'di sioer 
formalno samostojuri posestmi.ki - k.očarji, tisti, 
ki. so imeli do 1 ha posesti, pa 11udi viečji. Za vse 
to gradivo pa pravi Z tu pa In , da je le senca de-
ja!nskih raZimer, ki dM!es vladajo 111B našem po-
deže]ju.88 fu oeprav samo senca, je ta senca bila 
tako temna, beda ta.kio kriooča, da o njej IOi 
mogel -po em molčati !niti rež:imsk'i tisk n1ti 
uradina vladajoča politika. K,er pa rni.so bili spo-
sobJri niti voljni :resno rdevati problema, so govo-
rili o žalos~1i /llSOCli viničarjev :in jim kot beraoem 
občasno delili b11ezplaČin-0 ko.l'luzo. 
Ob takšnih raZimerah !ni čudno, če je bilo raz-
merje m,ed vi,tričarji in gospodarji stalno napeto 
:in več ali 1m1U1j sovražno, pa oetudi na zunaj to 
•ri bilo vedrno opamo. Gospo'darji so očitali 'Vini-
čarjem ldnobo, potuhnjenost, neza:i;nteresiranost 
lin premajhno skrb za viečji donos v vill1o_gr.a'du. 
V:i.Irič.arji pa so gospodarje dolžili, da jih grobo 
izkoriščajo iln živijo 111a račun njihovega garanja. 
Oboji so imeli po svoje _prav, le da prvi niso 
hoteli priznati, cia je viničarjev odnos do gospo-
darja in njegovega vinograda 111eposred:na posle-
dica 111evzdrmih razmer, v katerih je viničar živel. 
Bili bi pa 1noobjekfo,ni, oe 111e bi 1Ugotovili, da je 
bil odnos gospodarja do v:imičarja od primera do 
ss F. Uratn.ik: Poljedelsko delavstvo - str. 24. 
SI l\f. Krof ta: Zaslužek in življenjski nho delavstva pa-
pirnice v Vevčah. Telurika in gospodarstvo. Ljubljana 1940 
- str. 203. 
S5 J. Pirc: Prehrana prebivalstva. Socialni problemi 
Slovenske vasi, I. zvezek. Ljubljana 1938 - str. 102-103. 
36 B. Fakin: Haloški otroci. Sodobnost. Letnik IV. 
Ljubljana 1930 - str. 431-436. 
s1 Gaberšak: Vas v Halozah. Dejanje. Ljubljana 1939 
- Slr. 69- 74. 
ss T. Zupan: Proletarizacija kmetskega ljudstva. So-
dobnost 1940 - str. 438. 
primera raztioetn in da so biTi nekateri v svojin 
od/nosili bolj čToveškL socia-Tini in pravični. KTjuo 
t,em razlikam pa i,e bil vi.nič.ar po svojiem pol,o-
:r.ajlU najmanj zaščiten in zato lnajboli fakoriščan. 
Predstavljal j,e dejarnsko rnaibedineiši cfel rnašega 
airrameg;a proletariata. Rešitev njegove~?a pro-
blema j,e bila viezana samo na r,evolrucionamo 
spremembo obstoiečega stanja. oziroma, kak'.or je 
to misel izrazil Tuš e k , .,da je treba to socialno 
naj11ižie, politifuo zapostavljeno :i.'n gospodarsko 
izkorišč.aino ljudstvo oostaviti v popolnoma nov 
socialni in gmotni položaj !" 39 
Podatki o številu viničarj,ev. Id. jih posame2IDi 
nvtor_ji 1navajaio, so razliani in le približno toani. 
Po statistiQl'lih podatkili Tj1Udskeg,a šetja iz J.eta 
1931 je bilo zaooslietn.i.T1 v Slov-eniii pretefuo z 
d 111<_>1~-rad~šTdm delom okr-0g 14.oo·o ~iuoi ali nad 
f>OOO rodh:iin. To bi naj bili viničarii. V omenj,eini 
reaoluciii Stookov111e zv.ere viničarjev govorijo v 
ime!rfu 40.00-0 vin:ičarj,ev. 
Kot že IU~tovljeno. okupacij:, ni prinesla spre-
memb. 1narooe. nemško govoreči meščani - go-
sood.arii so še bolj oblasllno hodili po Halozah in 
'dali ob5utiti slovensk i Yiničarski raji , k'do j,e 
gospodar in k'do je li l.apec. 
Br:utalfnost, s katero so nacisti udarili po 111,aj-· 
osnovnejš:ili. naci011almh pravicah, j1e podkrepila 
razočara111je o b llleizpolnjenih efo()lno mskili priča­
kovanjih . in tako se i,e prvo lllav<luknje nekaterih 
hitro ohlaclilo. Hesn if no p1,epričanih prinooncev 
nfl 111.acisti med kmečkim liuclst,·om skoraj !ll i,so 
imeli Pač pa so oosamezlniki. ki so imeli že prei 
zveze s rptluis1d:mi komulnisti. fo leta 1941 začeli 
z organizacijo odpora. Ko na se i•e organizacija 
Osvohodil:ne fronte j,eseni let.'l 1943 razširila in 
utNlila. so bile r.edki'e hiše. kjer !Judje 111iso ak-
tivfno sodelovali. Značilno je, da so biTi med 
e:1,avnimi orgaillizatorji odpora prav vi111ičarii irn 
k'ooarji, sai so prav ti zaoutiTi, da jim lahko 
ustvari boljše pogoje za bodo&ost samo v osno- . 
vali spremooj,ena družba. 
Zmagovita in.arod,noosvobodilna voj:na :i!n soci-
alistiana revolucija sta z eno sv-0iih osnovnih cTe-
viz ,,Zemljo tistemu, ki jo obdeluie!" v veliki 
'meri turesničili sanj,e mnogih viničarjev, d a bi 
postali ponov1110 lastniki svoj,e 111ekdanj,e zemlje in 
da bi zopet bili v občitnski hiši svoji gospodarji. 
Leta 1945 so bila po odlolau AVNOJ z 'dne 
21. !novembra 1944 zaplenj,tma posestva aktivmh 
nacistianih sodelavoev. To so bili v glaV111em ptluj-
ski meščatni - frulturbundovci, ki so imeli svoja 
vinogradniška posestva v Halozah. Druge razla-
stitve so bile izvršene po zakon:u o agraruri re-
formi in kolonizaciji v Slo,·eniji ter po zruronu o 
razlastitvi posestev. ki jih obdelujejo kol0111i in 
viničarji. 
Del teh površin j,e bilo razdeljenih m ed nekaj 
sto agrarnih :iinter,esentov, predvsem nel<danjih 
viničarjev, iz ostalega pa sta se formirali dv4! 
državni kmetijs'ki gospo'darstvi - Zavrč in Pod-
lehnik ter dvie vinogra'd111iški ob'delovalni zadr,ugi, 
ki sta ju -0rgatnizirali bivši viničarji. 
53 
Večina haTošicifi viničarjev je bifa torej osvo. 
boj.ena grobega izkoriščanja l7Je ileta 1945. Se ,vedno 
pa so ostali v:iiničarji kmečkih vinogradov. Ti pt. 
so bili mnogokrat celo v težjem položaju kot 
tisti, ki so služili 1mešč.ainom. Z g e č jie Q tent 
napisal: ,,Sicer trdijo nekateri „pomavalci" Ha. 
foz, da gre viničarju pri kmetu s polja do'brol 
Toda ti „pomavalci" Haloz varajo ne viedc sami 
seoe ali pa varajo viede <:lr:uge in javnost ... Po-
vrš:i;ne vinogradov, ki jih imajo kmetje s polja, 
niso v splošnem niti dovolj velike, da bj J><>Šteno 
preii.vljale eno samo driuž:i:no. Kako naj živita na 
njih dve clružini, kmetova in viničarjeva? Clovek 
razume kmeta! Iz svoje krpe v:i,iograda poskuša 
izili:mti k-0likor mogoče veliko dl()hodkov, 1118 vi-
ničarja in 111jeaovo deoo ne misli. Kmet d'a vini-
čarju fudi živib, če jih ta zahteva ! Toda ta živila 
mora viničar z ,diel-Om 'drago odktupiti." 40 
Sicer pa so se mnogi Polanci zadržali do Ha-
ložalllov nasploh tako, kot navaja Zupan Jera-
jevo u~otovitev za prleške kmete: ,,Pravil:no pou-
darja .katoliški. ideolo'l g. Jeraj: Pr1eški kmet se 
kot zvišani fevdalec loci -0'd malega kmeta, :folarja 
in najemnika ter viničarja . . . med !njimi vlada 
slwraj razredrna ločitiev." 41 Z bo1ečiino v srcu so 
gledali km.,ečki viničarji 111a svoj,e bjvše tovariše -
mešča1nske viničarj,e, ki so kot svobodni proizva-
jalci iupravljali velika modema družbena gospo-
clarstva. Ne malokrat je bilo ČIUti: ,,Njih ste re-
šili, nas pa me!" In res je bil ta zadnji ostanek 
fevdalnih odnosov v krioeoem nasprotju s ~lpšnim 
stanjem in razvojnimi težnjami dl1užbenih oclno-
sov pri nas. ZakOill o odpravi v.iničarsf..-ih in po-
oobnih razmerij , ki ga je spreje la ljudska sku~-
ščina LRS <lJn,e 30. junija 1953, je to disonanc<> 
od~ravil in rešil tll.ldi problem kmečkih viničarjev. 
Vec sto Let staro v:iiničarstvo j,e bilo za vselej 
odpravljeno. 
Bivši viničarji, prej ponižmi slu_ge, so postali 
samozavestni proizvajalci - upravljalci. Revolu-
cio!narna sprememba, ki je je vesel vsakdo. kdor 
je oo ljudi pamal prej ! Po viničarskih hišah je 
zasvetila e lektrika, na iloV111ata tla so lllamestili 
lesene pode, 01,ll posteljah so se pojavile rjuhe, v 
čme lruhinje so postavili šoodilnike. Poleg k'.o-
potcev pojejo sedaj še radijski apar.ati. a mizi 
je sedaj vsak dan kriuh, ki ga j,e viničarski o trok 
pr,ej v,edino stradal. Otroci bivših viničarjev -
sedaj dielavoev - so bolje oblečeni kot tisti malih 
bnetičev in kooorjev. Redno zahajajo v šolo ter 
imajo vse šolskie knjige in di,uge potrebščine; 
mlnogi odhajaj<> v sreru1j,e šole. Odprta so jim 
vrata v svet, zato niso vieč zagrenjeni, potuhnjeni 
in klečeplazmi. To je 1110v r-0d, ki posluša pripove-
39 Il. Tusek: Posestne razmere in delovne prilike na 
naisih vi nskih goricah. Ljubljanski Z\'On LIX. Ljubljana 
1939 - str. H6. 
,o F. Zgeč: Halore (Sociološka študija) - str. 173 
do 174. 
0 T. Zupan: Pqsestna strukllura Slovenije - str. 165. 
<lovanje staršev o tnielc<lanjem trptjenju kot prav-
ljico o hiudobtne.m gospodarju ter izfuoriščanem in 
zatiranem hlapcu. Vinič.az,stvo ostaja samo še 
grenak spomin na tisto staro in tisočkrat prekleto 
domovino, ki je bila neč.ini samo hudobJ1a iroa.oeha. 
V Ha1ore, v ta ob stran potisnjeni in tnajbolj 
zaostali del s1ovienske rem ije, je začela preko 
bivših viničarjev. tega prej 111ajbolj bednega. kul-
tumo-prosYetino in zdraYstveno zaostalel!a s l1>ja 
našega 111aroda. prodirati ci";lizacija s hitnej;imi 
korald. ovi družbeni o<lnosi in uvedba moder-
Dimitrije Perišič 
nega proizvodnega prooesa pa ne Eiosta le na'd'aije 
spreminjala samo ljudi temvieč tu'di pokrajino. 
OPOMBA: 
Ceprav je Šl11dija močno naslonjena na podatke iz 
llaloz, veljajo osnorne ugotovitve za vinjčarstvo na sploh. 
:\lanjše razlike v konkretnih odno1ih med viničarji in go-
spodarji v Halozah. Slo,·cnsldh goricah in drugih ~inograd-
nih področjih bistva vinicarsh~a nt' spreminjajo. P11 tudi 
odpr11Ya ,-iniča retva je el11 povsod , bistvu po isti poti ! 
HIDROELEKTRARNA DJERDAP 
Os11ov111,e karakt ,eristike 
geografskega oko lja 
Djerdap Teži 111a meji srednje in spodnje Do-
nave in je jasna meja med srednieevropskim in 
,·zhod111oeuopskim Podonavjem. Funkcijo Djer-
clapa poudarjajo kot prir-0dno mejo področja ob 
zgor,njem in spodnjem delu Dona,·e. tako s fi-
zičnogoografskimi kot z drugimi posebnostmi 
svoje11=a okolja. 
lfejo Djerdapa je težko določiti. Vzdolž Do-
nave ~a deli meja med .Tugm,Iavijo •1 Rm11u11ijo. 
Kje se Djierdap začenja in kje končuje, določajo 
razliono. To je odvisno od lle1?;a, kako to pod-
ročje obrav111avajo. S hidrografsk,ega. goomorfo-
loškega in na splošno fizičnogeografskega vidika 
sta začetek in konec Djerdapa drugod. kot začetek 
in konec Djierdapa z vfdi.ka pJo,111e poti. Vendar 
lahko jemljemo za začetek Djerdapa Golubac, 
JcOinec pa pri vasi Kostol, 01ifo Klarlova. Djierclap 
j,e dol~ 107~ 114 km, odd.sno od tega. kaj ima-
mo pri preciznejšem določaniu za njegov začetek 
in konec. • 
Na tej relaciji Donarn na~lo izgubi značaj 
ra,'lllinske roke. ko pa se prebija skozi Karpate, 
postallle 111jieo tok hitrejši. bregom zna!Jno bolj 
strma. struga pa ožja :in globlja. 
Razdelitev Dj,erdapa 111.a ;\fali in \ ~eli.ki Djer-
dap. Kazan in podobno. ki jo vidimo tudi na 
naših zemljevidih, 111e kaže doYolj praYe geograf-
ske strukture Djierdap,s1. Djerdap je sicer enota, 
ki se razlikluj,e od ostalih področij oh Donavi. 
nmd.ar ga sestavljajo tudi manjše enote. ki se 
v morColo~em pogledu razlikuj,ej() med • eboj, pa. 
tudi ,. celotni fiz:iog111omiji in funkcionalnosti. Te 
manjše oootJe BO djerd.apske tesni in kotline, ki si 
izmenoma sledijo. 
Različni prirodni pogoji v ,kotlinah in tesneh 
so povzročili razliono delornnj,e človeka v teh 
enotah, predvsem pa so povzročili razli.ono go-
stoto 111aseljC111osti, razliČine tipe naselij, gospodar-
stva in tako naprej. 
OsnoV'nO karakteristiko prirode v tesneh pa· 
menijo: strma pobočja doline Donave, ozka do-
lina, ki je ponekod omej:eiia skoraj izključno na 
rečno strugo, ozka l'ečna straga. široka manj kot 
200 m , skalnata in gola pobočja, izrazito ne-
ugodna 'dispozicija glede na insolacijo (naša po-
bočja niso samo u lo strma, temYeČ tudi obr.njena 
proti se,,er,u), Yeli.ko število meglenih dni v letu 
in tako 1118prej. 
Kotline so preoej širše, imajo položna pobočja , 
reona struga je široka, tu je tudi aluvialna rav-
nina obseŽlllejša, z izraziticjšimi in širšimi tera-
sami. Povprečno šbevilo sonanih w- na leto je 
večje kot v tJesllleh, število meglenih dni p.a manj-
še. Aludalna ravnina in terase imajo bogatejšo 
ve~tacijo kot tesni. Vpliv .človeka 1118 spremembo 
pr1rodinih pogojev jre mnogo večji v 'kotlinah. 
aselja in prebivalstvo Djerdapa je sk001oontri-
rano v glaV!llem v kotlinah, v tesneh pa so le 
posamezne hiše in nestalna bivališča. Izjema je 
vas Bmjica. 
Po vsem Djerdapu, na 114 km dolgi obali, je 
deV1et naselij, ki imajo 11.610 prebivalcev. Obala 
DOltla,ic v Djerclapu ima majhno število 111.aselij in 
prebivaloev. V Djerdapu pride povprečno !lla 12 
km eno 111aeelje, na desnem bregu Do!nave pa je-
od Djerdapa do Beograda povpreano 111.a vsa.k peti 
kilometJer obale po en<> 111.aselje. 
Ker je Djerdap v geografsko-prometnem oziru 
praktično brez zaledja, oziroma ga od zaledja loči 
g~raoo ozemlj,e, ki g:a edino v v centralnem. de~u 
DJerdapa pI1eseka dolina Porečke reke, zaledJe ru-
koli lni imelo viel:ik'iega vpliva 1118 družbeni in go-
spodarski ra~-oj Djerdapa. Razvoj gospodarstva, 
prebivalstva naselij v Djrerdapu se je odvijal 
počasneje in v slabi splo~ integraciji z razvojem 
ožjega zaledja in področja ožje Srbije. Napačno 
pa bi bilo tolmačiti nizko stopnjo družbene in go-
spodarske razvitosti izkljuano z značilnostmi pri-
rodnih pogojev. 
Izrazito obrobni položaj glede 111a naše ozemlje, 
zgodovinski razvoj, dolgotrajna oblast tujih dere[ 
na Donavi, izrazita odvisnost od po1itiČll1ih spre-
memb in ostalih odnosov, zaledje, ki v dolgotraj-
nem razvoju IJ1i imelo momosti niti interesa, cla bi 
pospešilo razvoj djerda~lre obale Dona,·e, so 
bistveno vplivali 1118 danasnje mačilnosti geograf-
skega okolja Djerdapa.