MLADO JUTRO
št. 44. V Ljubljani, dne J. novembra 1940 Leto XL
1 nočnim letalom
in da bo treba misliti na spuščanje. Rad bi bil vedel še več o čudovitih napravah, ki so prav za prav šele omogočile nočno letenje in s tem osvobodile to mogočno sodobno prop' ""n sredstvo velike naravne ovire	se je letalo že spuščalo proti p ii ploskvi, čez katero so počasi kro/ni močni svetlobni prameni žarometov. Polovica Johnovega prvega poleta se je končala tako naglo, da je bil deček razočaran
John in Mick sta si do podrobnosti ogledovala vse letalske naprave v prostoru za pilota. Mick je mlademu, ve-doželjnemu učencu razložil, kaj je smernostno kazalo — v bistvu nič drugega kot radijski sprejemnik z okvirno anteno za določitev kraja in smeri letenja — kaj je variometer ali naprava za opazovanje in merjenje hitrosti dviganja in spuščanja letala, kako deluje samogibno krmilo in še mnogo drugih naprav. John je kar požiral Mickove besede in nič mu ni bilo prav, ko je Mick ugotovil, da se letalo že bliža znanemu pariškemu letališču Le Bourget
Letalo je gladko pristalo Stroj je predpisno zapeljal pred carinarnico, kjer so že čakali pripravljeni za pregled francoski cariniki »Dober večer, mojster Mick«, je nagovoril službujo či carinik pilota, ko je izstopi' in se napotil proti njemu. »Ho, ho. danes pa imate mladega gosta s seboj! Ta pa je lahko ponosen na vašo naklonjenost« Ko mu je Mick na kratko razložil, kdo je deček in zakaj ga je vzel s seboj, so mu vsi prisotni čestitali da je bilo Johnu kar sitno zaradi tolike ljubeznivosti. Francozi so se mu s svojim nastopom močno prikupili. Eden med njimi je vso posadko letala povabil v go-stilnico carinarnice: »Sedaj pa le br? vsi trije z nami na majhno zakusko in ukrepčilo«. Čeprav je polet iz Londona
v Pariz kratek, se je vendar vsem trem priletel slasten prigrizek ir? nekaj to plega čaja John je še vedno hi) središče zanimanja vseh navzočih ki so mu poklonili lepo sliko pariškes^ letališča na katero so se podpisali s neki fran coski pilot mu je podaril inaihen model pravega letala, ki se dviga kar z mesta v zrak Tako je John vesel in zadovoljen pozabil na spanie čeprav je bil vsak večer ob tem času že v postelji.
Ob istem času so sedeli v majhni umazani krčmi v zloglasni pariški ulici štirje sumljivci, ki so se vneto pogovarjali Ob kozarcu whiskvja je tekel živahen pogovor, ki ga je eden izmed njih, bivši vojaški pilot Zagoczy za-
ključil sedaj s temile besedami: »Le zanesite se name. Johnsson in jaz bova že odpeljala »voziček« Ni ga ki bi na-m? mogel to preprečiti Gospodo bova že uanala. nato zapeljeva pred Ostende kjer nas čakajo ostal' in zatem brž naprej po dogovorjenen: načrtu Se strinjate?« Ko so vsi prikimali je družba plačala svoj zapitek m odšla Kakšen »voziček« namerjajo ti možje, ki jih že obraz izdaja da ne ljubijo sonca in svetlih ulic, odpeljati' Kai naj njih načrt pomeni' Morda aroz' našim prijateljem kakšna nevarnost? Toda ti se je nedvomno ne zavedajo, ker se v prijateljski družbi Francozov tako brezskrbno zabavajo.
Menica:
Cigan
Cigan j"e nekje iztaknil steklenko žganja Ves vesel se je podal z njim proti mestu Ko je ugledal mitnico, se je spomnil, da bo treba od žganja odriniti nekaj dinarjev.
»Škoda bi jih bilo Morda se bo dalo prikriti,« tuhta ciganček in že stisne steklenko pod suknjič ter prekriža roki na prsih.
in žid
»Ali imaš kaj davku podvrženega?« trdo vpraša mitničar
»Kje bom vzel,« zajavka cigan.
Čakaj, da te otipam I«
»Ne boš me,« se zareži cigan in steče, kolikor ga nesejo njegove bose noge.
Ali mitničar ima pomagače.
»Za njim!« zakriči in že jo trije korenjaki ucvrejo za ciganom, ki izgine za bližnjim oglom.
Cigan če tudi uren kot je, dobro ve, da bo svojim preganjalcem le težko odpetal. In kakor v svoje odrešenje, butne tam na umazani stezi v starega Juda Izaka, s katerim sta se dobro poznala
»Za Boga, brate, skrij mi tole! Večno ti bom hvaležen,« zaprosi ciganče Juda in mu pomoli steklenko
Izak hlastno seže po žganju in ga skrije v svojo dolgo zamazano haljo.«
Cigan se zdaj bliskovito zaobrne in skoči na cesto tik pred svoje lovilce. Ti ga urno zgrabijo in tirajo nazaj na mitnico.
»Preiščite rokomavha!« kriči mitničar.
Možaki odpenjajo ciganu obleko, tipajo, vse preiščejo toda — nikjer nič.
»Saj sem trdil, da nimam,« se posmehuje cigan.
»Prav! Toda zakaj si potem tako bežal?« se jezi mitničar
»Nu, imam pač zdrave noge!«
Mitničar bi ga	bil v svoji besnosti
najrajši pretepel	Ker pa mu ne more
dokazati ničesar,	se z gnjevom obrne od njega
Po raznih ovinkih se pritihotapi k Izaku
»Jude, brate, daj mi žganjicol Skupaj se bova krepčala z njo!«
Ampak Izak je slab brate. Hinavsko zavije svoje debele oči in zahre-šči:
»Oprosti, ciganče! Nesreča! Ko sem hotel skriti tvoje žganje, so mi nenadno odpovedale roke Steklenka je padla na tla in se razbila.«
Ciganu se zablisnejo črne oči. V divjem srdu je videti strašen Saj je prepričan, da je Izak žganje skril in ga bo sam izpil Ve pa tudi, da če kakršno koli zagode temu lopovu, jo zagode tudi sebi. ker je varal oblast. Če tudi težko, vendar se obvlada in molče izgine.
Minulo je od tedaj nekaj let. Jud je pozabil na ta dogodek. Tem bolj se je pa spominjal nanj cigan.
Bila je velika povodenj. Cigan, ki je taboril tam v gozdičku, je stal ob naraslem potoku, ki je prav tisto jutro poplavil zasilno brv. Cigan, mlad in krepak, pravkar hoče peš čez potok, ko začuje za seboj čudno javkanje:
»Moj Bog, brvi nikjer, meni se pa tako mudi, — o j oh, prej oh —.«
Cigan se zaobrne. Pred njim stoji ves sključen — Izak.
Žila na ciganovem čelu se nabrekne.
EoEav nasmeh ma Sine oErog napetih nsten:
»Aha, ti si, prijatelj Izak. Mudi se ti, praviš. No, če daš za kozarec vina, te pa prenesem čez vodo. Daš?«
»Dam, dam, oh, kako si doberl«
Kakor otroka, vzame cigan suhega Izaka v naročje in stopi z njim v vodo. Na sredi naraslega potoka pa — štrbunk — telebi dedca v valove, sam pa skoči na drugi strani na suho.
»Človek, brat moj, reši me, reši — za Boga milega —« se dere Jud.
»Ne morem, brate! Roke so mi prav tako odpovedale kakor takrat tebi, ko si držal moje žganje,« se mu poroga cigan in prepusti Žida svoji usodi.
Kaj prav za orav
zbirate?
Zbiranje ni tako brez pomena, kakor mnogi menijo. Često dobimo tako vpogled v stvari, o katerih bi si drugače komaj mogli napraviti vsaj približno pravilno sliko. Velja pa predvsem zbirati kaj novega, zanimivega.
Nekateri zbirajo škatle vžigalic ali le napise na njih. Taka zbirka iz vsemogočih krajev, dežel in držav je resnično zanimiva, poučna in pri tem še lepo učinkuje. Poznamo dečka, ki se je
Stana Vlnšek:
Vsi sveti
1940
Ou j, brat in seetrjca, vseh mrtvih je dan. Vsak, ki nam je drag bil in ki ga več ni ta dan vsaj v spominu naj spet oživi, kot z zemljo, z ljubeznijo naj bo obdan.
Caj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Ne pomniš nikogar? Pa vendar Se ti ta dan vsaj tri lučke blesteče prižgi — saj brat je vsak mrtvi, čeprav je neznan.
Ćnj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Za prednike svoje lastne krvi katerih življenje zdaj v tebi kipi naj prvi bo tvoj plamenček prižgan.
Onj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Naj druga lučka svetlo gori na grobu, kjer spanje nevzdramno epi po težldh bojih vojak nepoznan.
ôuj, brat in sestrica, vseh mrtvih j« dan. Naj tretja lnčka tistim žari katerih ničesar ostalo ni, katerim nikdar ne bo grob izkopan.
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan ln danes ne veva ne jaz in ne ti kaj čaka nas v senci bodočih dni, kaj nam bo svetilo, ko boj bo končan.
posvetil taki zbirki že doslej s precejšnjim uspehom. Stanuje v obmorskem luškem mestu in pogosto zahaja v pristanišče s škatlicami vžigalic v žepu Ге zamenja mornarjem, k: se pripeljejo iz tujine, za škatle tujih vžigalic. Če zve, da bo kateri izmed njegovih znancev odpotoval v inozemstvo, ga obišče in poprosi, da mu naj s poti prinese nekaj vžagaličnih škatlic in še nihče mu ni zavrnil prošnje Škatlice, ki jih tako zbere, prime s kleščami in jih drži nekaj časa v pari materinega kotli-ča za kavo Nato potegne z njih napise jih posuši, dene v stiskalnico in jih nato nalepi kakor znamke v knjigo s trdimi platnicami in belimi listi papirja. Poleg pa napiše z lepopisno pisavo, kedaj je napis prejel, včasih tudi kako in druge zanimive podatke Tako si je nabral prav čudovito zbirko znanja o naši zemlji in prilikah v daljnem svetu.
Ban — Bosilek:
Zlato eabolko
Živela je žena, ki je imela veliko dvorišče. Sredi dvorišča je rasla jablana. Jablana je rodila vsako leto po eno zlato jabolko.
Ko je jabolko do7orelo, je prišla hudobna nevihta in ga odtrgala. Žena je imela tri sinove. Nekega leta je rekel najstarejši sin: »Mati, jabolko bo kmalu dozorelo. Daj mi nož in orehe. Sel bom in pazil na jabolko, da ga ne odnese nevihta.« Mati je odgovorila: »Težko ji ga boš iztrgal, sinko! To je nevihta. Z njo se ni dobro šaliti. Komaj jo ugledaš, je ona že bogve kje.«
»Naj gre, toda zdrava ne bo šla iz mojih rok!«
»Prav, sinko! Če že hočeš — tu imaš nož in orehe.«
Sin je vzem nož in orehe. Ko se je zmračilo, je šel pod drevo. Jedel je crehe in gledal proti jabolku. Sedel je in poslušal, od katere strani bo privihrala nevihta. Kmalu se je nebo stemnilo. Nekaj je zažvižgalo. Sin je pogledal — jabolka že ni bilo več. Šel je k materi in rekel: »Res je, mati. Z nevihto se ni dobro šaliti. Niti videl je nisem, ko je prišla in odtrgala jabolko.«
Drugo leto je rekel srednji sin: »Mati, daj mi nož in orehe! Letos grem jaz pazit na jabolko.«
»Tudi ti ga ne boš rešil, sinko! Če pa
že hočeš — pojdi. Tu imaš nož in orehe!«
Ko se je zmračilo, je šil sin pod drevo. Jedel je orehe. Nevihta pa je prihitela nad njegovo glavo in odnesla jabolko.
Tretjega leta je rekel najmlajši sin:
»Daj mi nož, mati! Letos bom jaz straži! jabolko!«
»Orehov ne maraš?« se je zasmejala mati — »Vzemi jih, da boš imel kaj prigrizniti. Jabolko pa — morda ga rešiš, morda ne, ali misliš, da se bo tebi posrečilo, kar se ni tvojima bratoma?«
»Ne smej se, mati! Daj mi nož, kasneje se bova pogovarjala.«
Vzel je nož. Ko se je stemnilo, je brat splezal na drevo in se vsedel blizu zlatega jabolka
Okrog polnoči je prišla nevihta. Segla je po jabolko. Sin pa je zamahnil z nožem. Ranil jo je. Nevihta je za šumel a in se vrnila. Sin pa je odtrgal jabolko in ga odnesel materL
Ko ga je mati zagledala, je zaklicala:
»Dobro sinko! Prekosil si tvoja dva brata!«
Zjutraj je najmlajši povabil starejša dva, da gredo iskat nevihto. Napotili so se po krvavi sledi.
Hodijo, hodijo — pridejo do neke luknje, kjer se je prenehala krvava sled.	•
»Tu noter je šla,« je rekel mjmlaj-ši. »Enega moramo spustiti v luknjo.«
»Spustita mene,« je rekel najstarejši.
Privezala sta ga za vrv in spustila navzdoL
Ko je prišel do sredine, se je prestrašil, zamajal je vrv in brata sta ga potegnila ven.
Spustili so srednjega Tudi on je kmalu zamajal vrv. Potegnila sta ga ven.
Tedaj je rekel najmlajši: »Spustita mene! Če bom zamajal vrv, me spuščajta, spuščajta, dokler ne pridem do tal.«
Brata sta ga spuščala, spuščala, dokler ni prišel do dna. Stopil je malo naprej. Zagledal je svetel dvorec Pokukal je skozi okno Znotraj so bile tri deklice. Dve sta se igrali z zlatimi jabolki, najmanjša pa se ie igrala z zlato miško na zlatem podstavku
Mladenič je potrkal po oknu in za-klical:
»Hej, deklice, odprite!« Oglasila se je najmanjša: »Ali veš, kam hočeš, mladeniž? Tu prebiva hudobna nevihta Zdaj je silno jezna Vsako leto hodi na gornji svet in prinese zlato jabolko Zdaj pa je prišla ranjena in ničesar ni prinesla. Če te vidi, te bo pogubi la.« »Zakaj pa vas ne pogubi?« »Tudi nam ne bo prizanesla. Zato nas je pripeljala sem A še nas pusti pri življenju, ker ji pazimo na hišo. Zdaj nas obsipa z igračkami.«
»Spustite me noter, deklice,« je rekel mladenič »Ne bojim se nevihte. K njej sem prišel.« Ogïasila se je druga deklica: »Beži. dečko' Pojedle te bo! Tudi nas bo pojedla, če te pustimo noter.« Mladenič pa ie odvrnil:
»Odprite mi, odprite! Pogovoril se
bom z nevihto in vas rešil.«
Najmlajša mu je odprla. Mladenič je stopil v sobo, kjer ie bila nevihta. Tiho je storil k njej in ji porinil nož v srce Nevihta je izdihnila.
Mladenič je vzel deklice s seboj Šli so k vrvi. Najprej je privezal za vrv najstarejšo in zamajal vrv Brata sta jo dvignila Potlej je privezal srednjo. Tudi njo sta dvignila Ostala je še najmlajša. Ko je tudi njo zvezaJ za vrv, je rekel:
»Nemara se bosta brata zaradi tebe sprla in me pustila tu Naj napravita, kakor hočeta Če me ljubita me bosta izvlekla Če pa ne — Bog z njima!«
Deklica je snels s prsta zlat prstan, mu ga dala in rekla:
»Vzemi ta prstan' Čudežen prstan je to. Če se bosta brata zaradi mene sprla, bom zahtevala čarobno obleko, ki mi jo lahko da samo tisti, ki ima tale prstan Če te brata ne potegneta ven boš padel še niže Tam sta dva ovna — beli in črni Če padeš na črnega, boš odšel v spodnji svet.«
Mladenič je zamaial vrv Brata sta dvignila tudi najmlajšo deklico.
Čez malo časa se je pod mladeničem zasvetlikalo in poletel ie navzdol Letel je. letel — in padel na črnega ovna Ta ga je ponesel na spodnji svet potlei pa je izginil.
Mladenič je šel. kamor so ga nosile noge Hodi hodi — in pride v prestolnico spodnjega kraljestva. Na robu mesta je zagledal majhno kolibico.
ipiMgT

3.5 o
Pokukal je skozi odprto okence. Videl je sključeno ženico Mesila je kruha. A mesila ga je s slino.
»Pomagal ti Bog, babica!« je pozdravil mladenič.
»Bog daj dobro, sinko!« je odvrnila starka.
»Babica, ali nimaš vode, da s slino mesiš kruh?«
»Ej, sinko, kaj naj storim! Trpim pred hudim zmajem! Zastražil je vse vrelce Ne dovoli nam niti kapljice vode. če mu ne damo deklice, da io požre Imela sem šest hčera Dajala sem dajala — vse sem mu da!a Zdaj mu bo cesar poslal svojo hčer — potlej bo imelo vse mesto dovoli vode «
»Babica!« je rekel mladenič. »Povej
mi, kje je cesarjev dvor Pomeniti se hočem z zmajem.«
»Ah. sinko, če bi le mogel, če bi le mogel, če bi le mogel! Mnogo mladeni-čev je ze pogubil prokleti zmaj!«
Babica je stopila iz hiše, pokazala široko ulico in rekla:
»Pojdi po tej ulici in prišel boš pred cesarsko palačo.«
Mladenič je šel k cesarju. Stopil je predenj se mu prikloni! in rekel:
»Častiti cesar, dovoli mi. da jaz odpeljem tvojo hčer pred zmaja!« Car je zmaja! z glavo in odvrnil: »Ali ni dovolj, da bo umrla moja hčer tucH ti se hočeš oogubiti?«
»Nič se ne ve, častiti cesar, morda se bova vrnila oba živa in zdrava.«
(Dalje r 'njlč.)
m4l jutrovčki
JjPIšEJO ...
Dragi stric Matici Tukaj Ti odgovarjam na Tvoj novi natečaj. Jurček, ubogi va-Jenček, ki dela od jutra do večera, si vzame za malico kos kruha ln steklenico mleka. Po nesreči pa mu pade na poti v mesto steklenica na tla ter se razbije. Mimo pride mestni poba lin ter se zareži: »Glejte ga hribovca zabitega! Čudno da še glave ni Izgubil!« Nato pa pride mimo dobra deklica ter reče: »Ubogi deček. Danes bo moral biti ves dan lačen!« ter odide žalostna naprej.
Tako sem Ti odgovoril na Tvoje tri sličice ter Ti kličem: Zdravo!
Vlsočnih MIlan, П1. razr. mešč. Sole, Cregnjevec, p. Slov. Bistrica.
Dragi stric Matic! Jankov bratec Peter je bil bolan. Na vso moč je tožil, kako ga ščiplje pc trebuhu. Mati je poslala Janka y lekarno po kislo vodo. Hitro se je odpeljal tja. Ko pa je Peter slišal, kaj se bo zgodilo, je ušel od doma, da bi na kak način preprečil prihod zdravil. Medtem se je pa Janko že vračal z zdravili. Lahko si mislite Petrovo veselje, ko je Jarku padla steklenice je prišla tudi mala Francka. Ko minile bolečine v trebuhu. Mimo razbite steklenice je prišla tudi malo Francka. Ko je videla, kaj se je zgodilo in spoznala vsebino steklenice, je rekla: »Ta zdravila bi gotovo pomagala mojemu bratcu Mihcu, ki Ima tako grozne bolečine v trebuhu, a nimamo denarja, da bi jih kupili,« in je žalostna odšla naprej.
TTrSič Jelka, učenka osn. Sole v Ljubljani VIL
нвмавввшвмви
Dragi stric Matic! Ko se prvič oglašam
v »Mladem Jutru«, Te prav lepo prosim, ne vrzi mojega dopisa v tisti nenasitni koš. Kaj pomenijo tiste tri slike v »Mladem Jutru«? Delavec, ki se pelje s kolesom, Je nakupil v trgovini živila. Steklenico z jedilnim oljem je dal v žep nahrbtnika. Steklenica je bila precej velika in malo mastna. pa je padla na tla ln se razbila. Deček, ki je šel z njim, se je škodoželjno smejal in si mislil: Zakaj si pa dene tako veliko steklenico v žep Deklica, ki je šla mimo te nesreče, se je začudila. Kolikšna nesreča v sedanjem času za ubogega delavca Težko zasluženi denar, poleg pa pomanjkanje jedilnega olja. Ubogi delavec! Te pozdravlja a sokolsklm pozdravom
Dušan Schônlleb, učenec rv. razr. ljudske šole, Trbovlje I, Retje 8S.
Dragi stric Matic! Tudi Jaz sem se udeležil rvojega natečaja, ki mi zelo ugaja. Mislim si, da ne boš vrgel mojega pisma v svoj požrešni koš
Rudar se pelje з kolesom na delo. V nahrbtniku ima steklenico mleka in kos kruha. Ker je doma nahrbtnik slabo zavezal, se mu je na cesti odvezal in steklenica z mlekom 1e zdrknila na cesto ter se razletela v črepinje. Mimo je prišel ravno tedaj poredni Mihec, ki se je začel krohota-ti ter na ves glas kričati: »Rudar bo pa danes namesto malice skozi prste gledal.« Tedaj pride slučajno mimo Anica, ki se ji rudar smili, pogleda v črepinje in mleko ter reče- »Ubogi rudar ne bo Imel danes čisto nič za pod zobe!«
Zdovc Jurij, 1. razred viš. ljudske Sole. SI. Konjice št. 101.
Deček se pelje s kolesom v šolo. Iz nahrbtnika mu pade steklenica mleka. Souče-nes se smeje razlitemu mleku ln črept-"
« «pl-
njam. Deklica se čudi in se ji zdi velika
škoda. Deček se ji smili.
Bevc Danilo, uč. III. razr. osn. šole v št. Janžu na Drav. polju.
Kaj imam na svetu najrajši. Najrajši imam punčko. Ime ji je Metka. Prinesel mi jo je Jezušček. Imam tudi posteljico in voziček za njo. Težko jo zapustim, kadar grem v šolo, ko pa pridem domov, se začnem takoj igrati z njo. Večkrat jo previ-jem. Lepo Te pozdravlja
Zdenka škerlj, uč. П. razr.. Ljubljana, «esljeva 13.
Dragi stric Matic! Prvikrat v svojem življenju sem se oglasil v Tvojem kotičku. Vprašal me boš, zakaj se nisem oglasil prej? Nisem bil še tako izurjen v sestavljanju spisov. Bal sem se namreč tvojega nenasitnega koša. Toda, zdaj sem se opogumil in tukaj Ti pošiljam moj prvi prispevek: Razbita steklenica. Po cesti se je peljal deček. Iz nahrbtnika mu je padla steklenica na tla ter se je razbila. »Cemu mi bodo črepinje!« si je mislil ter se je odpeljal naprej.
Mimo je prišel šolarček. Mislil si je: »To t»o jezen kolesar, ki si bo na črepinjah predrl kolo!« Brcnil je v nje ter odšel dalje. Za njim je prišla deklica. Začudila se je: »Joj, kdo je pa toliko kave polil? Sosedova Anica pa še mleka ne dobi! Ko so pa taki revčki!« še enkrat je vzdihni-la ter je odšla po cesti naprej.
Upam, dragi stric Matic, da moje pisemce ne bo zgrešilo poti v kotiček »Mladega Jutra«! Zdravo! Te pozdravlja
Božidar Robida, dijak L drž. real. gimn. v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Na vprašanje »Kaj imam na vsem svetu najrajši, je pač najlažje odkritosrčno odgovoriti. Najljubša na vsem svetu mi je moja ljuba, dobra In skrbna mamica. Res dobro se mi godi, vedno skrbi, da sem snažna in lepo oblečena pa da nikdar nisem lačna.
Veselim se, kadar dobim v šoli kako pe-tico, kajti rada mamici napravim veselje in ji pokažem, kako jo imam rada. Vselej dobim od mamice poljubček in podobico, časih celo 5 din za hranilnik. Zvečer ko grem spat vedno molim in prosim ljubega Boga, da mi ohrani mojo zlato mamico. Te prisrčno pozdravlja Tvoja
Jelisava Besednik, IV. razr. II. drž. dPkL ^ole v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Ker se danes prvič oglasim v Tvojem kotičku, Te prosim, da ne boš mojega pisma vrgel v koš. Pošiljam Ti spis k sliki v »Mladem Jutru«. Janezek se pelje s kolesom v šolo. V nahrbtniku si je vzel s seboj mleko. Med vožnjo mu zdrkne steklenica na tla in se razbije. Za njim hiti Peter v šolo in se mu
škodoželjno posmehuje, češ »meni ae kaj takega ne more zgoditi, ker se ne peljem s kolesom.« Nato pride Marjetica, zagleda razbito steklenico z razlitim mlekom, pa prestrašeno zakriči: »Joj, skoraj bi stopila v črepinje, komu neki se je tu zgodila nesreča!« Te pozdravlja Tvoja zvesta čitateljica »Mladega Jutra«
Jelisava Besednik, IV. razr. II. drž. dekliške šole v Ljubljani,
Dragi striček Matiček! Dolgo si že želim biti Tvoj prijatelj, a do danes si še nisem upal, sedaj pa, ko obiskujem že I. razred srednje šole in me v šoli že vikajo, si pa mislim, da tudi s Teboj lahko dopisujem. Pridružujem se k Tvojemu vprašanju, kaj pomenijo te tri sličice.
Peterček se pelje na šmarno goro. Ko se bliža št. Vidu, mu zdrkne steklenica s čajem na tla. Ubogi Peterček tega niti ne opazi. Tudi porednega Mihca pripelje pot mimo mlake. Ta porednež prasne v smeh in reče za odhajajočim Peterčkom: »Peterček, ali seješ steklenice s čajem?« Pridna Milena hiti na Sv. Katarino. Ko zagleda črepinje, reče prestrašena: »O ti ubogi Peterček, sedaj ti bo krulilo v želodcu!« Lepo te pozdravlja
Maver Emil, dijak I.a I. drž. real. gimn. v Ljubljani.
Dragi stric Matic. Danes se prvič oglašam v »Mladem Jutru«. Ker se dosedaj iz
naše vasi ni nihče oglasil, sem se namenil, da jo jaz malo opišem. Moja vas se imenuje Liboje. Leži na levem bregu Savinje. Skozi vas teče potok Bistrica, v katerem se poleti kaj radi kopamo in plavamo. Vas je obdana od visokih hribov, poraščenih z iglastim in listnatim drevjem. Na majhnem griču stoji cerkev »Sv. Neže«, odkoder je zelo lep razgled proti Petrovčam. šolo imamo 4-r?rr«dno. Lepe pozdrave Ti pošilja
Laznik Edvard, m",. Ш. razr. ljudske šole Uboje.
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v Tvojem natečaju. Odgovarjam Ti na sličice, ki so bile v »Mladem Jutru«. Mladi šolarček se je peljal s kolesom v šolo. Ker doma ne bo imel kosila, mu je mamica vtaknila v nahrbtnik steklenico kave in kos kruha, nevedoč, da je nahrbtnik raztrgan. Med vožnjo mu je steklenica padla na tla in se razbila. Mimo teh črepinj je prišel cestni fantalin in se smeje tej nesreči. Prišla je tudi neka deklica, ki se jI je smlil deček, ker bo moral biti brez kosila. Zdravo! Te pozdravlja
Rasteh ar Zvon ko, dij. Ua0. gimn. v Ljubljani.
Rešitev posetnic Sadjar, mornar, brodar.