Vredni« t vo:
Sehilleijeva cesta štev. a.
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
"itr,,., . f/ # »
List izhaja vsak dan razun ne-dfclj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne ' sprejemajo. V" * *
Anonimni dopisi se ne nva-* žujejo.
HARODHI
NEVNIK
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. &. Naročnina znaša za avstro* ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-60 četrtletno . . . K «-80
mesečno . Za NemCiJo
celoletno .
K 2-10
K 28'-
za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 291.
Telefonska iievllka 61.
Celje, v četrtek, 22. decembra 1910. c.k.«i r.e«n «*.•». Leto n.
O našem narodnem časo-pisju ob novem letu.
Piše dr. V. K.
Dobil sem mnogo dopisov, naj kot politik bodisi na shodu ali v dopisu v tem važnem času zavzamem stališče nasproti spodnještajerski slovenski javnosti glede dogodkov pri našem časništvu. Prazniki so pred durmi, tudi Novo leto; ni mi mogoče o tem vprašanju, ki je seveda nujno, govoriti pravočasno na javnem shodu, ker bi prišlo poročilo nekoliko pozno v javnost, naročniki našega časništva pa ne morejo več čakati. Kaj bode kdo naročil po Novem letu, mora si biti v malo dneh ali urah na jasnem. Če se torej na moje mnenje polaga kakoršna koli važnost, dovolim si svojim čislanim prijateljem tem potom sporočiti nekoliko lpislij o dolžnostih slov. narodnjaka glede časni-5tya.
Sklep, da se združita z Novim letom »Narodni Dnevnik« in »Slovenski Narod«, gotovo ni bil nepremišljen. če se je to sklenilo, morali so biti za to razlogi. To nam naši prijatelji lahko verujejo. Nemci in mariborski duhovniki se v svojem časopisju navidezno naslajajo na tem sklepu, češ, s tem Se je izkazala Narodna stranka kot — premagana. Ali so imeli spodnještajerski Nemci že svoj dnevnik, ne 2 leti, vsaj 2 tedna? Aii se je mogočna slovenska klerikalna stranka povspela sploh do misli, da bt mogla izdajati slovenski klerikalni dnevnik za Štajersko? Niti eni niti drugi ne morejo o tem niti sanjati. Mi Narodna stranka pa o štajerskem narodnem in naprednem dnevniku nismo samo sanjali, 2 leti smo ga častno izdajali. Ponosni smo še danes na duševno višino, na kateri je stal naš »Narodni Dnevnik«, ki je v mnogih odličnih narodnih vprašanjih bil v slovenski politiki vodilen in mero-dajen. Hvaležni smo našim sotrudnikom in zlasti našima neumornima urednikoma, ki sta kljub »obmejni justici« prenašala vse žrtve za svoj list nasproti nemškemu in klerikalnemu furorju. Čast tudi našim požrtvovalnim naročnikom in podpornikom, med katerimi nismo našli po večini onih, ki'bi po svojih močeh lahko žrtvovali, ampak po večini naše prijatelje, ki so sebi in rodbini — od ust pritrgovali. Delo, katero je opravilo naše narodno časopisje zadnja leta na Štajerskem, je neizbrisno. Našega dela nam ni žal in nam ga ne bode žal. Ali bi ne mogli naprej? Ali nam je treba prenašati očitanj Nemcev in prijateljev klerikalcev, da smo »v bankerotu«? Naši prijatelji naj nam v tem oziru zaupajo. V našem težkem političnem boju so nam klerikalci in Nemci že pogo-stoma priznali, da naša taktika ni bila slaba, da spio nasprotno ravno isti imeli mnogokrat zahvaliti znatne uspehe.
V obstoječih političnih razmerah jaz niti trenutek ne dvomim, da je bila združitev »Slov. Naroda« in »Nar. Dnevnika« taktično zelo na mestu. Če se vsi naročniki »Narodnega Dnevnika« naročijo ž Novim letom na »Slov. Narod« in če bode Štajersko uredništvo »Slov. Naroda«, ki ostane v tesni stiki z našo strankino organizacijo, storilo svojo dolžnost, tedaj nismo stvarno nič izgubili, ampak pridobili, Nemci in klerikalci pa naj gledajo, kako pridejo pri našem »bankerotu« na svoj račun. Povdarjati pa moram, da smatram za moralično dolžnost in tudi kot korist naše Narodne stranke, skrbeti v prihodnjih dneh ne s pasivnostjo, ampak * vnemo in agitacijo za obilo naročevanje »Slov. Naroda« mesto »Narodnega Dnevnika«.
Toda slovenski kmet in delavec po večini ne bere dnevnika, naj se imenuje kakor koli. Kakor skale v sredi razburkanega morja stoje raztreseni po celi Spodnji Štajerski neupogljivi naročniki našega tednika »Narodnega Lista«. Kot pregnanec se je moral pred domačo slepoto in dobičkarijo umakniti ob početku izhajanja izven Štajerske v Krško, V Celju ga v takratnih razmerah — proti gotovemu plačilu niso upali tiskati. Danes stoji pred nami trden in udomačen kot domačin, ki se ne da izgnati. Priznati moram, da je trpel zadnje leto na vsebini na korist »Dnevniku«, tudi v tem oziru se more pričakovati le ugodne spremembe. Naš »Narodni List« ostane in mora ostati naš ljubljenec, pun-čica v očesu Narodne stranke, manjkati ne sme v nobeni zavedni narodni hiši, manjkati ne sme niti slovenski zavod niti slovenski obrtnik, ki bi ne privoščil temu zaščitniku narodne ideje majhne podpore tudi v obliki plačane objave tekom leta. Kakor se klerikalna stranka bori za vsakega posameznega naročnika »Slov. Gospodarja«, tako naj ve-
lja agitacija pravih narodnjakov naročevanju tega pravega ljudskega lista.
Žalibog je pa pri nas udomačena zla navada, da Slovenci skoro bolj in z manjšo nevoljo podpirajo nam sovražno nemško časopisje nego slovensko. Poglejte si n. pr. le slovenske odjemalce »Ta-gespost«! In vendar imarto v novejšem času na Slovenskem nemško pisani list »Siidsteirische Volks-Stimme« v Celju, katerega bi morali Slovenci, če že nemške liste naročajo, v prvi vrsti upoštevati. List se neustrašeno bori zoper nedo-statke v našem javnem življenju, zoper katere se tudi slovensko časopisje desetletja ljuto rritožuje. Ako bomo rajši podpirali nemške liste, ki zagovai-jajo polivanje Slovencev s tinto, ali one, ki se borijo zoper pijavice, ki izsesavajo vse ljudstvo brez razločka narodnosti? Če upoštevamo nemško pisano časopisje, okleniti se moramo le onega, ki hoče mir med obema narodoma dežele in ne uničenje Slovencev. Mirno torej lahko priporočamo pristašem, ki tudi nemški čitajo, le »Siidsteirische Volks-Stimme« v Celju, ki se tiska v lovenski tiskarni in ki noče in ne — sme škodovati slovenskim interesom.
Vsled vsestranskih pozivov sem torej v teh vrsticah povedal svoje mnenje o vprašanju nišega časopisja. Smatral sem to za svojo dolžnost. Pozivam pa tudi vse prijatelje, da se zavedajo važnosti zadnjih dnij leta za časniška podjetja. Dnevi do Novega leta so bojni dnevi, katerih ne sme pre-spati nobena stranka, ki si je v svesti, da je njeno časopisje njeno glavno orožje.
Politični odsevi.
Šusteršič bi rad postal minister! — Bodoči avstrijski kabinet. — Po angleških volitvah.
Splitska »Svoboda«, glasilo drž. posl. dr. 'Smo-dlaka, piše o zadnjih dogodkih v avstrijski poslanski zbornici sledeče: Za začasni proračun so glasovali od nacijonalnih strank vsi Nemci, Poljaki, Rumuni in skoro vsi prisotni Jugoslovani obeh klubov. Proti dovolitvi začasnega proračuna z a tri mesece so glasovali s socijalisti vsi Čehi, liberalni Italjani in nekaj svobodomiselnih Jugoslovanov, dočim so se klerikalni Italjani od glasovanja popolnoma odstranili. Sprememba v dosedanjem stanju večine je v toliko nastala, ker se večina Italjanov, razočarana in zapuščena glede vseučiliščne-ga vprašanja od vlade in Nemcev, ni hotela pridružiti svojim dosedanjim zaveznikom. Na drugi strani pa so zapustili Jugoslovani svoje d sedanje češke zaveznike in glasovali po željah vlade. Osobito nagel je bil preobrat pri Slovencih v Šusterši-čevem klubu. Pred glasovanjem je posl. Korošec v imenu slov. klerikalcev poda! izjavo, da glasujejo za začasni proračun, ne sicer zaradi tega, da bi bili na uslugo odstopajoči vladi temveč za to, da zadostijo državni potrebi in preprečijo vlado § 14., katerega bi sicer ministerstvo porabilo, ako ti se mu ne dovolil začasni proračun. Komaj deset dni poprej pa je izjavil posl. Verstovšek ravno nasprotno, da če glasovati proti proračunu. Takrat ta gospod ni prav ni mislil na državne potrebe in nevarnost § 14. No — poreče kdo, da je uplival na preobrat pri Šusteršičijancih odstop Bienerthove-ga kabineta. Prej so hoteli(?) vreči Bienertha in zato mu niso mogli dovoliti proračuna; sedaj je Bienerth navidezno padel in razlog opozicije z njim. Ali niti tako ne morejo opravičiti slovenski klerikalci svojega naglega obrata ua desno, ker je isti dr. Korošec pred dvema dnevoma, co Je po
Bienerthovem padcu, izjavil v (židovskem!) listu »Zeit«, da bodo slovenski klerikalci glasovali proti začasnemu proračunu. Torej ni vplival padec Bie-nerthovega kabineta na »divje opozicijonalne duhove« v slovenskem klubu tako, da so postali naenkrat krotki, temveč nekaj povsem drugega. Kaj je to, za to večina Šusteršičevih soldatov tudi ne vpraša, ker se je naučila slepo pokoravati komandi. Šusteršič hoče postati minister: to je cela njegova politika ln krščanstvo. Danes ali včeraj mu je kdo od ministrov pošepetal v kuloarjih: morate glasovali pro — in on je čimpreje polizal, kar je včeraj pljunil in dal »befel«, da se glasuje za proračun.« — Priobčili smo te vrstice iz splitskega lista, da vidijo naši ljudje, zakaj se dr. Krek krega po »Slovencu«, da nekateri klerikalci berejo tudi napredno časopisje. Pri takem postopanju v parlamentu prihajajo morda celo največjim backom med klerikalci čudne misli, zlasti če se spominjajo, da
so lani klerikalci še na sramotnejši način pomagali vladi z luže. Pri tem je tudi umljivo, da zahteva Krek slepo pokorščino Šusteršiču in molk o »taktičnih razlogih klerikalnega postopanja. Kajti lepo bi res ne bilo, če bi zvedeli vsi ljudje, da ribniški prerok ne išče na Dunaju nič drugega ko »ekscelen-co« in — ministersko penzijo. Ta dobri in mili narod pa naj strada in poginja — kaj to mari duhovnikom in klerikalnim, samo po denarju hlepečim politikom?
Kakšen bo bodoči avstrijski kabinet? »Pester Lloyd« priobčuje v svojem dunajskem dopisu nekatere, deloma že znane podrobnosti o morebitni sestavi novega ministerstva. Do sestave ne pride pred Novim letom; čaka se, kako potečejo češko-nemške spravne konference, ki se po Novem letu zopet snidejo v Pragi. (Pravzaprav bi ne bilo tega izgovora treba; kajti da ne dojde do nobenega rezultata, za to bo že Bienerth v svojem lastnem interesu poskrbel. Op. ur.) Na odločujočih mestih se bojda zahteva, naj bi dobile portfelje ministerske-ga predsednika, ministra za notranje zadeve in uk ter bogočastje osebe, ki so ali uradniki ali pa izven narodno-političnih bojev stoječi možje. (Ali se more kot takega smatrati grofa Stiirgkha? Op. ured.) Minister za domobranstvo bo general. Za zasedanje ostalih portfeljev pa bode imel ministerski predsednik popolnoma proste roke. Pisatelj sodi zategadelj, da bo sestava bodočega Bienerthove-ga kabineta popolnoma podobna sestavi sedanjega. — Pomniti moramo, da je »Pester Lloyd« ogerski organ zunanjega ministerstva in zategadelj je sklepanje njegovega dopisnika precej podobno razpoloženju v vladnem in nemškem taboru. Ni nam treba zategadelj upati od bodočega ministerstva prav ničesar dobrega.
.
Volitve v angleško poslansko zbornico so končane in podati moremo v naslednjem končne številke. Da se vidi prav jasno majhen razloček med decemberskimi in januarskimi volitvami, priobčimo sledečo tabelo:
kler. napr. liber. socij. Irci Irci konserv.
December 1910 271 43 74 10 272 Januar 1910 275 40 71 11 273
Vladna večina znaša sedaj skupno (liberalci, socijalisti, klerikalni in napredni Irci) 398 glasov napram 272 konservativcem; ojačila se je za jeden celi glas. Napredni Irci (O' Briennisti) bodo namreč tokrat potegnil z vladno večino, ker pride najbrž vprašanje gosposke zbornice če na do rešitve, pa vsaj na razpravo. Zgornji pogled kaže, da le razloček med januarskimi in sedanjimi volitvami prav malenkosten. Ali stal je volini boj do 50 milj. kron za agitacijo — neglede zgub, ki jih je trpela obrt in trgovsko, ker so bile volitve baš v božičnem času. John Buli si sicer lahko privošči takšen šport — a jezi ga vendarle in sodi se, da pride na vrsto tudi vprašanje reforme volilnega zakona.
Štajerske novice.
v Družblna šola na Moti je te dni dobila
pravico javnosti. Upamo, da se bode odslej še lepše razvijala, dasi ima 2e sedaj lepe uspehe, odkar se je izpremen;la iz dekliške enorazrednice v mešano dvorazreduico.
»Liberalni polom v Celju«. Pod tem naslovom prinaša včerajšnja »Straža« za svojo korist pisan članek, v katerem je nakopičenih neštevilo neresnic o Zvezni tiskarni in trgovini v Celju, ktere lastnik je društvo Zveza slovenskih posojilnic v Celju. O razmerah v podjetjih ima besedo edino občni zbor, ki se bode vršil v malo dnevih. Tam se bode dognalo, kako nesebično in požrtvovalno je sedanji odbor v podjetjih gospodaril in da ni napravil niti enega novega dolga. Izkazalo se bode tudi, da je tiskarna imela doslej v gotovini nad 100.000 K dohodkov od »liberalnega« tiska, brez kterega bi ne bila sploh mogla uspevati. Z neresničnim pisanjem o stanju podjetij ne Škoduje »Straža« Narodni stranki, ampak Članicam društva in družabnikom, med kterimi so tudi taki zavodi, ktere bi »Straža« že iz strankarskih ozirov morala čuvati, mesto da jih skuša oškodovati. Neresnično je tudi, da bi bilo odpuščenih z Novim letom 7 uslužbencev z rodbinami, ampak izstopita iz službe le 1 ne-
oženjen in 1 oženjeti stavec. Člankar »Straže« naj pride ha občni zbor in tam dobi pojasnilo, kakoršno hoče. Našo javnost pa svarimo v njenem, interesu pred »Stražo« in njenim neresničnim poročilom o stanju podjetja, ki je velevažno v narodnem oziru.
Celje, 22. decembra 1910.
Za Zvezo slov. posojilnic v Celju:
Dr. V. Kukovec
tč. predsednik.
Za Cirll-Metodoro družbo (podružnico Škof-jovas) sta darovala gospa in gospod Zopanek, učit v Novicerkvi 9 K. Iskrena hvala l
Drobne celjske novice. C. kr. podpolkovnik Ernest Fanningerje povišan za polkovnika. — Tnkajšnji frizerji so sklenili, v pondeljek 26. decembra imeti zaprte frizerske salone.
v Izvanrednl občni zbor Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju se vrši v sredo, dne 28. tm. ob 1. uri popoldne v klabovih prostorih Narodni dom III. 18. Dnevni red: narodna zbirka. Slovanski gostje dobrodošli.*
v T Slovenjemgradcu v »Narodnem domu" je razstavil župnik Pečnik nabiralnik z napisom „Za Narodni dom v Slovenjemgradcu", s katerim preganja napredne. goste iz klerikalnega „Nar. doma". Ta s slovenskimi barvami ovenčan nabiralnik je namreč za nabiranje milih darov za »SI. Stražo", ki rešuje klerikalno časopisje in fondira klerikalno hujskanje. Pa glejte čudo, da se nad vse narodni gospod mestni župnik Čižek izogiba hiše, kamor kliče in vabi ta »katoliški nabiralnik" in sedi vedno v nemškem hotelu. Ali imajo klerikalci slovenjegraški svoj »Narodni dom" samo za »neumne kmečke ovčice" Jn za liberalce ? »Slo-vensk straža" kje si, zgani se, spreobrni svoje pristaše, da bodo slovenski in stori prej nekaj narodnega dela — potem pa smeš priti z nabiralniki, ki jih bodo »polnili" pač le tisti, ki uič ne mislijo in ničesar ne dajo!
Iz Polzele. V pondeljek ob pol 1. po noči je pogorela žaga I. Petraka v Rojah pri Št. Petru čisto do tal. Posestnik ima veliko škodo, ki pa se bo pokrila s zavarovanjem.
v Narodna čitalnica v Gornjemgradu priredi dne 31. dec. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani običajen Silvestrov večer s sledečim vspo-redom: 1. Moč uniforme, barka s petjem insprem-ljevanjem glasovirja v 3 dejanjih, z dovoljenjem pisateljevim, za kar mu bodLna tem mestu izrečena zahvala. 2. Petje Volaričeve „Divje rožice", s spremi j eVan jem glasovirja. Kot 31 točka sledi tombola z lepimi dobitki. Nato prosta zabava. O polnoči pozdrav Novega leta. Vsakdo dobro došel, naj si bode od blizu ali daleč, je-li dobil vabilo ali ne!
v Krajevna skupina „Sfldmarke" v Slov. Bistrici. Zadnjič smo poročali, s kakim veseljem so nemški listi prinesli uspehe »Siidmarke" v zadnjem času. Zdi se nam, da so ti uspehi samo na papirju. Z žalostjo poroča včerajna »Marborgerca" da je v Slov. Bistrici izstopilo 22 članov iz „Sud-marke". V nabiralniku se je v 12 mesecih nabralo nič manje ko K 3 82.
v Sneg na Zgornjem Štajerskem Kakor se poroča iz Murzzuschtaga, je predvčeraj padlo na Zg. Štajerskem mnogo snega.
v „SehullielIer". NaMutiso ustanovili Nemci preteklo nedeljo društvo »Schulbeller". To diuštvo je stopilo takoj v akcijo in priredi na nemški šoli že letos božičnico. Denar pa beračijo pri Slovencih in nemčurjih, ker prave Nemce bi lahko naštel na prstih obeh rok. Brez dvoma imajo namen zopet okrepiti propadajočo nemško šolo s slovenskimi otroci.
v Na Muti so začeli nemški turnarčki —seveda sami nemčurji — precej rogoviliti. Kjer imajo kol čkaj priložnosti, izzivajo in zabavljajo črez Slovence. Slovenski fantje pa tudi nimajo jezika za zobmi in tako pride često do zelo ostrih nastopov. Nazadnje morajo navadno turnarčki po-skakati črez plote ter odnesti kak »prijeten" spomin s seboj. Včeraj je pa dobil pri sodniji v Marnbergu muški »Turnmeister" Luibe pet dni zapora, ker je krepko zmerjal Slovence. Sodil ga je sodnik Granitz. Kako mu je bilo neki pri srcu, ko je moral obsoditi svojega vrlega somišljenika ?
v Iz Maribora. Klub „Narodni Pipec" v Mariboru priredi v četrtek, dne 29. grudna 1910 ob pol 9. uri zvečer v resravraciji Nar. doma v Mariboru svojemu izredno marljivemu dolgoletnemu blagajniku, g. Ivanu Vuk-u povodom njegovega premeščenja v „belo" Ljubljani) odhodnico, h kateri vabi vse svoje članice in člane. V nadi, da
se iste udeleži polnoštevilna »pipčaraka armada", zagotavljam jaz, klub jarodni Pipec", ves slovenski narodno-misleči svet, da bo ta večer poln bridkega veselja za odhajajočim. Amen!
v Akad. tehn. društvo »Tabor" v Gradeu je priredilo preteklo nedeljo v graškem slov. in izobr. društvu »Domovina" predavanje o ljudskem štetja. Udeležilo se ga je zelo mnogo graških.Slovencev in Slovenk, ki so z vidnim zanimanjem in pozornostjo sledili zanimivim izvajanjem slede bližajočega se ljudskega štetja. Videti je, da »Tabor" uživa med graškimi Slovenci veliko zaupanje in da je. kar se tiče ljudsko-izobraževalnega dela, popolnoma na svojem mestu. , .
v čitalnica v Brežicah priredi po svojih di-letautih v pondeljek na Štefanovo t. j. dne 26. decembra 1910 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" v Brežicah gledališčno predstavo, humoristično trodejanko »Veleturist". Ker je igra humoristične in ob enem tudi zelo pouč-ljive vsebine, se pričakuje tudi od zunanjih gostov mnogobrojne udeležbe. P. n. posetnike gleda-liščne igre pa prav uljudno vabimo, da bodo točno ob 7. uri zvečer igri prisostvovali, s katero se mora radi njene obsežnosti prej pričeti!- Odbor brežiške Čitalnice.
v »Učiteljsko društvo za laški okraj" zboruje v petek dne 6. prosinca 1911 v laški okoliški šoli. Začetek ob 10. nri dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve.
3.	Podavanje tov. Oetina: Kako naj uplva šola na to, da se omeje požari povzročeni po mladini.
4.	Letni poročili: a) tajnikovo, b) blagajnikovo.
5.	Volitev dveh pregledovalcev društvenih računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev dru-štvenine za leto 1911. 8. Določitev knjig in ča-sopiso", na katere se društvo v 1. 1911 naroči. 9. Slučajnosti. Zborovanje se je namenoma določilo na praznik, da se ga morejo udeležiti tudi dru-štveniki, ki so ob nedeljah zaposleni. Pridite vsi zaradi važnosti nekaterih točk dnevnega reda! Na veselo svideuje! Odbor.
v Za božičnico na Muti je poslala vodstvo družbine šole nekaterim rodoljubom po Štajerskem nabiralne pole. Dosedaj se jih je le malo odzvalo. Prosi se, da bi se tudi drogi kmalu odzvali ter vposlali nabrane zneske. Storite tO naši deci na ljubo, katero lovi nasprotnik z vsemi mogočimi sredstvi.	t
v Slovenska veselfta na Muti se priredi na Štefanovo popoldne ol 3. uri. Ker letos ni veselice v Vazepici, zato se vabijo vsi rodoljubi posebno še iz Dravske doline, da pohite ta dan na Muto. Pričakujemo pa da nas počaste tudi gosti od drugod.
Idila zimske noči na Muti. Na nebu je plaval mesec in razsvetljaval zaljubljencem pot. Iz-vaail je tudi moškega »vorturnerja" Volovšeka, da je hotel iti k dekletu. Ker ni nemških deklet, je moral iti klicat Slovenko. Saj turnarji v tem oziru niso tako zagrizoni. In potrkal je na okence ter poslušal, kdaj nastane kak mali ropot v sobici, znamenje, da mu gre dekle odpirat. In tako je prislnškoval. — Takrat je pa naenkrat zaropotala debela gorjača po njegovem hrbtu ter mu pregnala vse zaljubljene misli in želje. Pozabil je, da je nemški »vortnrnar" ter začel prositi: „Za božjo voljo pusti me; saj ti nisem storil nič žalega". Palica pa je padala naprej in neki glas za njo je dejal: »A tako! zdaj pa znaš slovensko, zdaj. Zakaj pa ne kričiš »heil". Zdaj kriči „heil" zdaj!" Luna se je skrila za oblak, ker jo je bilo sram gledati, kako beži junaški nemški »vorturnar".
Druge slov. dežele.
v Muzejsko druitvo za Goriško. Ustanovni občni zbor tega društva, kateri se je mislil vršiti v pondeljek, se vrši danes zvečer.
v Umrl je 17. tm. v občini Blato na Koroškem župan Miklavčič na pljučnici v starosti 48 let. Pokojni je bil predsednik zveze slovenskih županov na Koroškem, neustrašen narodnjak, vzor in dika slovenskih županov. On je bil tisti, ki ga je nemška policija v Celovcu zaradi zahteve vož-nega listka v slovenskem jeziku na brutalen način aretirala.
Od sanitetne službe. Minister notranjih zadev je imenoval višjega okrajnega zdravnika dr. Antona Vučiča deželnim sanitetnim nadzornikom za Koroško, okrajnega zdravnika dr. Friderika Seemanna deželnim sanitetnim nadzornikom za Kranjsko; višjega okrajnega zdravnika dr. Ivana Vaupotiča je pomaknil v 7. činovni razred drž.
uradnikov in okrajna zdravnika dr. Julian Kocmut-in dr. Eduard Šavnik sta imenovana yišjam okrajnim zdravnikom.
Najstarejša oseba na Kranjskem je skoro gotovo V Radečah pri Kranjski gori živIcaM arija Erblich, ki je stara 102 leti. Žena je še vedno jako čvrsta.
Po svetu.
Bojno razpoloženje na Kreti. V Atene se bra®-javljajo vesti iz Kaneje na Kreti, da pride med prebivalstvom na Kreti v kratkem do velikega razburjenja. V posameznih krajih otoka so se priredila protestna zborovanja, na katerih se je posebno povsod izražala volja, da bo kretsko prebivalstvo, če bi bilo treba, z orožjem v roki izvršilo zedinertje kretskega otoka z grškim kraljestvom.
Gibanje med delavstvom na Bolgarskem^ Tukajšnje delavske organizacije so priredile včeraj velike manifestacije za uvedbo novih socijalnih zakonov. Posebna deputacija delavstva se je podala po manifestacijah k predsedniku sobranja in k mi-ninisterskemu predsedniku ter jima izročila tozadevne peticije.
v Grof Bobrlnskl ln njegova veleizdaja. V »Novoje Vremja" priobčuje grof Bobrinski pismo, v katerem izjavlja, da nikakor ni zagrešil velo-izdaje v Avstriji. Ko je bil on na banketu v Se-retu, je bil navzoč tudi tamošuji glavar, ne da bi bil količkaj protestiral proti njegovemu govoru. Grof Bobrinski se končno obrača proti avstrijskemu sistemu ter označuje celo zadevo kot an-gleško-židovsko intrigo.
Železniška nesreča. Včeraj zjutraj okrog f.Sire je povozil tovorni vlak, ki dovaža tovorho blago iz San Sabbe mimo ladjedelnice sv. Markk, kjer }e bilo zbranih precej delavcev, nekega tam ftaMjajo-čega se delavca. Takoj ko so delavci izvedeli za to nesrečo, so prišli na lice nesreče iz vseh-Hftfcnjih industrijalnih podjetij ter so demonstrativno šhtaj-kali, da na ta način protestirajo proti dejstvu,
jutranji vlak nemoteno vozi čez cesto ravno v čas«, ko se nahaja na cesti mnogo delavcev, ki hoiflijo na delo. Posebna dputacija delavcev se je podate tudi k ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, da protestira proti temu-vlaku, in direkcija je tudfHfgpu-taciji obljubila, da bo odslej naprej ta vlak V%Hl-i£0! minut pozneje.	'Js
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Profesor Masaryk v Belgradu.
Belgrad, 22. dec. Vsi belgrajski neodvisni, listi so živahno pozdravili prihod prof. Masarjka, da se udeleži Vasičevega procesa. V avstro-oger-> skem poslaništvu so pa precej potrti. Masaryk se je bojda izrazil napram nekaterim žarnalistom, da se bode izkazalo sodelovanje Forgachevo pri ponarejanju dokumentov.	r- f
Audijence pri cesarju. ^ ;
Dunaj, 22. dec. Cesar je sprejel poslavljajo* čega se turškega vojaškega atašeja Hakki-ba$fc v poslovilno audijenco.	slE}' ■
Odlikovanja na Ogrskem. *
Budimpešta, 22. dec. Uradni list javlja, da; je dobil ogrski trgovinski minister HierotčjrM za svoje zasluge veliki križ Leopoldovega reda? *r."s
Velika nesreča v angleškem rudniku.
London, 22. dec. Vsled neprevidnosti j"e nastala v boltonskem rudniku eksplozija jam§fcih plinov. Ob času eksplozije je bilo v jami .ofrrog 300 rudarjev, ki so po splošni sodbi vsi zgubljeni — Kralj Jurij je poslal na vodstvo jami^dž&lno brzojavko, v kateri izreka nad usodo p¥i?adetih rodbin svoje žalost in sožalje. V jami divja ogenj.
Dijaški nemiri na Ruskem.
Petrograd, 22. dec. Včeraj dopoldne se j« vršilo tu zborovanje dijakov, katerega se je udeležilo kakih 270 dijakov, med njimi kakih 15 aka-demistov, to je takih, ki ne odobravajo vmešavanja dijakov v politiko. Te so ostali tovariši sprejeli z velikim kričem in nekdo je ustrelil v zrak. Ker se dijaki niso hoteli na povelje policije raziti temveč so streljali na poveljnika, je tudi policija pričela streljati. Jeden dijak je nbit, 2 lahko ranjena. 7 policajev je lahko ranjenih. Zaprli so 235 dijakov.
Zveza med špansko dinastijo in kari isti t
Madrid, 22 dec. Ministerski predsednik Ca-nalejas je v zbornici na vprašanje posl. Mella odločno zanikal, da bi se pripravliala kaka,naroka med članom sedanje španske (burbonske) kraljeve hiše in karlistične.	»
__Rjfa.
/E JJ;
Tast Kondelik ln zet ■ & r vejvara.	ss
Češki spisal Ignžt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Nobene pomoči. Treba je bilo izpiti kelih do poslednje kapljice. Niso se mogli ogniti temu. Zato. pa. so. dogodki današnjega dne . napravili, samo to, da je šla rodbina razdružena. Gospa Kondelikova se je/nalašč obirala, da sta se izgubila Vejverova ln za njima Kondelik, in je zadržala gori teto Katinko. In ko sta stopili, iz hiše, io, je hitro prijela pod pazduho. Drugače je tako rada hodila s Pepico, danes ni hrepenela potem.
... Teta Katinka je razumela in dobro se ji je zdeip, da je v tej zadevi pribežališče. Vsled vsega tegas fciftf .se je tu prigodilo, dobjva njena oseba poseben pomen in veljavo, in koliko je. še dobil In pp nobeni stvani ni teta Katinka tako hrepenela. kakor da bi zavzemala kako važno postojanko. da bi »igrala ulogo«. V samoti njenega, starodeviškega življenja je bilo to popolnoma razumljivo.
C^ospa kondelikova je globoko vzdihnila. Trideset korakov približno naprej sta šla Vejvarova, katerima se je pridružil, mojster. Nihče izmed njih se pi, ozrl, ali že gresta »stari« dami za njim.
Prav je tako, si je mislila gospa Kondelikova. Ko bj ^ V gnječi na kak način raztrgali in se razgubili. da ne bi vedel drug za drugega, vsaj dan|sj
Ajlati 'in^tpta sta stopali nekaj časa molče, toda Katjnka nijprenesla dolgega molka. Slutila je, kake misli liga- gospa in smatrala je za svojo dolžnost, da .jih umiri.
»l^ecuj mi, Beti«, je začela torej, »Kondelik je imel.jjf.avi Na vsak način je dobro, da je prišla gospa MŠ^nablova in je celo stvar pojasnila. Bog-ve, ;k<^o časa bi bila ti še odlašala, in čim dalje, tem.h\^^ Sedaj je vse zunaj!«
»i rToda kako mi je bilo pri tem, Katinka«, je od-govorija^jtoro šepetaje gospa Kondelikova, in kako mi jCi^d^f! Veruj mi, da ne morem punci pogledati v oči. jlfsedno se mi zdi, da je to najhujše, kar more doleteti mater omožene hčere...«
»Otrok«, je odgovorila Katinka.
»Vidiš«, je nadaljevala gospa Kondelikova, kadar sefn pomislila, da bi nama kdo odpeljal Pepico daleč, kam na deželo, da se ne bi videli cele mesece ali leta, vselej se me je polastila tesnoba. Toda sedaj, Katinka,sedaj bi želela, da bi bili oddaljeni vsaksebi dvajset mjlj.«-r-
»Satrio' za teh par tednov in mesecev?« je za-kllciaK* katinka. »Ne delaj greha, Beti, in bodi ve-sela, *fc ste~-tako skupaj. Nič lepšega ni na svetu. Vse ito poteče kakor voda, k letu ne boš na to niti mislila več.«
^»Oh, ko bi bilo že leto proč!« je vzdihnila gospa kondelikova.
»Sicer pa ti ndkaj rečem, Beti«, je prišlo naenkrat Katinki na misel, »tudi temu se lahko pomaga. Zima bo potekla, da še sami ne bodete vedeli, kedaj, in ko postane bolj gorko, se pobrigaj, da pojdeš bodisi ti, ali pa Pepica kam na letovišče. In najbolje bi bilo: pojdita obe poleti iz Prage, vsaka kam drugam. To je pametna misel, kaj, Beti?«
Gospa Kondelikova je nekaj časa premišljevala. ^[i
(T$em na svetu, nisem bila nikjer, Katinka«, Je rekla potem. »Ne vem, kako bi prišla iz Prage.«
»I^r sem na svetu!« je ponovila Katinka. Kar si na Svetu, nisi tega potrebovala. In kako prideš lz Prage i Letos boš prišla in še kako lahko, e veruj mi. Samo če hočeš!«
Katinka«, se je branila gospa Kondelikova, »to nfrni prišlo nikdar na misel. Tega še misliti ni /treba...«
Toda čegrav se je tako branila predloga Ka-tinkinega, sj( vendar gospa Kondelikova ni bila v svesti, kako "je ta predlog v nji obtičal in kako se v nji odzove čez teden, morda jutri, morda že če& nekaj časa.
Kakor da bi teta Katinka to slutila, se ni brigala za ugovore svoje drage sorodnice, da ne bi izgubljala časa in je govorila o stvari, kakor bi bila že rešena, kakor bi bila že jutri selitev.
»Pripraviš se, Beti, in pojdeš. Nič drugega ne moreš napraviti. Ali misliš, da bi Kondelik? Ne, ne, za tega bom skrbela. In pa še to, draga Beti: ne gre se več samo zate, ampak tudi za otroka. Tedaj s Pepico, to je bilo vse kaj drugega. Tedaj si bila mlada. Sedaj si potrebna svežega zraka, sprehodov po polju in gozdu, dobrega kmečkega mleka, masla, jajec, odpočinka na travniku — skratka vsega, kar k temu spada. Moj bog, jaz se veselim tega. Videla boš, kaka boš postala v tem zraku na deželi, Kdaj pa misliš. Beti, da bo ...«
Gospa Kondelikova ni odgovorila. Stopala je sedaj tesno ob teti, sedaj se je je nalahno oprostila in ni dvignila oči od tal po njenem vprašanju.
»No, Beti, kdaj pa?« je silila Katinka.
»Katinka!« je zašepetala gospa kakor bi prosila usmltjenja.
»Punca, punca!« jo je opominjala teta. »Kaj si Šolarica?«
»Katinka«, je rekla tiho gospa Kondelikova, »letošnjega avgusta bi tako rada dočakala...«
Teta Katinka se je oddahnila, kakor bi se ji odvalil kamen od srca. Stisnila je roko gospej Konde-likovi in je govorila veselo: »Ti jih dočakaš še mnogo, Beti! Avgust je krasen mesec! In tam na deželi šele! Žetev bo, trava bo duhtela — pri moji veri, Beti, vse ti zavidam...«
Gospa Kondelikova se je sedaj zopet pritisnila h Katinki, pritisnila je njeno roko na svoja prsa, tako da je teta pri tem tesnem dotikljaju čutila, kako bije gospej srce in je rekla šepetaje in pretrgano:
»Samo še nekaj prosim boga, Katinka, da bi me usiišal: da bi bilo prej pri Vejvarovih nego pri nas!«
»Cemu pa, prosim te?« je odgovorila Katinka. »To je vendar vseeno.«
»Ne, Katinka, ni to vseeno«, je ugovarjala gospa Kondelikova. »Ne zameri, toda to lahko povem zopet jaz iz stališča žene in matere. In če bi že drugega ne bilo: ako potrka štorklja prej pri Vejvarovih, se razume slcoro samo ob sebi, da obrne to od nas pozornost, veš? Za to molim, Katinka. kadar ležem in kadar vstanem.«
»Morda se ti to spolni, Beti«, jo je mirila Katinka, »ako ti je toliko na tem. Toda veruj mi, vendar je vseeno...«
Vejvarova in mojster Kondelik so prišli med tem do konca Ječne ulice in so se šele sedaj ozrli, kje je ostala mati s teto. Ko so videli, da sta zaostali, so se vstavili na oglu in ko sta jih gospe došli, je mojster vprašal:
»No, mati, kaj pa danes premišljuješ?«
»Meni je vseeno, stari«, je odgovorila gospa in je gedala po Karlovem trgu, kjer so se sprehajale cele trume ljudij, ki so korakali v vseh smereh, izogibali se in zginjali v živopisanih valovih, tako da se je zdelo, kakor bi drug drugega požirali. »Kaj premišljuješ.«
»Ali hočeš iti daleč, mati, onostran reke?«
»Čeprav, stari, pa pojdimo čez reko«, je soglašala gospa. »Se bomo vsaj sprehodili.«
Natihoma pa je pristavila: Zelo daleč, samo domov ne! — Drugače se je tako veselila vrnitve in na domačo družbo okoli mize v obednici, kjer je bilo vendar najbolje, toda danes ni hrepenela po tem. Danes bi hodila magari do polnoči.
Sprehod je trajal dolgo časa. Mojster je peljal malo karavano čez Karlov most na Malo Stran in tu je zavil v Radeckega kavarno. Zunaj je bilo precej mrzlo in vsi so želeli, da bi bili kmalu na goi-kem. In v kavarni je gospej Kondeikovi nekoliko odleglo. Zrak tega malega prostora, ki je bil segret in napolnjen s paro in z duhom kave, čokolade, čaja, punča in s tobakovim dimom, jo je izprva stresel, toda čimdalje bolj ji je postajalo v njem prijetno in jo je skoro omamilo. Stisnila se je v kot poleg Katirike in se je z zanimanjem ozirala po sobi, ki je bila gosto napolnjena z nedeljskim občinstvom, večinoma z mladimi pari, ki so se šalili in šepetaje govorili, požirali očmi in se k sebi stiskali. Nekatere roke so se iskale pod marmornatimi mizicami in gospa Kondelikova je imela prav, ko je menila, da so to sami samski ljudje. Da, res so bili. In vsi so bili tako zadovoljni, ker so lahko ušli to popoludne nadležnim in sitnim materinim pogledom in so se lahko pogovorili tu na toplem, česar ne bi bilo treba slišati mamicam. In čeprav so se tiščali tesno ob mizicah in se dotikali z rameni sosedov in sosed, vendar se niso zmenili drug za drugega. Mladost je tako skromna, da dvoje oči zadostuje dvojim očem, tako sebična, da se peča le s svojimi lastnimi zadevami, in tako brezskrbna, da je ne ovirajo preradovedni pogledi zaljubljenih sosedov.
To opazovanje, gospej Kondelikovi tako nenavadno in redko, jo je potolažilo in ji sprijaznilo misli. Spomnila se je pri tem popolnoma nehote preteklosti in na misel ji je tudi prišlo, da si ona in mladi Kondelik nista mogla tedaj privoščiti take nedeljske prostosti. Z njima je vedno hodila mamica in skoro vedno tudi oče. To so bili drugačni časi, vedno strogo nadzorstvo. I no, saj to je bilo pred dvajsetimi leti!
Mojster Kondelik se je trudil, da bi bil danes najbolj uljuden gostitelj. Neprenehoma je priporočal kavo ali čokolado in ko so stale posodice na mizi, je neprenehoma ponujal pecivo, sladkarije in krofe. Teta Katinka mu je bila hvaležna za to, jemala je in jedla z vnemo.
Pepica se je poprihodu samo mimogrede ozria po sobi in ko je sedla, se je zabarikadirala z ilu-strovanimi časopisi, katere ji je prinašal Vejvara iz vseh kotov, in potopila se je v njih. Mojster Kondelik je hitro posrkal kavo, udobno si zapalil smodko in jo Je ponudil tudi Vejvari. Vsem je bilo tu pogodi in vsi so čutili, kako dobro je kedaj posedeti nekaj časa na takih neutralnih tleh, v tuji okolici.
»Pravzaprav bi si lahko kaj takega v;čkrat privoščili«, je menil mojster Kondelik .
»O, mal izlet nikdar ne škodi«, je pritrdil Vejvara. »Saj sem že mislil, da bi napravili zopet enkrat ---«
»Počakat, Vejvara!« ga je ustavil mojster. »Z izleti pa kar nehajte in ne premišljujte o tem! Da, kak majhen izlet, dokler se držimo praških ulic, to že. Toda izven mesta — s tem ne pridite na dan. Lepe stvari sem z vami doživel!«
»Ali slišiš, Pepica«, je dregnil Vejvara nalahno ženico, »ali slišiš očeta? In midva sva se tako veselila!«
Pepica se že od začetka ni brigala, kaj se okoli nje godi. Bila je tako zatopljena v svoje ilustrira-
ne časopise, kakor da ne bi slutila, da je okoli nje svet, kakor bi sedela v samostanski celici. Gospa Kondelikova je tupatam skrivaj pogledala nanjo in se je trudila zvedeti, kaj ji roji po glavi, toda okraj klobuka je zakrival čelo mlade žene in tudi oči, ki se niso obrnile od tiskanih strani. Gospej Kondelikovi se je samo zdelo, kakor da bi bilo Pepi-čino lice zakrito z neko drugo, vrhnjo poltjo, z nekako tenko zaveso, da bi pod njo skrila lastni izraz. Gospa Kondelikova je dobro poznala to nekaj, ki zavija obličje v gotovih trenotkih sramu ali velike zadrege, oni tenki pajčolan, katerega ne vidi vsak, toda katerega čuti oseba, od katere je dobil zbodljaj in katera se mnogokrat zastonj trudi, da se ga otrese in preobleče obraz z navadnim, malomarnim izrazom.
Pepica je čutila sedaj tak pajčolan na celem obličju. In čeprav je bila njegova tkanina popolnoma brez snovi, nevidna in prozorna — vendar ni Pepica vedela prav nič, kaj je brala. Same slike, ki so bile večje in izrazitejše od črk, so skakale pred njenimi očmi kakor črni madeži, brez oblike, tako da ni vdela, ali gleda kako princezinjo ali medveda. Njene misli so se neprenehova vračale nazaj k čudnemu odkritju gospe Muknšnablove, vsled česar se je vse, kar se je moralo zgoditi v najbližji in najdaljni bodočnosti, slikalo popolnoma drugače, kakor si je v svoji lastni domišljiji predstavljala Glej, o čemur je mislila, da bo čez malo časa središče vsega rodbinskega življenja, na katerega bo obrnjena vsa pozornost in zanimanje ne sanio njiju dveh — Pepice in Vejvare — ampak tudi mamice in očeta — tu stopi k njemu popolnoma nepričakovan tekmec.
Gospa Kondelikova je uganila te hčerine misli in če se je spomnila, da bi ostala sedaj s Pepico nekaj trenotkov sama — ne, ne, tega si ni upala sploh misliti. Niti jutri niti pojutrašnjem! Kake čudne, neznosne okoliščine prinaša življenje! In sedal se je gospa Kondelikova spomnila na nasvet tete Katinke: beg iz Prage, na letovišče.
Ah, predno pride k temu! Ostaja še toliko dni skupnega občevanja. Predvsem in najprvo današnji večer. Zakaj vsi se morajo vrniti domov k večerji.
Toda gospo Kondelikovo je rešil tega srečen slučaj, pravočasna opomba gospoda Kondelika.
Ko so šli okrog osmih iz kavarne, jim je zavel v obraz strupen veter — toda na Karlovem mostu jih je tako zeblo, da jim je po ušesih zvonilo. In ko so prišli na Nabrežje, je imel Kondelik namesto brk, ledena mroževa čekana in naenkrat se je oglasil:
»Mati, jaz ne vem, če pridem domov! Prstov ne čutim, nos je kakor steklen, ušesa so mi na mostu odpadla. In. jedel bi rad — jedel!«
S tem je vrgel gospe Kondelikovi rešilno vrv,
»Dobro — stari — lahko večerjamo in če Je treba, tudi takoj"! To veš, da bi trajalo precej (Saša, predno bi prišli domov in predno se vse pripravi. Kaj, ko bi šli v Besedo?«
In mojster Kondelik je bil zadovoljen. Cez pet-1 najst minut je sedela mala karavana zopet na gor-kem in topot v dolnji dvorani Meščanske Besede. Nihče se ni upiral, da, Vejvara in Pepica sta šla zelo rada. Pepica sicer ne iz istega vzroka, kakor mamica, toda zato, ker jo je hodnik Meščanske Besede spominjal na toliko lepih trenotkov. Saj takoj tu na desno iz hodnika je plesna dvorana Kaskova, kjer se je prvič srečala z Vejvaro! V tej dvorani je ostal kos njenega preteklega življenja!
Na dvanajsto uro je že šlo, ko je odrinila družba domov. Gospa Kondelikova je prosto dihala. Sedaj ne pojdeta več Vejvarova k njim.
In tega večera, oziroma to noč, ko so obstali pred hišo v Ječni ulici in se ločili, je gospa Kondelikova pozabila, česar ni pozabila še nikdar. Kadarkoli je odšla Pepica od njih in kadarkoli sta se poslovili na ulici, nikdar ni mati pozabila reči: Ali se bomo kmalu zopet videli, Pepica? Skoči jutri k nam, ako pojdeš v Prago! Pridita z Vejvaro!
Danes je prvič pozabila na to. Stisnila je hčeri roko, tudi danes je pritisnila na njena ustna, ki so bila od mraza otrpla in ledena, materin poljub, tudi danes je rekla: »Lahko noč, dete, Bog te obvaruj!« — in nič drugega.
V ključavnici je zaškripal ključ, gospa Kondelikova in mojster sta izginila v črni temi h< dni-ka, vrata so se zaprla in ostanek družbe je korakal naprej: Vejvarova in teta Katinka.
Teto je odložil mladi par v Krakovski ulici in potem je stopal gori na Vinograde. Toda čez nekaj časa je Pepica umerila korak i.i je potegnila Vejvaro:
»Ne hodi tako hitro — ne morem te dohajati.«
In zopet Je molčala.
Kb sta prišla na Havličkovo cesto, je začutil Vejvara na roki, katere se je Pepica držala, prav rahle sunke. Ozrl se je na ženo, ki je stopala poleg njega s sklonjeno glavo. In zapazil je, da se ta glava nekako trese in v tem je zaslišal tudi glas, kakor težek vzdih.
Vejvara je obstal ravno pred ogelno svetiljko in je hotel pogledati Pepici v oči, toda moral ji je precej krepko dvigniti bradico, da se ie vi !el obraz, tako se Je upirala. — In ves osupel je pogledal v solzne oči Pepičine in na njena tresoča se ustna in vprašal je prestrašeno:
»Zakaj pa jokaš, Pepica? Kaj se ti je zgodilo?«
Toda Pepica ni odgovorila.
Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek.	617 10
Razprava proti ponarejevalca dokumentov Vašlču. Profesor Masaryk se je odpeljal v Belgrad, da prisostvuje kazenski obravnavi proti ponarejevalcu listin Vašiču. Ker bo razprava tajna, j'e profesor Markovič izposloval za prof. Masaryka vstopnico, da se le-ta udeleži razprave kot zaupnik.
v ČeSki vsesokolskl zlet bo leta 1912; tega leta bo tudi petdesetletnica ustanovitve prvega češkega sokolskega društva. Ta zlet bo obenem tudi I. vseslovanski sokolski kongres. Na vsesokolsui zlet, ki bo po bogatosti programa, po številu ude-ležnikov prekašal vse dosedanje zlete, se Čehi že pridno pripravljajo. —Ker je „Slovenec" poročal, da se baje češko ljudstvo od ,,Sokola" odvrača, naj podamo statistiko za leta 1909. „Česk& obec Bokolskž" je štela 842 društev s 85.424 člani in članicami. To leto se je ustanovilo 44 novih Sokolov s 7224 člani. Od tega pripada na Moravsko, torej ravno najbolj klerikalno deželo skoro 50%-To je prav veselo znamenje.
Pozor trgovci!		
		
		
	reklamni koledarji s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi ; ' ." >i 'i t " !t5 • i: i	
		
	božične in novoletne razglednice več vrst svilnati papir, cvetje, perje in žica za cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v	
Zvezni trgovini v Celju.		
[.< >!»< v*y	>i\if vi c	>-,y >>'>,yv
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mota
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev.

Prilika!	«« M	Prilika'!
Nakup za božič in novo ieto.
Največja izbira čevljev za gospode, dame in otroke, dalje gamaš, galoš, čevljev za turiste, sa telovadbo in rokavice. — Kdor kupi blaga za 10 K, dobi par rokavic zastonj. — Odličnim spoštovanjem Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica 3.

E3 s
0
O
=5£
JtastroVani narodtti kolcdi if
letnik XXII. je izšel.
Slavna društva, knjižnice in čitalnice, kakor tudi privatnike ————— opozarjamo, da ga naroče pravočasno.	——
Zvezna tiskarna v Celju.
m
(D
S
Najprimernejše darilo otrokom za so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju.
Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila, Trdo vezan 6 K.
A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v.
Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v.
Kaj pripoveduje čarcvnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v.
Naše domače živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. Broširana 40 v.
Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Kolorirana izdaja, 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Krei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana in
kartonirana izdaja. 1 K 60 v. Podobe Iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni
lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesela družbici. Kolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Vesela mladina. Leporello-izdaja na močni lepenki
1 K 50 v, Snegulčica. Kartoniranc 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v.
iv;
ZVEZNA TISKARNA
CELJE, SCHILLER-JEVA CESTA

K
VA
6
Ta
Kš
22
5
6
Izvršuje okusno, hitro in po zmernih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v priprosti kakor tudi v najmodernejš izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, za občinske in župnijske urade, za razna društva in korporacije, trgovce in obrtnike, gostilničarje in privatnike. Za denarne zavode računske zaključke. Barvotiski se izvršujejo hitro in v_ moderni izpeljavi. Tiskarna je opre s Ijena z najnovejšimi črkami, okraski in stroji.
m
» »
m m m

gvjL