Komunistična partija Jugoslavije je bila organizator ljudske vstaje L.na Slovenskem, bila je edina politična sila, kije bila sposobna, da organizira oborožen odpor proti okupatorju in edina sila, kije uživala vse zaupanje ljudstva. V drugi polovici julija leta 1941 je tako partija organizirala vstajo slovenskega naroda in po št trik letih bojev in velikih žrtev sije slovensko ljudstvo tudi priborilo svobodo. V počastitev praznika, 22. julija, bo tudi letos na Gorenjskem več prireditev. KONJENIŠKA TEKMA ZA POKAL KAMNIKA . KOMENDA - V nedeljo, 22. julija, ob 14.30 se bo v Komendi začela konjeniška prireditev, ki spada v okvir pranovanja kamniškega občinskega praznika in dneva vstaje. Komenški konjeniški klub je pripravil osem točk tekmovanja, ki se ga bo udeležilo preko 60 konj iz vse Slovenije: Ljutomera, Maribora Ljubljane, Šentjerneja, Bleda, Brda in seveda domačega konjeniškega kluba. Najbolj zanimiva bo vsekakor dirka za pokal 750-letnice Kamnika, v kateri bo nastopilo deset najboljših konj, nič manj ni zanimanja za kasaško dirko dvovpreg, v kateri bo nastopilo deset parov konj. Leto XXXII. Številka 55 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje 'Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec L Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 20. 7. Cena: 5 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. I6LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zadregam s kurjavo ob rob Premog ostaja v rudnikih Po vrstah, ki so bile v ponedeljek pred prodajalnami kuriva vsej Gorenjski in obvestilih Veletrgovine Merkur iz Kranja, P°. „otro ini ki računajo na omejene količine in slabše vrste n*£ino«a Di Dii0 pričakovati, da omenjenega kuriva primanjku-^* -mrmdi večje potroinje. Pri Merkurju so letos sklenili s pre-Je ^jvniki kar za 20 tisoč ton premoga več pogodb kot lani v BM*^em casUt vendar kljub temu ne morejo zagotoviti potroš-e?kom roka, do katerega naj bi premog dobili. Vzrok večji po-t *nii pa naj bi bila energetska kriza in zaradi nje preusmerjale gospodinjstev iz drugih goriv na premog. 'm popolno presenečenje ob teh zadregah je bilo zato obvestilo i.i*oslovanske gospodarske zbornice, da premogovniki po vsej rfr**ivi delajo z zmanjšano zmogljivostjo, ker nihče ne kupuje nrZmoca oziroma ga kupujejo le stalni potrošniki kot so termo-l«ktnTrne in železarne ter druga industrija. Prav zaradi zastoja, 7—ja ^ vse od marca naprej, v Jugoslaviji letos ne bomo nikooali planiranih 47 milijonov ton premoga. y2OBpodarski zbornici Jugoslavije menijo, da bo potrebno konjukturo počakati se najmanj tri mesece. Sele prihodnji n* * ^ oo pokazalo, kakšno popraševanje lahko pričakujemo f* iii Kupci namreč sele jeseni naročajo premog v večjih količinah in to vsi odjemalci po vrsti, zato pa takrat pogosto prihaja An sastojev v dobavi. ao f\m algo izkoriščene zmogljivosti rudnikov, kaže podatek, da prvih šestih mesecih nakopali v Jugoslaviji 20,714.000 ton •° v J* a(j 20 7,1 odstotka več kot lani v enakem času, čeprav Kibilo >ovecanje lahko še enkrat večje. D1 zmdnie tri mesece je bila torej proizvodnja premoga precej d itnikimi zmogljivostmi. Vzroka za to ni težko najti. Od ** naprej ni nihče kupoval premoga v večjih količinah. m*Jc. ^0 go zmanjšale potrošnjo termoelektrarne zaradi letnih in »radi manjše proizvodnje električne energije, ker Drsanje v Kranju že v sezoni 1980/81 tfilo vode dovolj za redno obratovanje hidroelektrarn, je začel Je D ostajati. Trgovske organizacije, ki skrbe za preskrbo z Pr**n°* 90 očitno ie vedno prepričane, da je premog sezonsko 9° fcj se kupuje tele jeseni, ko se začno gospodinjstva in bl*#°* nrioravljati na mrzle dni. Čeprav bi morale vedeti, da »■•iT^mesičnega ^gtoja v naročilih ne bo lahko nadoknaditi, ^iiirfvscm zato ne, ker rudniki ne bodo mogli toliko povečati proizvodnje. L. Bogataj Letos 20 tisoč ton več hi kranjskem Merkurju so letos sklenili za 20 tisoč ton premoga več pogodb kot lani - Dobava kasni Lani smo na Gorenjskem prabili H.000 ton premoga. Zaradi stalnih Podražitev tekočih goriv in elektrike *o pri Merkurju ocenili, da bo letos Potrebno preskrbeti vsaj 20.000 ton Premoga več in so tako do junija klenili pogodbe s premogovniki za dobavo 81.290 ton premoga. V prvih Petih mesecih so dobili 25.126 ton Premoga oh 31 količine. odstotkov naročene V Zagorju so naročili 5.900 ton in Je pogodba v prvih petih mesecih iz-Polnjena 40-odstotno, iz Trbovelj, W so naročili 11.300 ton premoga, m ga dobili 22 odstotkov, iz Senovega od 2.500 ton 15 odstotkov, iz iKanjižarice od 3.800 ton 23 odstot-hov, iz Djurdievika od 5.400 ton 60 I Odstotkov, iz Mramorja od 2.900 ton *7 odstotkov, Banovičev od 12.800 • ton 48 odstotkov, iz Zenice od 14.000 , ton 30 odstotkov, iz Breze od 5.000 ;k>n 30 odstotkov in iz Bile od 4.000 Ion 33 odstotkov naročene količine. ^ tem času je bilo iz Sovjetske zveze tvotenih tudi 590 ton briketov, kar k celotna količina za letos. Maja ho členili ob intervenciji Republiškega komiteja za energetiko se pogodbo z zelenjem in sicer za 11.000 ton pre- moga in so ga do sedaj dobili 168 ton. Junija je bila sklenjena tudi pogodba z rudnikom Mostar za nakup 2.100 ton premoga, ki ga pa do sedaj še niso dobili. Iz tega se vidi, da dobava premoga kasni za mesec dni, vendar pa je potrebno upoštevati tudi to, da sta bili pogodbi z Velenjem in Mostarjem sklenjeni šele pred kratkim. Problem je tudi s kakovostjo premoga. Primanjkuje namreč kakovostnih vrst in se bo tako ob zvečani porabi potrebno marsikje zadovoljiti tudi s slabšimi vrstami. L. Bogataj BRDO PRI KRANJU - »Gorenjska in Kranj ter ostale gorenjske občine so pri izgradnji novih družbenih objektov v Jugoslaviji obilno pomagale, le sebe smo več ali manj zanemarili pri teh gradnjah,« je pred podpisovanjem samoupravnega sporazuma o izgradnji večnamenske hale v Savskem logu dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Res je bil že skrajni čas, da poskrbimo tudi za naše delovne ljudi je izzvenelo ob podpisu iz vseh prisotnih. Zato je namen izgradnje večnamenske hale družbenopolitičnih dejavnikov in gospodarstva ter Gorenjskega sejma v Savskem logu samo spodbuda za se druge družbene objekte. Ta hala, ki jo bodo gradili takoj po končanem avgustovskem Gorenjskem sejmu, ne bo namenjena samo sejemskim prireditvam. Koristili jo bodo tudi drugi uporabniki, saj bo grajena tako, da bo v njej dovolj prostora za razne kongrese ter Luiturne in kulturno zabavne prireditve ter športne prireditve. Se najbolj pa se je bodo razveselili ljubitelji drsanja in hokeja. V teh prostorih bo namreč drsališče, Prva jeseniška brigada doma JESENICE - V soboto, 14. julija, se je vrnila domov brigada Jeseniško-bohinjski odred, ki je sodelovala na mladinski delovni akciji Brkini 79. Brigado je sestavljalo 52 mladih iz jesenilke občine, med njimi pa je bilo tudi šest brigadirjev iz pobratene občine Trbovlje. Brigadirji so se vrnili zadovoljni, saj so opravičili zaupanje jeseniike mladinske organizacije. Na akciji je bila namreč brigada najboljša v izmeni, osvojila pa je tudi vsa možna priznanja; bila je štirikrat udarna, brigadirji pa so dobili 16 udarniških značk in 15 priznanj. Rasen tega je brigada dobila se plaketo za družbenopolitično akivnost in trak akcije. Devet brigadirjev je na akciji v Brkinih uspešno zaključilo politično solo Edvard Kardelj. Zdaj se na odhod pripravlja že druga jeseniška brigada, ki bo sodelovala na akciji P odri nje — Kolubara v pobrateni občini Valj evo. J. Rabič ki bo uporabno kar šest mesecev na leto. Kranj ima že več kot 30.000 prebivalcev in kar šest do sedem tisoč se jih bo drsalo. Zanimanje za to zvrst rekreacije med občani Kranja je veliko. Nič več se ne bo potrebno voziti na drsanje v Ljubljano, Jesenice in Bled. Kranjčani in vsi ljubitelji se bodo drsali lahko v novi hali že v sezoni 1980/81. Saj tako so načrtovali vsi tisti, ki so šli v to izgradnjo. A tega družbenega objekta še ne bi bilo, če ne bi k samoupravnem sporazumu o izgradnji hale pristopile delovne organizacije občine Kranj. Le tako se danes da graditi. Samoupravni sporazum so ob prisotnosti predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj Draga Štefeta, sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravka Krvina in sekretarja komiteja občinske konference ZKS Jožeta Kavčiča podpisali poslovodni organi Iskre, Save, Planike, Gradbinca, Tekstilindusa, Merkurja, IBI, Živil, Gorenjskih oblačil, I KOS, Exoter-ma, Gorenjskega tiska, Elektrotehničnega podjetja, Gozdnega gospodarstva, Zvezde, Triglav konfekcije in KOGP ter Gorenjskega sejma. Na Brdu pri Kranju je osemnajst kranjskih delovnih organizacij podpisalo samoupravni sporazum o graditvi večnamenske hale v Savskem logu. Za Gorenjska oblačila je ta sporazum podpisal Edo Resman. — Foto: l. S Zemeljski plin v Železarni V soboto na Blegoš! V soboto, 21. julija, ob 11. uri bo pri planinskem domu na Blegošu srečanje borcev Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja s komandami mest in partizanskimi stražami, borcev juriškega bataljć-na XXXI. divizije in kurirjev, ki imajo domicil pri občinskem odboru ZZB NOV Skofja Loka. Pripravljalni odbor vabi na srečanje vse Gorenjce, predvsem pa planince, mladino in vse prebivalce Škofje Loke in obeh dolin. Do Ornega kala je mogoč dostop i avtomobilom iz selške in poljanske strani, od tu pa je še 45 minut pes. Vabljeni! Jesenice — V Železarni Jesenice so bili že od 15. januarja letos pripravljeni na sprejem zemeljskega plina, vendar so ga zaradi zamud izvajalcev del prejeli v teh dneh. V Železarni so se temeljito propravljali na prevzem plina, saj so uredili reducirne postaje ter predelali nekatere peči na Javorniku in na Koroški Beli. Zaradi zamud so se v železarni Jesenice odločili, da bodo junija izvedli preskus predelanih peči z mešanico butan-propan-zrak, tako, da bi bil prehod na zemeljski plin nemoten. Preskus so dobro opravili in odpravili vse pomanjkljivosti. Plin so priklopih v jeseniško železarno brez zastojev in trenutno obratujejo na zemeljski plin dve globinski peči v valjarni bluming, v temeljni organizaciji združenega dela valjarna debele pločevine pa obratuje potisna in krožna peč. Poraba na pečeh je v okviru predvidevanj in znaša okoli 3.000 kubičnih metrov na uro. Nadaljnji program uporabe zemeljskega plina predvideva, da bo potisna peč v valjarni bluming pričela obratovati 18. julija, globinska peč pa v prvem remontu in enako velja za peč v valjarni žice. Zdaj bodo takoj začeli s predelavo peči za kurjenje z zemeljskim plinom v temeljni organizaciji združenega dela hladna valjarna Bela in v valjarni debele pločevine. Tako pričakujejo, da bodo v kar najkrajšem času lahko odvzeli toliko plina, kolikor so ga po pogodbi naročili NASLOV: Pšenica je požeta Na vseh žitnih poljih Jugoslavije gre žetev h kraju, čeprav je vseskozi nagajalo vreme. Od sedemnasdh dni žetve, so bili le štirje brez dežja. Tako se je žetev, za katero so pričakovali, da bo ena najkrajših, zavlekla nepričakovano dolgo. Pri žetvi je sodelovalo 7.000 kombajnov in 66.000 traktorjev. Najcenejša stanovanja Obrat za gradnjo stanovanj industrije gumijastih izdelkov »Tigar« v Pirotu gradi stanovanja, ki po udobnosti in sodobni obliki ne zaostajajo za drugimi stanovanji v republiki, njihova cena pa je veliko nižja od drugih. V naselju »Tigrovo« gradijo sto stanovanj, katerih kvadratni meter stane 3600 dinarjev. Zgradili pa so jih že okoli 500, med katerimi je največ dvoinpolsobnih, katerih površina je 104 kvadratne metre, trisobnih s površino 127 kvadratnih metrov in štirisobnih s površino 147 kvadratnih metrov. Paradižnik ostaja V vsej Makedoniji so pri odkupu paradižnika težave. Odkup od proizvajalcev se občasno povsem ustavi, včasih pa cene niso določene, največkrat pa so minimalne. Pojavi so enaki kot v preteklih letih, kar pomeni, da se odnosi med proizvajalci, odkupovala in trgovino niso spremenili niti za las. Običajnim težavam se je letos pridružila še ena — nenavadno velika ponudba. Dobri obeti za sladkor Kot kaže bo sladkorna pesa na poljih rekordno obrodila. Na približno 140.000 ha, zasejanih s to poljščino, bodo pridelali po predvidevanjih 583.000 vagonov pese. Poprečni pridelek naj bi bil večji od štirih vagonov na hektar. Iz pese pa naj bi naredili 720.000 ton premoga, kar je za 2 odstotka več kot lani, ko je bilo prav tako rekordno leto. Večji izkupiček Vseh naših petdeset izvoznikov živine in mesnih izdelkov je v prvih petih mesecih letos na tujem trgu prodalo okoli 48.000 ton mesa in mesnih proizvodov v vrednosti 108 milijonov dolarjev. Največ so izvozili junčevine, konzerv s svinjskin mesom, jagnječjega mesa in perutnine. Lani v enakem času so iztržili 94 milijonov dolarjev. Denar za planinske pašnike Za urejanje planinskih pašnikov je kmetijska razvojna skupnost Slovenije odobrila 5.357.000 dinarjev za delovne organizacije, ki sodelujejo s kmeti, člani pašnih skupnosti. Za hlevske skupnosti, ki ne temeljijo le na skupni paši pa je odobrila skoraj 7 milijonov dinarjev, kot delež kmetijskih organizacij v skupnih objektih, agrokombinatu Maribor pa za odkup 93 ha kmetijskih zemljišč 1,662.000 din Prvi rezultati spodbudni v Žalna svečanost Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Skofja Loka vabi borce in druge občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracije pri spomeniku talcev v Dolenji vasi. Žalna slovesnost, ki jo organizira Združenje borcev NOV Selca, bo v nedeljo, 22. julija, ob 9. uri in 30 minut v Dolenji vasi. __j Kranj — Pred kratkim se je z zvezne delovne akcije Vlasina 79 vrnila brigada kranjske občinske konference ZSMS Stane Žagar ml. 39 brigadirjev, predvsem mladih delavcev iz kranjskih delovnih organizacij je skupaj še s šestimi drugimi brigadami pogozdovalo z borom in smreko planoto Vlasino v bližini Leskovca v južni Srbiji. Pokrovitelj — delovna organizacija Gradbinec — je brigadi priskočil na pomoč s 40 tisoč dinarji in s tem razrešil vsakoletne denarne stiske. Brigadirjem je na akciji komandoval Meho Kovačevič iz Gradbinca, za delovi-šče pa je skrbel Kastrat Selim iz Save. Nasploh so se letos mladi Savčani odrezali, saj so v svojih vrstah evidentirali za delovne akcije polovico brigade — 25 mladih delavcev. Pokljuka — V vojašnici na Poklju ki tudi letos poteka predvojaška vzgoja za študente prvih letnikov visokih šol in fakultet. Mladi bodo na Pokljuki več dni, doma pa so iz vseh gorenjskih občin in iz Posočja. - Foto: F. Ziherl Bolje in ceneje Tržič - V tržiški občini so tik pred podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe za samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, to je za stanovanjsko, komunalno, požarnovarnostno in stavb-nozemljiško skupnost, ki je trenutno prav tako še v ustanavljanju. Delavci v skupni strokovni službi, predvidoma jih bo deset, bodo pokrivali splošno, gospodarsko-finančno in tehnično področje z investicijami, vzdrževanjem in nadzorom. Služba bo zaživela s 1. januarjem prihodnjega leta, financirale pa jo bodo po dogovorjenem ključu vse štiri interesne skupnosti. Pričakujejo, da se bodo na ta način stroški zmanjšali, delo pa bo kljub temu bolje opravljeno. H. J. Kljub temu, da brigada Stane Žagar ml. ni bila popolna, je bila štirikrat proglašena za udarniško, osem mladincev je prejelo brigadirske značke kot najvišje priznanje za posameznika na mladinski delovni akciji. Poleg tega si je brigada prislužila še posebno priznanje kot skupina, ki je najbolje skrbela za higieno. S tem pa udarniško delo kranjskih mladincev še ni zaključeno. Osmega julija je odšla na zvezno delovno akcijo še druga brigada iz kranjske občine — brigada Jože Gregorčič, ki bo urejala obrežje Donave na akciji Đerdap 79. Njeni pokrovitelji so delavci Planike. V začetku avgusta pa bodo prag »Šole samoupravljanja«, kot imenujejo mladinske delovne akcije, prestopili še brigadirji mladinske delovne brigade Jože Celar-Tugo iz Preddvora. Ob pomoči Merkurja bodo sodelovali na republiški delovni akciji Istra 79. Prvi rezultati kranjskih mladincev na deloviščih so torej vzpodbudni. Ogrevanje na lokalni akciji v Stražišču je koristilo vsem, kar kaže da so bile priprave na letošnje republiške in zvezne manifestacije mladih uspešne. C. Zaplotnik POHOD OB POMNIKIH NOB Jesenice — Zveza združenj borcev NOV Javornik — Koroška Bela in mladina organizirajo v nedeljo v počastitev dneva vstaje pohod od spomenika NOB na Javorniku, mimo spominskih obeležij in Valva-zorjevega doma na Stol. Pričakujejo, da se bo pohoda udeležilo več sto borcev, mladine in drugih občanov. Zveza združenj borcev NOV Hrušica in mladina pa pripravljajo v nedeljo orientacijski pohod iz Hruške do spominskega obeležja padlim borcem na Hruščanski planini. PRIZNANJE ORKESTRU JESENIŠKIH 2ELEZARJEV Jesenice — Ob dnevu borca bo pihalnemu orkestru jeseniških že-lezarjev podeljena velika plaketa zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Priznanje si je orkester jeseniških železarjev pridobil z dolgoletnim sodelovanjem na spominskih prireditvah in proslavah v jeseniški občini in drugih krajih po domovini. Sejem predmetov iz partizanskih krajev Radovljica — V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda bodo v nedeljo, 22. julija ob 15. uri na Linhartovem trgu v Radovljici odprli sejem predmetov iz partizanskih krajev. Odprt bo od 28. julija, vsak večer pa se bodo obiskovalci lahko udeležili kulturne prireditve. Borci in aktivisti iz krajev radovljiške občine bodo na sejmu predstavili predmete in izdelke, ki so jih napravili sami. D. S. Svet v tem tednu Brandt pri Titu Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel predsednika socialdemokratske stranke Nemčije Willyja Brandta — Ljudska republika Kitajska se je pripravljena pogovarjati s Sovjetsko zvezo — Konec vladavine diktatorja Somoze Predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je minuli teden sprejel predsednika socialdemokratske stanke Nemčije Willyja Brandta, ki se je mudil na krajšem obisku na Brionih. Predsednika sta med daljšim prijateljskim pogovorom izmenjala mnenja o več vprašanjih, ki so v obojestranskem interesu. Posebno pozornost sta posvetila popuščanju napetosti v vsem svetu in poudarila pomen obsežnih priprav za sestanek KVSE, ki bo prihodnje leto v Madridu in na katerem naj bi še okrepili sklepe in načela helsinške konference. Ko sta se pogovarjala o vprašanjih Bližnjega vzhoda, sta menila, da bi vsaka intervencija v tem delu sveta ali nov spopad resno ogrozila že tako težak položaj. Predsednik Tito je spregovoril tudi o pripravah na bližnjo vrhunsko konferenco neuvrščenih držav v Havani ter dejal, da z optimizmom gleda na sposobnost neuvrščenih držav, da bodo z odkrito izmenjavo mnenj v Havani prispevale nov delež pri uveljavljanju in krepitvi vloge politike neuvrščenosti v graditvi boljših političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Predsednika sta se pogovarjala tudi o medsebojnem sodelovanju obeh držav ter tudi o tem, da je treba odnose med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo urejati na širši in splošno sprejemljivejši trajni podlagi. Ljudska republika Kitajska je pozitivno odgovorila na zadnji sovjetski predlog, da bi se zaceli pogajati o normalizaciji meddržavnih odnosov. V odgovoru je Ljudska republika Kitajska izrazila pripravljenost, da bi se pogajanja na ravni zunanjih ministrov začela sredi septembra v Moskvi, kitajski odgovor pa je vseboval vrsto podrobnih predlogov o vsebini pogajanj. Kitajci pričakujejo, da bo Sovjetska zveza bistveno spremenila svoje stališče, obenem pa poudarjajo, da bodo pogajanja najbolj težka ob obravnavi vprašanj v jugovzhodni Aziji, v Vietnamu in v Kampučiji. Svet iraškega revolucionarnega poveljstva je sprejel odstop predsednika republike Ahmeda Hasana el Bakra, ki se je umaknil iz zdravstvenih razlogov. Na tajnem glasovanju so izvolili za predsednika sveta Sadama Huseina, dosedanjega podpredsednika sveta poveljstva. Najbolj razveseljiva vest zadnjega tedna pa je prav gotovo konec vladavine diktatorja Somoze in s tem konec skoraj petdesetletne vlade družine Somoze, ki je pod krinko boja proti komunizmu v resnici zatirala vsa svobodoljubna mišljenja in prizadevanja prebivalstva Nikaragve. Nepopisno veselje med ljudstvom je oznanilo padec strahotnega nasilja in zmago osvobodilnega boja, ki je obenem zmaga tudi vseh svobodno in napredno mislečih ljudi sveta. Med boji proti diktatorjevi vojski so padli stotisoči prebivalci in vojaki ter si tako s krvjo zagotovili svojo svobodo. Nikaragva je torej še vedno v miru in v veselju zmage nad nasiljem, obenem pa se že pripravlja na duhovno in moralno obnovo svoje dežele. Za štiri Slovenije velika država bo potrebovala precej naporov in truda, da se bo postavila na noge in neodvisno začrtala pot svojega nadaljnjega razvoja. Naloga prav gotovo ne bo lahka, nenehni boji proti diktatorju so oslabili in osiromašili državo, ki bo morala najprej okrepiti svoje gospodarstvo. Prav v naslednjih nekaj dneh se bo pokazalo, na kakšno pot namerava kreniti Nikaragva, kakšen bo njen odnos do Združenih držav Amerike, kako se bo sama izkopala iz začetnih težav. Vsekakor pa je zmaga nad diktaturo široko odmevala v vsem svetu in ponovno se je izkazalo, da svobodoljubnega boja ne more zatreti še tako oboroženo nasilje in ne pomoč vojaško trdnejših in bogatejših držav. Naroda, ki je enoten in trden v svojem prepričanju in boju proti zatiralcu, se ne da streti in ne ukloniti, naj boji terjajo še toliko krvi in žrtev, tudi civilnega prebivalstva. Ves svet, ki se bori proti izkoriščanju in proti vsakršnemu nasilju, daje le visoko moralno priznanje Nikaragvi ter si želi, da bi začasna vlada Nikaragve resnično našla kar najboljšo pot za nadaljno izgradnjo države ter se odločila za politiko, ki bo zagotavljala ljudstvu Nikaragve svobodnejše in mirnejše življenje in trdnejšo prihodnost. D. S. Nado obrambo v vsako družino RADOVLJICA Radovljica — V občini Radovljica prejema revijo Naša obramba 3737 občanov. Po številu naročnikov so med boljšimi v Sloveniji, če pa primerjamo število naročnikov s številom prebivalcev v občini, pa sploh najboljši. Spodbudni podatki zadolžujejo, tega pa se zavedajo ne le na oddelku za ljudsko obrambo, ampak tudi v družbenopolitičnih organizacijah in odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Naša obramba je revija, ki bralcem omogoča idejnopolitično in strokovno usposabljanje za oprav- Problemska konferenca o informiranju Radovljica — Indok center je posredoval vsem urednikom glasil in odgovornim delavcem za informiranje v temeljnih organizacijah in skupnostih anketni vprašalnik, s pomočjo katerega želi izvedeti čimveč o oblikah in sredstvih, ki jih uporabljajo pri informiranju delovnih ljudi in občanov. Anketiranci bodo izpolnili vprašalnik in ga vrnili Indok centru do 25. julija Odgovorni bodo uporabni za izdelavo analize stanja na področju informiranja v temeljnih organizacijah in skupnostih in njihovi vlogi pri odločanju v delegatskem sistemu. Indok center bo skupaj s svetom za informiranje pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze delovnega hudstva pripravil gradivo /a jesensko problemsko konferenco o informiranju v občini Radovljica. I) H ljanje nalog ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. Prav to pa je namen akcije Nič nas ne sme presenetiti, usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog. Le tako bodo presegli dosedanje ozke priprave za izdelavo varnostnih ocen in obrambnih načrtov v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva bo začetka septembra poskušal čim širše popularizirati revijo Naša obramba s prikazom zanimivosti iz vsebine, obenem pa bodo občane tudi seznanili o načinu naročanja revije. Akcija pa bo uspela le, če se bodo vanjo vključili tudi koordina cijski odbori oziroma izvršni odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki vodijo in usklajujejo akcijo Nič nas ne sme presenetiti in če bodo imeli pri tem podporo organi zacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Akcijo Našo obrambo v vsako družino naj bi izvedli že pred 30. septembrom. 1). K V petek, 20. julija, bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij Radovljica seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo obravnavali predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985, samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica, predlog za spremembo prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v občini Radovljica ter nekatera druga vprašanja. ^ Slavnostna seja krajevne skupnosti v ] Bled - V ponedeljek, 16. julija, je bila v hotelu Jelovica na Bledu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, ki so se je udeležili krajani, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti, delovnih organizacij in skupščine občine Radovljica. Na slavnostni seji so potrdili sklep 0 izdelavi srednjeročnega programa krajevne skupnosti za naslednje petletno obdobje ter spregovorili o delu v minulem obdobju. V poča stitev krajevnega praznika so položili tudi venec k spomeniku borcev. Krajevna skupnost Bled. ki praznuje vsako leto 17. julija svoj krajevni praznik, je v minulem ob- Obvestilo Odbor za vzdrževanje dražgoškega spomenika pri občinskem odboru ZZB NOV Skofja Loka in družbenopolitične organizacije DmtgOfl vabijo na otvoritev doma Cankarjevega bataljoiiH. ki l><> v nedeljo. 22. julija, ob 11. uri v Dražgošah. Vabimo borce, posebno borce Cankarjevega bataljona Utt Ostalt občane, da se otvoritve udeležijo v čimvečjem številu dobju dosegla pomembne uspehe. Krajani so se z referendumom odloČili za samoprispevek in so ga plačevali za izgradnjo mrliških vežic. Deloma tudi s prostovoljnim delom so asfaltirali 82.000 kvadratnih metrov cest v krajevni skupnosti, pomembne naložbe pa so bile v gostinstvo in turizem. Zgrajen je bil nov Park hotel, do svetovnega prvenstva bo adaptirana blejska Kazina, ki bo osrednji zabaviščni prostor Bleda, adaptirali so depandanso Jadran, hotel Jelovico, Lovec bo dobil nove zmogljivosti. Drsališče bodo pokrili, tako, da bo drsališčna dvorana postala večnamenski prostor. Zaradi priprav na svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo avgusta na Bledu, so uredili obalo jezera ter opravili več komunalnih in drugih del v Zaki. Na Bledu se pripravljajo tudi na temeljito obnovo vse blejske kanalizacije. Zaradi kanalizacije, ki deloma odteka tudi v Blejsko jezero, je jezero precej onesnaženo in umira. V izdelavi so že projekti, tako, da bo z obnovo kanalizacije Hled rešil enega svojih največjih komunalnih problemov. I). S. Zveza teleanokulturnih organizacij občine Radovljica vabi k sodelovanju od 17. do 31. avgusta 1979 2 KUHARICI pripravljanje hrane im Športnikom v ažan i pri Puli. formacije dobite tudi telefonu: 75-167 Še hitreje in še bolje delati KRANJ - Sekretar MS ZKS za Gorenjsko Zdrav ko Krvina je 17. julija poklical vse gorenjske sekretarje OK ZKS in predsednike občinskih skupščin oz. izvršnih svetov na skupni razgovor o poteku priprav srednjeročnih družbenih planov na Gorenjskem. Pri tem je izrekel nekaj pohvalnih pa tudi nekaj zelo kritičnih besed. Mimo tega, da je kranjske in jeseniike smernice ocenil kot dobre, je navzoče opozoril na precejšnjo medsebojno alo štipendistov Titovega sklada sklad za vljica - Titov mladih delavcev in je bil v Sloveniji letu 1974, ko so tudi začele diranje delavcev /ljen v e organizacije zevati sredstva v ta namen. omogoča štipendiranje tistim vcem in otrokom delavcev, ki 5 starejši od 30 let, imajo Hianj dve leti delovnih izkušenj, (gati morajo nadpoprečne delov-tezultate, ki se kažejo v sposob-tib v novatorstvu in iznajditelj-I, aktivni pa morajo biti tudi v knipravnih organih in v druž-Opolitičnih organizacijah. Sti-iisti Titovega sklada morajo \l je vati študij v smeri svojega /'vnega poklica, delovna organima pa mora izkazati tudi kad rov- fres. Poleg teh pogojev pa iti tudi uspeh bodočih šti-v Titovega sklada v srednji ičen ali prav dober, na visokih šolah pa se zahteva na ocena vsem. ,'a vse dosedanje razpise Titovega Via odziv zaradi strogo postav- ljenih kriterijev ni bil zadosten, s spremembo le-teh pa bi sklad izgubil na svojem pomenu. To je'bila tema zadnje seje izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Radovljica in od štirih prošenj so posredovali v nadaljno obravnavo skupni komisiji v republiki tri predloge. Vsi trije prosilci naj bi prejemali Titovo štipendijo za redni visokošolski študij. V občini Radovljica prejemajo sedaj štipendijo Titovega sklada štirje študentje. Ta številka pa je v primerjavi s številom štipendij Titovega sklada v ostalih občinah Slovenije izredno nizka, večja je v 38 slovenskih občinah, na Gorenjskem pa je nižja le v občini Kranj. Ti rezultati niso spodbudni, narekujejo večjo aktivnost kadrovskih služb v delovnih organizacijah, ki naj v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem sindikatom in mladino pridobijo večje število Titovih štipendistov. D. K. LbJ ^ — Delavci jeseniškega Gradbinca hite z izgradnjo drugega trakta na Plavžu, kjer bodo že to jesen pričeli s poukom učenci višjih \j osnovne šole Tone Čufar. Pod streho so spravili tudi telovadnico, Vr* oa zamujajo pri izgradnji vrtca, ki bo deloval v okviru šolskega i$£°n£ Plavžu. Za zgraditev centra bodo približno polovico potrebnih H Jih sredstev zbrali prebivalci jeseniške o i^Zadnja telovadnice in oddelka višjih ra bčine s samoprispevkom. Na razredov osnovne šole. — B. B. Učenec ali garač? zdanil učni načrt in pedmetnik, ki ju uporabljajo v slovenskih šolah, sta grajena za poprečne učence. Tisti, ki jim gre neko-Jsnovni ^ z malo več pridnosti kljub vsemu zdržijo, tisti pa, ki so bolj >|ko sla 'jmaj0 kar slabe možnosti za osvojitev več znanja, saj so le ^V^^rimeri ali pa jih sploh ni, da bi neka osnovna šola organizirala i i.Klni pouk za učence, ki hitreje napredujejo. drugi strani pa niti ni čudno, da se uspeh učencev giblje nekje • . to odstotkov in da je ponavljavcev zelo malo. Sola je otroke \korekoč okupirala; redne ure pouka, domače naloge, učenje, interesih ^^aVuUk' novega zakona o osnovni šoli sicer tedensko število ur J n*a programa po predmetniku za posamezen razred nekoliko 3veznJje Omejuje ga na največ 30 ur na teden, in sicer iz dveh raz-|*»nat»j*u" en- 8trani naj bi učenca varovala pred pretirano obremenit -V°v: "zveznim programom, obenem pa naj bi ustvarjala praktične Ijo z ° fja 8j izbere fakultativne programe in interesne dejavnosti, s polnosti, razvjjal svoje interese in sposobnosti in si tako ustvarjal ^tterir*11 DOjtlicno opredelitev. S tem se ob sicer enotnem programu v večji meri kot doslej odpirajo možnosti za hitrejši razvoj Inovn« k- naj hi si ob enotnem programu in obveznem d opol- W» u^eV: dodatnem pouku razširjali in poglabljali znanje v okviru silnem ^.„vnosti in fakultativnih programov. Zanje je osnutek •ni in drugem delu osnovne šole ne sme preseči 'une«" . j.. lH vnoHi i m lonuimu...... v *......... ........ ^ Wre»nl , Sjrokosrčen, predvideva pa, da obseg sodelovanja učencev v H) ur n» teTe!(> ur rednega pouka, največ 40 ur celotne zaposlitve učen-Najyeč h aeveda še pisanje domačih nalog in učenje, kjer ni /raven \>a . , __;„ l„. „„i.. v.uin ^...... v šoli l snovnih šol. Teh pa je, kot vemo, zelo malo. Koliko časa Podnevnih o enem iH\ višjih razedov osnovne šole še ostane za igro. Vej otroku KOVOre s starši? Delovni tednik, kakršnega niti vsak f*zvedril°* /a m-^jfi Saj je prav, da otroka že v zgodnjih letih n-^ zrasel ne. lfP „ /»bremenitev je vendarle prehuda. Posebno, če jo >. - ..m deU), » " ._____.....■ ..a:.„i:_ L. un,o ., AO.itri \mo n» ava-ph- okviru 42-urnega no l učenci 2!> ur. * .delovno obveznostjo učitelja, ki sme v ^rjam« Jj-.La po osnutku zakona delati neposred jWvn«Ka te~" pouka. Kot da je razumljivo, da učitelj lahko kvah >J teg* e učenci največ 25 ur, otroci pa so sposobni slediti pouku \no del* * irwma 40, če prištejemo še sodelovanje v fakultativnih '•S&\ P° u Ur mteresnih dejavnostih Kje je tu primerjava in pamet, se \ogramin in i ^ ta_ ,n kje Je ,u otrok - človek? !'i.:.tn() ni" H. Jelovčan nepovezanost gorenjskih občin, ki je razvidna tudi iz dosedaj izdelanih in sprejetih prvih planskih dokumentov. Splošna ocena smernic za plan bi lahko bila strnjena v ugotovitvi, da je v njih še vedno premalo pozornosti posvečene utrjevanju položaja delavca v združenem delu in občana v krajevni samoupravi; premalo oz. nezadostno so izpostavljeni skupni gorenjski problemi: turizem, kmetijstvo, energetika, šolstvo, stanovanjsko gospodarstvo, trgovina, malo gospodarstvo, cestna povezava ...; vsekakor bo treba določiti posamezne nosilce razvoja posameznih panog kot tudi opraviti selekcijo investicij in tudi programov. Poseben poudarek je bil dan cestni problematiki in cestni povezavi na Gorenjskem, ki je nezadovoljiva in že danes predstavlja veliko zavoro za sedanji in bodoči gospodarski razvoj. Ker je prav to — ceste — izrednega pomena, bo ta problem potrebno reievati kar najbolj zavzeto in z vso potrebno energijo ter argumenti nastopati na Republiški skupnosti za ceste ter na drugih ustreznih republiških forumih, da se ta problematika hitro in zadovoljivo reši. V sedanje priprave na nove srednjeročne plane je po besedah sekretarja Zdravka Krvine nujno potrebno vključiti tudi vse regijske institucije, ki morajo delovno strokovno zadovoljivo odigrati svojo vlogo. Dosti krivde, da se smernice posameznih občin težko med seboj usklajujejo in primerjajo (saj so imeli sestavljavci smernic vsak svoj »poseben« pristop) nosi vsekakor zakonodajalec, ki "ni pravočasno pripravil republiškega zakona o družbenem planiranju. Vsekakor bi morali od sestav-ljavcev zakona o družbenem planiranju terjati tudi določeno politično odgovornost, je bilo rečeno na tem posvetu. Ker torej teh republiških dokumentov še ni in jih še tudi ne bo, se je nujno potrebno opreti predvsem na lastne sile in na lastno znanje ob upoštevanju dejanskega stanja in rezultatov izpolnjevanja sedanjega srednjeročnega plana 1976-1980, razvojnih možnosti združenega dela ter potreb in interesov delavcev in občanov Gorenjske. Strokovni delavci, delegacije in delegati, delavski sveti in koordinacijski odbori pri OK SZDL, vsi morajo kar naj-kvalitetneje delati, pa tudi dovolj hitro, da bodo lahko pravočasno pripravljeni tudi končni dokumenti: srednjeročni plani in ustrezni sporazumi. I. S. Prednostna lista za stanovanja Radovljica — Tudi občina Radovljica se sooča s perečo stanovanjsko problematiko. Prosilcev za stanovanja zgrajena s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1979 je mnogo več kot pa je teh stanovanj na razpolago. Zato so izdelali prednostno listo imen prosilcev stanovanj in izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je poslal listo v obravnavo v vse temeljne organizacije in skupnosti v občini. Razprava bo trajala od 15. julija do 15. avgusta letos. Prošnje za stanovanja je februarja zbrala samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, pregledala pa jih je posebna strokovna in stanovanjska komisija. Nadaljnji ukrep na tem področju je bilo imenovanje delovne skupine, ki je pregledala vsa sedanja stanovanja prosilcev, napravila zapisnike in izdelala osnutek prednostne liste, v kateri je razvrstila 185 prosilcev, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Med njimi je 70 družin in občanov, z nižjimi dohodki, 52 mladih družin, 39 starejših ljudi, 20 udeležencev NOV in 4 izjemni primeri. Osnutek prednostne liste je obravnaval odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Le-ta bo tudi na osnovi javnega mnenja. izraženega v razpravi v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih od 15. julija do 15. avgusta izdelal končni vrstni red prosilcev, ki za rešitev iz stanovanjske stiske najbolj potrebujejo družbeno po-n»«č. I). K Razpisna komisija pri Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržidnika, Skofja Loka razpisuje za mandatno dobo štirih let dela oziroma naloge za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ODDELKA Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. visoka izobrazba za splošno teoretične predmete z dopolnilno tillo-pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj, 2. ali višja izobrazba za strokovno teoretične predmete z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj, 3. kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralno etične vrline ter organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom ter dokazili, da izpolnjujejo predpisane pogoje v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Skofja Loka ZA RAZPISNO KOMISIJO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od izteka razpisnega roka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica Zbor uporabnikov skupščine na podlagi 25. (lena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list, SRS, it. 8/78), 8. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (Uradni vestnik Gorenjske, st. 1/77) in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje, razpisuje NATEČAJ - II. za dodelitev kreditov za dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hi.* v individualni lastnini. NAMEN KREDITOV krediti se dodeljujejo za: — dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini. II. VISINA KREDITOV Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela, druge pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju: organizacije) združujejo v okviru skupnosti — do skupne višine 2,000.000,00 dinarjev in sicer za: — dograditev stanovanjskih his v individualni lastnini v višini 1,500.000,00 din; — revitalizacijo stanovanjskih hi* v individualni lastnini v višini 500.000,00 din. III. PRAVICA DO KREDITOV: Upravičenci do kredita iz sredstev skupnosti so: — delavci organizacij, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977- 1981 v okviru skupnosti. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV Delavec, zaposlen pri organizaciji, ki združuje del svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru skupnosti in nima primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, lahko dobi kredit za dograditev oz. revizalizacijo stanovanjske hiše v individualni lastnini, če izpolnjuje pogoje: — da dograjuje oz. revitalizira stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda: — da predloži potrdilo organizacije, kjer združuje delo. o soglasju k najetju kredita: — da je kredit no sposoben. V. LASTNA UDELEŽBA Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od :<0't zneska, potrebnega za investicijo — določi pa se v skladu z določili pravilnika. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki. VI. KREDITNI POGOJI 1. Odplačilni rok Pri določanju odplačilne dobe kredita se upošteva povprečni dohodek na člana družine delavca v preteklem letu in njegova kreditna sposobnost. 2. Obrestna mera Za najet kredit iz sredstev skupnosti plačuje delavec 4 .obresti Po preteku desetih let od pričetka plačevanja kredita, pa se poveča obrestna mera za neplačani del kredita za 2'». 3. Visina kredita Delavec lahko dobi kredit največ do.15 't vrednosti standardnega stanovanja VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti: — potrdilo organizacije, kjer je delavec zaposlen, o soglasju k najetju kredita. — potrdila o dohodkih družinskih članov v letu I97H; — gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristojnemu organu; — predračun stroškov in podatke n virih sredstev za gradnjo oz revitalizacijo stanovanjske hiše; — zemljiško knjižni i/pisek <> lastništvu objekta oz. vknjižbi pravice uporalie stavbnega zemljišča v družbeni lastnini. 1'deleženci natečaji morajo prošnje za dodelitev kredita vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pn strokovni službi stanovanjske skupnosti (AI.PI)OM Radovljica. Cankarjeva 27l. VIII. OSTALK DOLOCBK I \ logo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave natečaja s celottlo dokumentacijo pn strokovni službi Samoupravne stanovan|ske skupnosti občine Radovljica i Al.1'1 )(IM Radovljica. Cankarjeva 27 I _' Prepozna prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. i Obravnavala se bo vloga samo enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev kredita. |M>sebej pa bodo obravnavane tudi vloge prosilcev, ki so leto* i ra/.pis I ) te nrejrli pttsitjilo fer bodo odločil ve o dodatni dodelit vi posojil odvisne od števila udeležencev razpisa - M in višine že odobrenih kreditov. ■1 Strokovna služba m organi stanovanjske skupnosti bodo komisijsko preverjali upravičenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestili vse udeležence, najkasneje v I »-t na istih dneh po seji zbora uporabnikov skupščine, na kateri se bo odločalo odedelitvi kreditov. "i dodeljene kredite bo možno čr|>ati v skladu / dinamiko združevanja sredstev, kar bo tudi posebej opredeljeni, v kreditnih |>ogi>dhah. Hotelska turistična delovna organizacija GOREN JKA Jesenice TOZD HOTELI Kranjska gora ponovno razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije HOTELI Kranjska gora prosta dela in naloge vodje temeljne organizacije hoteli Kranjska gora Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi splošnimi akti, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali ■hoteUlte smeri in S leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 5 let delovnih izkušenj, 2. aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, 3. moralnopolitične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja 4. da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje, vodenje in organizacijo, kar je razvidno od dosedanjega dela. Kandidati naj prošnjo s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev pošljejo v zaprti kuverti na naslov HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, s pripisom Razpisna komisija v 15 dneh po objavi. O Lr AS4.STRAN PtTEK, 20. JULIJA 191 Akcija »100 pošt« Slovenske ptt organizacije so se v letu kvalitete ptt prometa vključile v izboljšanje kvalitete dela s posebno akcijo »100 pošt«. To pomeni, da je izbranih 100 pošt, kjer naj bi bila kvaliteta poslovanja brezhibna. Med izbranimi poštami so tudi ptt enote: Bled, Gorenja vas, Jesenice 2, Kranj, Kranjska gora, Preddvor, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Naštete pošte so že dobile vsa potrebna navodila, ki jih morajo upoštevati, da bodo konec leta zadovoljivo ocenjene. Navodila zajemajo delo pri sprejemanju, predelavi, odpravi, dostavi in izdaji pošiljk, telegrafske in telefonske storitve ter zaščito poslovnih prostorov, pošiljk in ptt imetja. Nosilci akcije so upravniki pošt. Med drugim spada v akcijo »100 pošt« tudi študij predpisov. Proti koncu leta bodo poštni delavci delali preskuse znanja iz predpisov, ki urejajo delovanje ptt organizacij. 20 let Planikine tovarne v TurniSču 10 krat več zaposlenih, 100 krat več izdelkov Planikina temeljna organizacija Tovarna obutve Turnišče praznuje 20-letnico obstoja. Ustanovljena je bila leta 1959 ob praznovanju 40-let nice KPJ. V skromnih rekonstruiranih prostorih kmetijske zadruge Turnišče, se je zaposlilo 60 čevljarjev, ki so takrat začeli izdelovati čevlje pod okriljem »Obutve« iz Kranja, sedanje Planike. Začetna proizvodnja je bila pravzaprav obrtna, saj so izdelovali dnevno le 50 parov čevljev ali niti en par na enega zaposlenega. Do leta 1961, ko se je obrat Turnišče osamosvojil pod imenom Industrija lahke obutve, je zaposlenost narasla na 150 delavcev, ki so letno naredili že 84.000 parov čevljev. Tovarna INLOja je poslovala le tri leta. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, denarja in visoke režije, je šla že po treh letih v likvidacijo. Zaradi brezposelnosti, ki je nastala, je na prošnjo Turniščanov Planika ponovno prevzela ustanovitev Most, ki ga gradi krajevna skupnost Log, dela sive lase krajanom. Večkratne podražitve in spremembe objekta so namreč presegle plačilne zmogljivosti krajanov in je tako gradnja za dobre pol leta zastala. V zadnjih dneh se dela nadaljujejo in tako je upati, da bo most proti Visokem kmalu nared za promet. (Ib) obrata ter vodila njegovo poslovanje. Ze leta 1969 je nato v okviru programa razvoja manj razvitih področij Slovenije stekla razprava o razširitvi obrata in gradnji nove tovarne. Dve leti kasneje, ob krajevnem prazniku TurnišČa pa je bil sprejet dogovor o gradnji nove tovarne s površino 47.500 kvadratnih metrov, v kateri se bo zaposlilo 650 delavcev, ki naj bi dnevno naredili 5000 parov čevljev, kar pomeni 100 krat več od začetne proizvodnje ob 10 kratnem povečanju zaposlenih. Leta 1973 pa so ustanovili v Turnišču oddelek srednje tehnične čevljarske šole, mladino pa so pošiljali na prakso v kranjsko Planiko ter v Tekstilni in Obutveni center Kranj. Tako je imela tovarna nekaj let kasneje namesto enega tehnika kar 20 srednjega strokovnega kadra, 150 mladincev pa je uspešno zaključilo poklicno šolo ter se vključilo v proizvodnjo. Hkrati so se delavci organizirali tudi v osnovni organizaciji sindikata in Zvezi socialistične mladine. Velik uspeh je bil dosežen pri organiziranju osnovne organizacije ZK in pridobivanju novih članov. Ob ustanovitvi je bil v kolektivu le en komunist, leta 1973 pa jih je bilo že 18. Vsi se aktivno vključujejo v delo samoupravnih organizacij v kolektivu kot tudi v delo krajevnih skupnosti, kjer živijo. Leta 1974 so se na novo samoupravno organizirali in tovarna v Turnišču je postala ena temeljnih organizacij Planike. Vsestranska pomoč Planike, občine Lendava in Kranj, je omogočila, da so v Turnišču pravočasno uresničili vse planske naloge in zgradili novo tovarno in tudi uspešno uresničujejo srednjeročni program. 540 zaposlenih je lani naredilo 902.000 parov obutve, letošnji polletni plan 500.000 parov pa so izpolnili že skoraj mesec dni pred rokom, bruto proizvod je lani znašal 23 milijard dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa znaša 5 milijard 300 milijonov dinarjev. L. Bogataj Mestni avtobus v Škofji Loki Na zadnji seji zborov občinske skupščine, ki je bila preteklo sredo, je bil sprejet odlok o uvedbi lokalnega avtobusa v Škofji Loki. Avtobus bo vozil na progi Podlub-nik — Trata — Lipica. Tri mesece bo vozil »poskusno«. V tem času pa se bodo predstavniki krajevne skupnosti in Alpetoura dogovorili, kolikokrat dnevno naj pelje — ali vsako uro ali vsake pol ure — ugotovili se bodo stroški prevoza in določila se bo cena vozovnice. L B. Ekonomske stanarine V radovljiški občini bodo obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica — Največ stanovanj v štirih krajevnih skupnostih Radovljica — Ekonomska stanarina naj bi zagotavljala minimalno amortizacijo, vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, zato naj bi v vseh občinah čimprej prešli na ekonomske stanarine. Ekonomsko stanarino bodo določili delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi za območje posamezne občine, sprejemali pa jih bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skup- nosti, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter stanovalci v družbenih stanovanjskih hišah preko zborov stanovalcev • v krajevnih skupnostih. Temeljne organizacije združenega dela, skupnosti in organizacije so ob koncu lanskega leta imele v skladu hiš in stanovanj v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica 1896 stanovanj v 279 hišah. Največ stanovanj je v štirih krajevnih skupnostih občine, v Radovljici, v Lescah, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Fo kvaliteti so stanovanja razdelili v sedem kategorij i tem, da v sedmi kategoriji ni stanovanj. V stanovanjih, ki so v družbeni Analize o delitvi dohodka Občinski sindikalni svet Radovljica je ocenil aktivnost v akciji uresničevanja stališč o pridobi- J^tnini stanuje okoii 6.500 občanov, w . , , ji ». j. kar predstavlja 21 odstotkov vseh vanju m razporejanju dohodka m uveljavljanja občanov radovljiške občine stano načela delitve po delu — Slabše v manjših delovnih organizacijah Radovljica - Pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica so se temeljito pripravili na akcijo uresničevanja stališč republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanja načela delitve po delu. Koordinirano aktivnost vseh v akciji so opredelili s programom aktivnosti tako, da so sprejeli dogovor, da bodo vsi obravnavali program aktivnosti, oblikovali pa so tudi 18 strokovno političnih skupin, ki so akcijo spremljale. Organizirali so seminar, na katerem so se seznanili z uresničevanjem stališč, seminarja pa so se udeležili vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Tako je pobudo za sprejem konkretnega programa uresničevanja stališč dalo ksr 98 osnovnih organizacij sindikata. Programe so sprejeli delavski sveti v 52 temeljnih organizacijah zdru lenega dela ali v organizacijah zdru tenega dela. Predvsem ao se opre debli za snahzo sedanjega stanja sa moupravne zakonodaje s področja pridobivanja in delitve dohodka, kot prednostno nalogo pa so v večini programov določili ukrepe i*»usklajevanje samoupravne zalonođaje z rešitvami v stališčih. Od skupno 125 osnovnih organizacij sindikata programov aktivnosti niso sprejeli v 26 osnovnih organizacijah sindikata, večinoma v tistih delovnih ali temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo manj zaposlenih in slabo kadrovsko zasedenost. V večini primerov je v teh delovnih organizacijah vsa aktivnost odvisna le od dveh, treh ljudi, v največ primerih pa le od direktorja delovne organizacije. Ker pa so v tem času morali sprejeti še druge samoupravne dokumente je akcija zaostajala tudi zaradi pomanjkanja časa. Občinski sindikalni svet tako ocenjuje, da je bila akcija uspešna v večini delovnih organizacij, najbolj pomembni problemi pa se porajajo v prepočasnem uresničevanju ukrepov. Za lažje in hitrejše uresničevanje stališč v osnovnih organizacijah sindikata pa bi bilo zaželeno, da bi bila stališča za posamezno dejavnost bolj konkretna. Predlagali so, da bi republiški odbori na osnovi razprav in izkušenj iz vse Slovenije oblikovali bolj konkretne in uporabnejše rešitve, kajti osnovne organizacije so bile mnenja, da »6 sedanja stališča še vedno preveč splošna D. S. valci so organizirani v 127 hišnih svetih od 145. Aktivnost hišnih svetov je različna. Z uporabo stanovanja so lani imetniki stanovanjske pravice plačali 7 milijonov 849.000 dinarjev stanarine, ki se je potem delila največ za investicijsko vzdrževanje, za amortizacijo, za stroške upravljanja in druge stroške. 400.000 dinarjev so v radovljiški občini namenili za revitalizacijo. Subvencijo za stanarino je lam prejemalo 28 upravičencev, za delno nadomeščanje stanarin so lani porabili 67.000 dinarjev. Poprečna letna rast cen stanovanj je bila v občini 17 odstotkov, kar je znatno višje od predvidenih 12 odstotkov. Cene bodo lahko obdržali sprejemljive in zmerne le ob dosled nem uresničevanju družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanj ske gradnje. Do leta 1985 naj bi bila cena za dograjena stanovanja porasla od 9 143 dinarjev za kvadratni meter na 18.045 dinarjev za kvad ratni meter. Po izračunih in po predvideni gradnji stanovanj v naslednjih letih naj bi dosegli povprečno meaečno ekonomsko stanarino v letu 1985 v višini 35,75 dinarjev za kvadratni meter. V zadnjih treh letih so »e dvigale stanarine letno po 30 odstotkov nominalno, medtem ko naj bi *e do leta 1985 dvigale za 24 odstotkov. I J. S Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Komunala b.o. Kranj, Primskovo — Komunalna cona objavlja naslednja prosta dela in naloge ČISTILKE JAVNIH SANITARIJ Pogoj: - končana osemletka. Delo je primerno tudi za upokojenke. Delovni čas je 3 ure 30 min. dnevno, delo je izmensko. VODJE INVESTICIJ NA KANALIZACIJSKIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH Pogoj: visoka šola gradbene ali komunalne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj ter pooblastilo, ali višja šola gradbene ali komunalne smeri in štiri leta delovnih izkušenj in pooblastilo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. VODJE IZMENE V DE POGREBNE STORITVE Pogoj: srednja šola gradbene ali sanitarne smeri ali poklicna šola gradbene smeri z dopolnilnim izobraževanjem in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Starost najmanj 25 let in vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo traja tri mesece. Delo je za nedo-ločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati oziroma kandidatke za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za S delovna razmerja TOZD Komunala ali se osebno zglasijo v ka- > drovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona. 3 Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih objektov in opreme: 1 - DVEH KOZOLCEV V DOBJU IN KOZOLCA V POLJANAH; 2. - DELA STANOVANJSKE STAVBE DOBJE 3. Izklicna cena 150.000.-3 - HLEVA NA HOTAVLJAH. Izklicna cena 329.307.— 4. - KAMIONA TAM 5,5 t, LETO IZDELAVE 1971 (registriran do 19. 4. 1980, vozen). Izklicna cena 75.000.— 5. - HLADILNE VITRINE Izklicna cena 5.000.— Za objekte pod št. 1 bo javna dražba na kraju samem (pred zadružnim hlevom v Dobju) dne 2. 8. 1979 ob 8. uri. Za objekte pod št. 2 in 3 sprejemamo pismene ponudbe z navedbo ponujene cene v zaprti kuverti na naslov: Kmetijska zadruga Skofja Loka — komisija za prodajo osnovnih sredstev do 6. 8. 1979. Za kamion bo^javna dražba 31. 7. 1979 ob 8. uri pred mehanično delavnico zadruge, Skofja Loka, Jegorovo predmestje. Za hladilno vitrino pa bo javna dražba dne 31, 7. 1979 ob 8. uri na upravi zadruge. Interesenti za nakup morajo pred začetkom dražbe položiti 10 % varščino. Prometni davek plačajo kupci. Komisija za delovna razmerja pri Loterijskem zavodu Slovenije Ljubljana, Titova l/I objavlja dela in naloge PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU V KRANJU Pogoji: — šola za blagovni promet. I-letna praksa ali m i* « — osemletka. 5-letna praksa Delovno razmerje se sklene za določen čas, s polnim delovnim časom ter l pogojeni poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 15 dni od objave, splošna služba zavoda. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave. -—— Osnovna šola V 8VI)> iSOfllSfll td V onbo* i Helena Puhar Kranj razpisuje naloge in opravila za pomočnika ravnatelja šole Pogoji: - visoka, višja ali srednja strokovna .izobrazba - pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraze-valnem delu s strokovnim izpitom - ustrezne dru*l>eno-politicne in moralne vrline 2 učit. razrednega pouka od 1.9. 1979 do 31. 8. 1980 1 učit. razrednega pouka od 1.9. 197» do 10. 12. 1979 Pogoj: - zaključni izpit iz specialne pedagogike 1 «Sio^ki oddelek od 1. 9. 1979 do 30. 6. 1980 Pogoj: dokončana šola za varuhinje o/., potrdilo o vpisu v š. I 78. 79 Sola bo sprejemala vloge z dokumentacijo (življenjepis, spričevalo) do 18. avgusta 1979. [, 20. JULIJA 1979 erkov fotografski realizem 5.STRAN G jcar Berko Berčič je dobil na-na letošnjem desetem bienalu -j na Reki. To je bil vzrok, da ga obiskali in razpletel se je po-o njegovem delu. in dela v Škofji Loki. Končal za oblikovanje in pedagoško ijo. Nekaj časa je poučeval »v vzgojo na osnovni šoli v Ze--tih in na škofjeloški gimnaziji. ,i učiteljski poklic ga je utesnje-;0d lanske pomladi je svobodni laik in ni mu žal, saj sedaj lahko . tisto, kar rad dela. t? afja Loka je likovno izjemno So področje. Reški bienale vsaki 3 ..leti poda prerez dela mladih ju-l>vanskih likovnikov. Starostna J je 35 let, zato pokaže, kakšne a . ubirajo mladi, kako se razliku-o. - sd starejših. Ko gledamo se-it k nagrajencev preteklih let naj-k , t hnena: France Novine, Boris . i* Herman Gvardjančič. Sami . i Ijeločani. Med slovenskimi na-n *ci so običajno Skofjeločani in • la še kakšen Ljubljančan, šalji-i- lavi Berko. Tudi letos je bilo a l Med petimi nagrajenci sta bila ,. « Slovenca, Berko in kipar Tone _1 Jiar iz Ljubljane. Svoja dela je vfeslal za dubrovniško razstavo, ki "odprta 20.julija. Na njej bodo -avljali kar štirje Skofjeločani. Di bila tudi družbena skrb tako v 4 kot je plodno to področje, *ujoče razmišlja Berko. Le •i tj posameznikov je, ki jih a|ra zares zanima. Zato je bil o bolj vesel čestitke, ki mu jo je ti Viktor Žakelj, predsednik •loške občinske skupščine. Prav ie je je razveselil kot nagrade, a se škofjeloški kulturi obetajo časi. tfkrat ga ljudje doma vprašajo, dela. Veliko razstavlja, torej tu-jttiko dela. Mladi slikar ima za f> vrsto samostojnih razstav: leta 5 v galeriji na loškem gradu in v e. likovnem salonu v Ravnah na Koroškem, leta 1977 v galeriji Loških tovarn hladilnikov in v klubu kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani, leta 1978 v galeriji Novoteks v Novem mestu, letos v škofjeloški knjižnici, v koncertnem ateljeju v Ljubljani in v galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu. Sodeluje na večjih skupnih razstavah: na mednarodni razstavi bienale risbe na Reki in jugoslovanski razstavi risbe v Zagrebu in seveda na že omenjenm reškem bienalu mladih. Svoja dela je že poslal za letošnji razstavi v Dubrovniku in v Tuzli, sodeloval bo na slo-venjgraški razstavi Za boljši svet in na banjaluškem jesenskem salonu. Toda kot da gredo njegove razstave v domačem kraju neopazno mimo. To posebej velja za razstavo leta 1976 v galeriji loškega gradu. Po vsebini je bil razstava pred tremi leti njegova prva radikalna predstavitev. Ista dela je letos razstavil v galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu, kjer je vzbudila veliko zanimanja. Da je bila razstava dobra, se je torej pokazalo šele v Zagrebu, saj zagrebška galerija slovi po tem, da razstavlja sodobna dela. Za dela, ki so jih odkupili, Berko pravi, da bi raje videl, če bi ostala v domačem kraju. Toda je že tako, da je večjega priznanja deležen drugod. Kako nastajajo njegove slike, ki te spomnijo na fotografijo. Zanimajo ga motivi iz urbanega okolja, tisti s priokusom potrošništva. Trgovjna kot svetišče današnje družbe, kjer je na kupu zbran blišč našega življenja, kakor pravi sam. Izbira delčke, ki ugrejo običajnemu očesu, danes tudi že nekoliko širše motive. V fotografski aparat lovi motive, ki ga zanimajo po likovni in vsebinski plati. Doma pregleda zbrani material, naredi izbor in izdela fotografije. Te so mu osnova za sliko, ki v ateljeju na staja mesec dni. Ze prvi pogled v nje govo delavnico pove, kako zastarela je naša predstava o slikarju s čopičem in paleto. Mladi odkrivajo nove tehnike. Berko uporablja tako imenovano aerografijo, ki bi jo lahko imenovali risanje s pomočjo stisnjenega zraka. Snop barve je droben, podobno kot če bj barvo nanašal s čopičem. Toda poteze niso ostre, vsaka linija je mehka. Slika je zato zaradi mehkobe podobna fotografiji. Temu realističnemu načinu slikanja pravijo fotografski realizem. Zadnje Čase se uveljavlja tudi izraz radikalni realizem. Spet je nanesla beseda na Skofjo Loko. Svobodni umetniki, ne le slikarji, tudi glasbeniki in drugi, ustanavljajo združenje, katerega namen bo vzpodbujanje ustvarjalnosti. Vsak je individualno usmerjen, zato jim beseda združenje bolj ustreza kot društvo. Berko pravi, da v družbi ni vzvoda, ki bi vzpodbujal avtorje od meščanskeg pogleda na sliko kot prodajno blago. Za dela, ki odpirajo pot naprej ni pravega posluha. V združenju se bodo domenili, kako bodo vzpodbujali javno nastopanje: razstave, koncerte, izdajanje knjig. Ocenjeval jih bo poseben umetniški svet. Torej družila jih bo potreba po povezanosti in informiranosti. Tako naj bi slikarji koncem leta izdali katalog del. Morda je tudi naš čas tako zelo administrativen, da tudi svobodni umetniki potrebujejo organizacijsko povezanost ali pa je tako nekulturen, da morajo celo umetniki strniti svoje vrste. M. Volčjak NOVO V KINU m 30 ja v- Pomemben kulturni dogodek v Šk. Loki % hvUni poslušalci, ki nas je bilo 5o, da vsi nismo mogli dobiti fU v kapeli na loškem gradu, rbili priča pomembnemu glasbe-rJ dogodku — koncertu komor-P pevskega zbora Loka. Kaj nas ritegnilo, navdušilo, osvojilo, ko } poslutiali petje te simpatične tke komorne skupine? Mladostni /ki je zavel iz grl vnetih pevk in «v in ki se je stopnjeval od hi do pesmi, prepričljivo podaja-l^ovolj zahtevnih skladb, ki pre-Jttopnjo ljubiteljskega prepeva-1 tli tost glasov, odlični solistični h in ne nazadnje izbira sporeda, nam ga pevci predstavili v »ti-lih: v prvem nas je zbor prese-ustrezno stilno interpretacijo tro v renesanse, drugi del je ob-pesmi, komponirane na besedilni Franceta Prešerna (tu je še ftej izstopala skladba »KDOR (8ERE«. dirigenta zbora Janeza lika. Četudi pisana v zmerni so-glasbeni govorici, nas je nav-z izvirnostjo glasbenih misli trega poznavanja možnosti, ki Ji zbor za izvedbo takšne ustje zamisli). V tretjem delu sporeda nas je zbor povabil v goste v tuje dežele (latinskoameriška CUBA SI, YANQIS NO z odlično solistko je bila višek večera!), v četrtem delu pa so nas pevci razveselili s slovensko narodno pesmijo. Se beseda o dirigentu Janezu Močniku. To je samonikla umetniška osebnost, ki ve kaj hoče. Pozna delo z zborom, je suveren in prepričljiv. Iz zbora, ki mu žal manjka tenorjev, zna izvabiti več, kot bi mogli pričakovati od pevk in pevcev, ki so se prepevanju zapisali zgolj ljubi-tesko. Želeti je, da bi zbor s tako vnemo in uspehom vodil še v deseto, jubilejno leto, za kar mu bomo vedno številnejši ljubitelji simpatičnega posredovalca zborovske umetnosti v Škofji Loki iz srca hvaležni, še posebej, če bi ga mogli poslušati v večji, primernejši dvorani. Predsednik ZKO Skofja Loka prof. Peter Finžgar je ob koncu podelil pevkam in pevcem Gallusove značke, s katerimi jih je za dolgoletno delo in uspešno sodelovanje v zboru odlikovala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Janez Bitenc m GORENJSKI MUZEJ KRANJ del rta V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-l "*ka jn umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del h!ak za kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si oogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav V^Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej i »oba V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo 0va Jrite Milene Braniselj-Kranjc. V galeriji Mestne hiše je odp P Ael akad. slikarja Franceta Novinca, ki jih je umetnik *V? a Himalaje kot udeleženec letošnjega uspešnega vzpona Khfc h alpin«8tov na Mont Kvere8t V mali galeriji Mestne hiše se Eraio » plastikami, slikami, grafikami in z deli uporabne 'S8*! likovniki s celotnega gorenjskega območja. ? k ročni stavbi v Tavčarjevi 4.1 je na ogled stalna zbirka ; /. v0bodilna borba na Gorenjskem in republiška .stalna zbirka ??°°v revoluciji. e oz zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih VES Hazsta botan jn nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 17 ' in o" * » v*' rni Staneta 2agarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove - \LyBisf Zg- Jezerskem si lahko ogledate restavnrani poznosred kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen i ' loškim gradivom LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA / loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan razen lw"rke nd 9 do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v NeJjka °~.^0 ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, etno-p kfrk« NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev - loških lb' f skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo pred-IVge ti»te llDravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo {o n»J*VIU K eijeno Ajjegg gradu bo v petek, 20. julija, med 19. in 20. uro Jalenj» ' f£ Kazstavlja dvanajst članov ILUGRAFICNE v r*^JJrske kolonije Skofja Loka 79 V|rjeve alt . odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do |Wfc* V^J0 nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 1«. ure. Ostale V*' **e rnoten ogled po predhodnem naročilu za večje skupine pa} J V poplavi raznih seksualnih komedij in nezahtevnih pustolovskih filmov, ki nam jih v teh dneh ponujajo v dvoranah kranjskega kino podjetja, pomeni malenkostno spremembo revija Morava filma, v kateri bodo od 23. do 29. julija v kinu Center na sporedu nekatera dela, ki jih bomo sicer gledali šele prihodnje leto. Prvi bo na vrsti ameriški znan-stveno-fantastični film Otok doktorja Moreaua, kandidat za dva oskarja. V njem je Burt Lan-caster popolno odigral vlogo genija, ciničnega fanatika in nevrotika. Tihotapci so ameriška psiho-loško-socialna drama o surovem obračunu med tihotapci alkoholnih pijač, Razbrzdane strasti pa so italijanska komedija, sestavljena iz treh epizod. V ameriški kriminalni grozljivki Okrutno plačilo je poudarjena človekova nemoč, ko se znajde pred pokvarjenimi policaji. Film Skandal, ki bo na sporedu v petek, 27. julija, je italijanska ljubezenska drama Na podlagi 3. člena sklepa o podelitvi Čufarjevih plaket v letu 1979 skupščina Kulturne skupnosti Jesenice RAZPISUJE CUFARJEVE PLAKETE ZA LETO 1979 Čufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posameznikom za: * — aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, — ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture, — dolgoletno uspešno delo na področju kulture, — kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih, — dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. Pismene predloge z obrazložitvijo je predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, do 1. septembra 1979. Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednja dela in delovne naloge za nedoločen čas: 1 POMOČNIKA RAVNATELJA 1 POMIVALKE POSODE za otroški vrtec Radovljica. Pogoji: pod 1. — dokončana višja pravna ali upravna šola, — 5 let delovnih izkušenj v vzgojno varstvenem delu, ustrezne moralno politične lastnosti, — sposobnost za organizacijo dela. Začetek delaš 1.9. pod 2. — po možnosti dokončana osnovna šola, opravljeni tečaj iz higienskega minimuma. Začetek dela takoj. Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa. f Prizor iz italijanske drame Škandal z močnim socialnim obeležjem in prikazom rojevanja fašizma. Akcijska komedija pa je ameriški film Moi iz San Fernanda, v kateri je vrsta veselih in napetih situacij, dopolnjuje pa ga izjemna glasbena spremljava. Mlajšim gledalcem ne priporočamo ogleda filma Dri ver (Voznik), saj je poln surovih prizorov, obračunov med gangsterji in policijo. /od 20 Harmonikarski koncert za radovljiške turiste Radovljica - V spodnji avli ra dovljiške graščine so se v torek, 10. julija zvečer predstavili domačim in tujim turistom z več kot uro in pol trajajočim koncertom člani harmo-nikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Ažmana so izvedli najprej klasične skladbe, nato pa glasbena dela domačih avtorjev. Za izredno uspešen nastop so si prislužili zaslužen aplavz navdušenih poslušalcev. Koncert za domače goste in tuje turiste je letos prvič organiziralo Turistično društvo Radovljica / j i« i r » f n i m H ^ f t •» ■ i it. r;j||p i teMnw obutvs širi I m mm SO/. v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju. Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh. PRIČAKUJE VAS i m G LAS 6.STRAN PETEK, 20, JULUA 1979 NIZOZEMSKA POMLAD Stare hiše bodo padi Povsem drugačna je podoba novega dela Middel-burga sodobnih, strnjenih blokov sredi prostranih zelenic in cvetnih parkov, ki jih ločijo široke avenije in seveda mali kanali. V teh sodobnih soseskah ne manjka prebivalcem prav ničesar, imajo dovolj veleblagovnic, igrišč, vrtcev in parkirišč. Vse je, rekel bi, kar preveč urejeno. Tujca še najbolj lahko motijo številni sprehajalci psov vseh mogočih pasem, ki puščajo za sabo mokre sledi in kupčke pasjih kakcev kamorkoli se obrneš. Zdi se, da ni Holandca, ki ne bi imel vsaj enega psa. Pes je član družine. Njemu posvečajo enako skrb kot otrokom. Oblačijo jih s toplimi pokrivački, hranijo jih s specialitetami iz trgovin, strižejo, perejo in sploh negujejo, da se človeku zdi že kar preveč neumno. Bognezadeni, da kdo povozi ali udari pasjo veličino. Bilo bi hujše, kot bi povozil človeka. DRUGI KRAJI, DRUGI LJUDJE IN NAVADE Sam sicer nisem imel priložnosti preizkusiti vljudnost poprečne družine, skoraj gotovo pa ne bi podvomil v pripovedovanje naših priseljencev, ki trdijo, da Nizozemec neznanca zlepa ne spusti v hišo. Enostavno te odslovi in pred nosom zapre vrata. Seveda je situacija povsem drugačna, če skleneš z njim prijateljstvo. Povabil te bo za bogato obloženo mizo, kamor bo nanosil cele baterije steklenic piva. Ne vem, kaj povedo statistični podatki o količini popitega piva na prebivalca. Meni bo težko dopovedati, da je kdo večji pivec te pijače od Nizozemca. Ce smo že pri pijači, naj omenim, da močno čislajo tudi mleko in razne sokove, od jedi predvsem mlečne izdelke, prvovrstne sire, brez masla pa tako in tako ne morejo ničesar spržiti ali skuhati. Uporabljajo ga nemesto olja in masti. Tako pripravljene jedi niso za naš okus. Gostilne in restavracije so polne vonja po prženem maslu, ki je vseprej kot prije: ten. Čeprav nisem kdove koliko hodil po zasebnih stanovanjih mi je ta vonj silil v nos v sleherni hiši. Nizozemska kuhinja me je pošteno razočarala. Prav čudil sem se, da imajo pri vsem izobilju izredno kakovostne zelenjave, mlečnih in mesnih izdelkov taka, za nas skoraj neužitna jedila. Solato ne kisajo, juhe in omake so sladke, prav tako vse mesne jedi. Tudi izbor rib in perutnine je izredno raznovrsten in bogat. Naše gospodinje bi v vsaki podeželski branjariji lahko izbrale več kot pri nas v največjih živilskih prodajalnah. Pa tudi naši trgovci bi se od nizozemskih lahko marsikaj naučili. Ne samo potrpežljivosti' in reda. Tudi kako naj izgleda lepo zloženo potrošno blago. Zelenjava je vsa oprana, sveža in skrbno zavita v prozorne plastične vrečke, mladi krompirček je že olupi jen in opran. Gospodinji ni treba drugega kot da ga da v ponev in sprži. Ce kupec ne najde na policah željenega artikla, se trgovec hitro podviza, da ga bo našel v skladišču ali pa ga bo nabavil v drugi trgovini. SOL1DNOST VENDAR NA PRVEM MESTU Odveč bi bilo govoriti o korektnem zaračunavanju bodisi v trgovini ali v gostiščih. Z natakarji in komiji ni nobenega mišmaša okoli drobiža, ki je pri nas tako pogost pojav, ko ti poračunavajo nakup ali naročilo. Tudi na podeželju je veliko strežnega osebja v trgovinah in gostinskih lokalih temnopoltih Indo-nezijcev, Malučanov in drugih tujerodcev iz nekdanjih nizozemskih kolonij. Zdi se, da so se domačini že po vsem privadili nanje. Kajpada, tudi Nizozemci niso vsi angeli. Razen izredno visokega odstotka mladih narkomanov premorejo tudi kar zavidljivo število vsakovrstnih na-silnikov, ki po večjih mestih v pravih gangsterskih pohodih razbijajo, ropajo in ustrahujejo ljudi. Prostitucija, zvodništvo in podobne zadeve so vsakdanja stvar, zlasti v Amsterdamu, Rotterdamu in Haagu. Zapažanja o teh ljudeh z obal Severnega morja bi težko zapisal tako, kot sem jih takrat med bivanjem pri njih sproti dojemal. Ob zapisovanju teh utrnikov mi misel vedno znova neposlušno uhaja na vse stani. Ce sem iskren — sploh ne znam opredeliti, kot temu pravimo, kaj je tisto poprečno, kar je značilnost teh ljudi. Pridnost, marljivost, urejenost in odnos do dela? Morda varčnost? To so vsekakor plusi, ki jih je veliko več kot minusov, o katerih sem pisal spredaj. Vsakemu zapažanju je mogoče dodati razmišljanje in vprašanje, - zakaj tako. Kje so vzroki? Moje ugotovitve seveda ne morejo biti točne za vsakogar. PRESENETLJIVA SPRENEVEDANJA Holandska družina, ki se vdaja razkošju sonca in svežine Šobčevega bajarja na letnih počitnicah, obiskuje muzeje in se iskreno navdušuje nad našimi lepotami, se mi je vedno zdela pravi vzorec srečne družinske harmonije, z vidnimi znaki nadpoprečne vljudnosti in skromnosti. Človeku mora biti všeč vselej nasmehnjeni očalasti očka, dobrohotna mamica in živahni, pa vendar poslušni plavolasi otro-čiči. Ni kaj, zdrav in ljubezniv narod, bi rekel. In velik prijatelj naše neuvrščene socialistične Jugoslavije!? Morda prav takšne, izredno pozitivne impresije o teh ljudeh, naših vedno dobrodošlih gostov, ki nam že desetletja nazaj bistveno dvigajo krivuljo turističnega prometa, postavljajo vso stvar na glavo, ko jih malo bolj spoznamo v svojem domačem okolju. Mislim, da smo zaradi tega potem, ko smo med njimi, kdaj pa kdaj rahlo razočarani. Toliko prej, če se vam zgodi kot meni, da me natakar v majhni restavraciji sredi Middelburga vpraša, kako živimo onkraj železne zavese. Ali, če sosed v stanovanjskem bloku, kjer sem stanoval, po poklicu inženir, ki je bil že v Jugoslaviji, brez sramu vpraša, če je diktatura pri nas še vedno takšna kot v Rusiji. SE NADALJUJE Kako je bilo v Turčiji Milan Kri sel j %/ mj PRVI DAN V NAJVEČJEM TURŠKEM MESTU Naš prvi stik z zgodovinskim mestom Carigrad je bil bolj delovne narave Zahvaljujoč zelo dobremu spremeljevalcu in poznavalcu svoje domovine Nedžmetimu, smo že prvi dan odkrili nekaj skrivnosti in lepot enega najlepših mest na svetu. Ze doma smo se spraševali, ko smo gledali plakat za festival, zakaj ima naslov »Seven hills festival« (sedem gričev), zdaj pa smo sami lahko videli, da se mesto razprostira na gričkih, ki v blagih vzpetinah prehajajo drug v drugega, podobno kot v Rimu (saj imata ti dve mesti tudi sicer precej skupnega). Nepozabne so cangraj-ske panorame, ki je ena lepša od druge. Same znamenitosti, svetovno znani kulturnozgodovinski spomeniki m naravne posebnosti, kot na primer morska ožina Bospor - po naše bi to nekako pomenilo prehod za vole - Turki pa pravijo Kosporju Bogazici. pa Marmorno morje. Prinčevi otoki itd. Toliko prirodnih lepot in kulturnih znamenitosti iz različnih obdobij, bi najbrž težko še kje na svetu našli. K cangrajskim posebnost mi se bomo še vrnili, saj so nam organi- zatorji obljubili, da ho en cel dan namenjeni ogledu mestnih zanimivosti. Vse folklorne skupine, tuje in turške, so se zbrale na trgu Taksim, to je v novejšem delu mesta, ki mu pravijo evropski del, pred Atatur-kovim spomenikom. Kemal Paša Ataturk je pravgotovo še danes ena najmarkantnejših osebnosti turške polpretekle zgodovine. Prvega predsednika turške republike turško ljudstvo ni brez razloga imenovalo oče Turkov. Umrl je I. 193H. Pred spomenik je tudi naša skupina položila venec iz rdečih vrtnic, darilo našega konzulata v Carigradu. Poleg tujih skupin je bilo na trgu zbranih še okoli 20 turških iz vseh delov Turčije. Moram reči, da smo imeli prvi dan čudne občutke Vse se |e tako hitro odvijalo, da smo komaj sledili dogodkom. V povorki po eari-gra)skih ulicah smo nosili našo jugoslovansko zastavo, pa napis Yugo slavia. Naenkrat smo se zavedali, da predstavljamo pravzaprav celo našo državo in da je za nekaj časa treba na Preddvor ali Visoko kar pozabiti. Vsv je bilo tako svečano. Na eni strani cvetje, pisari« narodne noše. nasmejani m bre/skrbni otroški obrazi, na drugi strani pa malce nervozni organizatorji in vojaki z brzostrelkami, vsak hip pripravljenimi na strel, vojaki, ki so budno pazili množico, ki si je prireditev ogledovala. 1'ovorka po mestu je bila velita stna. Na stotine pisanih, zelo pisanih narodnih noš. Ravno pred našo skupino so korakali otroci iz Ana tolije, stari okoli K) let. Obleke, narodne noše so imeli očitno prevelike. Pozneje so nam povedali, da so imeli prave, izvirne, ki jih je danes tudi v Turčiji že težko dobiti Vsaka nevesta, so povedali, je morala sama sešiti in z zlato nitjo izvesti porodno obleko. Zato je bila vsaka obleka umetnina zase. Tako so delali seveda pred mnogimi leti, danes tega ni več. No in v te izvirne noše so oblekli te malčke in že na prvi pogled je lula očitna pristnost, medtem ko so bile druge skupine povečini opremljene s popolnoma novimi nošami in de|al bi, da je to delovalo malce kičasto Popoldne smo imeli prvi nastop v veliki športni dvorani, ki sprejme ver tisoč gledah ev Lahko zapišemo, da je bil ta nastop za naše velika pre skušnja. Tuje države so par poslale v Carigrad najboljše repre/eutan« ne skupine s profesionalnim vodstvenim kadrom in tudi s profesionalno Tržič - Na Ravnah pri Tržiču je precej starih hiš. Nekatere so preživele že sto let, druge celo dvesto. Stanovanja v njih so neudobna, brez kopalnic in spodobnih stranišč, celo goba je ponekod, skratka, nesodobna so, nepraktična. Nekaj takih starih stanovanjskih hiš upravlja občinska samoupravna stanovanjska skupnost. Da bi pridobili čim več koristne površine za gradnjo novih stanovanj, bi bilo treba nekatere najstarejše in najslabše stavbe na Ravnah porušiti. V stanovanjski skupnosti so se že odločili, katere. V prvi »rundi« čakata na rušenje hiši na Proletarski cesti 14 in 19, v katerih je skupaj devet stanovanj, podobna usoda pa kasneje čaka še hišne številke 15, 17 in 16. Prvi dve bodo po vsej verjetnosti porušili že v drugi polovici prihodnjega leta, če bodo v Bistrici le zgrajena nova stanovanja v stolpičih, v katere bi lahko preselili stanovalce z Raven. V Bistrici naj bi namreč do konca tega srednjeročnega obdobja zgradili še sto stanovanj v štirih stolpičih in s tem bi bila gradnja v tem delu občine tudi zaključena. Kupec stanovanj v prvem stolpiču bo samoupravna stanovanjska skupnost, ostala pa bodo pokupile temeljne organizacije združenega dela in posamezniki. Graditelj SGP Tržič za- gotavlja, da bodo do konca princ njega leta zagotovo vseljivi trii« stolpiči, gradnjo četrtega pa bod< morali prestaviti v naslednje sre njeročno obdobje. Na mestu porušenih hiš s številka^ ma 14 in 19 na Ravnah bodo zgrajena nova sodobna stanovanja. Predvidevajo jih okrog 30. Kakšni bod< objekti, pa še ni točno znano, saj stanovanjska skupnost čaka na zazidalni načrt, ki so ga naročili pri-Arhitektbiroju SGP Tržič v Kranju. V ta stanovanja bi kasneje lahko preselili stanovalce iz preostalih hiš1 na Ravnah, načrtovanih za rušenje. In tam bodo nato prav tako zrasla lepa stanovanja. Za rušenje pa je predvidenih tudi 39 stanovanj v takoimenovaneirt Trajbahu. Zemljišče, kjer stojijo tej stare bajte, bi radi v Zlitu za gradnjo svojih poslovnih prostorov, v zamenjavo pa bodo seveda morali priskrbeti nova stanovanja. V Zlitu so za to, vendar pa pričakujejo delno sofi4 nanciranje — razliko med ceno sta-1 rega in novega stanovanja — oci Bombažne predilnice in tkalnice Tr-žič, ki je lastnica teh hiš. Lokacija ztr-novo gradnjo je predvidena že neka let v Preski na komunalno opremlje nem zemljišču. Delovni organizaciji bosta morali najti le skupni jezik in stari Trajbah bo lahko padel. H. Jelovčan j _,__L VAŠA PISMA BOHINJSKI DRUŽBENI CENTER Bohinjska Bistrica — Ob le pem vremenu je Bohinj res lep. Posebno veličasten je pogled na spomenik treh srčnih mož in na zasneženi Triglav. Obala jezera snažna čaka na obiskovalce. Izredno lepo je urejen park jezero z maketo Triglava, delom bohinjskega slikarja Valentina Hodnika. Tudi prireditveni prostor pod Skalco je nared. Kmalu bo bohinjska kmečka ohcet. Po spodnji dolini asfaltirajo ceste. Nas pa je zanimala bolj Bohinjska Bistrica. Prvomajsko srečanje Bohinjcev s CK ZKJ in Ti-■ tom je bilo z otvoritvijo muzeja Tomaža Godca in družbenega centra Joža A t mana res prisrč no. Prepričati smo se hoteli, če ni bil ta zanos enkraten. Zavili smo v muzej, prijazno nas je sprejela Cilka Mazi, kustos muzeja. Muzej je res lepo urejen. Regulacijska dela potoka Bistrice, ki so pozimi zastala, se nadaljujejo, obrežje bo utrjeno in lepše, lepši je tudi občutek ob dobrem kosilu v novi restavraciji Bistrica, ki je estetska in za Bohinj velika pridobitev. Družbeni center že s svojo okolico nakazuje nekaj novega, revolucionarnega. Spomenik že od daleč pokaže bohinjskega junaka Tomaža Godca kot borca, na drugi strani pa so mlajši obrazi revolucionarjev. V prostorni hali je že druga razstava bohinjskih slikarjev-amaterjev. Prijazni hišnik Ivo Bencina razkazuje prostor in dvorano, kjer je že bilo več slavnostnih zasedanj. V mali dvorani pa se sestajajo organizacije in društva krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Vzdrževanje družbenega centra bo veljalo okoli 50 starih milijonov letno, kar je veliko za krajevno skupnost. Glavni najemnik je Kino podjetje Radovljica, ki ima predstave vsak četrtek, soboto in nedeljo. Na novem odru so že uprizorili veseloigro Veleturist in Heroico. Za dan borca je bila proslava z recitacijami in enodejanko Mati. Poletni dež nam je zmočil šipe avtomobila skozi Sotesko, da si nismo mogli ogledati še gradnje novih viaduktov, ki bodo kmalu z novo cesto povezali uspehe Bohinjcev s svetom. M. S. BLEJSKA PREMOGARSKA PSIHOZA Bled — Dne 16. julija je bil za Bled blažen dan, saj so tega dne vpisovali naročila za premog pri Merkurju. Bilo je tako kot za vpis avtomobilov: dolge vrste čakanja, z naročili pa so se ukvarjali kar trije prodajalci in še eden, ki nas je spuščal k blagajni, kakor krave k bikom. Ko pa smo dobiti tiste nesrečne listke z vplačili smo z njih lahko prebrali: Predplačilo ni pogoj za dobavo. Če torej predplačilo oziroma denar vnaprej za premog, za katerega niti ne vemo, kdaj bo in če sploh bo, ni dovolj velik pogoj, bi rad vedel, kakšne pogoje naj potrošniki še izpolnimo, da bo tej trgovski premogarski psihozi zadoščeno? Ali naj se odpravimo po kolenih na uprave rudnikov ali pa naj tja pošljemo delegate? Zdi se mi, da je trgovina težko čakala na priložnost, da smo ji spet dali krepelce za potrošnika v roke in premoč nad preskrbo! Alojzij Vovk, Bled Promet »kom morsko ožino HoHpitrjt podajata roA/ glasbeno spremljavo. V propozu ijah. ki jih je organizator poslal udeležen esmi in plesov Morali smo vložiti skrajne napore, da smo bili enakovredni drugim. Pn tem imajo nemajhno zaslugo prav naši otroci, učenci, ki so nadvse dostopni, predvsem h kvojo sp'" ščenostjo in neposrednost |<> pred stavili sebe. svojo ož |o in širšo donio vino zel" iivahen. Tukaj si Evropa in Azije Predstavniki iz našega konzulati so nas prvi dan vsepovsod spremljali Cakah so nas že prvi dan, smo prepozno prišli, tako da nismo mogli srečati. Skrbelo jih da se nam ni na poti kaj pripetilo, zato so bili toliko bolj veseli, ko s nas videli žive in zdrave. Res jir lahko izrečemo vse priznanje. Ki bolj sproščeno smo se počutili, k< smo videli, da cel štab ljudi skrbi zt našo varnost in počutje. Povabili s nas tudi. da jih obiščemo na njihovem predstavništvu, da bodo naši mladi državljani videli, kakšna jej taka Jugoslavija v malem na tujih tleh SE NADALJUJE >d- Ue do 'd- :a-je-d-do 'aj zi->ri u. to ii§ ie. ila idi m te jo le-tr-za lila-od ZDRAVJE V NARAVI Kamilica Matric&ria chamomilla Odlično naravno zdravilo za ublažitev krčev in bolečin, vnetij, katarjev, nespečnosti in preutrujenosti, revmi in negi kože Vonj prave kamilice je zelo značilen, dišaven, eteričen; prav tak je okus, le nekoliko grenak. Kamilica je ena najbolj zdravilnih rastlin, ki jo zelo veliko uporabljamo za zdravilne čaje, tako za odrasle in otroke. Predvsem je znana po svojem blagem, pomir-iajočem učinku. Nabiramo samo cvetne koške (Flores Chamomil-lae), sicer pa kamilice lahko kupimo skoraj v vseh trgovinah z živili in seveda v lekarnah. V zdravilni kamilici so najvažnejše snovi eterično olje, smola, fjrenčine, Več kislin, žveplo in kalcij. Kamilica deluje izrazito protivnetno, temu se pridružujejo še znane lastnosti, da deluje proti napenjanju in pospešuje celjenje ran. To je naravno zdravilo, ki pri notranji rabi uspešno deluje pri želodčnih in črevesnih boleznih pri akutnem vnetju mehurja (pitje in obkladki), primerna je tudi za zunanjo rabo v obliki obkladkov na ranah, ki se slabo celijo. Najbolj pa je raba kamdic priporočljiva pri želodčnih čirih in vnetjih želodčne sluznice (zdravljenje s preobračanjem). Na tešče spijemo močan nesladkan kamilični čaj (jedilno žlico kamiličnih cvetov prelijemo z 2 del kropa, pustimo pokrito 10 minut, malo ohladimo in počasi popijemo), se vležemo in ležimo na hrbtu pet do deset minut. Isto ponavljamo ko se obrnemo na desno ali levo stran, ter trebuh. S tem, ko se obračamo, pride zdravilni čaj v stik z vsemi sloji želodčne stene. Prav je, da nato počivamo še kake pol ure, zatem pa nam bo dobrodošel nemasten zajtrk. Dodatno k temu zdravljenju spijemo tudi po kosilu in večerji oz. pred spanjem skodelico toplega kamilič-nega čaja. Dokajšne področje kamilic je tudi pri črevesnih boleznih. Čeprav se zdravimo po zdravniških napotkih, je kamilični čaj dodatno oz. podporno naravno zdravilo pri črevesnih vnetjih, napenjanju, razdraženem debelem črevesu zaradi driske, ali prepogoste uporabe odvajal. Klinična dognanja so potrdila, da kamilica zelo močno zavira in ubija klice. Z razstrupijevanjem bakterijskih strupov se lahko izognemo mnogim boleznim, posebno pri vnetjih gornjih dihalnih poti. Kadar se pri trdovratnem nahodu vnamejo čelne votline, priporočajo praktiki, da vdihavamo kamilične pare. (Prgišče kamiličnih cvetov v loncu polijemo z vrelo vodo, glavo si ovijemo z brisačo in vdihavamo vsaj četrt ure). Ce dodamo zavretku še 10 kapljic propolisa je zdravilni učinek izdatnejši! ABC za? ta $ Letovanje ^ otrok 1 Tr*ič - Letošnje poletje bo ob ^aoriu letovalo blizu 300 tržiških ^trok Za 260, od teh je 35 predšol-kih ie 20-dnevne počitnice pripra-ila' občinska skupnost otroškega arštva Prva skupina je že prišla iz .ovierada, medtem ko gre druga na *njak 21. julija, tretja pa 10. veusta spet v Novigrad. Tretiino stroškov za letovanje nsoeva skupnost zdravstvenega irstva Tržič, ostalo pa skupnost troSkeea varstva in starši otrok po estvici glede na dohodek družmske- ^R^zen otrok iz zdravstvene kolone pa bo ob morju letovalo tudi 32 ličkov iz tržiških vrtcev. Junija jih Tm že bilo v Novigradu, 12 pa jih o tia odšlo konec avgusta. Stroške >h letovanj v celoti krijejo starš. Nič nas ne sme presenetiti Podnart — V krajevni skupnosti Podnart zelo aktivno sodelujejo v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Maja, na drugi razširjeni seji koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Podnart, na kateri so sodelovali tudi člani sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevne skupnosti so se dogovorili za smernice dela v posameznih sredinah oziroma izdelali akcijski program. Akcijski program, ki so ga sprejeli v Podnartu na skupni seji zdaj že uresničujejo. Poleg tega pa se tudi že pripravljajo na skupno načrtovano vajo, ki jo bodo imeli konec septembra. Dogovorili so se, da bo vaja služila le kot preskus pripravljenosti. Po zaključni vaji bodo analizirali do tedaj opravljeno delo in uspešnost vaje in tako dobili potrebne napotke za nadaljno nenehno delo v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Ciril Rozman k • na Matterhorn — Skupina planincev iz tovarne Planika se je v p*?1 0dala na osvajanje Matterhorna, vrha v švicarskih Alpah. Vodita jo P^hirfiena planinca iz Save in Iskre. Planinska sekcija iz Planike je j pre ni2iraia ie več vzponov v domačih gorah, Matterhorn pa je prvi Sfeu* premagovanja tujih vršacev. - Foto: Janko Krt Telefonsko omrežje v Podnartu Podnart — Letos bodo v vsej krajevni skupnosti Podnart, v vaseh Podnart, Zaloše, Prezrenje, Ovsiše, Poljšica, Rovte, Cešnjica in Dobrava zgradili telefonsko omrežje. Vsi interesenti, naročniki telefonskih priključkov so že vplačali prvi obrok 5.000 dinarjev, drugi in tretji obrok po 5.000 dinarjev pa bodo vplačali do leta 1981. Po zagotovilu PTT bodo tisti, ki so vplačali že ves znesek, dobili priključke že letos, ostali pa v letu 1980, ko bo PTT vgradilo na pošti v Podnartu novo dodatno telefonsko centralo. Poleg omenjenega plačila pa morajo naročniki sami s prostovoljnim delom pod vodstvom graditelja postaviti celotno telefonsko omrežje. V teh dneh že zaključujejo dela pri postavitvi telefonskih drogov in so s tem že do zdaj opravili nad tisoč ur prostovoljnega dela. To je za krajane krajevne skupnosti Podnart v tem srednjeročnem planu razvoja druga prostovoljna obremenitev. Prva je bila z uspelim referendumom za petletni samoprispevek, s katerim so krajani pomagali asfaltirati nad šestnajst kilometrov krajevnih cest. Ciril Rozman "P Kranj Jesenice Ugodno v mesecu juliju Lepa — funkcionalna — sodobna KUHINJA VERA Pri nakupu kuhinje VERA vam v mesecu juliju, poleg nasvetov, nudi tudi BREZPLAČNO STROKOVNO MONTAŽO Zato vam svetujemo, predno odidete na dopust, se odločite za kuhinjo Vero pričakuje vas lesnina v Kranju in na Jesei »icah S let I I I I I I I Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Vzročno očuvani (in restavrirani) poznogotski okni pri cerkvi sv. Lamberta na Zgornjem Lancovem. (26. zapis) Mnogi bralci, posebno taki, ki jim radovljiška okolica ni znana, so bili začudeni, ko so zvedeli za obstoj Pustega gradu, t. j. razvalin VVallen-burga, tako blizu prometnih poti — a neopaznega. Tako za razvaline gradu Kamna, Soteske, Turjaka, Žužemberka ali Hmeljnika vsi dobro vedo, pač ker so s ceste vidne. Pusti grad pa je res skrit v podjeloviških gozdovih. SPOMIN V IMENIH Na gospodarstvo nekdanjega VVallenburga gotovo spominja hišno ime »Boltar« v Zg. Lipnici. Nemški Verwalter se je spremenil v »ferboltarja« in nato skrajšal v »Boltarja«. Podobno utegne biti tudi z Mer-šoli, ki jih je tod okrog (in tudi v Radovljici) več, kot domače ime ali pa kot priimek. Ime utegne izvirati iz »maršala«. To ni bil (kot je sedaj) le vojaški naslov, pač pa so tako imenovali tudi visoke uradnike v fevdalnih gospodarstvih. Bržčas so to bili nekaki nadzorniki nad mini-steriali, kako le-ti gospodarijo z zaupano jim posestjo. — Seveda pa iskanje izvora priimka Meršol ni znanstveno utemeljeno, to je zgolj ugibanje. RIBE, POLJA, LOV Bržčas se je že marsikdo vprašal, le kako so se mogli preživljati graščaki v takih odročnih krajih, kot je to primer z VVallenburgom pri Radovljici. Od kakih ropanj se vsaj dlje časa ne da živeti, kmetov ni bilo dosti tod okrog pa tudi kaj prida rodovitnih polj ne. Resda si je grajska gospoda pomagala z lovom v jeloviških gozdovih ter z ribolovom v Savi in bližnji Lipnici. No, tudi ravan ob lipniškem potoku, nizdol proti Kamni gorici, je še danes lepo obdelana. Pa tudi ob cerkvici sv. Lamberta na Lancovem je nekaj lepih zavetnih njiv. Pa vendar vse to le ni moglo prehraniti zahtevne grajske gospode, tudi skromnih tlačanov ne do sitega. Morali so pač imeti VVallenburžani dohodke še od drugje. — Že v prejšnjem zapisu omenjena romantična povest o Pustem gradu, ki jo je spisal Jožef Lavtižar, na to vprašanje ne odgovori. NA LANCOVO Ko sem se tako oziral po nekdanji posesti gospode iz VVallenburga, mi je oko obstalo na pravljični cerkvici sv. Lamberta, skoraj skriti med košatim drevjem. Cerkvica je bila sprva poznogotska stavba, zdaj je marsikaj spremenjenega. Tudi prvotne lesene kritine (skodel) ni več na strehi. Le nekaj oken v fasadi so razumni obnovitelji 1. 1978 ohranili — v spomin na stare čase (glej sliko!).. . — Cerkvico sv. Lamberta je svojim podložnikom menda zgradil eden od graščakov (najbrž mu je bilo ime Lambert) z VVallenburga — grajska kapelica sv. Pankracija je komaj zadoščala za grajsko gospodo in za služinčad. — Cerkvica stoji na ne-kolikanj vzvišeni planjavi izven vasi, proti zahodu. Kraj je tako zaveten, tih in miren - da popotnika kar zamika, da bi se tu zložno spočil. VAS V TREH DELIH Spet krajevno ime, ki najbrž ni našega izvora. Kar izziva pnmerjavo z nemško oznako za deželno carino »der Landzoll«. Seveda je. tudi kaka drugačna razlaga imena Lancovega mogoča. Lancovžanov je kar precej — blizu 250. So pa porazdeljeni v treh zaselkih: spodaj ob Savi je »Graben« ali Spodnje Lancovo; nad sotočjem obeh Sav je na ravnici v pobočju hriba »Selce« ali Srednje Lancovo; vrh teras na desni strani ceste, ki pripelje iz savske globeli v porečje Lipnice in veže Radovljico s Kamno gorico in Podnartom, stoji Zgornje Lancovo. Vas s svojimi urejenimi domačijami in številnimi novogradnjami kaže že samaposebi trden gospodarski položaj. Trezni, marljivi in štedljivi ljudje morajo živeti tu — četudi so kar precej odmaknjeni od nemirnega sveta. Res pa je tudi, da zemlje ni toliko, da bi vsem dajala dovolj kruha. Številni laneovški domačini hodijo vsak dan na delo v Lesce, v Kropo ali na Jesenice. — Tembolj je to potrebno, ker je na Lancovem v teku zadnjih sto let število stalnega prebivalstva naraslo od 148 na 232. (Medtem, ko je število prebivalstva sosednje Lipnice v istem obdobju upadlo, od 153 na 104). Idilična podružnična cerkvica sv. Lambertija, ki so jo vaščanom dovolili sezidati graščaki z Wallenburga (zdaj se razvaline imenujejo Pusti grad). Stoji v zelenju podjeloviških gozdov. POMNIKI NOB Na področju Lancovega spominja na čas osvobodilnega boja kar šest pomnikov: na pročelje Zadružnega doma je pritrjena velika spominska plošča z imeni 21 padlih borcev in 6 žrtev fašističnega terorja; v bližini Cajh-novega jezu na Savi stoji spominsko znamenje, posvečeno dvema dekletoma - Mariji Marin in Angeli Koselj — ki sta tu padli kot aktivistki OF; na Ledinci je vzidana plošča v spomin na padlega borca Gorenjskega odreda Janeza Dežmana in na padlega kurirja Martina Bene-dičiča; pod Ledinco je postavljena spominska plošča z imeni treh padlih borcev Gorenjskega odreda - Antona Pesjaka, Franca Dežmana in Djura Kragulja; na Nošah stoji spominsko znamenje z imeni dveh padlih borcev Gorenjskega odreda Jožeta Prevca in Rudolfa Grosa; pri domačiji, ki se ji po domače pravi »pri Amerikancu«, je postavljeno spominsko znamenje, ki opozarja, da je bila tukaj dne 7. julija 1940 partijska konferenca za jeseniško okrožje. Na Spodnjem Lancovem, ob cesti nasproti nekdanje Remčeve žage je postavljen spomenik z imeni 24 talcev, ki so bili tu ustreljeni. Med njimi je bila Rezka Dragar. - O njej in o spomeniku kaj več v prihodnjem zapisu. HlflLEŽNI GOSTJE V DOLINI Letošnja zimska sezona v turističnih krajih gornjesavske doline je bila uspešna, kot kaže, pa bo obisk tudi poleti dober — Goste privabljajo predvsem prirodne lepote, čist zrak in mir — Morda bi se za letovanje v Mojstrani, Gozd Martuljku in Kranjski gori odločilo še več turistov, če bi bile možnosti za bivanje in razvedrilo boljše Edino razvedrilo gostov naravnega zdravilišča Triglav v Mojstrani je balinanje in sprehajanje v lepi ter mirni okolici. Vedro julijsko jutro je naznanjalo lep poletni dan. Nad gorenjsko pokrajino se je dvigalo sonce in s svojimi toplimi žarki vpijalo jutranjo roso s travnikov, polj in gozdov. Nad njimi so se kot umiti dvigali vrhovi Karavank, mogočni Julijci pa so se zdeli bližje, kot so v resnici. Ob njihovem vznožju se je pokazal blejski grad. Tak pogled z gorenjske magistrale najbrž očara marsikaterega popotnika in morda tudi tistega, ki se je odločil peljati dalje, zvabi vsaj h kratkemu postanku v enem od turističnih krajev. A tisti dan začuda promet na cestni ni bil posebno gost. Le redke domače avtomobile z neparnimi registrskimi številkami je bilo moč opaziti med tujimi avtomobili-sti, namenjenimi proti morju. Tako bi vsaj opazovalec lahko sodil po prikolicah in čolnih, ki so jih vozili s sabo. Ja, poletje, čas počitnic in dopustov! Čas, ko se večina delovnih ljudi odpravi na letovanje; nekateri na morje, drugi spet v hribe in njihovo mirno okolje. Vsi pozabijo na napore ob delu, skrbi in težave. Oddidejo v drug, drugačen kraj, kda bi si oddahnili in nabrali novih moči za nove delovne dni. »Pa bi res bilo prijetno biti že na dopustu, prav gotovo bi se odpravil v gore,« si pravim, medtem ko moj fič-ko sope mimo Lesc proti Jesenicam. »Le kaj privablja druge na letovanje v turistične kraje gornjesavske doline?« se sprašujem naprej. Ko se prebijam skozi zadimljeno železarsko mesto in njegovo okolico, pomislim, da prav čist zrak. Sicer pa sem v Dolino namenjen prav zato, da zvem nekaj o poletnem turizmu v teh krajih! Tihotna Mojstrana Kraj ob vhodu v dolino Vrat je resnično mikaven tako zaradi svoje urejenosti kot slikovite okolice. Pogled na mogočna ostenja Julijcev, predvsem na Steno očaka Triglava, očara tudi tistega, ki ni hribolazec. Obisk slapa Peričnika in Aljaževega doma v Vratih, možnosti za sprehode v bližnji okolici pa počitek v tihi naravi s svežim zrakom privabljajo mnoge goste v ta kraj tudi poleti. Sprejmejo jih lahko v prek 50 sobah pri zasebnikih in v naravnem zdravilišču Triglav, ki ima 63 ležišč. Kot smo zvedeli v recepciji od predstavnikov zdravilišča in Turističnega društva Mojstrana, je zdravilišče ta čas v celoti zasedeno; imajo 94 gostov, od katerih jih nekaj biva pri zasebnikih. Privatnih sob je zasedenih približno polovica. Zdravilišče je v poletni sezoni namenjeno v glavnem za letovanje vojnih invalidov, ki jih na priporočilo borčevskih organizacij iz večine naših republik pošiljajo na oddih oziroma zdravljenje zdravstvene komisije. Invalidov, največ jih prihaja iz Hrvatske, je v zdravilišču približno polovica, drugi gostje pa so njihovi družinski člani. Tod bivajo po 21 dni. V zasebnih sobah je največ prehodnih gostov, predvsem tujcev, nekaj stalnih letovalcev pa je na Dovjem. Enega od gostov zdravilišča Triglav, Josipa Skrobota is Male Mučne pri Koprivnici, smo popra-Šali, zakaj se je odločil za oddih v Mojstrani in kako se tod počuti. Tole je odgovoril! »V Mojstrani sem letos že sedmič. Sem me pošilja borčevska organizacija kot vojnega invalida. Prejšnja leta sem stanoval privatno, zdaj pa sem v zdravilišču Triglav. Dejal bi, da je pri zasebnikih nekoliko bolj mirno, sicer pa se tukaj kar dobro počutim. Prijata mi dober zrak in mirna priroda. Kaj počnem vse dni? Z nekaterimi gosti se posebno dobro razumemo; pogovarjamo se o vsem mogočem, sklepamo nova poznanstva in krepimo tovarištvo. Naše edino razvedrilo je balinišče. Morda bi bila kdaj dobrodošla tudi kakšna kulturna ali druga prireditev v kraju.« Kamping v Gozd Martuljku (se vedno) neurejen Naslednje turistična točka ob poti od Mojstrane proti Kranjski gori je Gozd Martuljek. V gozdiču pod znano Špikovo skupino na obeh straneh magistralne ceste je več turističnih objektov: hotel Špik z depandanso, nekdanji mladinski dom — prenočišče Špik in avtomobilski kamping. Po podatkih recepcije hotela so imeli junija v hotelu in depandansi skupno 5528 nočitev, povečini doma- stov iz Hrvatske in Slovenije, kot v kampingu, kjer se v glavnem ustavljajo tujci, še nekaj prostora. V nekdanjem mladinskem domu zdaj letujejo otroci iz Splita, avgusta pa bodo prišli mladi iz Crne gore. Tudi v Gozd Martuljek prihajajo turisti, ki bi se radi naužili miru v le- Kranjska gora je zasedena Kranjskogorski turistični delavci in gostinci so zadovoljni. Letošnja zimska sezona je bila kar uspešna. Po podatkih oddelka za gospodarstvo, plan in finance pri jeseniški ob- Opoldansko zatišje pred kranjskogorskim hotelom Prisank pem naravnem okolju. Edina zabava za goste so sobotni in nedeljski plesi, ki jih prireja hotel Spik. Rekreacija je možna le ob lepem vremenu, saj je obiskovalcem na voljo odprt bazen z naravno ogrevano vodo, balinišče, igrišče za odbojko in kotalkališče v parku. Sprehajajo se lahko po poti ob Savi Dolinki proti Kranjski gori Ob lepem vremenu ponuja Kranjska gora obiskovalcem številne možnosti za oddih in rekreacijo v naravi čih gostov, kar je nekaj manj kot v istem obdobju lanskega leta. V avtomobilskem kampingu, ki je odprt od l.maja do 30. septembra, so junija zabeležili 387 nočitev tujih in 56 domačih gostov. Čeprav se je ta mesec številp gostov povečalo, pa je tako v hotelu, kamor zahaja največ tun- ter se povzpnejo do slapov pod Špikom ali na Srednji vrh. Turistične agencije prirejajo tudi avtobusne izlete. Boria Volk iz Ljubljane, ki je s svojo družino že petič prišel na letovanje v kamping, je o njem povedal »Nad morjem nisem navdušen, zato prihajamo v Gozd Martuljek. Letujemo v lastni prikolici. Vendar, pohvalimo lahko iimv naravo, lepo okolje. Kamping kljub vsakoletnim obljubam ostaja neurejen. Sanitarije niso primerne, elektrificiran je le delno, ne skrbijo za red in čistočo, travo so pokosili tele sedaj in to ne povsod. Mislim, da bi tak hotel zmogel vloiiti nekaj denarja v obnovo stavbe, kjer je bila nekdaj ftola; tam bi lahko uredili vsaj sanitarije. Kako preživljamo prosti čas? Včasih gremo na krajše apreho-de v okolico, otroci se žogajo, •icer pa se malo pasivnega oddiha v miru tudi prileie. će prihajamo v Gosd Martuljek tudi poslani? Doslej smo imeli pozimi prikolico pri nekem kmetu v Mojstrani, če pa bodo uredili ta kamping kot obljublja jo, pa bomo semkaj radi prisil tudi na zimske počitnic«.« činski skupščini se je v prvih treh mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani število gostov neznatno povečalo, nočitve so narasle za 7 odstotkov, bivalna doba pa se je podaljšala za 1,2 dneva. Prek 42.000 gostov je imelo 208862 nočitev. Medtem ko so bili hoteli in prenočišča dobro zasedeni, pa so počitniški domovi in zasebne sobe še vedno preslabo izkoriščeni. Toda turistične, gostinske in trgovske delovne organizacije se niso zadovoljile samo z ugodnimi rezultati zimske sezone. Njihovi predstavniki so se že maja sestali s člani turističnih društev in krajevnih skupnosti Kranjska gora in Rateče pa delavci jeseniške občinske skupščine na skupnem sestanku, kjer so se dogovorili o pripravah na poletno sezono. Ugotovili so tudi nekatere pomanjkljivosti — med drugim so opozorili na slabo preskrbo z nekaterimi prehrambenimi izdelki, potrebo po športnih objektih pa boljši informativni ter kulturno-zabavni dejavnosti — katerih seveda večidel ni bilo moč odpraviti do letošnjega poletja. Tako kranjskogorski hoteli in drugi turistični objekti tudi to poletje svojim gostom ne morejo ponuditi kaj dosti več kot prejšnja leta. Ker je dovolj turistov, ki se zadovoljijo samo s prirodnom lepotami in čistim zrakom, si zato niti ne delajo skrbi. Kot je povedala vodja recepcije Vanda Smolej v hotelu Lariz, imajo nadvse hvaležne goste, v glavnem tujce. Med njimi je največ Holand-cev, ki se nad ničemer ne pritožujejo in hvalijo lepo okolico. Do sredine tega meseca imajo v hotelu še nekaj prostih sob, potem pa so do 18. avgusta vse oddane In še s tem nas je seznanila, da enodnevni penzion v dvoposteljni sobi velja pn njih 2W) dinariev. Zal obiskovalec Kranjske gore ni. more dobiti vseh željenih intorniHcii na enem mestu Zatakne se pred vsem pri podatkih o obisku oziroma zasedenosti hotelov, saj ima to SVI denco vsak hotel zase. Tudi točnih podatkov o zasedenosti zasebnih sob, ki jih imajo prijavljenih 2.f>(>, nismo mogli dohiti, zvedeli smo, da iili je prostih približno polovica. V pisnim Turističnega društva m turistični poslovalnici Kompas pa so nas podrobno seznanili s cenami penzionov in prenočišč ter možnost mi za razvedrilo in rekreacijo Knodnevm penzion v dvoposteljni sobi velja od 170 do 390 dinarjev, v etmpoHteljm od 1HO do 4.r><) dinai|»\ za privatno noč išče pa je treba od šteti od 45 do HO dinarjev Novo }a gostišče (enter, lastnik penziona Kotnik pa ho te dni odprl lokal, kjer bo prodajal znane italijanske hjk-. i ahtete pizze. Zanimivo je tudi, da ima isti lastnik svoj zdravstveno rekreacijski center in zdaj gosti smu-ške jekače naše reprezentance. V Kranjski gori bodo prav tako kmalu odprli novo prodajalno spominkov v gorenjskem stilu. Slabe možnosti za razvedrilo Edina zabava v kraju so plesi, ki jih prirejajo v hotelih in diskotekah, hotel Erika pa enkrat na teden organizira Gornjesavski piknik s kultur-nozabavnim sporedom. Gostje lahko ob sredah, sobotah in nedeljah obiščejo filmske predstave v kranjskogorskem kinu. Možnosti za rekreacijo v kraju ni prav veliko. V treh hotelih so na razpolago mali plavalni bazeni, dva imata igrišča za tenis, v gostišču Jasna pa si je moč izposoditi dva čolna; enourna najemnina velja 40 dinarjev. V središču Kranjske gore je tudi igrišče za mali golf. Marjan Lavtitar, ki dela v turistični poslovalnici Kompas, pa nas je seznanil z nekaterimi novostmi in povedal nekaj zanimivih informacij o organizirani rekreaciji za turiste. »Naia poslovalnica bo kmalu začela izposojati kolesa, s kateri-mi se bodo gostje lahko vozili po okolici, in planinske čevlje xa malo zahtevnejše izlete. Letos ■mo prvič organizirali vodniško službo za 17 različnih izletov do zanimivih točk okoli Kranjske gore. Doslej smo priredili 12 izletov v predgorje Julijcev, vendar se sanje odločajo predvsem manjše skupine tujcev. Razen tega se je pri nas moč prijaviti za avtobusne izlete, ki jih organizirajo turistične agencije, kupiti karto za žičnico, ki vozi na vrh Vitranca vsak dan od 9. do 15. ure, pa dovolilnice za ribolov in lov. Možnosti za rekreacijo je torej dovolj, a žal le ob lepem vremenu, saj se v Kranjski gori o izgradnji večnamenske dvorane te vedno samo dogovarjamo.« Res je! V gornjesavski dolini je narava bogato razsula svoje lepote. Turistični delavci jih obiskovalcem ponujajo z vsem srcem in ti jih tudi hvaležno sprejemajo. Skoda le, da morajo gostje ostati razočarani, kadar te lepote zakrijejo deževni oblaki. In predvsem je škoda, da imamo do lepe, zlasti čiste narave premalo-maren odnos mi sami. Povsod ob gorenjski magistrali je namreč opaziti zamazana »divja« počivališča, kjer se ustavljajo utrujeni popotniki, namesto da bi poskrbeli za ureditev samo za to določenih mest. Zato se lahko upravičeno vprašamo, doklej nas bodo še obiskovali samo hvaležni« gostje! - Beaedilo in slike: Stojan Saje ■mKMMmsmsmmsmmsi V Bohinju bo konec tedna živahno Jutri bodo Bohinjci na prireditvenem prostoru Pod Skalco prikazali star običaj - bohinjsko vasovanje. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. V nedeljo pa bo v Bohinju bohinjska kmečka ohcet. Program se bo pričel ob 13. uri, ko bo prišel ženin na nevestin dom po bodočo življenjsko družico. Od tam se bo napotila povorka proti cerkvi sv. Janeza in s seboj p*. Ijala tudi nevestino balo. Ns poti \ ji bodo domači fantje postavili »srango«, po poroki v cerkvi p« se bo povorka napotila na nevestin dom, kjer bo poročna pojedina. Bvatovskemu plesu se bodo pridružili tudi gledalci. Program »4- bo odvijal na prireditvenem Jr prostoru Pod Skalco. Po programu bo zabava s plesom in bogatim srečolovom. VAVEC POLETI Potrebno bo preseči miselnost, da naj se Krvavec poleti zaradi nerentabilnosti zapre — Krave so, le kje je planšarska ponudba; mleko, kislo mleko, sir — Dve markantni planinski poti po krvavških strminah primerni sprehode — Več sodelovanja med gostinci samimi in žičničarji — Poletno sezono na Krvavcu popestriti s folklorno-turističnimi prireditvami za * -Ane naprave poleti mirujejo. Le vsako polno uro potegnejo jeklene vrvi ŠvThi Krvavca maloštevilne obiskovalce. - Foto: F. Perdan Krvavške strmine, pozimi gladke, Jiazne in obljudene, sedaj poleti Tglobe in skalnate kot da odbijajo iYCe je Krvavec pozimi »last» i US'--««kih in kranjskih smučarjev, ^ 1# Uubitelji gora, SLiSa zraka, mirnih kotičkov. Zdi Tkot da ga obiščejo tisti, ki ne ^raJo *a zimski vrvež - ljudje, k. mnogočem razlikujejo od pov-JrečnSga zimskega krvavškega go-1T Snobov poleti ni, tod so le sffninc^ po srcu, zagrizen, gorniki. *!5" Llede v katero kategorijo ,iav«kih obiskovalcev ste se pri-Sli odločil, ste m. da obiščete Krv^Veo P°|e^a bo ponudb da se ^^nanf te vračali? Kakšno ^nie^orej diha Krvavec poleti? Mjenje tor j kabinskl po8t SV ob SPodnji kab.nsKi postaj. . £ti\o poletnega obiskovalca J^vca prazni park.m, proston. Alpetourovi delavci S w?m?-..čili Kot pa smo izvedeli iz i«, zaklj "odjem krvavških smučišč tovora J Grilcem, je poletna sezona za urejanje smučišč ... se-tud* Ć ve Prizadevajo si, da bi bila Sp> "Šimi čimbolj varna m da ho l%.t» P^Jncžna že ob tanjši snežni |i z rednimi vsakolet trebujejo poprečni planinci štiri ure. Druga, a nekaj krajša planinska pot se prav tako prične pri hotelu, vodi čez Njivice, izpusti Dolge njive in preko Korena in Kriške planine ste v dveh urah in pol zmerne hoje že lahko pn zgornji kabinski postaji, pri planinskem domu na Gospincu. Krvavec, valovita planota v južnem vznožju Kamniških Alp je izhodišče tudi za daljše in zahtevnejše gorske ture do KokrSkega sedla, preko Grintavca vodi pot do Češke koče, Ledin in Jezerskega, lahko se izkušen gornik obrne tudi proti kamniški smeri. V poletnih mesecih ima zimsko-športno središče nad Cerkljami tudi svoje stalne obiskovalce, ki kljubujejo vse vremenskim neprilikam in ostajajo na planini tudi tedaj, ko se nad Kamniškimi Alpami pripravlja za neurje in strela para razjarjeno nebo. Krave - z razliko od turistov — vreme kaj prida ne moti, zadovoljne so že s sočno travo. Da imajo le prigrizek, pravita majerica Antonija Slatnar-Ambrožarjeva mama in majer Valentin Grilc, oba iz Ambroža. Letos se na krvavških pobočjih pase okoli 200 glav živine, polovica na planini Jezerica, drugih sto na Kriški planini. Planšarstvo počasi, vendar vztrajno zamira. Še pred desetletjem je krvavško travo žvečilo čez poletje okrog 400 govedi. Letos so jo na planino prignali le kmetje iz bližnjih vasi, z Ambroža, Šenturske gore, Lenarta in Zakala. In kako je s kislim mlekom in kislo smetano? Se je na Krvavcu da dobiti? Organizirane prodaje ni, zato se je treba povzpeti na Jezerico in Kriško planino, poiskati majerja in ta vam bo morebiti postregel z želenim. Poletna gostinska ponudba Krvavca se ne razlikuje od zimske. Vsa gostišča — Dom na Krvavcu, brunarica brniškega letališča, planinski dom na Gospincu, last planinskega ugodni za smuko, ostali del leta predstavlja mrtvo sezono. Tudi v teh mesecih naj bi Krvavec v prihodnje postal turistično zanimiv, Če hočemo, da mu ne bo več potrebna širša družbena podpora. Treba ga je vključiti v zakonitosti tovrstnih svetovnih središč, kjer se poletni in zimski turizem dopolnjujeta, ne pa, kot še danes menijo nekateri, da je potrebno Krvavec poleti popolnoma zapreti, saj tako in tako prinaša le izgubo. Iz te miselnosti se kaže čimprej skobacati, če hočemo, da rekreacijsko turistični center Krvavec čez deset let (ali še manj) ne bo več poletni nebogljen-ček. Kaj bo potrebno urediti? Ze v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi v dolini, v Gradu pri Cerkljah nedaleč od Jelovičine žage zgradili načrtovani hotel z vsemi spremljevalnimi in rekreacijskimi objekti. Čeprav pod Krvavcem, bo veliko Tokrat Krvavec brez snežne odeje in značilnega vrveža. — Foto: F. Perdan društva Kranj — so tudi v tem letnem času odprta. Ležišč je dovolj, zato naj bi to priložnost izkoristile delovne organizacije za letne dopuste svojih delavcev, ki imajo na Krvavcu možnosti zdravega uživanja v naravi. V brunarici so pred kratkim ob otvoritvi poletne sezone na Krvavcu predali namenu rusko kegljišče in balinišče, ki sta po/eg gugalnic in peskovnikov najpomembnejša »nesmučarska« objekta. Nadaljnji razvoj letnega turizma na Krvavcu lahko pričakujemo le ob enotnem nastopanju vseh gostincev, v tesnem sodelovanju in povezovanju, večja usklajenost bo potrebna tudi med gostinci in žičničarji. Prihodnost Krvavca je namreč poletni turizem: le štirje meseci so prispeval tudi k turizmu na sami planini, kjer načrtujejo izgradnjo sprejemnega centra in parkirnega prostora na Gospincu, postavili pa naj bi tudi planinski dom na Kriški planini. Nasploh pa je treba Krvavec približati ljudem s folklorno turističnimi prireditvami — planšar-skimi dnevi in planinskimi rajanji — in se v ta namen še tesneje povezati s cerkljanskim turističnim društvom. Krvavec tak kot je, naraven, prvobiten je zanimiv, a vendarle bo človeška roka morala tudi kaj dodati, vložiti, da bo tudi poleti tako vabljiv kot pozimi. C. Zaplotnik Pn bi unanci brniškega letališča so 06 otvoritvi poletne sezone na Krvavcu predali namenu tudi ruski) kegljišče, ki je pomemben objekt sicer dokaj skntmne poletne krvavške turistične ponudbe. - Foto: F Perdan Krvavec je premalo izkoriščen Sobota je bila, ko smo se mudili na Krvavcu. Pri planinskem domu na Gospincu so se zbrali te-čajniki-gorski reševalci, pri brunarici so ta dan predali namenu rusko kegljišče in balinišče. Vsega skupaj je bilo dopoldan na Krvavcu blizu sto ljubiteljev planin. Malo za začetek poletne turistične sezone. S tremi izmed njih smo se zapletli v pogovor. Franc Pogačar je na Krvavcu že sedem let in šesto leto oskrbnik brunarice, opravil je tudi večino del pri gradnji balinišča: »Vsa leta spremljam razvoj Krvavca. Pozimi je gneča, poleti skorajda samevamo. Želel bi, da bi bilo v brunarici živahneje tudi v teh mesecih. Kot oskrbnik doma imam stalne stike z gosti: eni ljubijo mir in tišino, drugi so raje v vrvežu. Poleti prihajajo predvsem prvi. Ustreči pa je treba vsem. Za naše penzionske goste in nedeljske obiskovalce smo zgradili tudi balinišče. Nekaj je vendarle treba poleg hrane in pijače še ponuditi obiskovalcem Krvavca.« Boris Kobal je vodja smučarske šole na Krvavcu pri SK Novinar in tudi poleti velik njegov ljubitelj: »Svetovne izkušnje govorijo, da je zimski turizem zaradi kratke sezone odvisen od poletnega. Na Krvavcu je obratno, saj poletna sezona životari ob bogati zimski. Hkrati se srečujemo še s težavami treh »gospodarjev« in žični-čarjev. V takšnih razmerah bo Krvavec še nekaj časa neizkoriščen, njegov skokovit razvoj onemogočen. Postavimo ga ob bok Veliki planini in Pohorju, kjer imajo tudi poleti dovolj obiskovalcev. Se na nekaj bi opozoril. Zahtevamo turiste, v propagandno dejavnost pa nismo vložili niti dinarja. Preko radia bi bilo treba obveščati /jubite/je gora, da je na Krvavcu sončno, da vozi žičnica ob tej in tej uri. Dvakrat, trikrat dopoldne, ko se ljudje še odločajo za sobotni oz. nedeljski izlet.« Blanka Kavčič je dijakinja četrtega letnika kranjske gimnazije: »Počitnice imam pa sem odšla na mladinski servis in poprosila za delo. Se z dvema sošolkama strežem v Snack baru v prostoru za domači potniški promet na brniškem letališču. Zakaj sem danes na Krvavcu, vprašujete. Pri brunarici odpirajo dva za poletno sezono dokaj pomembna objekta, pa so nas za to slavnost poslali na Krvavec, da okrepimo gostinske vrste. Na Krvavcu je prijetno tudi poleti, vendar bi mi počasi postalo dolgčas. Sem že take narave, da sem raje med ljudmi« C Z Komentiramo Nepri č ako vani uspehi pionirjev tenisa KRANJ — Pionirji in pionirke teniškega kluba Triglav iz Kranja so že nekaj let v vrhu slovenskega teniškega športa, pa tudi v jugoslovanskih pionirskih kategorijah so vedno odigrali vodilno vlogo. Ti njihovi uspehi pa so plod načrtnega in skrbnega dela trenerjev pionirjev tenisa v Kranju. Nemalo zaslug za te uspehe imajo Davor Žnidar, Andrej Polenc in Lado Kuster, ki skrbno bde, da uspehi njihovih mladih tekmovalcev ne nazadujejo in da so v nenehnem vzponu. Čeprav nimajo na stadionu Stanka Mlakarja idealnih pogojev za trening pa vendar vsi posegajo po uspehih. Uspehi bi bilo lahko še večji, če bi bile dane vse možnosti za razvoj tenisa v Kranju. Tu predvsem mislimo na premajhno število igrišč, zadržanost trenerjev zaradi službenih obveznosti in predvsem zimska vadba. Tenisači so pri tem na najslabšem. Za vadbo ni primernega prostora. To zimsko sezono je bilo že boljše, saj so v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu usposobili prostor, kjer so lahko vadili in igrali. Tudi pri pridobitvi novih igrišč se obrača na bolje. Že so dobili zeleno luč pn izgradnji novih v kompleksu stadiona Stanka Mlakarja, v bližini letnega kopališča. Da so mladi naraščajniki kluba Triglav res dobri igralci so to dokazali na nedavnem državnem prvenstvu za pionirje do dvanajst in štirinajst let na nedavnem pionirskem državnem prvenstvu v Osijeku. Iz tega našega največjega pionirskega tekmovanja so se pionirji in pionirke Triglava vrnili z izrednimi uvrstitvami, ki jim v zgodovini kranjskega belega športa ni para. Pri pionirkah do dvanajst let je Ferenča-kova šele v finalu morala položiti orožje. Vendar je njeno drugo mesto več kot odličen rezultat. Uspeh Ferenčakove pa je s petim mestom dodala še Skarabotova v tej kategoriji. Še bolj pa sta ti dve igralki presenetili v igri dvojic. Tu sta bili nepremagljivi in zasluženo sta osvojili državni naslov. Ta pa je nasploh prvi v Kranju. Pri pionirjih do dvanajst let se je Primož Stare uvrstil med šestnajst najboljših jugoslovanskih pionirjev. Tudi pionirji in pionirke do štirinajst let so igrali presenetljivo dobro. Primož Pisk je bil celo četrti. V svojem pohodu za to mesto je premagal celo nosilca Todoroviča iz beograjskega Partizana in v polfinalu še brani-kovca Ravnika. V boju za tretje mesto je nato Pisk izgubil z Zo-ričem. Uroš Pivk je dosegel uvrstitev med šestnajst najboljših. V kategoriji pionirk do štirinajst let Alenka Tratnik ni igrala slabo, temveč je presenetila tako kot vsi Kranjčani. Za uvrstitev med osem najboljših je premagala nosilko Lukičevo. Med šestnajst najboljših pa sta se v tej kategoriji uvrstili tudi Ferenčakova in Pernetova. Vsi ti uspehi so spodbuda vsem mladim teniškim igralcem Triglava za še boljše delo med letom. So pa tudi obveznost. Vse te nastopajoče je na tem državnem prvenstvu krasila izredna borbenost, kvalitetna igra in volja do uveljavitve. Ti uspehi so zgled, kako se da z resnim delom dosegati, čeprav pogoji niso najboljši, dobre tekmovalne uspehe. Razmisliti bo treba še nekaj. Amaterski trenerji, ki se odrekajo marsičemu, nimajo vedno na voljo dovolj časa za še boljše delo. Pri tem se nam poraja vprašanje, kdaj bo teniški klub Triglav dobil poklicnega trenerja in boljše pogoje za vadbo? D. Humer Smučarski skoki Na Jesenicah spet kvalitetna plavalna prireditev JESENICE - Člani plavalnega kluba Jesenice, ki so za letoinji dan borca uspešno spravili »pod streho« ie eno prireditev — mednarodni miting v skokih v vodo — so v teh dneh spet sredi delovnega elana. Pripravljajo se namreč na novo prireditev, ki bo 4. in 5. avgusta. Tradicionalno tekmovanje za »Pokal mesta Jeaenic«, ob 1. avgustu — prazniku občine Jesenice, ki bo letos združeno tudi s slovenskim prvenstvom v plavanju za člane in članice. Prizadevni delavci pri PK'Jesenice so torej dobili se eno odgovorno nalogo, ki so se je te resno lotili. Poudariti je namreč treba, da so si ugled pridobili z organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj v skokih v vodo, kot so bile lanske X. balkanske igre in letošnji mednarodni miting. Zato verjetno ni naključje, da je Plavalna zveza Slovenije tudi člansko prvenstvo v plavanju zaupala Jesenicam. Prireditev bo izredno kvalitetna, saj bo na kopališču Ukova merilo svoje moči okrog 150 najboljših slovenskih plavalcev iz petnajstih klubov. Med njimi bo tudi Borut Petrič. Jeseniški plavalni delavci upajo, da bo vreme tokrat bolj ugodno kot prvi dan na nedavnem mitingu v skokih vo vodo ter da bo tudi ta prireditev privabila številne ljubitelje plavanja z Jesenic in okolice. Kopališče Ukova je praktično te nared za to tekmovanje, saj so ga pred mitingom temeljito očistili in uredili okoli °°- J. Rabič Vaterpolo Kamničani star taj o na visoko uvrstitev KAMNIK - V medrepubliški vaterpolski ligJ-sahod bo jutri »e med sedmimi Tigaii - Delfin iz Rovinja, Koper, Brodograditelj iz Betine, Gusar iz Filip Jakov, Jedinstvo is Zadra, Solaris iz Šibenika, Triglav iz Kranja - v kamniškem letnem bazenu v igri s Koprom statral tudi domači liga* Kamniški vaterpolisti imajo za priprave najslabše pogoje med vsemi nastopajočimi, ki se bodo borili za najvišji naslov v tej skupini. Za prvo mesto in ostale uvrstitve. Prvo mesto zmagovalcu daje motnost uvrstitve na kvalifikacije, ki bodo dale odgovor, kdo bo v naalednji vaterpolski sezoni ponovno prvo liga* In zakaj ima Kamnik najslabše pogoje za vadbo pred sezono? Kamničani začno trenirati v domačem bazenu iele takrat, ko se voda v bazenu toliko ogreje, da vaterpoliste v vodi ne zebe. In pri tem je to dvorezen meč. Ce Trener vaterpolskega moštva Kam-nik Vojko Pinivršček je dobro pri pravil moštvo za nastope v medre publlški vaterpolski ligi zuhini F,, to. H...... ......... je slabo poletno vreme, to je te nekaj let pogosto, se voda ne more segreti na predpisanih dvajset stopinj Celzija. Zato so Kamničani primorani, da bazene iščejo v najbližji okolici. To pa je Kranj. Toda tudi v Kranju sanje ni dosti prostora, saj je letni bazen zaseden od jutra do večera. V njem namreč trenirajo domači plavalci in vaterpolisti. A najdejo le »luknjo« in se tako v danih motnostih pripravljajo na novo sezono. Ni jim lahko, a ne obupujejo. Trenirajo, kolikor imajo motnosti. Lsni so v tej ligi Kamničani presenetili vse. osvojili so dobro peto mesto. Doma skoraj niso izgubili srečsnja -izgubili ao s Koprčani — in tudi na gostovanjih so domov prinatali točke. In tudi to sezono naj bi pri osvajanju najboljših mest odigrali vidno vlogo. Kot pravi njihov trener Kranjčan Vojko Podvrsček, če bo tlo vse po načrtih, se bodo vmetali v borbo za tretje mesto. To ni nedoaegljivo, saj imajo dober igralski kader. Igralci Raisner, Slapar, Dojčinovič, Podobnik, Žnidar-tič, Balderman. Naditar, Kodek, Str gmr, Wagner in tudi sam trener ter vratarji Cennelj, Leskovar in Šimenc bodo • -■a skutali z dobrimi igrami dokazati, da so tretje moštvo v tej ligi. To aezono bo se okrepili z igralci iz Kranja. Balderman, Naditar, Kodek, Strgar in Wagner so izkuteni igralci, ki bodo t mladimi igralci Kamnika naredili vse, ,1. bodo zadovoljili svoje zveste naj-vijače. Vsi pa naj bi dokazali, da je slovenski vaterpolo na trdih in kvalitetnih »nogah«. Po mnenju trenerja Vojka se bosta za prvo mesto udarila povratnika iz prve lige Solaris in Triglav, medtem ko so ostala moštvu izensčens. Trenerju Kamnika gredo ni roko tudi v njegovi delovni organizaciji Ikos. Omogočili so mu, kot te nekaj let nazaj, tudi to sezono izredni plačani dopust. Veleblagovnica Globus iz Kranja in kamniški Svilami pa jim finančno stojita ob strani. Kamničani jutri in v nrdeljo ob 17. uri gostijo doma Koper in Delfin, v Kranju pa bosta obe srečanji z Delfinom in Koprom obakrat ob 20. uri. I) 11 ti ri i »•! Prva FIS mednarodna tekma na plastiki KRANJ - Smučarski skakalci Triglava iz Kranja so te pripravljeni za »Teden skokov« na plastiki. Te skakalne prireditve sodijo v okvir športnih prireditev ob občinskem prazniku Kranja. Se bolj so bili veseli, ko so na mednarodnem kongresu smučarske ORGANIZACIJE FIS v Niči SMUČARSKE ORGANIZACIJE FIS v Niči dobili prvo tekmo na plastični skakalnici. Ta bo 11. avgusta ob 16. uri na preurejeni skakalnici na Gorenji Savi. Vendar so na tem objektu, ki so ga zgradili leta 1972, od lani pa do letošnjega junija naredili ogromno delo. Skakalnico so namreč rekonstruirali, saj mora uatre-zati vsem predpisom mednarodne FIS organizacije. Ze lansko jesen so začeli z deli. Prizadevni skakalci in skakalni delavci so odstranili s skakalnice plastiko in začeli z zemeljskimi deli. Te so nato nadaljevali pomladi. Tako je skakalnica lahko dobila sodobnejši profil. Pod plastiko so polotili predpisani iprem za ublažitev doskoka, obnovili so zaletisče, odskočno mizo in sodniški stolp. Delo so opravili do 15. julija in v teh dneh so skakalnico tudi preskusili. Skakalnica je sedaj bolj varna in na njej imat občutek kot bi skakal na snegu. Na najbolj obremenjenih mestih pa je plastika tudi nova, na doskočišču in izteku pa je za meter in pol širša kot prej. Za obnovo skakalnice so porabili za nad 150.000 dinarjev raznega materiala, medtem ko so vsa fizična dela opravili člani kluba s prostovoljnim delom. Pri tem delu so sodelovali vsi tekmovalci od cicibanov do članov, vsi smučarski delavci, trenerji in sodniki sekcije za skoke ter starši tekmovalcev. To je bil nedvomno v desetih letih edinstven primer v Kranju saj so člani te telesnokulturne organizacije vlotili pri gradnji drutbenega objekta več kot tri tisoč ur. Pri tem so privarčevali nekaj več kot 200 tisoč dinarjev. Res primer, ki jevreden pohvale in seveda posnemanja. Vsa dela je vodil Jože Javornik, ki je sam opravil več kot 350 ur. Dobro organizirano delo je omogočilo, da je skakalnica pravočasno pripravljena za treninge in bližnjo veliko mednarodno tekmo Kranj 79. Pri posameznih delih so bili odgovorni Marjan Kolar — zemeljska dela — Tone Cimžar je s svojo ekipo opravil vsa tesarska dela, Brane Fintgar in Janez Gorjup sta poskrbela za dela pri montaži iprema, mreže za položitev plastike. Vido Peternel in Sandi Cižman pa sta skupaj s Rekonstruirana 50-metrska skakalnica na Gorenji Savi, ki je pokrita s plastiko, bo 11. avgusta gostila najboljše evropske skakalce, ki se bodo pomerili na prvi mednarodni FIS tekmi na plastiki. skakalci polotila plastiko. Za ureditev okolice je poskrbel Martin Skrjanc, pleskarska dela pa je imel na vesti Dejan Sink. Vsi so svoje zadolžitve opravili tako kot je treba in za to opravljeno delo zaslutijo vso pohvalo. Skakalnica je nared za treninge in mednarodno prireditev. Po tej rekonstrukciji je 50-metrska skakalnica usposobljena za skoke prek petdesetih metrov. Rekord je 50,5 M. Organizacijski odbor pa ima nalogo, da bo tekma res taka, kot mora biti. Upajo, da bo uspela, tako da bodo zadovoljili gledalce, tekmovalce in nenazadnje tudi FIS delegata Ericha Stroh-maierja iz Avstrije. Besedilo in foto: D. Humer Po ulicah Kokrice KRANJ - V okviru praznovanja praznika KS Kokrica bo Športno društvo Kokrica v sredo, 25. 7. ob 18. uri priredilo tek po ulicah Korice. Tekmovalci bodo na startu razporejeni v starostne skupine: pionirji, mladinci, člani, veterani, mladinke in članice. Proga bo dolga 2000 m, člani in veterani pa jo bodo pretekli dvakrat. Start in cilj bo pred Bruna-rico. B. V. ,_:__j Kranjčan Božič mladinski prvak SRS MARIBOR - Tu se je končalo republiško prvenstvo v šahu za mladince. Naslov je v Kranju. Prvo mesto je osvojil član SD Krsnj Samo Božič. To je te tretji zaporedni uspeh mladih tahistov iz Kranja. Leta 1077 je bil republiški prvak Mazi, lani je pionirski republiški in državni naalov osvojil Bumbar, letos pa je temu uspehu izpred dveh let dodal uspeh še Božič. Samo Božič je osvojil osem točk in pol in tako v borbi za prvo mesto prehitel drugouvrščenega Podlesnika in Jeriča kar za celo točko. Poleg tega, da je osvojil prvo kategorijo, mu je mladinski naslov dal še pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo avgusta v Ote ševu v Makedoniji. Lep uspeh je dosegel še jeseniški prvo-kategornik Primož Kosmač, ki je bil vse do zadnjega kola med vodečimi, le poraz proti prvaku v zadnjem kolu mu je one-omogočil boljšo uvrstitev kot četrto mesto. Vendar je to lep uspeh za mladega jeseniškega šahista. Ostali gorenjski šahisti. Soklič, Borštar in Logar, so opravičili svoj nastop na tem prvenstvu. Osvojili so pet točk in pol, ali petdeset odstotkov vseh možnih. Na tem prvenstvu so se uvrstili v zlato sredino najboljših šestintridesetih mladincev v Sloveniji. Toliko jih je nastopilo na tem prvenstvu. V. P. Ne kopamo se samo v morju blcicjovnicci ljubljcinci Kopalnica je pomemben del vašega stanovanja Do 4 avgusta lahko v naši blagovnici v Ljubljani. Mariboru m v prodajalni v Kamniku i/birate med obilico kopalniške opreme Opozoriti vas želimo, da lahko v tem času kupita oprsmo sodelujočih izdelovalcev na 12 mesečno brezobrestno potrošni Ako posojilo, kupita vse ns anem mestu, dobita strokovne nasvets. kopalnica »Kolpa« - Novoles in »Maja« -Marles dostavimo brezplačno tudi ns dom (do 25 km od prodajalne) Odprto vsak dan od 1 30 do 20 ure ob sobotah do 1 4 ure Z Metalko sodeluieio Marles — Maribor Novoles — Novo mesto Meblo - Nova Gorica Gorenje — Velenje Sigma — Žalec m Svilami - Kamnik Tudi to je Metalka! TELEVIZIJA SOBOTA 21. JUL. 17.40 Poročila 17.45 TovariSija Petra Grče - mladinski film 19.05 Naš kraj 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Hišica v najem — TV nanizanka 20.55 Sarada - film 22.45 TV dnevnik 23.t» 625 Oddajniki II. TV mreže. 16.55 Atletski finale za evropski pokal 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 175 let prve srbske vstaje 21.00 poročila 21.10 Feljton Oddajniki II. T V mreže: 15.55 Atletski finale za evropski pokal — prenos iz Karlovca s slovenskim komentarjem 18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Kratek film 19.00 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.06 Celovečerni film PONEDELJEK 23. JUL. 17.55 Poročila 18.00 Glasbena pravljica: Plašček za Barbaro NEDELJA 22. JUL. 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro: Praznična budnica 9.50 625 10.10 S. Stojanovič: Več kot igra, nadaljevanka TV Beograd 11.00 Priljubljene zgodbe — 7. del 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila Tam, kjer se potika amurski tiger, dokumentarni film Eksotični gostje, oddaja o gojenju rož Smeredevo — oddaja iz cikla »Hodolj ubije« Deček iz Zagorja, dokumentarna oddaja TV Beograd Poročila Pozdravljen, praznični dan Športna poročila Sam — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Kovačevi«*: Med nebom in zemljo 20.45 Severni Slovenci od prve svetovne vojne do Hitlerjeve zasedbe Avstrije 1. 1938 -oddaja iz cikla 2ive naj vsi narodi 21-25 TV dnevnik 21.40 Risanka 21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Športni pregled TA TEDEN NA TV Sobota Peter Grča je bister in iznajdljiv fantič. Vrstniki ga imajo radi in zaradi izjemnih lastnosti postane nehote njihov vodja pri najrazličnejših podvigih. Posebno ga mika zapuščen mlin na vodi. Otroci se ga lotijo na svojo roko. Po zavzetem delu in po številnih veselih in razburljivih dogodkih ga s pomočjo učitelja nazadnje le obnovijo in predajo vašča-nom. Film TOVARlSlJA PETRA GRČE je pred osmimi leti posnel naš režiser Vladimir Tadej. Ameriški barvni film SARADA je komedija, polna napetih trenutkov. Stanley Donen ga je posnel v Parizu in z izrednim smislom za pripoved ustvaril nadvse uspešno delo, ki so ga pohvalili kritiki in gledalci. Zgodba pripoveduje o lepi Reggie, ki je vmešana v lov za velikim bogastvom. Po zimskih počitnicah se vrne v Pariz, kjer izve za umor svojega moža. Izkaže se, da je poneveril denar, ki bi ga moral predati neki organizaciji francoskega osvobodilnega gibanja. Ampak mož in njegovi pomagači so se odločili, da denar skrijejo do konca vojne in se v mirnih časih z njim okoristijo. Reggie ob pomoči zapeljivega Petra skuša rešiti, kar se da. V glavnih vlogah bomo vide li - Audrey Hepburn in Caryja Grunta. Nedelja Partizanski odred ostane sam v sovražnikovem obroču. Položaj je breziz-koden in komandir je med njimi najbolj nesrečen, sam, saj ga borci krivijo za brezizhodnost. Pekel na bojišču in med ljudmi je še večji, ko se edini preživeli borki v odredu rodu otrok. Samo nekaj borcev z otrokom vred se prebije skozi sovražni obroč. Režiser Vladimir Pogačic je film SAM posnel pred dvajsetimi leti Beograjska humoristič na nanizanka MED NEBOM IN ZEMLJO je bila posneta po izvirnem scenariju sodobnega gledališkega komediografa Duša na Kovačevića. V devetih zgodbah nam bo skušala prikazati življenje liudi, zaprnk sredi modernih betonskih mestnih naselij, točneje v Novem Beogradu ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. kurjenje parnih kotlov 2. transportna dela v skladišču mlevskih izdelkov Pogoj: pod. 1.: izpit za kurjenje nizkotlačnih kotlov. Stanovanje v Kranju ali bližnji okolici pod 2.: fizično sposoben za nošenje in dviganje 50 kg vreč S stanovanji ne razpolagamo! Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu. 18.20 Narava pnpoveduje — dokumentarni film 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Monteanu: Lažna pisma. T V drama 21.05 Oči kritike 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film 24. JUL. 18.05 Poročila 18.10 Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina — 1. del 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 A. Ha lev: Korenine — TV nadaljevanka 21.35 Violinist Y. Menuhin 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Album glasbenih lepot 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Festival srbskih gledališč 21.10 Poročila 21.20 Znanost 22.05 Zabavno glasbena oddaja V eni izmed stolpnic, med nebom in zemljo stoječih zgradb, živijo glava družine Radovan, žena Ru-menka, hčerki Katica in Georgina, tast pa še družinski prijatelj. Avtorjem nanizanke je uspelo ustvariti niz komičnih situacij, ki nas bodo prijetno zabavale. Ponedeljek Izhodišče sodobne romunske drame LAŽNA PISMA je naslednje: inženir Munteanu se je ponesrečil na gradbišču in leži v bolnišnici. Zdravljenje napreduje, vendar je, zdravnica v skrbeh. Inženir je neprestano slabe volje, ker mu dekle Dina niti ne piše niti ga ne pride obiskat. Pismo končno prispe. On odgovori in izmenjujeta si pisma. Vendar Dina ne pride. Naposled inženir izve, da se je medtem poročila in da pisem, ki jih je dobival, ni pisala ona. Torek Današnja MEDNARODNA OBZORJA bodo spregovorila o enem najbolj perečih sodobnih problemov, o naftni krizi. Njene posledice močno čuti ves svet, tudi mi. Oddaja bo pokazala nastanek in vzroke naftne krize ter predvsem sedanje stanje. Četrtek Madžarski film CIGAN JURKO ima precej elementov pravega dokumentarca, čeprav je posnet kot igrani film. Vsi vsebinski deli pripovedi so vzeti in stvarnega življenja, zato deluje film avtentično, nič ni v njem konstrukcije, nič izmišljenega. 23 letni mla denič Jurko živi med Romi. Spozna pa, da je vas odrezana od ostalega življenja. Sklene, da se bo izučil poklica in odšel na delo v Budimpešto. Vendar mu težko delo ne odgovarja. Zaposli se na nekem gradbišču in obiskuje šolo. Bojuje se z do-motožjem, vrne se v domačo vas, toda spet se prepriča, da na stan način ne zna več živeti in da je njegova pot le v Budimpešti. Petek Zgodba amenškega filma KONČNI PROGRAM je postavljena v bodočnost, v katen znanstveniki iščejo rešitev, da bi zemljo obvarovali popolne trage dlje. 25. JUL. 18.00 Poročila 18.05 Mala čebelica 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Srečanje pihalnih godb v Artičah 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Bruselj: Igre brez meja — prenos 21.35 V neznano — II. del dokumentarnega filma 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 T V dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Glasbena oddaja TV Ljubljana 19.30 T V dnevnik 20.00 Iz revolucionarne preteklosti, dokumentarna serija 20.45 Poročila 20.55 Rembrandt, dokumentarna serija 21.30 Dama s kamelijami — serijski film 22.20 Nove knjige Veliko izbiro različnih stenskih ur, domačih in uvoženih, imajo pri FUŽI-NARJU ns Jesenicah. Tudi velike, kitajske stenske ure so spet dobili. Cens: 421,70 do 858,15 din kitajske od 993,00 do 1.118,10 din Na Kokrinem oddelku moike konfekcije v GLOBUSU imajo bogato izbiro moških hlač za vroče dni. Predata vi j amo vam model DI8CO iz 100-odstotnega bombaža. V beige in drap barvi se dobe. Velikosti: 7/47 do 7/54 in 7/88 do 7/108 Cena: 503,80 din Vseh vrst slamnatih košaric, košev in podstavkov imajo na zalogi pri Zariini TEKSTILKI na jeseniiki tržnici. Cena 45 do 130 din IZBRALI SO Z(k VAS ČETRTEK 20. JUL. 17.45 Poročila 17.50 Atlantida — I. del iz serije Skrivnosti morja 18.35 Obzornik 18.45 Nadobudneži, oddaja T V Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cigan Jurij - film 21.45 Jazz na ekranu: Kvintet Giorgia Gaslinija 22.06 TV dnevnik \ Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Kviz 19.30 Večer z Dubrovnikom, prenos zabavno glasbene oddaje 22.30Poročila 22.35 25 let Filmskega festivala v Pulju, dok. film Na oddelku dekorative v Murkini MODI v Radovljici imajo naprodaj vseh vrst okrasnih blazin za stanovanje, avto. Novost so blazine iz ostankov usnja, ki jih izdeluje kamniški Utok. Cena: 180 din Da bo poletno kosilo hitro gotovo, si pomagajmo s konzerviranimi omakami kot sta RAGU - odličen dodatek k testeninam, risu, krompirju - in ROMANSA za pizze in špagete. V DELIKATESI Živil na Prešernovi v Kranju smo jih poslikali. Cena: 12,54 in 10,90 din FILM 1 1 FILM FILM FILM j 27. JUL. 17.50 Poročila 17.55 Doživljaji mačka TsftS - otroška serija TV Beograd 18.10 Priljubljene zgodbe - 8. del 18.35 Obzornik 18.45 Ročk koncert: G ar v VVright + Robert Gordon in Link Wray 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Crikvenice '21.25 Junaki serijskega filma: Kojak 22.15 TV dnevnik 22.30 Nočni kino: končni program Oddajniki 11. TV mreže: 17 40 TV dnevnik v madžarščini 181X1 TV dnevnik 18 15 Mali svet 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19,30 TV dnevnik 20.00 Recital revolucionarne poezije 21.0(1 Včeraj, danes, jutri 21 20 Zambija - filjton 21 5(1 Spartakiada. filmski pregled i/. Moskve Kranj CENTER 20. julija franc. barv. pust. komedija PREDVSEM KIFELJC ob 16. in 18. uri, jap. barv. karate film KARATE IZ TEMPLJA ob 20. uri 21. julija franc. barv. pust. kom. PREDVSEM KIFELJC ob 16., 18. in 20. uri, franc. barv. kom. ZANESENJAK ob 22. uri 22. julija ital. barv. west. komedija KARAMBOL ob 10. uri. franc. barv. pust. komedija PREDVSEM POLICAJ ob 15., 17. in 19. uri, franc. barv. ljud. komedija ŽEPNI LJUBIMEC ob 21. uri. 23. julija premiera ital. barv. erot. kom. NORI SEKS ob 16. in 18. uri, amer. barv. fant. grozljivka OTOK DOKTORJA MOREAUA ob 20. uri 24. julija ital. barv. erot. komed NORI SEKS ob 16. in 18. uri, amer barv. akcijski film TIHOTAPCI ob 20. uri 25. julija ital. barv. erot. komed. NORI SEKS ob 16. in 18. uri, ital. bar' komed. RAZBRZDANE STRASTI ob 20. uri 26. julija premiera domačega bar/, glas. filma POJEM PODNEVI IN PONOČI ob 16. in 18. uri, amer. ba v. krim. OKRUTNO PLAČILO ob 20 i n. 22. julija domača barv. komedija NACIONALNI RAZRED DO 785 cm ob 15. in 17. uri, izrael. barv. erot. komed. LIMONIN SLADOLED ob 19. uri, ital. barv. fant. film OČI ZVEZD ob 21. uri 23. julija ital. barv. west. komedija KARAMBOL ob 18. uri, franc. barv. pust. komedija PREDVSEM POLICAJ ob 20. uri 24. julija ital. barv. fant. film OČI ZVEZD ob 18. in 20. uri 25. julija ital. barv. pust. film DEMON AVTOSTOPA ob 18. in 20. uri 26. julija ital. barv. west. film MOZ IZ VIRGINIJE ob 18. in 20. uri Jezersko 20. julija amer. barv. dokum. film TA AMERIKA ob 20. uri Čeinjica 22. julija ital. barv. west. pust. film TIGROVE OCl ob 15., 17. in 19. un Skofja Loka SORA 21. julija ital. west. NOBODY IN INDIJANCI ob 17.30 in 20. uri 22. julija ital. film NOBODV iN INDIJANCI ob 17.30 in 20. uri 24. julija franc. krim. PRETNJA ob 18. in 20. uri 25. julija grški zgod. film I FIG ENI JA ob 17.30 in 20. uri 26. julija amer. akcij, film PASJE POPOLDNE ob 20. uri 27. julija amer. akcij, film PASJE POPOLDNE ob 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIČ 20. julija ital. barv. western korred. KARAMBOL ob 16.. 18. in 20. uri 21. julija ital. barv. fant film OCl ZVEZD ob 16. uri. amer. barv. dokum. film TA AMERIKA ob 18. in 20. un 22. julija domači barv. vojni film HAJKA ob 14. uri. franc. barv komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16. uri, ital. barv. pust. film DEMON AVTOSTOPA ob 18 un, premiera nem barv. pust filma ZAKLAD SPAN SKIH GALEJ ob 20. uri 23. julija nem. barv. pust. lilm ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 16. 18. in 20. uri 24. julija nem. barv pust. film ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 16.. 18. in 20. uri 25. julija ital barv western film MOZ IZ VIRGINIJE ob 16.. 18 in 20 uri 26. julija franc. barv. komedija DVK DEKLETI V ENI PlZAMI ob 16.. 1« in 20. un Tržič 21. julija izrael barv. erot komedija LIMONIN SLADOLED ob 18. in 20 un. premiera nem. barv. pust. I ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 22 uri Kamnik DOM amer barv. pust film TIGROVE OČI ob 18. uri, domača barv. erot. drama KVAR ob 20. uri, premiera hongkonš barv. karate filma KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 22. uri 22. julija franc. barv. komed. DR. PO-PAUL ob 15. uri, premiera franc barv. komed. ZANESENJAK ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. pust. filma ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 21. uri 23. julija domača barv. komed. NACIONALNI RAZRED IX) 785 cm ob 18. in 20. uri 24. julija ital. barv west film MOŽ IZ VIRGINIJE ob 18. in 20. uri 25. julija franc. barv. pust. kom PREDVSEM POLICAJ ob 18. in 20. uri 26. julija ital. barv. fant.film ()Cl ZVEZD oh 18 in 20. un Titov trg 21. julija domači barv vojni lilm HAJKA ob 20 un Duplica 21. julija ital. barv erot lilm NORI SEKS ob 20. uri 22. julija amer. barv pust. film TIGROVE OČI ob 15 17 iu 19 uri 25. julija nem barv pust film ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ oh 20 uri 26. julija ital bar west. komediia KARAMBOL ob 20. uri Železniki OBZORJE 21 julija angl groz. NESKONČNA NOČ ob 20. uri 22. julija h. k. karate SEDEM VELI ČASTNIH BOJEV ob 18. in 20. uri 25. julija amer. krim. film TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 27. julija amer. krim. film TOBOGAN SMRTI ob 20. uri Kino RADOVLJICA 20. julija ital. barv film ZAPELJEVANJE ob 20. uri 21. julija meh barv film EL MEXJ-CANO ob 18. uri. ital. barv. film ZAPELJEVANJE ob 20. uri 22. julija ital. barv. erot. komedija CANTERBURYSKE ZGODBE ob 1« uri. meh. barv. film EL MKXIKANO«*i 20. uri Kino BLED TKI 20. julija amer. barvni film KRATNA IZDAJA ob 20. un 21. julija amer. barv. film TRIKRATNA IZDAJA ob 18. un. amer barv film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 20. un 22. julija amer. barv. krim. film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO oh 18. uri. amer barv film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 20. uri •23. julija ital. barv erot. komedija CANTERBURYSKK ZGODBE <* 20. uri 24 julija ital barv film ZAPELJE VANJE ob 20. un 25 julija meh. barv lilm EL MEX1 KANO ob 20. un 26. julija ital barv erot. film CAN TKKBUHVSKK ZGODBE »h JU mnj RADIO Informativne oddaje lah ko poaluiate na prvem programu vaak dan, ra zen nedelje ob 4.30, 6.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00. 8.00 9.00, 10.00 (danes dopoldne). 11.00, 12.00. 13.00. M.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.60, 13.00, 14.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00. 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 10.00; na tretjem programu pa ob 10.00. 18.00 in 19.55. J 21. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.06 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Za pojmo pesem - OPZ OS Joaip B.Tito - Domžale 11.20 Po republikah m pokrajinah 11.40 Domače viže 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Crvin Kuhar: Oskrba živine na paši v poletnih mesecih 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev -posebna obvestila 13.20 Obvesti Is in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.06 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« , 17.00 Vremenska napoved — in poročila 17.05 Kulturna panorama 18.00 An toni n Dvorak - S'r. Grigonj borov: Sere nada za godala, op. 22 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije \ 19.25 Obvestila in zabavna glazba I 19.35 Lahko noč, otroci! I 19.45 Minute z ansamblom Slovenija 20.00 Sobotni zabavni večer Koncert iz naših krajev . 21.30 Oddsja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo 0.05 Nočni program — glasba ' Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali j 13.35 Glasba iz Latinske Amerike J 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon zs Nina Robiča 16.00 Nai podlistek I.Babelj: Rdeča konjenica 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.30 Vremenska napoved in novice I 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson i 18.30 Vremenska napoved in novice ' 18.35 Nali kraji in liudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 2030 Sos - v soboto obujamo spomine 41.30 Ples v soboto... 22.45 Zrcalo dneva i 22.55 Glasba zs konec programa Tretji prostrani 10.06 Promenadni koncert 10.40 Stihi in note 11.35 Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno 16.45 Glasba ie glasba 18.06 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — Stara češka glasba za čembalo 19.30 v ljudskem tonu 20 00 Ench VVolfgang Korngold Mrtvo mesto 22 25 Vladimir Lovec: Klaaična simfonija 22 50 Literarni nokturno 22. JUL program 4.30 V prsinično jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Vasja Ocvirk Tovaniua Bernarda M 17 Skladbe za mladino )u()5 Se pomnite, tovariši 10.06 Orkestrski prizori iz velikih dni 11.00 Naai poslušalci čestitajo in pozdravljajo I i.iimi Vrsmsnska napoved m poročila -posebna obvestila t |.» 10 Obvestils in aabsvns glasba i IJ.2M M. ZortlO: Slovenska partizanska • magistrala 13.50 Igra vam Trboveljska pihalna godba 14.00 Vremenska napoved in poročils 14.05 Humoreska tega tedna 14.25 »Nagelj iz Rezije« 15.00 Vremenska napoved in poročila 15.10 Panorama lahke glasbe slovenskih avtorjev 16.00 »Izbor jugoslovanske revolucionarne lirike« 16.20 V stani mladina .. . 17.05 Popevke iz jugoslovanskih festivalov 17.50 Radijska igra 18.30 Slovenci kremenu i . . . 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.06 Lirični utrinki 23.10 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe v Sloveniji 24.00 Poročila 0.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Komorno po Jugoslaviji 20.00 Beno Zupančič: »Sedmina« 20.45 »Hej, tovariši!« 21.00 Vremenska napoved in poročila 21.05 Karta več za večer s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20.00 Literarni večer 20.40 Z našimi opernimi pevci PONEDELJEK 23. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.00 Vremenska napoved in poročila 9.06 Z radiom na poti 10.06 »Rezervirano za« ... 12.00 Vremenska napoved in poročila — Na današnji dan 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Jože Spanring: Prirediteve, sejmi, ogledi, ekskurzije in kongresi za poljedelce 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.05 Pojo amaterski zbon 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna galsba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali I 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Iz naše diskoteke 21.00 Vremenska napoved in poročila 21.05 Glasba velikanov 22 20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.06 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza 24.00 Poročila Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi re vi jakim i in plesnimi orkestri 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov kritemkrat 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na H. programu 1630 Vremenska napoved in novice 16.40 Od ena do pet 17.15 Iz partitur orkestrs Ronni Aldrich 18.00 Glasbeni cocktail 18.30 Vremenska napoved in novice — Iz delovnih organizacij 18 40 Koncert v ntmu 19 25 Stereorama 2030 Iz zakladnice jazza 2100 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10(15 Plesi in apevi 1040 Aktualni problemi marksizma 11 (K) Kn sam. za dva. zs tri .., 11.50 Človek in zdrsvje 16(10 Ak t us I ni problemi marksizma 16.20 Tako muznirajo I7.;I6 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in pouat varjalnoat 20 stoletja lmi«' Vremenska napoved in porodila Prvi 4.30 8.08 8.30 9M 10.06 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.00 14.05 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.25 19.35 19.45 20.00 20.45 21.00 21.05 21.50 22.20 23.00 23.05 23.10 0.05- 24. JUL. program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Mladi koncertant Z radiom na poti Rezervirano za ... Danes smo izbrali Kmetijski nasveti mag. Igor S m o le j Gozd in varstvo okolja Po domače Danes do 13.00 — Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Vremenska napoved in poročila V korak z mladimi Dogodki in odmevi: vremenska napoved Zabavna glasba »Vrtiljak« Studio ob 17.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Kvartet v A-d uru Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Jožeta Kampiča Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tipke in godala Vremenska napoved in poročila Radijska igra Jovan Cirilov: Perpetuum mobile Glasbeni intermezzo S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Vremenska napoved in poročila Lirični utrinki S popevkami po Jugoslaviji 4.30 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 13.00 14.00 16.00 16.05 16.30 16.40 17.30 17.35 17.50 18.00 18.40 19.25 20.30 21.30 22.00 22.30 22.46 22.55 Torek na valu 202 Iz obdobja dinelanda Z vami in za vas Pet minut humorja Lahke note Vremenska napoved in novice — Nič nas ne sme presenetiti Diaco čez dan Vremenska napoved in novice I z partitur zabavnega orkestra »Sigurt Jansen« Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu Stereorama Torkov glasbeni magazin Rezervirano za disco Glasba neuvrščenih Mala nočna glasba Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.00 Vremenska napoved in poročila 10.05 Radijski operni list 10.40 Za šolarje 11.15 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje 16.35 Operni koncert 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 Svet tehnike 18.20 Minute zGezo Andom 19.00 Z našimi solisti 19.55 Vremenska napoved in poročila 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Berlinski festival 1978 21.50 Frank Martin: Koncert za violino in orkester 22 20 Skupni program J RT Prvi 4.30 8.08 8.30 8.45 9.00 9.05 10.06 12 10 12 30 12 40 13.00 1320 13 30 14(10 14 0/. 14 25 15 30 16(10 17 00 18 00 18 30 19 26 i »3.5 19.45 26. JUL program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Počitniško popotovanje od strani do strani Pesmice na potepu Vremensku napoved in poročila Z radiom na poti Rezervirano za ... Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti — ing. Milan Hafner Merila za ugotavljanje kakovosti mleka Sri odkupu b i/.vin h ljudske glasbene kulture Danes do 13.00 -11 naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam Vremenska napoved in poročila Razmišljamo, ugotavljamo. .. Naši poalušalci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba • Loto vrtiljak« Studio ob 17.00 Škatlica z godbo Kaj radi poslušajo Obvestila in zabavna glasba Lahko mir otroci! Minute /. ansamblom Ronss Franka 20.00 20.15 20.40 21.(K) 21.05 22.20 23.00 23.06 23.10 0.05 Naš gost Pesnik Koljcov in skladatelj Anton La|ovn L. M. Skerjanc: Druga sonata za klavir Vremenska napoved in poročila Gngelbert Humperdinck: Odlomki iz opere Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe Vremenska napoved in poročila Lirični utrinki Jazz pred polnočjo Nočni program — glasba Drugi program 8.00 13.00 13.30 13.35 14.00 14 JO 14.35 16.00 1610 16.30 16.40 17.35 17.40 18.00 18.30 18.40 19.25 20.30 22.15 22.45 22.56 Sreda na valu 202 Paleta melodij Vremenska napoved in novice Zano in priljubljeno S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj Iz naših sporedov Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Moderni odmevi Vremenska napoved in novice — Tehnika za vsakdanjo rabo lz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe Vprašajte telesne kulture Iz partitur orkestra Hans Carste Kam in kako na prepih Vremenska napoved in novice — Iz krajevnih skupnosti Koncert v ritmu Stereorama Melodije po pošti Zvočni portreti Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.06 Se pomnite, tovariši! 11.00 Na krilih petja 11.40 Minute s slovenskim godalnim kvartetom 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 1620 Arsantioua 17.00 Sonat« 20. stoletja 17.41 Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir št. 1 v f-molu 18.06 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza 19.45 Glasbeni intermezzo 19.55 Vremenska napoved in poročila 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.35 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK 28. JUL. Prvi program 4.30 8.08 8.30 9.00 9.06 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 1.1.20 13.30 14.00 14.05 14.20 14 40 15.30 16.00 17.00 18.00 18 15 18.35 19 25 19.35 19.45 20.00 21.00 2105 21 45 22.20 23.00 23.05 23 10 0,06 Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Mladina poje Vremenska napoved in poročila Z radiom na poti Rezervirano za ... Znane melodije Kmetijski nasveti — ing. Andrej Cankar: Oblike sodelovanja in usmerjanja v poljedelstvu Od vasi do vasi Danes do 13.00 — Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam . . . Vremenska napoved in poročila Mehurčki Koncert za mlade poslušslce Jezikovni pogovori Zsbsvna glasba »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Lokalne radijske postaje se vključujejo L. van Beethoven: Sonat« v As-duru. op 110 za klavir Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Vremenska napoved in poročila Literarni večer Pozabljene strani: Bliža se železna cesta Lepe meldoije Plesna glasba jugoalovanakih študijev Vremenska napoved in poročila Lirični utrinki Paleta popevk jugoalovanakih avtorjev Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Četrtek, na valu 202 I.100 Vedn zvoki 13.36 Znano in pnljubljeno 14(10 Z vami in za vas 16 410 Oglašam ae vam a počit nu I h 20 Instrumenti v ritmu II, to Vremenska napoved in novue - Kn mikrofon za dve izkušnji 16.45 17.30 17 40 18.00 18.00 18.40 19.25 20.30 21.00 22.00 22.45 22.55 Jazz — klub Vremenska napoved in novice — Mi in narava Iz partitur revijskega orkestra RTV Zagreb Danes vam izbira Vremenska napoved in novice — Iz delovnih organizacij Koncert v ritmu Stereorama Beseda v ročk u Naš glasbeni teleks Akordi za sanjarjenje Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.05 10.40 11.15 16.00 16.35 17.00 18.00 18.05 18.20 19.55 20.00 21.35 22.50 Solisti in orkestri Za šolarje Tekoča repriza Za šolarje Narodne za koncertni oder Ura s Paulom Hindemithom Vremenska napoved in poročila Zunanjepolitični feljton Recital pianista Kendalla Tavlorja v Mariboru Vremenska napoved in poročila Dirigent Eduard van Beinum in violinist Theo Olof Vabilo v studio 22 Literarni nokturno Afrokubanski bajki RADIO TRIGLAV JESENICE 27. JUL Prvi program 4.30 8.08 8.30 8.47 9.00 9.05 10.06 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 13.50 14.00 14.05 14.25 15.30 15.35 16.00 17.00 18.00 18.30 19.25 19.35 19.45 20.00 21.00 21.05 22.20 22.30 23.00 23.05 23.10 0.05 Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Vremenska napoved in poročila Z radiom na poti • Rezervirano za« ... Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti — ing. Vera Vukmirovič: Kakovost in shranjevanje matičnega mlečka Pihalne godbe Danes do 13.00 -Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Človek in zdravje Vremenska napoved in poročila Igor Stravinski : »Ognjeni ptič« Naši poalušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Zabavna glasba »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Od arije do arije S knjižnega trga Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca Uganite, pa vam zaigramo... Vremenska napoved in poročila Oddaja o morju in pomorščakih Glasbeni intermezzo Besede in zvoki iz logov domačih Vremenska napoved in poročila Lirični utrinki Prostor za reprize Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče - hladno 17.30 Vremenska napoved in novice 17.35 Odmevi z gora 17.45 Iz musicalov in glasbenih revij 18.30 Vremenska napoved in novice — Iz krajevnih skupnosti 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop popa 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program. 10.00 Vremenska napoved in poročila 10.05 PoTalijinih poteh 10.40 Za šolarje 1115 Orkestrski utnnki I 1 45 Jezikovni pogovori 16.00 Za šolarje 16.35 Pota naše glasbe 17.15 Z nekdanjimi pevci - 14 oddaja 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 Šestnajst strun 18.45 Vanacije na temo — balada l'< oo Od premiere do premier 20.10 Vremenska napoved in poročila 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov A Borodin: Polovskl pleai 21 15 A Bruck ner Simfonija št. 2 v c-molu 22 15 DamloSvara Dva odlomka i/ opere • Veronika Dcsemlks« 22.50 Literarni nokturno UKVV FM .področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas ho zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila - obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame -Nedeljska kronika -obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Nas obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas VODORAVNO: 1. odprta pot, npr. čez mejo, iz hiše v hišo, 7. izgovarjava, 13. umetnost vrezovanja risbe na leseno ploščo in z njenim od tisk o vari je m na papir dosežena podoba, 15. slovenski pisatelj naturalističnih romanov in novel, (1871-01949), Fran, 16. bistre, duhovitost, duh, 17. ime francoskega skladatelja Delibesa, 19. okis, 20. ameriška pevka in filmska igralka, Sandra, 21. gora na Koprskem, po kateri ima turistično in prevozno podjetje iz Kopra svoje ime, 24. besedica, ki označuje globoko starost, 25. tuja kratica za numero, številko, 27. velika zvezda v ozvezdju Orla, 28. kratica za nekdanji Okrajni ljudski odbor, 29. obvestilo, naznanilo, sporočilo, 31. naš slikar, znan po motivih iz delavskega življenja, umrl 1958, Ivan, 33. papežev letni dohodek, annatae, 34. znak za kemično prvino uran, 35. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje, 37. priprava za pometanje iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem, 38. latinski izraz za umetnost, 40. ljubkovalno žensko ime Ana, 42. starinski veznik, 43. reja, 46. izvir, tudi sova uharica, 47. grška črka, 48. krajši naziv za Pindsko gorstvo v Grčiji, 49. naš sodobni violinist, Igor, 51. avtomobilska ozanaka za Doboj, 52. italijansko žensko ime, Tončka, 54. zdravilo, ki krepi organizem, zvišuje napon v tkivih, 56. poudarek, akcent, 57. država v Srednji Ameriki na obeh straneh Panamskega prekopa. NAVPIČNO: 1. volnena ogrinjalka, v ljudski izgovorjavi tudi plet, 2. mesto v zahodni Makedoniji, severno od Prespanskega jezera, 3. umetni mednarodni jezik, 4. egipčanski bog, zaščitnik severne egiptovske države, 5. kadar se kaj oriše, 6. kratica za Delavska enotnost, 7. v grški mitologiji Zevsova ljubica, 8. občutek, ki ga vzbudi v ušesu nihanje zraka, glas, ton, 9. izrek, pregovor, 10. razstrelivo, 11. glavno mesto Egipta in največje mesto v Afriki, 12. reka v južni Bolgariji in evropskem delu Turčije, 14. dragocena kovina, znak Au, 15. kdor goni, vodi živino, 18. ime modne strokovnjakinje Paulinove, 22. s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, 23. Irska republikanska armada, 26. ovalna skleda, 28. sodoben slovenski publicist in pesnik, Mart, 30. nedavno umrla naša prva filmska igralka, Ida Kravanja,32. gora v Julijcih, severovzhodno od Triglava, 33. današnji Nin pri Zadru v rimski dobi, 34. prakanton v Švici, 36. latinski izraz za kislino, 37. ime slovenskega pesnika in pisatelja Jarca, 38. levi pritok reke Pad (Po), v Italiji, 39. cent, 41. prijeten vonj, 44. muslimansko moško ime, 45. grški pisec.basni, Aisopos, 48. skrajna točka zamišljene zemeljske osi, .50. kratica za minuto, 53. kratica za tangens, 55. avtomobilska oznaka za Karlovac. Rešitev nagradne križanke z dne IS. 7. 1971: 1. strd, 5 sprat. 9 rola. 13. predica. 15 Balaton. 17. deltoid. 18. Arabija, 19 Ni, 20 stavkar. 22 Se, 23. kiks. 26 ileus. 26. okno, 28. Anton, 30. Ots, 31. trakt. 32. NG, 33. noč, 38. pik, 36. AO. 37 zdelo. 39 Cerar. 41 kava, 43 obred, 45 nova. 48. RUR. 49. kvadrat, 51. žir, 52. odstrel. 54. ensčica. 56 Metlika. 57 stnček Prejeli smo 83 rešitev. Izžrebani ao bili: I nagrado (150 din) prejme Minka Murnik. Veleaovo 47. 64207 Cerklje, 2 nagrado (120din) prejme Mirni Kramar. JLA 28. 64290 Tržič. 3. nagrado (100din) prejme Palhsrtinger Min« a. Kiheriska c 22. 64260 Bled Rešitve pošljite do srede, 25.julija na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1,1 oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Razpisna komisija pri Amaterskem gledališču Tone Čufar Jesenice razpisuje na podlagi 63. člena Statuta prosta dela in naloge UPRAVNIKA GLEDALIŠČA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: - srednja izobrazba in desei let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, - višja ah v!soka izobrazba in pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, - .da je aktiven kulturno prosvetni delavec. - da je moralno politično neoporečen Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Stanovanja ni na voljo. Rok prijave je L> avgust 1979 Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija pri Amaterskem gledališču Tone Cufar Jesenice, Trg Toneta Cutmrjm 4 Prijavi pnlotitc dokazila o atrokovnoati in aktivnosti na kulturno prosvetnem področju tor kratek življenjepis. MARTA ODGOVARJA Ljerka - Tržič Imam tanko blago, ki daje videz drobno črtastega žameta Svetujte mi prosim športen komplet, ki bi ga lahko nosila predvsem za v službo. Stara sem 27 let. Odgovor Krilo je skoraj ravno, zapenja se z gumbi. Spredaj po celi dolžini ima 2 žepa in po 2 gubici na vsaki strani. Zadnja stran je gladka. Bluzica je kratka, pod pasom zaključena s širšo obrobo. Rokava ima širša do komolcev, rame podložene, pod sedlom pa gube spredaj in zadaj. Zapenja se z gumbi in ima dva večja našita žepa. _ Za gibčne boke Nagnemo se naprej tako, da je hrbet povsem raven, z rokami se primemo za kolena in z rokami večkrat pritisnemo na kolena. Telo obračamo za 90 stopinj v vsako stran in prav tako s strani pritiskamo na kolena, se zravnamo in ponavljamo vajo. Spletimo si kito C S takole spleteno kito si bomo pomagale v vročih dneh, ko se dolgi lasje lepijo po vratu in ramenih. Pa še moderne so kite letos. ■ti. KRANJSKA GORA TuristiCno .rediice gornje.sv.ke doline je 2*^"leti ^nimivo zrn turuite, ki so željni ^^IeW «-«k., .prehodov. Odprti so 2£.jfverhot*l-ki objekti, p. tudi za as-££Tje poskrbljeno. Okolic« Kranjske 2!^ nudi možnost z« ki^Sesili dsiljte KhodV in Ulete, ki vam bodo odknh 2£e »»pote gorskega sveta. iwnočevanie in oddih v Kranjski gon v glavnem zasedeni, tu in tam pa se se Hobf prostor, kar velja tud. u zasebne sobe. Kopamo predhodne rezervacije. V Krnico r»A hotela Razor greste najprej po cesti in pred SiŽrn mostom pod hotelom Enka zavijete na f^o in greste približno tri kilometre po cesti. 1 V.™ na do gozdni poti. Najprej vas marki-.teza ^ribelje do koče v Krnici. Koča je SmeSMS£z. vzpon na Špik, Skr.atico P Hruee vrhove. V Kranjsko goro se lahko Vrnete'do drugi poti. Po petih minutah hoje po Vi do kateri ste prišli d« koće, zapustite ome- rTaVn«. P"' >" tel Pa*nike pr"'e,e dZ$"2H POt'' vas pripelje do serpentine pod Mihovim domom, od tam pa nadaljujete pot po cesti v KranJs,co s"t>ro Na Vitranc Žičnica vozi vsak dan od 9. do 17. ure ob uri. Zadnja vožnja navzgor je ob 15. uri (najmanj 8 oseb). Restavracija na Vitrancu je odprta. Obisk Vitranc a izkoristite tudi za sprehod na Ciprnik, ene od najlepših razglednih točk v bližini Kranjske gore. PLESI Zabave s plesom so konec tedna v hotelih Prisank, Larii in Kompas ter v treh diskotekah. Vsako nedeljo je pri hotelu Erika turistični piknik. Igra Zgornjesav.ki kvintet, nastopa pa tudi folklorna skupina iz Podkorena. Kopanje Odprti so zaprti bazeni v hotelih Lanu, Lek in Kompas, zaplavate pa lahko tudi v odprtem bazenu v Gozd Martuljku. Rekreacija v Kranjski gori Na voljo sta teniski igriSci pri hotelu Erika in hotelu Lek. Obratujejo avtomatska kegljiftča v hotelih Lariz in Kompas, pri hotelu Erika pa je balinišče. Za goste je poskrbljena vodniška služba za sprehode in izlete. o ostali pri Cajsovi koči na Kokrikem sedlu. Do koč« je mogoče priti tudi iz doli kJ'kre iz Kokre najprej po cesti do Suhadolnikove kmetije in naprej po markirani poti !7 *> urs) i^hko pa ae odločite za dostop iz doline Kamniške Bistrice, najprej po gozdni ti m kasneje po markirani poti (3J0 ure). ' jjg~ „ukrhovana in je izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, med katerimi so Omenje ¥rhovi vključeni (Irintavec, Skuta, Dolin hrbet. Jezerska in Kokrska u £ Na Jezerski) in Kokrsko Kočno sta dostopa malo zahtevnejša. Grintavce. Dolgi ^V-T" Skuto pa lahko povežete v enodnevno turo, za kar pa je seveda potrebno precej ■ UUSrta dobra telesna pripravljenost. Zaključek omenjene ture je lahko Ceika koča hoje m Kavneh. ki je oskrbovana in boste lahko v njej seveda prenočili in si nabrali "" J"?* vzpon na Koroško in Kranjsko Rinko ter Veliko Babo, vrhove, ki so tudi vključeni rn«>ci zj^rJinjBju vrhovi. Za omenjene vrhove je primerim izhodišče tudi planinski dom na iJdinah. ki »e oskrbovan. I ^ONJ^NIŠKI KLUB * KOMENDA prireja ^ bije ni * Komendo! V počastitev 750-letnice Kamnika prireja Konjeniški klub Komenda tradicionalne dirke na hipodromu v Komendi dne 22 julija 1979 ob 14 50 Iz Pellapratove kuhinje Močna čista juha Za 21 močne čiste juhe potrebujemo 300 g sesekljane puste govedine, 2 beljaka, 1 droben por, 1 velik koren, malo krebuljice, dva in pol litra čiste mrzle navadne ali goveje juhe, s katere mora biti pobrana maščoba. Če pa nimamo te pri roki, lahko uporabimo kostno juho, ali celo juho iz koncentrata. Kuhamo 50 minut. Močna juha ali consomme (izgovori: konzome), kakor jo Francozi imenujejo, je navadna čista mesna juha, ki jo s ponovnim kuhanjem okrepimo in zbistrimo. To naredimo takole: v primeren lonec denemo sesekljano govedino, ji dodamo na tanka kolesca zrezan por in koren, oba beljaka in krebuljico, vse skupaj temeljito zmešamo in med neprestanim mešanjem zalijemo s hladno čisto juho ter pustimo, da zavre. Potem ogenj zmanjšamo, da juha samo rahlo vre. Medtem se na njenem površju zbere nekakšna masa, sestojema iz mesnih drobcev in beljakov, zaradi česar se juha lepo zbistri. Nazadnje jo precedimo skozi platno. Za tako imenovano dvojno čisto juho moramo vzeti vsaj pol več sesekljanega mesa, ki je odločilen za okus in kakovost juhe. (Izredno bo prijala po pre-čuti noči, če smo se hudo premrazili za bolnike in podobno). TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 din, špinača 24 din, cvetača 30 din, korenček 30 do 35 dinarjev, česen 50 din, čebula 20 do 25 din, fižol 30 din, pesa 20 do 22 din, kumare 15 din, paradižnik 20 do 25 din, paprika 30 din, slive 28 din, jabolka 20 din, hruške 25 do 30 din, breskve 25 do 30 din, marelice 35 do 40 din, pomaranče 26 din, limone 28 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 10 do 11 din, kaša 25 din, surovo maslo 80 din, smetana 38 din," skuta 18 do 20 din, sladko zelje 10 do 12 din, orehi 200 din, jajčka 2,20 do 3 din, krompir 8 do 10 din, novi 15 dinarjev. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne od 7. do 19. ure sledeče prodajalne TOZD: prodajalna na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemen-ček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna SP Pri nebotičniku, Stosičeva 1. Samopostrežna prodajalna Planina 1., Zupančičeva 17. JESENICE: Delikatesa. Kasta 2 na Tržnici SKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo TRŽIČ: Poslovalnica Merkator. Trg svobode 21. poslovalnica Žito. -11, A K. poslovalnica Merkator, Slap Lepota gibanja Osrednjo vlogo pri premikanju človeka v prostoru in času opravljajo gibala. Njihovo delovanje usmerja osrednje živčevje - gibalna središča, ki nadzirajo, spodbujajo in vodijo vse načine gibanja pri delu, športu in razvedrilu. Gibanje naj bi bilo kar najbolj pravilno, popolno in natančno. Ustrezati bi moralo zakonom biomehanike — vede o gibanju živih bitij. Gibanje bi moralo biti lepo skladno, gospodarno, racionalno ali dovolj pametno brez ihtavosti in zaleta vosti. Lepota gibanja je v izurjenosti in omikanosti, je odsev zgradbe in delovanja vsega organizma in še posebno gibal. Človekovo postavo odlikuje skladnost in določena razmerja, sorazmerja ali pro- Krcije, kakor temu pravimo lj strokovno. Glejte: Dolžina noge od kolen navzdol je enaka dolžini roke od laktov naprej, dolžina podlehtja (podlakta) je enaka dolžini stopal. Zato ni naključje, da sta bila laket in stopalo nekdaj merski enoti. Se danes včasih s stopali odmerimo dolžino zaleta ali meta če ni pri roki metra. Sorazmerje v postavi dokaj dobro poznajo kiparji, saj bi brez tega težko izdelovali umetnine, a lepota njihovih umetnin je mirujoča. Če je naše telo sorazmerno v mirovanju, mora delovati skladno tudi v gibanju. Od sorazmerja — proporcionalnosti je le korak do gibalne harmonije. Saj drugače ne more biti. Harmonija poraja harmonijo. Ta je očitna v prilagodljivosti plastičnem, lahkotnem in popolnem načinu gibanja. Pa naj bo to na treningu ali v napornem tekmovanju, ko športnik v značilnem osebnem slogu izraža lastno gibalno melodijo, potrjuje in išče samega sebe. Lepota gibanja je tudi v izurjenosti in popolni tehniki. Kar pomeni, da se s tehnično popolnostjo stopnjuje lepota gibanja. Ob pravilno usmerjenem gibanju in odmerjenem naporu bolj igraje doživljamo osebni gibalni ritem in zanos. Ta nema pesnitev se kaže navzven, prispeva k večji storilnosti in k popolnejši gibalni omikanosti. V postavi se kažejo leta, način dela, rodovne značilnosti, izraznost, sorazmerje, reje-nost, bolj ali manj zdrav videz. V delovnem naporu in tekmovanju se uveljavlja zmogljivost ali kondicija. Prvi obrisi postave in načini gibanja, se pokažejo že v predšolski dobi. Zal ni šol za oblikovanje skladnosti in lepote gibanja. Namen take šole uresničujejo v otroških vrtcih, v baletnih šolah, v temeljni gibalni, gimnastični, atletski in drugi športni vzgoji. Na pravilno in lepo postavo, ki ne bi smela biti znamenje samovšečnosti postanemo pozorni šele tedaj, kadar so že izrazite hibe. Iz leta v leto ugotavljamo iste, ki so posledica pretiranega šolskega sedenja in neučinkovite šolske vadbe in zunaj šolske aktivnosti učencev. Naravni ritem je povsod prisoten. V poletnih mesecih je očiten pospešek rasti mladih. Ob soncu, zraku in pestrem udejstvovanju bi morali v njihovo osebnost izgrajevati lepoto in izraznost gibanja. (Nadaljevanje sledi) Jože Ažman J OD VSEPOVSOD Hormon rasti Skupina kalifornijskih biokemikov je sporočila, da ji je uspelo umetno, začenši pri eni bakteriji, v laboratoriju pridobiti hormon rasti, edino učinkovito sredstvo proti pritlikavosti. Štirje raziskovalci pravijo, da bo treba opraviti še nekaj preskusov, preden bi začeli uporabljati ta hormon pri odpravljanju motenj v hipofizi, zaradi katerih preneha normalna rast. Povsod kolesarske steze Kolo naj se kot eno od najpomembnejših prevoznih sredstev čim prej vključi v reden promet, povsod po svetu pa naj bi v kratkem času zgradili kolesarske steze, zahtevajo strokovnjaki iz Avstralije, Velike Britanije, Japonske in Nizozemske, ki so se zbrali v San Diegu na mednarodnem posvetovanju o vozilih na notni pogon. Strokovnjaki opozarjajo n večstransko korist vožnje s kolesi: rekreacija, izboljšanje fizične kondicije, varčevanje nafte, manj gneče na cestiščih in podobno. Naftni madež vse širši Po siloviti eksploziji, do katere je prišlo 3. junija v podvodnih naftnih vr tinah v mehiškem zalivu, ko je zaradi izliva nafte v morje jela groziti ekološka katastrofa, še vedno ni uspelo niti z enim ukrepom preprečiti one sne že-vanja morja. Naftni madež se približuje obali s hitrostjo*9 kilometrov na dan in do 23. julija bo segel do Vera Cruza; dotlej bo onesnaženih že 20C kvadratnih kilometrov morja. CARTERJEVA PRILJUBLJENOST PADA Priljubljenost ameriškega predsednika Carterja se je od junija zmanjšala za 4 odstotke. Junija je bilo namreč SO odstotkov Američanov zadovoljnih s Carterjevo politiko, medtem ko se je v anketi, ki sta jo izvedla New York Times in televizijska mreža ABC ta mesec pokazalo, da je adaj le 26 odatotkov Američanov zadovolnih a politiko avojega predsednika- Anketo so organizirali takoj zatem, ko ae je Carter odločil zs prekinitev razprave o energiji. OBSODBA ZA VOJNE ZLOČINE Agencija AFP se sklicuje na pisanje sovjetskega armadnega dnevnika Krasnaja zvezda in poroča, da je kijevsko vojaSko sodišče obsodilo na smrt pet sovjetskih držav Ijanov, ki so bili obtoženi »sodelovanja s Hitlerjevimi vojaškimi silami med drugo svetovno vojno«. TE DNI PO SVETU REHABILITACIJA KITAJSKIH ZNANSTVENIKOV Pred kratkim ao rehabilitirali več kot SSS znanstvenikov, sodelavcev kitajske akademije družbenih znanosti, ki so jih med kulturno revolucijo »lažno obtožili«. Razen teh so rehabilitirali ae ve« kot SSS znanstvenikov, ki so bili obtoženi »desničarske dejavnosti« med veliko kampanjo 19*7. lete. CSSR PROTI GOSPODARSKIM TEŽAVAM Na Češkoslovaškem napovedujejo Široko in vztrajno akcijo panu slabostim, pomanjkljivostim in napakam Tako je v naslovu urednikovega uvodnika glasila CK KPĆ Rude Pravo poudarjeno: »Nespravljivo proti pomanjkljivostim«. Uvodnik pravi, da gospodarskih težav v državi ni mogoče razlagati le z gospodarskim položajem v svetu. Med subjektivne, torej domače vzroke, ta vodilni list prišteva nedoslednost, ravnodušnost, formalizem, samozadovoljstvo, nedelavnost, brezbrižnost, povprečnost in za-dovoljnost s pomanjkljivostmi. BRAZILIJA KUPUJE JEDRSKE CENTRALE Brazilija bo kupila nove jedrske centrale, čeprav jih se zdaj gradi osem v povezavi z ZRN v bližini Ris ia Sao Faula. Predsednik državnega podjetja za jedrsko energijo Paulo Nogueira Ba-tiste je sporočil, da so načrti o nakupu reaktorjev in gradnji novih central ie pripravljeni. NLP NAD PORTUGALSKO Neznani leteči predmet, ki so ga videli ponoči nad južno Portugalsko, je za tri minute prekinil radijsko oddajo na kratkih valovih, motil pa je tudi radijske zveze lizbon-skih taksistov. Svetleči predmet je videlo veliko ljudi, posebno poročilo s kontrolnega stolpa na lizbonskem mednarodnem letališču pa so v nedeljo sporočili po radiju. Prvo obvestilo je kontrolni stolp dobil od potniškega letala portugalske družbe TAP. ki pravi, da je nekaj svetlečega letelo mimo. Kmalu zatem je bilo letališče osvetljeno z močno svetlobo modre barve, ki so jo iz oddaljenosti 10(1 kilometrov in z velike visine opazili tudi iz drugega letala. NLP je potoval s severa na jug. nato se je vmil in izginil v smeri lizbonskega letališča. AVTOBUS V JEZERO Tsnzsnijaki tiak poroča, da se je v Viktortjino jezero prevrnil avtobus, pri čemer je bilo SS potnikov mrtvih. S* pa ranjenih. Kot navajajo, je bil a vtakne preobremenjen, saj ie namesto M potnikov, ss kolikor je bil registri rs a, prevažal IS* potnikov G LAS 14.STRAN PETEK, 20. JULIJA 1979 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Na podlagi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo dveh stanovanjskih enot v Kranju, Tavčarjeva ulica 39 s pripadajočim delom funkcionalnega zemljišča parcele št. 64/2 k.o. Kranj. Izklicna tena stanovanjske enote v 1 nadstropju a površino ;tf..j7 kv m | ii.^T.ihi din Izklicna rena stanovanjske enote V pritličju, vključno z ropotarnico ... drvarnico, s skupno površino bo.95 k v. m je 21i.i7s.00 din ' Stanovanjski enot, sta zaseden, in ima imetnik stanovanjske pravice prednostno pravico Pogoji prodaje: Kavcijo v_viS.ni 1(1', „d izklicne cene plačajo interesenti istočasno / oddajo ponudbe pr. e "V™7*"* Homplan Kranj. Cesta J L A 14. Kupe. mora po popisu pogodbe kupnino plačati v celoti. ' Pismene popudhe je poslati na naslov: IX) DOMPLAN KKAN.J. Cesta JLA M. ,n .„ s zaprt, ovojnic, z oznako »Nateča, za prodajo stanovanja«. Rok za oddajo piamenih ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Kranj*"1^** 'nforn,*cije da'e P"™« pri delovni organizaciji Domplan MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM as Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TOZD Komunalne službe objavlja dela oz. naloge VZDRŽEVANJA CESTE V PLAVŠKEM ROVTU NA JESENICAH Delo bo trajalo skozi vse leto po dvajset ur tedensko. Za opravljanje objavljenih del oziroma nalog se lahko prijavijo upokojenci ali kandidati, ki so sicer v rednem delovnem razmerju, pa delajo krajši delovni čas od polnega delovnega časa. Prijave na oglas naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TOZD Komunalne službe, Odbor za delovna razmerja. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1 POSLOVODJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE STARA LOKA; 2. POSLOVODJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE GORENJA VAS; Pogoj za zasedbo teh del in nalog je dokončana šola za trgovske poslovodje ali šola za prodajalce s prakso. Vloge z dokazili o strokovnosti je dostaviti v tajništvo zadruge, Skofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 15 dni po objavi oglasa. Ugodno prodam nemško trajno-žarečo PEC kuppersbusch in ter-moakumulacijsko PEČ AEG, 3 kVV. informacije po telefonu 25-644 5602 Prodam nekaj obžaganega LESA za ostrešje, 3.000 kosov STREŠNIKOV špičak, »PUNTE«, »BAN-KINE« in 15 kom. »PLOHOV« za odranje. Pintar, Vešter 16, Skofja Loka ( 5612 Prodam se dobro ohranjen PRALNI STROJ in 80-litrski HLADILNIK. Skofja Loka, C. talcev 6 5613 Prodam »PUNTE« in »BANK1-NE«. Ferjan Štefan, Jermanka 10, Bled 5614 Prodam suhe smrekove »PLOHE«, DESKE, »PUNTE« in en teden staro TELIČKO frizijko. Bab-ni vrt 5, Golnik 5615 Prodam mlado KRAVO z mlekom in betonsko ŽELEZO raznih dimenzij. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje Prodam KRAVO po izbiri. Mavčiče 59, Kranj 5617 Prodam GRADBENI LES (pun-te, bankine). Betonova 2, Kokrica Prodam KRAVO PO IZBIRI. Golmajer, Kovor 20, Tržič 5619 Po ugodni ceni prodam HIDRO-FOR in 29 kv. m PLOŠČIC za oblaganje »cokla«. Repovž Anton — krojač, Kranj, Koroška 67, tel.: 22-007 5620 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlaka 30, Kranj 5621 Prodam 10.000 kg CEMENTA. Dacar Anton, Breg ob Savi 28 5622 Po ugodni ceni prodam črnobel TELEVIZOR s stabilizatorjem, znamke major. Furlan, Gradnikova 11, Kranj 5623 Prodam 3,5 tone CEMENTA. No-menj 45, Bohinjska Bistrica 5624 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tičar Draga. Zg./. Bela 38/a, Preddvor 5625 Ugodno prodam skoraj novo traj-nožarečo PEČ na trda goriva ter plinski KUHALNIK sloboda s tremi grelci, dobro ohranjen. Križnar, Lip-nica 1, Kropa 5626 Ugodno prodam TV SPREJEMNIK in RADIO SPREJEMNIK iskra. Dvorska vas 5, Begunje 5627 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Lahovče 13, Cerklje 5628 Prodam KOMBAJN za krompir epple. Zg. Bitnje 22, Zabnica 5629 Ugodno prodam eno leto star TRAKTOR IMT ferguson, 35 KM. Mulej, Poljče 5, Begunje 5630 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube žene in mamice ZOFKE KOROŠEC se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Kliničnega centra iz Ljubljane, sodelavcem Iskre in SGP — Gradbinca in sosedom; kakor tudi duhovnikoma za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni! Cerklje, 14. julija 1979 ZAHVALA Vsem, ki ste ob prezgodnji in nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta. brata, svaka in strica STANKOTA FILIPIČA sočustvovali z nami izrekam iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki ste se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sodelavcem ter upravi podjetja KZK - Kranj za nudeno pomoč, kolektivu Iskre /a izrečeno sožaln- m darovane vence, odboru ZH - Cerklje za venet in članom ZH /a spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala Kobijevim sošolcem za darovano cvetje in izraz sožalja, čg. duhovnikom za opravliem obred ter tov. I>eskovcu in tov. Tavčarju za ganljive poslovilne besede Vaše sočustvovanje, vaša izražena sožalja in tolažilne besede nas uverjajo, da tudi pogre sate Stankota m nas bodrijo, da bomo lažje prenašali težko izgubo ter se gft vsi dolgo spominjali. Vsi njegovi! Prodam okoli 200 kosov nove strešne OPEKE novoteks v rdeči barvi. Jesenice, Cesta 1. maja 32 Prodam štiri mesece staro PSICO veliki šnaucer. Informacije dopoldne tel.: 064-26-861 in popoldne 21-223 Prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE folc kikinda po 1. din. Podnart 36 5633 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 6 kVV in štiri stezni MAGNETOFON philips. Zg. Duplje 20 5667 Ugodno prodam športni VOZIČEK, čip STOLČEK in HOJCO. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj Prodam mlade KOŠTRUNE. Vi-soče 5, Tržič 5669 Prodam suhe jesenove »PLOHE«. Naslov v oglasnem oddelku 5670 Prodam štiri tone APNA. Naslov v oglasnem oddelku 5671 Takoj prodam 2,3 tone CEMENTA in pet MREŽ. Naslov v oglasnem oddelku ali tel.: 28-113 5674 Krajevna skupnost jPreddvor razpisuje prosto delovno mesto GROBARJA, za nedoločen čas. Delo je občasno in plačano po pogodbi. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj vloge pošljejo na KS Preddvor. Prodam hrastova DRVA. Luže 38 Šenčur 5682 Prodam »EKRANE« za oblogo stopov ali sten. Bukovščica 26, Selca 64227 5683 Prodam dolgo, belo POROČNO OBLEKO št. 38. Marčeta, praprotno 11, Selca 5684 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Otoki 22, Železniki 5685 Prodam PEČ za v kopalnico, domače izdelave, peč za centralno ogrevanje, 24 kal., enoosni TRAKTOR, 24 KM s priključki ali brez in rabljena VRATA ter OKNA z roletami. Tehovnik, Ladja 25, Medvode 5686 Prodam MLADIČE - nemške ovčarje. Kopališka 9, Skofja Loka Prodam devet mesecev brejo TE-LICO. Virmaše 68, Skofja Loka Prodam nerjaveč vzidljiv ŠTEDILNIK (levi) in POMIVALNI STROJ (kpc 900 na uro). Telefon 064-68-226 5689 Ugodno prodam GARDEROBNI OMARI (sistem Edo in Louis XIV) ter belo OTROŠKO POSTELJICO brez vložka. Oblak Milena, Mestni trg 8, Skofja Loka 5690 Prodam rjave JARKICE v začetku nesnosti Oman, Zminec 12. Skofja Loka 5691 Prodam NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom in vzrejnim dovoljenjem, staro štiri leta. Miklavčič Ivan, Puštal 18, Skofja Loka, tel.: 60-618 ali 60-619 5692 Prodam več PRAŠIČEV za na daljno rejo. Posavec 16, Podnart Prodam suhe hrastove »PLOHE« in »DESKE, debeline 50 in 30 mm. Ogled popoldne. Tone Benedičič ml., Slatna 7, 64275 Begunje 5694 Prodam deset tednov starega BIKCA. Sidraž 1, Cerklje 5695 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Urankar. Polica 17, Naklo 5696 Prodam KRAVO po izbiri. Kodra Franc, Cirkuse 2, Laze 61219 v Tuhinju 5697 Prodam dvodelno OKNO z roleto in enodelno OKNO z roleto ter VHODNA VRATA Dvorje 22. ( erklje. telefom 42-043 5698 Prodam traktorski IZKUVAČ za krompir. Sp. Brnik 10, Cerklje 5699 Prodam vezan GRADBENI LES, »BANKINK« vseh velikosti in 41) kom »SPIROVCEVt, dolgih 4 m. primernih za barako ali »vikend« Z| Hrmk 6. Cerklje 5700 Prodam SILO-SLAMORKZNI <(), /iiHinkf mengsls Kepic, Zg Brnik 6, Cerklje 5701 Prodam SKMK /a repo m IZRU-VAČ za krompir (koksmanl Vele sovo 21, Cerklje 5702 Prodam šest starih V KATNI H KRIL Frantar, Trojarjeva 16, Kranj tel : 24-492 "(,( Prodam nekaj rabljanih »TKA MOV« m »PLOHOV« Zahuknvje 5 pri Kranju 5704 Prodam KRAVO lik preti telil vije Rihtaršič Fran«. Zg Gorje. Grabče i m 5706 Prodani dolgo POROČNO OB LKKO. M AH do 40, svetle drap barve Telefon 70 .134 r>7(KS agrotehnika £XfO«r - IMPORT, LJUBLJANA. TITOVA 38 Po rezervne dele za traktorje, kosilnice BCS in avtomobile hodimo v AGROTEHNIKO poslovalnico KRANJ, Dražgoška 2, tel.-26-681 Prodam STIROPOR, debeline 5 cm (65 kv. m), 340 kom., temno rjave STRESNE OPEKE trajanka Dravograd in 2 kub. m LESA za ostrešje. Loka 3, Tržič 5707 Poceni prodam malo rabljen SESALEC hover, 750 W, Telefon 25-687 5708 Prodam KRAVO po izbiri. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnim 5709 Ugodno prodam tračni CIRKU-LAR za obžagovanje lesa, traktorski GUMI VOZ in dvoredni IZRUVAČ za krompir (poljak). Rozman Vida, Poljšica 3, Podnart 5710 Prodam TELICO simentalko, ki bo konec julija teletila. Čadež Jože, Na logu 17, Skofja Loka 5711 Prodam KRAVO po izbiri: eno po teletu, ali štirinajst dni pred telit-vijo. Poljšica 39, Zg. Gorje 5712 Prodam večjo količino ZIDAKA. Informacije od 22. julija dalje. Fujan, Hraše 5, Smlednik 5713 Prodam dva meseca stare PISKE, nesnice, rjave barve, tri tone CEMENTA, nerjaveča VRATA za kmečko peč, nerjaveč BOJLER za vzidljiv štedilnik, zgodnji KROMPIR; ter BIKCA starega 8 tednov, prodam ali zamenjam za TELIČKO, staro do 4 tedne. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 5714 Prodam KOSILNICO BCS 715 L in tri FOTELJE; ter kupim rabljen PRALNI STROJ, najraje Zoppas ali Candy. Pristava 2/a, Tržič 5715 Po ugodni ceni prodam še nerabljeno GLAVO za poravnalni SKOBELNI STROJ (dolžina 60 cm) s pripravo za upenjanje KROŽNE 2AGE in SVEDRA. Ogled od 14. ure dalje. Mlaka 81. Kranj 5716 Prodam eno leto starega BIKA, težkega 430 kg za rejo ali zakol. Jesenovec, Golnik 61 — Malijevo 5717 Prodam 20 »laten« za fasadni oder in 1 kub. meter kamniške bele MIVKE. Kozjak, Stražišče, Bavd-kova 7 5718 Prodam VRTALNI STROJ, POMIVALNO MIZO (dve koriti) in otroško STAJCO, vse rabljeno. Zg. Bitnje 34 5719 Prodam 200 kom. STREŠNIKA novoteks, rjave barve. Gašperlin, Jezerska C. 114 5720 Prodam smrekove DESKE in »PLOHE«, ter 2AGO za obžagovanje lesa. Ljubno 78 5721 Prodam rabljeno SPALNICO, termoakumulacijsko PEČ, 4 kVV, ŠTEDILNIK ter nekaj KUHINJSKIH ELEMENTOV. Seč Ana, Pševska 18, Kranj 5722 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, znamke PEG (rjav žamet), rabljen štiri mesece. Zupan, Vodnikova 6, Lesce 5723 Ugodno prodam RADIJSKI SPREJEMNIK stereo gorenje, z zvočniki. Ovsiše 12, Podnart, tel.: 70-080 5724 Prodam tri dvodelna rabljena OKNA ( 130 x 110 cm) in rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec -2500 kosov. Sušnik, Tenetiše 4, Golnik ^5732 Usodno prodam »REGAL« in SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo ter TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Prezelj M. Partizanska 10/e, Kranj 5775 r DEŽURNI VETERINARJI od 20. 7. do 27. 7. BEDINA Anton dipl. vet., Kranj, Betonova 68, telefon 23-618; RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-056 za občino Kranj in Trtic HABJAN Janko, dipl. vet., tiri 130, tel. »0-280: OBLAK Marko, dipl. vet., Sk. Loka, Novi svet 10, telefon 60-677 ali 44-618; za občino Skofja Loka G LO BOČNI K Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, wl 76-668 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-776 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. EK. 20. JULIJA 1979 15.STRAN O LAS KUPIM Kupim MIZARSKI STROJ za Cepljenje (cinkanje). Urbančič, Predasi je 5, Kranj 5582 Kupim hrastove HLOOE. Sp. 3rnik 36, Cerklje 5672 Kupim MEŠALEC za beton. Bizjak Jože, Gorice 18, Golnik 5673 Kupim NAKLADALNIK za seno, id 17 do 19 KM. Lenart 1, Cerklje ** 5725 r VIBA FILM Zrinskega 9, Ljubljana tel. 325-971 Kupimo predvojne modele kamionov, motorjev in avtomobilov, ter večje količine rabljenega stavbnega lesa in desk. VOZILA Prodam MERCEDES calibri oupe, starejši tip in električni VIBRATOR za beton. Kranj, Reševa 9, tel.: 26-154 5776 Prodam 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, stalno garanžiran. Ogled v netek od 16. do 20. ure in v soboto od £do 12. ure. Vrsnak, Begunjska 15, ^Kuoim dobro ohranjen MOTOR za FIAT 850. Hrastje 82, Kranj 5318 Prodam AUDI 60, tip 72, kom-ali po delih in DKW F 12. B3SSScijePtelefon 61-451 zvečer Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled možen £k'dan od 16. do 19. ure. Visoko^ prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971 Zvegelj. Grmičeva 19/a, Kranj prodam nov levi KOLOTEK za zastavo 101. Struževo 56, Kranj Prodam MOTOR in MENJAL-NIk£ M>*«vo 750 ter druge dele z dokumenti). Domadenik, Visoko^, ^Prodam osebni avto VVART-BuSTa!.. Anton, Olfcvek^O, Preddvor ZASTAVO 750, ,,P*!&PH«!tTe 39, Kranj 5639 tod^sW.10(Wv GLS letnik ,ofi« cena 8.000 din. Vprašajte po-1968, cena ^ Dirnltrijevie poldne, r-ianrn« 564Q o„ delih prodam NSU 1200. Jn°ko, Moša PPiiade 3, Kranj, tel.: ^Pr^lam ZASTAVO 750, starejši l *«ik registrirano do junija 1980, ietn*' ne dela. Jerič Tone, Preba-tootor ne aeia ^ 'Trodam dobro ohranjen FORD P .d letnik 1973, registriran do 10. ?°?5Sb. ali menjam za manjšega S ; tel • 28-782 5643 KranJ'„i orodam FORD 15 M, let-F°%67 registriran do 15. 7. 1980. r*Jka Dežmana 8, Kranj, .tano-Tone*« planini 5644 vanje nlpN 4 Kranj, tel.: 49-055 Kup»m Ari> 5645 prodam osebni avto ZASTAVA Ef Kadivec Marija, Kranj, Jezer-1300. K*°' 5646 124-e *k*,c- 1^ ' odam motorno KOLO v&£tS Hrastje 107, Kranj 5647 WZ nova prednja leva vrata za SČO&O Toll Stefe Jože. Breg ob 5648 2 Izlilo ugodni ceni prodam FIAT P°. ;„ik 1969, v voznem stanju. 850, lf n,okn ^otu krajem 14, Ore-Pttrt Anton, ru ^ hek , ^ 7ASTAVO 101 z dodatno Prodn opremo Frlič Miro, Op-sportno °Pvr j po i?, uri 5650 ^ni^am '^.triran TOVORNI AV^OM, 5 ton. Suha 44, Kranj 566T ,nQ prodam ASCONO 1600 S, U^iQ72 Ogled vsak dan od 17. letnd* Rrek Trojarjeva 7, Kranj ure da*J 5652 motor _^*m karambohran H-10 n •P^«£alni Zlebir. Dvorje 86, po g«nera,n 5653 Cerkljf TOMOS colibri T 12, Pr dinarjev. - OproMe-v*0,P™etne«a davka po pnatojnem «o Pr0rt,etmnenju 421-1/72. Prodam avto VVV 1200, starejši letnik. Peternel Miro, Delavska 19, Šenčur 5657 Prodam dobro ohranjen MOTOR in razne dele za FIAT 850. Telefon 064-27-898 od 17. do 21. ure 5658 Prodam TOVORNO PRIKOLICO (1,4 x 1,7 m). Smledniška 98, Kranj 5659 Nujno prodam odlično ohranjen VW 1303 S. Lužnik, Trata 14, Skofja Loka 5660 Prodam eno leto staro ZASTAVO 101. Naslov v oglasnem oddelku 5661 Prodam karambohran FIAT 1300, celega ali po delih. Britof 218 5662 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju. Tati-nec 1, Preddvor 5663 Prodam AMI 8, letnik 1970. Bajt, Hrastje 36, Kranj 5664 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1900 C, letnik 1969. Ogled v petek in soboto po 14. uri. Naglic Miro, Hotemaže 61, Preddvor 5665 Prodam brezhiben FIAT 126-P, letnik november 1977, prevoženih 26.000 km. Nov je bil zaščiten z dinitrolom. Ponudbe pod: 5 SM 5666 Poceni prodam MOSKVlCA 408, letnik 1968, stroj generalno obnovljen, brez menjalnika in NSU 1000. JosipoviČ Tomislav, Benedikova 22, Kranj 5681 Prodam ZASTAVO 101, letnik avgust 1974. Voglje 58, Šenčur 5727 Prodam karambohran R-8 in dele zanj. Trata 18, Cerklje 5728 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1970 (vozno). Zg. Bitnje 34 5729 Prodam PEUGEOT 204, starejši letnik. Frantar, Trojarjeva 16, Kranj, tel.: 24-492 5730 Prodam karambohran R-4 (ka-trco). Grilc Janez, Ribno 55, pošta Bled 5731 Prodam lepo ohranjeno MAZDO 1500. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 5733 Poceni prodam nov TOMOS avto-matic. Doslovce 25, Žirovnica 5734 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Kuhar, Župančičeva 25, Kranj (Huje) 5735 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1970, registrirano za celo leto. Suha 30, Kranj 5736 Prodam SIMCO 1000 special, celo ali po delih. Gorjanc, Voglje 43, Šenčur 5737 Prodam dobro ohranjen FIAT 125 (italijanski), registriran do maja 1980. Gašpenn Jože, Šorlijeva 21, Kranj 5738 Prodam VW 1200, letnik 1961. Zadnikar Jože, Preddvor 69 5739 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1971. Informacije po telefonu 61-480 vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure 5740 Prodam neregistriran FIAT 750, letnik 1969, vozen, cena 4500 din. Linhartov trg 21 (čistilnica), Radovljica 5741 Prodam MOTOR TOMOS 14 TE, prevoženih 8.000 km. Klemene Gli-nje 1, Cerklje 5742 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do aprila 1980. Lenart 1, Cerklje 5743 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977. Trata 21, Cerklje 5744 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975, in TOVORNO PRIKOLICO, Sp. Bela 10, Preddvor 5745 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979 Ogled pri Božiču, Lipnica pri Kropi 5746 Prodam OPEL KADET karavan, letnik 1972, prevoženih 90.000 km. Stanislav Vehovec, Medvode 235 5747 Najboljšemu ponudniku prodam dobro ohranjen BMW 1600, letnik 1971. Informacije po telefonu 064-74-213 5748 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do julija 1980, ter SPAĆKA furgona, registriranega do maja 1980, letnik 1969 (nima omejitve). Drnovšček, Virmaše 98, Skofja Loka 5754 ZAPOSLITVE Za pomoč v gospodinjstvu samski invalidni osebi v Škofji Loki iščem samsko žensko. Nudim sobo, ostalo po dogovoru. Telefon 064-60-379, Pogačnik Ana, Kopališka 7 5556 Sprejmem več VAJENCEV v uk za poklic finomehanik. Pismene ponudbe oddati na naslov Avbelj Peter, Kajuhova 23. Bled 5598 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektrovarjenja. Ponudbe pod: Priden 5675 Iščem KNJIGOVODJA, ki bi mi bil pripravljen voditi knjige za ključavničarsko obrt. Ponudbe pod: Orodjarstvo 5676 V varstvo vzamem dva ali tri otroke. Planina, tel.. 27-305 5769 Takoj zaposlim ŠOFERJA. Klan-Aek Vili, Brezje 76 na Gorenjskem < > • 5770 STANOVANJA Mati z otrokom nujno išče SOBO s souporabo kuhinje ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: Kranj 5755 Zakonski par brez otrok nujno potrebuje STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij v Kranju ali okolici. Šifra: Avgust 5756 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE, Arsič, Ljubljanska 6, Kranj 5757 SOBO s kuhinjo in večjo sobo, vrt in garažo na Primskovem oddam. Ponudbe pod: Mir 5758 Mlada družina z enim otrokom nujno išče STANOVANJE v bližini Kranja. Možno predplačilo za nekaj mesecev v naprej. Šifra: Razumevanje 5759 STANOVANJE ali dve SOBI iščem v Kranju ali okolici za dve leti. Nudim nagrado. Telefon 25-813 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Aleš na Bregu ob Savi zaprta od 23. julija do 24. avgusta zaradi dopusta. Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke - Selška dolina. Ponudbe pod: Loka 5552 OBVESTILA; Cenjene stranke obveščamo, da bo kemična čistilnica ARNOL, iz Škofje Loke zaprta zaradi dopusta od 23. iuliia do 11. avgusta. Arnol Tone J } 5767 DREVESNICA TUŠEK se je preselila iz Podbrezij v Vodice (pri Brniku). Vabimo dosedanje stranke in ljubitelje okrasnih rastlin na ogled novih NASADOV. Vrtnice so sedaj v polnem cvetju. Odprto vsak dan razen nedelje, TUŠEK, DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN, Vodice nad Ljubljano 5768 NAJDENO Našel se je PES, ki sliši na ime Aro, pšenično rjave barve, nemški boksar (rodovniški). Naslov v oglasnem oddelku 5773 IZGUBLJENO POSESTI V najem oddam poslovni PROSTOR za opravljanje mirne obrti. Najemniku je na razpolago družinsko ali samsko stanovanje. Pristava 2/a, Tržič 5749 V Poreču prodam nedograjeno enonadstropno HIŠO — dva tro in pol sobna stanovanja (po 120 kv. m), z vrtom. Telefon v službi 052-517-199 5750 Takoj zamenjam vseljivo enodružinsko HIŠO S s trosobnim STANOVANJEM, garažo, lastnim vhodom in dvoriščem v mirnem predelu Ljubljane —Šiška za novejše eno-sobno komfortno STANOVANJE v Kranjski gori. Ponudbe pod: Zamenjava z doplačilom 5751 Kupim HIŠO v okolici Kranja. Plačam takoj. Ponudbe pod: Sončna lega 5752 Kupim zazidljivo PARCELO ali nedograjeno HIŠO na Kokrici ali okolici. Informacije po tel.: 47-370 ali naslov v oglasnem oddelku 5753 Izgubila sem VOZNIŠKO in PROMETNO DOVOLJENJE ter OSEBNO IZKAZNICO. Poštenega najditelja prosim, da mi proti dobri nagradi vrne na naslov, ki je na osebni izkaznici 5774 Mladinski aktiv in SZDL Ladja - Senica pri Medvodah vas vabita na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo na Senici v soboto dne 21.7. s pričetkom ob 18. uri. Za ples bo igral ansambel TRGOVCI. Oglejte si tradicionalno tekmovanje fantov v SNEMANJU VENCEV NA KONJU! NAGRADNO KEGLANJE ZA TELETA se prične v petek 20. 7. ob 16. uri. Za dobro postrežbo je poskrbljeno. Vabljeni! 5763 Hotel JELEN v Kranju prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Igra ansambel JEVŠEK 5764 GD VISOKO priredi v počastitev dneva vstaje v soboto, 21. julija 1979, ob 20. uri kulturni program ob tabornem ognju. Po nastopu bo družabni večer. Vabljeni 5765 GD VISOKO priredi v nedeljo ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za nagrade. Igral bo priznan ansambel TRGOVCI. 5766 PRIREDITVE OBVESTILA GD PODBREZJE prijerja v soboto, 21. julija ob 20. uri KRESNO NOC in v nedeljo 22. julija ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO s srečolovom in keglanjem za kolo. Nastopa skupina SELEKCIJA 5762 GASILSKO DRUŠTVO PRE-DOSLJE priredi v nedeljo, 22. julija 1979, ob 14.30 RAZVITJE PIONIRSKEGA PRAPORA. Po programu bo VELIKA VRTNA VESELICA. Za ples bo igral ansambel FANTJE IZ SELŠKE DOLINE. Vabijo gasilci! 5761 GD PODBREZJE prireja v soboto, 21. julija, ob 20. uri in v nedeljo, 22. julija, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Nastopa skupina SELEKCIJA 5762 Gostišče pri LOVCU v Kopačnici prireja 22. julija 1979 VRTNO VESELICO. Igra ansambel JURCEK. POPRAVEK Pri objavi prvega dela zahvale za Štefana Eržena, objavljene 13. julija 1979 je nastala napaka. Pravilno se glasi takole: ZAHVALA Ob bolečem slovesu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v naši žalosti, ko nam je bil iz ljubeče srede vse prerano iztrgan naš plemeniti mož, oče in nono ŠTEFAN ERŽEN topla zahvala. Cenjene stranke obveščam, da bo SLAŠČIČARNA Š1NK zaradi do pusta zaprta od 23. julija do vključno 11. avgusta 1979 5558 Upokojenec Save Kranj in upokojence iz Šenčurja in okolice, vabim na izlet v Italijo (Stara gora, Čedad, Gorica), ki bo 16. avgusta. Prijave sprejemajo v trgovini Sava in Pajer Frančiška do 4. avgusta. Cena izleta je 270 din 5677 Cenjenim gostom sporočamo, da bo GOSTILNA BENEDIK zaradi rednih vzdrževalnih del in dopusta zaprta od 23. julija do 23. avgusta 1979. 5678 Sporočamo vsem svojim cenjenim strankam, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 20. julija do 3. avgusta. V petek 3. avgusta bo že odprt od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Se priporočam! Pire Slavka, FRIZERSKI SALON Kranj, Cen-karjeva 8 5679 PLESKARSKA in SOBOSL1-KARSKA dela opravljam hitro in kvalitetno. Ponudbe pod: Tapete 5680 OSTALO Preklicujem besede, ki sem jih dne 7. maja 1979 izrekel v škodo Jožetu Žitniku iz Škofje Loke, Suška c. 26 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Martinčič Lovro, Fužine 7, Gorenja vas - 5771 V soboto, 14. julija 1979, zvečer, mi je bilo na Mlaki pomotoma odpeljano ŽENSKO KOLO rdeče barve z otroškim sedežem. Prosim, da ga vrnete. Naslov v oglasnem oddelku 5772 ZAHVALA Po krajši in hudi bolezni naju je v 84. letu starosti za vedno zapustila najina draga žena in mama IVANA ARHAR gospodinja Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekava zdravnikom dr. Udirju in dr. Krečevi ter zdravstvenim delavcem bolnice Golnik, ki ste ji lajšali trpljenje. Zlasti pa še medicinski sestri Anici Košnik za njeno izredno požrtvovalnost in nesebično pomoč in nego na domu; kakor tudi Zdenki Engeiman, Angelci Košnik in sosedom za pomoč v času njene bolezni. Hvala pevcem DU Kranj za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi kolektivu CP — Kranj in ožjim sodelavcem za vence in denarno pomoć. Žalujoči mož Tone in sin Tone! Kranj — Primskovo, 17. julija 1979 ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ZUPANA strojnika parnih turbin v Tekstilindusu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, izrečena sožalja in tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Skutnekovim in Šimnovim za pomoč v najtežjih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem in kvintetu pevcev iz Naklega za lepo zapete žalostinke. Zahvala tudi tov. Hafnarju za poslovilni govor, sodelavcem pokojnika iz Tekstilindusa, trgovskemu podjetju Central - Delikatesa in kolektivu Iskra - TOZD ATC. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavla, hčerka Slavka z družino, hčerka Darinka, brat Stane z družino, sestre Ana, Ivana, Jelka z družinami, sestra Micka in ostalo sorodstvo Šenčur, Prebačevo. II. julija 1979 NESREĆE Z DVORIŠČA POD KOLESA AVTOMOBILA Podreča — V ponedeljek ob 13.10 se je v naselju Podreča v bližini hiše št. 4 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je pod kolesi avtomobila izgubil življenje 5-letni Boštjan Urh s Podreče. Voznik osebnega avtomobila znamke zastava 101 Ivan Burgar (roj. 1914) iz Zbilj je tega dne vozil po lokalni cesti iz Zbilj proti Mavčičam. Koje pripeljal v vas Podreča, mu je iz dovoza med hišama številka štiri in devet pritekel na cesto Boštjan Urh (roj. 1974). Burgar kljub zaviranju in umikanju na levo stran cestišča nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je zadel in zbil po cesti. Prepeljali so ga v Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili smrt. PREVELIKA HITROST Spodnje Gorje — Ponedeljkovi nezgodi ob 22. uri na lokalni cesti v Spodnjih Gorjah je botrovala prevelika hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Štefan Kuntič (roj. 1950) z Bleda je vozil v omenjeni uri z Bleda proti Poljanam. Ko je pripeljal v desni ovinek, ob katerem teče Rečica, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v potok. Pn tem se je sopotnik Anton Znider z Bleda huje telesno poškodoval in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. V vozilu ni bil nihče pripet z varnostnim pasom. V02NJAPO SREDINI CESTIŠČA Jereka — V torek se je na regionalni cesti na relaciji Jereka — Koprivnik pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Miran Kikelj (roj. 1949) je vozil na redni progi od Bohinske Bistrice proti Gorjušam. V blagem levem preglednem ovinku nad vasjo Jereka mu je iz nasprotne smeri pripeljal po sredini ceste in s preveliko hitrostjo voznik tovornjaka Anton Cerkovnik (roj 1936) iz Bohinjske Bistrice. Z zadnjim delom tovornega avtomobila je trčil v prednje desno stran avtobusa. Pri tem je Cerkovnikovo vozilo odbilo in zaneslo pod cesto, kjer se je dvakrat prevrnilo, in obstalo na boku. V nesreči je bil voznik tovornjaka lažje ranjen. Prvo zdravniško pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici. NEPREVIDNA VOŽNJA MIMO USTAVLJENEGA VOZILA Lesce — Sredini nesreči ob 14. uri na Alpski cesti v Lescah pri hiši št. 47 je botrovala nepazljiva vožnja mimo ustavljenega avtomobila Josip Višak (roj. 1942) se je z neregistriranim motornim kolesom tomos colibri peljal z Bleda proti Radovljici. V isti smeri je vozil z osebnim avtomobilom tudi Franc Pungečar (roj. 1950) z Bleda, ki je Višaka prehitel in po 200 metrih ustavil povsem na desni strani. Motorist Višak je v tem hipu opazoval promet vozil iz nasprotne smeri, kjer so po voznem pasu porivali pokvarjeno vozilo. Zaradi tega je spregledal pred njim stoječe vozilo in se zaletel v Pungečarjev avtomobil. Pri trčenju se je lažje poškodoval. Zdravniško pomoč so mu nudili v radovljiškem zdravstvenem domu. NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE Kranj - V sredo ob 11. uri se je na magistralni cesti v križišču pri dijaškem domu zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti na prehodu za pešce. Nemški državljan Krings Heinz Otto (roj. 1941) je pripeljal po obvoznici iz ljubljanske smeri in v križišču pri dijaškem domu zavijal v levo proti Naklu. Na prehodu za pešce je spregledal Francko Ajdovec (toj. 1930) z Jezerske ceste v Kranju, ki je v naročju nesla 3-letnega otroka Gregorja Polaka. Voznik avtomobila ju je zadel in zbil po cesti. Pešakinjo i poškodbami prepeljali v ZD Kranj in nato v ljubljansko bolnišnico. S TRAKTORJEM V SMRT Stiika v h h — — V sredo okoli 18.20 se je na lokalni cesti Grad-Senturška gora pripetila huda prometna nezgoda s smrtnim izidom. Traktorist Franc Jenko (roj. 1939) iz Stiske vtasi je vozil po lokalni cesti od Grada proti Senturški gori Ko je peljal navkreber in je bil od odcepa za Stisko vas oddaljen okoli sto metrov, je m neznanega vzroka zapeljal na rob ceste, nakar se je prevrnil po bregu in obstal po štirih metrih drsenja ob drevesu. Voznik Jenka je traktor pokopal pod seboj UMRL PO PETIH DNEH Ljubljana - Helikopterska nesreča na Krvavcu 7 julija se je kljub takojšnji intervenciji končala tragič no Po petih dneh je namreč v Kh ničnem centru v Ljubljani umrl Volodja Tkačev. ki je bil pri nezgodi huje telesno poškodovan Zgorel avtomobil Jesenice — S prometne milice Jesenice so sporočili, da je v ponedeljek ob 15. uri v zasilni leseni garaži na Cesti železarjev 17, last Lafita Bahtiča z 'Jesenic, zgorel osebni avtomobil znake VVartburg. Požar so lokalizirali in pogasili poklicni gasilci iz Železarne. Materialna škoda znaša 50 tisoč dinarjev. Prijeli vlomilca Skofja Loka - V preiskavi skupine oseb, ki je vlamljala v osebne avtomobile na območju mesta Škofje Loke, so miličniki PM Skofja Loka našli več predmetov (kaset, oblačil, dežnikov). Skupina je kradla iz avtomobilov na parkirišču pred stavbo skupščine občine Skofja Loka, v Šolski ulici, v Groharjevem naselju in drugod. Lastniki teh predmetov niso znani, zato naj si jih oškodovanci ogledajo na PM Skofja Loka. Šola na Planini - Osnovna šola v najgosteje naseljenem delu Kranja, na Planini, ki je dobila ime po Edvardu Kardelju, bo kmalu imela streho podobno kot športna dvorana, ki jo gradijo ob njej. Sola bo predvidoma nared sredi prihodnjega šolskega leta, sprejela bo okrog 750 učencev in s tem močno razbremenila osnovno šolo Stane Žagar, takoj pa bo prešla tudi na celodnevno življenje m delo. V šolski telovadnici bo tudi okrog 27 kvadratnih metrov velik bazen, ki bo primeren predvsem za mlajše učence in otroke iz bližnjega vrtca. — H. Jelovčan i DRAGOCEN KUP PESKA Radovljica - V Radovljici ob cesti, ki pripelje iz podvoza in na križišče za osnovno šolo, je na odseku proti domu Alpeadria kup peska, primerno zavarovanega s prometnimi znaki. Znaki opozarjajo, da je zaradi kupa peska nemogoče voziti po cesti proti domu Alpeadria. Tisti avtomobilski vozniki, ki pripeljejo po cesti in na hitro hočejo zaviti na desno, bodo preskočili tisti kup ali se zadnjo sekundo pred njim ustavili. Osebno sem analiziral tisti kup in še danes mi ni jasno, kakšno dragocenost predstavlja, da ga je treba tam držati in čuvati. Sam si mislim, da nekaj že mora biti v njem ali pod njim, da tako dolgo vztraja na enem mestu ... V__ Med potrošniki in proizvajalci Merkur v začaranem krogu: Pogovor z direktorjem Merkurjevega tozda trgo vina na drobno Ivanom Klajnškom o ponedeljko vi »premogovni mrzlici« v Naklem Pogovor z direktorjem Merkurjevega tozda trgovina na drobno Ivanom Klajnškom o ponedeljksovi »premogovni mrzlici« v Naklem Naval 1200 Gorenjcev pred Mer-kurjevo trgovino Kurivo v Naklem v ponedeljek ziutraj je razburkal — poleg čakajočih samih — tudi številne druge občane. Ne le, da so takšen postopek za naročanje premoga obsodili, jasno so zahtevah tudi pojasnilo. Zakaj tako s premogom in kaj bi se zgodilo, če bi podobno ravnali še prodajalci drugih življenjsko važnih artiklov. Naj bi s tem začeli še peki, naj bi na podoben način razpečavali sladkor, sol, olje. Potrošnik si je seveda ob »zgledu Kurivo« postavljal tudi takšne pomisleke. Takšno ravnanje s kupci kaže potrebo po temeljiti analizi, kar so samoupravni Organi in komunisti v Merkurju in v družbenopolitični skupnosti zagotovo že storili. O vzrokih za nastalo »premogovno mrzlico« v ponedeljek zjutraj pred prodajalno Kurivo v Naklem smo se pogovarjali z direktorjem Merkurjevega tozda trgovina na drobno Ivanom Klajnškom. V nedeljo tudi »liha vozila Zvezni komite za promet in zveze pojasnjuje, da se na dan republiškega oz. pokrajinskega praznika, če je praznik na dan omejitve, določila zakona o omejitvi uporabe motornih vozil ne nanašajo na vozila registrirana v republiki oz. pokrajini, ki praznuje. Ta vozila lahko vozijo ta dan na celotnem teritoriju SFRJ. Prav tako se zakon ne nanaša na vozila registrirana v drugi republiki oz. pokrajini, ki so tega dne v republiki, ki praznuje, vendar ta vozila lahko vozijo samo v tej republiki. Na podlagi tega določila je vožnja v nedeljo, 22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda, dovoljena tudi vozilom z neparno registrsko tablico. Za soboto pa velja kot ponavadi prepoved. Padec dolarja - radno* I anten^keg-a dolarja se je na frankfurtaki horii apuRtlla na I .HO nem*ke marke, kar («• leto* najnitja vredno*i Kinanfm kro((i mNHJtl da i«' lo »mladica oda t upa Carterjev* vlade, krivdo pa vahp> tudi na ('aittrjrV* varčevalne ukre|M-. /h katere mempi. ti ne hodo Briško* it i Pomot Turčiji £v*xna republika Nemčija ie H posehno |'"»:<«H>.. po*odila Turčiji ini i mili|om>\ neruskih mark pomori I urči|a Ih» tako lahko iMiveCala KVOJO kupno inoi M IU j« l>la*-o iei rtšila nekai svo|ih drugih sjiapodamaili srohle nmv Podražitev nafte - Na tVmmMi \a*kem lahko vu/mki na npalk.ih lahko kupno !<• lohko bencina, kolikor ga lahk.. nalovijo \ n/irvoai|f a\ tnmohilo\ rfrj s., lahko kupovali tudi d oda in« količin*, /a re/ervo Zaradi novega ukrepa /od<> začele že v soboto, 25. avgusta, ko bo do ob K), uri v paviljonu NOM odprli razstavo obutve tovarne Peko, ob 18. in 20. uri pa bosta pri pavil|<>nn NOB m /nane trtiske bržole A Mah smo načrtovali v teh mesecih okoli 5.000 ton premogove zaloge, ki bi zadostovala za morebitno večje popraševanje. Letos nam teh zalog ni uspelo ustvariti, saj so potrošniki premog sproti pokupili. Čeprav smo planirali večjo potrebo po premogu na Gorenjskem, 80 tisoč ton pogodbenega premoga ne bo zadostovalo. Popraševanje bo preseglo čez 100 tisoč ton.« »Vas je zato ponedeljkov naval kupcev še bolj presenetil?« »Vsekakor. Spremenile so se navade kupcev, ki pa so zagotovo pogojene s pomanjkanjem drugih kuriv. Lani smo večjo mrzlico za premog občutili šele v jesenskih mesecih, letos »špico« popraševanja beležimo že sredi poletja, ko je do kurilne sezone vendarle še dovolj časa. Vrtimo se v začaranem krogu. Pogodbene obveznosti rudnikov niso izpolnjene, kupci na drugi strani zahtevajo premog za vsako ceno. Naročila sicer sprejemamo, kdaj pa bo potrošnik z naročenim premogom tudi podkuril, ne vemo.« »Ali ni morda strah potrošnikov, da bi sredi zime zmrzo-vali, posledica energetske krize oz. krize surovin, ki se je zajedla tudi na Gorenjsko?« »Celoten svet pretresa ta kriza. Tudi Jugoslavijo. Ze lani so pomanjkanje premoga občutili občani Maribora in Ljubljane. Gorenjsko je takšna kriza zajela z enoletno »zamudo«. Varčujemo z bencinom ■ 8tl «M « '