Štev. 7.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 15. februarja 1923.
Leto II,
Izhaja vsak četrtek popoldne.
V Slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec..................Din.	4
za četrt leta....................,12
pol leta................... „	24	.
Posamezna štev. stane 1 '25 Din.
Uredništvo:
Uubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pism i se ne sprejemajo.
f	
i	
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo ..Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Enotna fronta.
Mi smo o priliki, ko sc jc ustanovila socialistična stranka delovnega ljudstva, odkrito povedali, da sicer moremo vanjo vstopiti, ker bi morali zavreči svoj kulturni' program, da bi pa rade volje ž njo sodelovali ^ vseli gospodarskih in socialnih zadevah, ki tičejo delovnega ljudstva. Mi smo trdno prepričani, da je tak ei1<>ten nastop možen in da bi prinesel delovnim slojem največje uspehe.
Namesto primernih protipredlogov, za katere smo “ali pobudo, so nam »Delavske Novice«, menda oficielno Gasilo »Socialistične stranke delovnega' ljudstva« priobčile članek, v	katerem	nas brez	stvarnih	razlogov
Predstavljajo v luči kakor	da srno zatajili delavske ko-
^sti. Ker se nahajamo ravno v volilnem gibanju, ki po-TT,c>ii pri nas vselej nekak političen predpust, v kate-rem tudi resni ljudje pobesite in podivjajo, nas ta odgovor ni ravno presenetil. Prepričani pa smo, da je tako ^vnanje edinole	v škodo	delovnim	slojem,	zato tudi
Sn'atramo, da je	vendarle	prav, če	se o tej	stvari še
en,krat malo resneje porazgovorimo.
»Delavske Novice« pravijo:
Gospod dr. Gosar odklanja enotno fronto P r o 1 e ta r i j a t a . sprejema pa enotno fronto slovenskega naroda (t. j. enotno fronto Gosarja, Pollaka. Ogri-k’ viteza pl. Pogačnika, upravnega svetnika Trbovelj-Ke družbe, preč. gospoda Jovana, upravnega svetnika raprotnikove banke itd.).
/a\ tiste, kateri so čitali naš odgovor, pravzaprav !'e bi bilo treba k temu ničesar pripomniti. Mi enotne Jr o n t e proletarijat a« (mi navadno pravimo »delovnega ljudstva«) ne odklanjam o, marveč jo L v so resnostjo i n odločnostjo zahtevamo in kolikor je to v naših močeh, tudi p o s k u š a m o ti s t v a-r't i. Odklonili smo samo vstop v enotno politično stranko proletarijata. To sta pa dve zelo različni stvari.
Delovno ljudstvo, ali če hočete proletarijat, obsega VS(^. tiste, kateri ši morajo z delom služiti svoj kruh in J® _ njihov obstoj navezan na njihov ■ zaslužek. V politikih in kulturnih zadevah imajo sicer ti ljudje lahko raz-lc,,e nazore, ali v stvareh, ki tičejo družabnih razmer, katerih morajo živeti, so lahko, in če pametno rav-ajo, morajo biti edini. Enotna fronta proletariata je ^iradi tega možna in potrebna, enotna politična stran-a Pa je - danes vsaj — nemogoča. V enotni fronti ''Venskega naroda, ki nam jo »Delavske Novice« pod-v. j°> ni v našem odgovoru nitr besedice. Da bi bila v 'sto političnih rečeh taka fronta v naših razmerah zelo testna, pa mimogrede rečeno, tudi gospodje pri »De-avskih Novicah« ne bodo zanikavali.
»Gospod Gosar odklanja razredni boj«, pravijo na-
dalje
^ Je »Delavske Novice«, navdušuje se pa za kulturni ’• t. d. Tudi to je postavljeno na glavo ! V svojem govoru smo pač trdili, da je razredni boj kot splošno e lavno pravilo nasproten krščanskim načelom in da tudi samposebi za delavstvo opasen.
I Nikjer se pa nismo navduševali za kulturni boj. tu‘,v"o nasprotno, povedali smo marveč, da je naš kul-rnj program do skrajnosti svobodoljuben, da ne pozna ‘•"cg« nasilja, tako da ga lahko sprejme vsakdo, kdor v sfetio misli. Za to je očitek o kultumobojnem navdu-llJu, milo rečeno, nekoliko nepošten. n , Da pa ne bo glede razrednega boja nobene nejas-stl< hočemo še nekaj pripomniti. »Delavske Novice« lasale takole :
j »Gosp. dr. Gosar je mnenja, da je b o ž j a volja, ni',.S ? e 11 ’ 1 u č n i, s t r g a n i i n bosi, dočim drugi v izobilju. In g. dr. Gosar, brani strga
hoj !’	se	za obleko, lačnim prepoveduje
, jlj z a kos k r u h a , bosim ne dovoli, da bi si pribo-
bošl)rilV'C<> na °*,ntcv- »Moli in trpi na tem svetu, zato
j'0 .^Plačan na drugem svetu z večnim življenjem !«
0<u,Je °dini svct’ ki ga zna. dati delavstvu gospod dr. M°sar«.
lavst tein pa sklePajo svoj članek s trditvijo, da de-odklanja enotno fronto dr. Gosarja in Pollaka,
0no |	cuuiiiu	numu	ui. vju.><uja 111 i uiiarui,
t . °^e enotno bojno fronto vsega p r o 1 e-S a h a * a‘ ^er 'e v fronti si bo potoni razredne-iti k ^.a Pr'borilo pravice, ki mu pripadajo po naravnih °°zjih zakonih ...
o lahko ret 	_ .... . ....	..........
dovoljujemo, da se bori za svoje pravice, marveč
,sqlt) ^a to lahko rečemo samo eno : Mi delavstvu ne ga ^voljujemo, da se bori za svoje pravice, marveč tem pravičnem boju z vsemi silami podpiramo.
Njgjc ^	pi aviciieiu uoju z
ne ? ^ališče razrednega boja nas v tem oziru niti najmanj v b)Vlra< Smemo celo mirne duše reči, da smo stali nera~lu za Pravice delovnega ljudstva kljub svojemu "a sfrec^ernu stališču mnogo bolj dosledno in vztrajno ;kater-rani zatiranih, kot pa n. pr. navdušeni Marksisti, 0 ra» S°i 03	*n v Parlamentu neprestano govorili
DQdt*sre,.?m ^u’ istočasno pa bolj ali manj odkrito _ali liberalno buržuazijo.	1
^di se nam, da je ljudem popolnoma vseeno ali jim
kdo pomaga do njihovih pravic z razrednega ali z ne-razrednega stališča : kdor je lačen in raztrgan, je zadovoljen. če dobi kos kruha in novo obleko in ne sprašuje, ali si je to pridobil potom razrednega ali neraz-rednega boja : glavno je. da dobi, kar mu gre in da se mu ni treba zaradi tega nikomur poniževati. Nasprotno lahko rečemo, da stori ljudem zelo slabo uslugo tisti, kdor deklamacijam razrednemu boju na ljubo zanemari priboriti jim vsaj tisto, kar bi se dalo doseči. To bi kazalo vočigled državnozborskim volitvam v Ljubljani nekoliko resneje premisliti, drugače se utegne zgoditi, da bo volilnemu predpustu sledila tudi politična pepelnična sreda, na katero bo delovno ljudstvo v svoji razredni zavesti upravičeno nagnalo svoje voditelje pe-pelit se.	ar.
XXX
Listnica uprave. — J. U. Griže. List pošiljamo redno' vsem onim naročnikom, od katerih ste nam poslali naslove. Krivda je toraj pri poštni upravi. Če bi se nered ponavljal, nam sporočite, da bomo zadevo na merodajnem mestu uredili. Dopise nam treba doposlati najkasneje do sobote, ker je sicer za naslednjo številko prepozno.
Delavska prosveta.
Celje. Dramatični odsek članov J. S. Z. je v nedeljo 11. t. m. s svojim prvim nastopom splošno zadovoljil občinstvo, ki je napolnilo dvorano pri »Belem vb-lu«. — Upamo, da bo odsek kmalu zopet pokazal sadove svojega požrtvovalnega dela. Opazili pa smo žal, da se nekateri izmed celjske kršč. misleče inteligence vabilu niso odzvali. Delavstvo ! Računaj le tla svojo moč ! Treba, da vržemo vse sile na polje naše izobrazbe vzgoji voditeljev. Z združenimi močmi na delo !
Zadružništvo.
GOSPODARSKA NALOGA KONSUMNIH DRUŠTEV.
Od posredništva k lastni produkciji.
V	zadnji številki Pravice smo govorili o načelih angleškega konsumnega zadružništva, katero je rodilo lepe sadove ne le na Angleškem, ampak je prešlo tudi na vse druge narode.
Tudi naša delavska konsumna društva morajo držati na teh načelih, ako hočemo, da bodo društva uspevala in da bodo v teku let v stanu nuditi delavstvu to, kar nudijo angleška konsumna društva angleškemu delavcu.
Eno se pri konsumnih društvih zelo rado prezre, namreč to, da ne moremo in ne smemo od konsumnega društva takoj v začetku pričakovati gmotnih koristi : ali prodajo cenejšega blaga, ali pa povračilo velikega dobička ob preteku poslovnega leta. Že zadnjič smo pov-darjali, da imajo konsumna društva velike gospodarske in velike moralne naloge. Za velike naloge pa je treba velikih sil in sredstev. Zato majhno konsumno društvo gotovo velikih nalog ne more vršiti. Majhno konsumno društvo se mora najprej opomoči, razviti, ustvariti si trden temelj in zadostne rezerve. Sele tako okrepljeno in z zadostnimi rezervami more vzeti v roke velike gospodarske in moralne naloge, katere pričakuje opravičeno od konsumarstva delavstvo.
Da pa more malo konsumno društvo postati močno, zato je-v početku potreba gotovih žrtev, zato je v začetku potreba proti mlademu društvu velike obzirnosti in požrtvovalnosti. Kratkovidnost tovarišev je navadno vzrok, da se. te požrtvovalnosti in obzirnosti ne zavedajo in gledajo in računajo z grošj, pri tem pa pustijo iz vidika velike lastne koristi, ker ne dajo razmaha kon-sumnemu društvu in ga s svojo kratkovidnostjo zamorijo. Nasproti temu moramo zahtevati dalekovidnost, ki nam bo pokazala, da je v začetku potreba žrtev, obzirnosti, v gotovem smislu investicije za naše konsumno društvo, da bo ono pozneje v stanu vršiti velike gospodarske in moralne naloge v našo korist.
Predvsem gospodarske naloge. Cilj razvoja naših konsumnih društev mora biti istotako kakor na Angleškem ta, da k o n s umna društva od p r o s t e g a posredništva polagoma prehajajo k lastni produkciji.blaga. Angleško konsumarstvo je ta cilj v veliki meri že doseglo in angleški konsumi imajo danes v rokah največje tovarne za vsakovrstne potrebščine delavca. Poleg lastnih pekarn in mlinov imajo v rokah lastne manufakturne tovarne, lastne tovarne za usnje, za izdelavo obleke in čevljev. Celo prvotno produkcijo t. j. pridelovanje iz zemlje so vzeli v roke in imajo v Indiji in Ameriki lastne plantaže, na katerih pridelujejo čaj, riž, začimbe itd. Za dovoz mesa, koloni-jalnih produktov in pridelkov iz lastnih plantaž imajo celo svoje parnike.
Naša konsumna društva so še skromna in se omejujejo zaenkrat samo na posredništvo, t. j. na prodajo blaga in še to v precej skromnem obsegu. Ako pa so naša konsumna društva zdrava, gotovo ne smejo izpustiti nikdar izpred oči končnih ciljev, ker le s temi končnimi cilji bodo rastla in se razvijala.	dr.	a -
Brenceli.
Pred kopeljo in po njej: različni nazori.
Maks Reger, umrl med vojsko 1. 1916, jc bil eden največjih komponistov modernega časa. Prav dobro ga karakterizirata sledeči dve anekdoti :
Nekoč se je dal fotografirati in je poslal fotografijo prijateljski družini. Slika je bila zelo svetla. Slučajno je imela pa tista družina že drugo njegovo sliko, ki je bila posebno temna. Prijatelji so napravili šalo in so nalepili obe sliki drugo poleg druge na karton. Ko je prišel Reger pozneje enkrat na obisk in so mu sliki pokazali, je zapisal spod tele besede: Maks Reger pred kopeljo in po njej.
Nekoč je loži ral v hotelu. Predstavit se mu je prišel neki kritik, ki se pa Reger ui dosti zmenil zanj. Da bi obrnil pozornost nase, mu je pravil kritik, da je šel za pogrebom velikega Riharda Wagtierja. + 1883. Reger je rekel: »Hm, lini. saj je bil mrtev, se Vas ni mogel ubraniti«. Ogorčen je šel kritik iz sobe in. je par trenutkov nato poslal k Regerju sobarico s temle poročilom : »Lepo Vas pozdravljam in Vam naznanim, če bi Vi umrli, da za Vašim pogrebom ne bi šel«. Nakar jc poslal Reger sobarico nazaj s temle poročilom : »Lepo Vas .pozdravljam in Vam naznanim, da bi šel jaz za Vašim pogrebom prav rad«.
Humorist in advokat. Slavni ameriški humorist Marc Tvvain je imel v družbi humorističen govor. Neki advokat jfc vstal, z rokami v žepu. in je rekel : »Prvič Vidini humorista, ki zares humoristično govori«. Nakar je vstal Marc Twain in odgovoril : »Prvič vidim advokata. ki ima roke v lastnih žepih.« ' dr, r
Doma in po svetu.
Domači notranjepolitični dogodki preteklega tedna stoje v znamenju vedno hujšega volivnega boja. Demokratska stranka je s svojo nacijonalistično organizacijo pričela volivne poboje na Hrvatskem. Pa tudi med radikalci samimi je prišlo do pretepa, ker so pričeli povsod nastopati proti Pašičevim Protičevi pristaši. Že je tekla kri, pokali so revolveri in celo bombe so pričeli rabiti. Vlada se posvetuje, kako bi v svojem smislu za-sigurala red pri volitvah v Makedoniji. Na zadnjem mi-^ nistrskem svetu se je sklepalo o ustanovitvi posebnih čet za Makedonijo. V volivni boj vmešavajo radikalci tudi kraljevo ime. 'ram, kjer to vleče, pripovedujejo, da je kralj ž njimi. Kralj pa je v ministrskem svetu še posebej pozval vlado, naj gleda, da se bodo volitve vršile v redu. Pri nas v Sloveniji radikalci še vedno iščejo volivcev. Kako je glede pogajanj z Nemci, še Vedno ni&mo na jasnem. Tudi z novo oživljeno napredno stranko vodi namestnik Hribar še vedno pogajanja. Tu gre predvsem za ljubljanski mandat. Radikalci namreč upajo s pomočjo starih liberalcev dobiti ta mandat zase. Liberalci se pa menda pač zavedajo, da z radikalci lahko še bolj temeljito pogore, kakor zadnjič z narodnimi socijalisti. Ljubljanski volivci si bodo pač premislili poslati centralista v Beograd, pa bodisi to radikal, demokrat ali li-beral. Pač pa ima Ljubljana že prvo skrinjico .z dr. Gosar - jem, katerega dosedanje delo dovolj govori za umestnost njegove kandidature. Na njega lahko združijo vse resne, za blagor Ljubljane vnete stranke svoje glasove.
Zunanje politični dogodek prve vrste je sobotna odobritev rapalske pogodbe v italijanskem.parlamentu. Najprej jc razburil pretekli teden demokratski tisk. ki sedaj, ko so'demokrati izbacnjeni iz vlade, porabi vsako priliko, našo javnost s poročilom, da je parlament odobritev odklonil. V resnici je pa satno zastopnik Zadra v odseku malo poobštruiral, ko se je tam o pogodbi razpravljalo. Važno je tudi, da je Mussolini pri teh razpravah izjavil, da pogodbe niso važne in ne nepopravljive. To si moramo tudi mi zapomniti. Kajti ta pogodba se mora popraviti pa ne tako, kakor misli vodja, laških fašistov, pač pa tako, kakor zahteva božje in narodno pravo, ki nam daje v posest celo vzhodno jadransko obalo od izliva Soče do izliva Bojane. Sicer pa tudi sedaj še ne vemo, kakšne zahteve so stavili laški diplomati v dobi dolgotrajnega zavlačevanja v tej zadevi. Ravno mi Slovenci nimamo v tej reči prav nobenega vpliva, čeprav sedi v tistih komisijah Tržačan O. Ribar. Morebiti-bodemo ta teden slišali o koncesijah Italijanom.
Lozanska konferenca se je pretekli teden razšla. Mirovne pogodbe, ki jo je Anglija predložila Turčiji, le ga ni hotela podpisati. Takoj so pričeli listi poročati o
pričetku novih bojev na Balkanu. Turki so dali tujim ladjam v smirnskem pristanišču kratek rok, da luko za-puste. Angleške vojne ladje pa so dobile povelje, da ostanejo in so ostale. Morebiti naposled Turki le podpišejo pogodbo, saj po tej pogodbi zopet zadobe moč v Evropi it' iztisnejo Grke iz Male Azije in bližnjih otokov. Piše se, da za turško trdovratnostjo tiče Rusi o katerih se vedno znova pojavljajo vesti, kako se živahno pripravljajo za "vojsko.
Po atentatih v Bolgariji je pretekli teden prišlo do sprememb v ministrstvu. Stambolijski je odstranil nekaj oseb, predvsem notranjega ministra, ki ni delal v njegovem smislu. V Bolgariji so sedaj tudi natančno ugotovili izid narodnega glasovanja o krivdi onih ministrov, ki so vodili bolgarsko politiko v svetovni vojni. Ogromna večina naroda jih je spoznala krivim. Sedaj bodo sojeni.
Rulirsko vprašanje se še vedno rešuje. Poročalo se je celo, da hočejo Francozi zasesti glavna nemška pristanišča. ker bi na ta način nemški odpor lažje zlomili. Poročila o položaju v zasedenem ozemlju si zelo nasprotujejo. Nemci poročajo o pobojih. ■ Gotovo je. da se nemški delavec brani delati pod francosko vojaško komando. da sedaj ne dobe premoga ne Nemci in ne Francozi in da se tam dela nepopravljiva gospodarska škoda in da se vedno bolj zastruplja razmerje med francoskim in nemškim narodom. Pišejo o posredovanjih, pa menda še vedno niso razmere za tako posredovanje ugodne, ali pa ni pravega posredovalca. .
Angleži imajo sedaj v Orientu in doma še vedno z Irci opravka.
Auierikauci pa pritiskajo na Evrotfo, naj jim prične plačevati ogromne’ vojne dolgove. Anglija se je že v tem pogledu z Ameriko pogodila. Francozi pa trde, da oni ne morejo plačati, dokler Nemčija ne popravi škode, ki jo je prizadejala francoski industriji. Tako se vedno su-čcmo okoli iste točke. Evropa, kakor je, si ne zna in tudi noče pomagati.	•	dr. —p —
Krščansko misleči iavni nameščenci i
Ustanavlja se »Strokovna zveza javnih nameščencev«. Namen zveze je : zastopati javne nameščence, skrbeti za zboljšanje gmotnega položaja na temelju vsakokratne postavodaje. - Vsak član bo imel tudi zdravniško pomoč kakor tudi svojci.
Marsikateri bo rekel, češ, kaj rabimo strokovno organizacijo. Odgovor nato je kaj lahek. Poglejmo, zakaj je položaj javnega nameščenca danes- tako brezupen ? Zakaj se ne doseže nič v tem, ko ima delavstvo vedno uspehe in jih lahko dnevno beleži. Očita se delavstvu zaradi plač ali bruna v lastnem očesu se ne vidi. Če bi bil javni nameščenec organiziran in sicer strokovno, bi bilo njegovo stanje, danes drugo kot pa je tako.
Smo v časih, v katerih se pravi : »Če se ne boš združil in združen nastopal, ne boš dosegel nič«.
Tudi trditev, da je že organizacija javnih nameščencev in da drugo ni potreba, ne drži. Vsakemu bo še dobro v spominu polemika, ali bolje rečeno očitki v časopisju radi imenovane organizacije, da ni to, kar bi morala biti. Vendar pa jadikovanje ne pomaga dosti, treba je dela in zato se pa je ustanovila »Strokovna zveza javnih nameščencev«, strokovna organizacija s krščansko načelno podlago.
Začasno se je določila pristopnina na 5 Din. in članarina na 5 Din. mesečno. Definitivno se določi na ustanovnem občnem zboru. Vsak član bo imel poleg drugili ugodnosti tudi zdravniško pomoč ža sebe in svojce.
Prijave sprejema pripravljalni odbor in sicer v
Dr. P. a. T.
Socializem in vera.
Kaj vemo o Bogu ?
»Znanost temelji na tistem, kar vemo, torej se ne sme mešati s tistim, kar verujemo. Kajti tisto, kar vemo, ostane neizpremenjeno, mora ostati neizpremenjeno, če ne, nismo vedeli, temveč samo mislili, se nam je le zdelo. S tistim pa, kar smo videli le v pijanosti ali v prevelikem navdušenju — s tistim se filozofija ne sme pečati, s tistim se ne sme pečati sploh nobena znanost (ali veda). S tistim naj se pečajo vere«.
(Soc. in vera p. 40.) To je mnenje g. Bernota o razmerju med znanostjo in vero. Da je to mnenje po-grešeno in zmotno je bilo že dokazano v Pravici z dne 8. februarja 1923. Pogrešen in zmoten je seve tudi nauk g. Bernota o- božjem razodetju, odgovor nanj dobi v kratkem. Ker vere g. Bernot ne priznava, zato si oglejmo sedaj, kaj nam pove^ znanost g. Bernota o Bogu. »Pojem Boga, pojem vesoljstva, pojem Neznanega, vse to je za nas eno in isto : na oni strani meje je vse! to, ne danes, ne jutri, ne mi, ne naši zanamci, nikdar nihče ne bo razumel prav nič več, kakor to, da ne razume. (Soc. in vera p. 63). Za naše pojme, za naš razum in torej tudi za našo znanost ostane Bog vekomaj nedostopen. <Soc. in vera p. 44.) Nič, prav nič nam torej znanost g. Bernota ne ve povedati od Boga, niti tega ne, če se Bog razločuje od sveta in če ni svet sam, na katerem živimo in mi sami del Boga, oziroma Bog sam.
V	resnici obžalovanja Vredno je, da je g. Bernot imeji-telj tako »skromne« znanosti...
Bog je.
Predvsem bi želeli g. Bernotu, da bi bil vsaj v tem nekoliko podoben svojemu filozofičnemu bratu, o katerem hvalno pripoveduje, da je hotel pri vsaki igrači po-
prostorih JSZ/Stari trg 2, I. nad. vsak dan od 8. zjutraj do 5. popoldne.
Vsak krščansko misleči javni nameščenec bi moral biti član te organizacije. V združitvi, v pravi strokovni organizaciji je moč in uspeh !
Pripravljalni odbor »Strokovne zveze javnih nameščencev.«
Javni nameščenci! Naročajte »Pravico«. Objavljala l)o Vaše stanovske zadeve. Dopisujte! Naročnina je I Din. številka. Vsak ali po več skiipaj naj si jo na-roče.
Kot je organiziranca dolžnost plačevati prispevke, tako je dolžnost tudi čitanje strokovnega lista.
Prometna zveza.
Izredni občni zbor Prometne zveze.
Izredni občni zbor Prometne zveze bo zboroval dne 4. III, 1923 ob H), uri dopoldne v prostorih Rokodelskega doma. Komenskega ulica 12.
Dnevni red : I. Volitev načelstva, nadzorstva in strokovnega odbora. 2. Slučajnosti.
Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen. bo zboroval čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim redom ob vsakem številu navzočih.
Vsak zastopnik plačilnice ima toliko glasov, koli-korkrat 10 članov zastopa.
Vsem plačilnicam in članstvu v vednost, da po razsodbi načelstva J. S. Z. zopet posluje staro načelstvo Prometne zveze.
Adalbert Ceraj - Cerič, t. č. predsednik.
Članom Prometne zveze.
Kot je bilo že objavljeno v »Slovencu«, je 12. t. m. prevzel vse posle »Prometne zveze« zopet stari odbor.
Plačilnice in članstvo naj se ravnajo samo po navodilih starega zdaj poslujočega odbora.
Tov. Beltram od 12. t. m. dalje ni več predsednik »Prometne zveze« in ni upravičen kot tak jo zastopati.
Odgovornosti predsedstva ga je razrešilo načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze, ker se ni uklonil sklepom istega glasom pravil.
Gavno tajništvo JSZ. Gustelj Cvikelj, glavni tajnik JSZ.
Delavska zveza.
Tržič. Marsikomu ne bo šlo v glavo, vendar je res. Dobili smo v Tržiču »Orjuno« ! Zadeva je prišla že na dnevni red seje občinskega odbora in so se tudi slišale besede, da so njeni člani »državotvorni elementi« na strani županstva. Precej neprijetno je dimilo navzoče liberalne podrepnike »socialpatriote«. Danes je itak vse narobe. Socialisti podpirajo delavske sovražnike. Kam ploverno ?
Polzela. Na svečnico je zboroval dobro obiskan shod SLS, na katerem ste govorila nar. posl. Davorin Kranjc in tov. Uranjek iz Griž, kateri je povdarjal nujno potrebo složnega nastopa kmeta in delavcev. V večjem številu navzoči socialisti in samostojni kmetje se niso prijavili niti k besedi.
Sv. Magdalena pri Št. Pavlu pri Preboldu. Dne 2. t. m. ob 5. pop. je pri nas zboroval prav dobro obiskan sestanek volilcev SLS, na katerem sta govorila dr. Ocepek in tov. Uranjek, kateri je povdarjal, da gre pri sedanjih volitvah predvsem za avtonomijo Slovenije.
Liboje. Dne 11. t. m. ob 3. pop. je priredila SLS dobro obiskan sestanek v Lubijah. Govoril je tov. Uranjek. Soc. demokratje so nekaj ugovarjali, toda so utihnili, ko jim je tov. Uranjek ljubeznjivo obrazložil nujno potrebo skupnega nastopa delavcev in kmetov v okrilju SLS.
gledati, kaj je notri. (Soc. in vera p. 7.) Tedaj bi se namreč ne izognil vprašanjem, ki jih stavi sam : »Kdo je ves ta svet ustvaril, kako in iz česa ga je ustvaril« (Soc. in vera p. 8) tako kakor Pilat ali pravzaprav še slabše. Pilat je namreč po vprašanju, katero je stavil na Jezusa: Kaj je resnica ? vsaj samo ven šel, medtem, ko g. Bernot javno izjavlja, da mu za resnico sploh nič ni, kajti zmota ali resnica je zanj sploh brez pomena. (Soc. in vera p. 66). Ker se resnice ne bojimo, kakor g. Bernot, zato gremo vprašanju : Kdo je ves ta svet ustvaril, prav do dna. Možno je le troje : ali je svet nastal sam iz sebe, ali je od vekomaj ali je svet del vesoljstva, ki je Bog, ali pa je svet ustvaril Bog, kakor učimo katoličani.
Nemogoče je, da bi svet nastal sam iz sebe. Ako-ravno namreč trdi g. Bernot, da tega ne vemo (Soc. in vera p. 63) vendar nas uči moderna znanost, kljub temu, da iste ne priznava g. Bernot, da ni mogoče, da bi nastala najmanjša glivica, bakterija sama iz sebe, ampak more nastati le iz živega bitja, še manj je seveda mogoče, da bi nastal celi svet sam iz sebe.
Nemogoče je, da bi celi svet bil od vekomaj. Kljub temu, da priznavamo možnost, da bi Bog mogel od vekomaj ustvariti svet, in kljub temu, da izjavlja g. Bernot, da tega ne vemo, (Soc. in vera p. 63) vendar uči moderna znanost, da je življenje na svetu moralo imeti svoj začetek, in torej ni od vekomaj, kakor je to dokazal s fizičnim eksperimentom učenjak Pasteur. Res' je sicer, da g. Bernot veruje* da je življenje na zemlji vzklilo samo po sebi, toda dosedaj tega še ni dokazal z eksperimentom, zato mu kljub njegovi trdni veri zaenkrat tega ne: verjamemo.
Nemogoče je dalje tudi, da bi bil svet del vesoljstva, ki je Bog. Po tem nauku bi tudi človek in žival bili del vesoljstva in del Boga. Ta človek, te živali se pa, kakor nas uči vsakdanja skušnja, med seboj koljejo,
Jugoslovanska strokovna zveza.
Dne 25. t. m. kot že' obavljeno se vrši izredni občni
zbor.
Organizacija se je začela gibati in bomo v eni prihodnjih številk že lahko navedli uspehe.
Občni zbor strokovne zveze tovarniškega delavstva se bo vršil dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih I. del. kons. društva v Ljubljani, Kongresni trg 2 (v kleti.) .	■
Občni zbor Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev se bo vršil v Ljutomeru dne 4. III 1923.
Skupinam vseh včlanjenih zvez. Svoj list imamo. Imeli pa bomo, če bomo delali iu skrbeli zanj. Zato naj vsaka skupina pritisne na to, da bo po možnosti vsak član naročen. Vsak organiziranec mora smatrati agita- , cijo za svojo dolžnost.
V	kolikor se bomo sami zanimali in delali, v toliko bomo imeli. Na delo, da ne bo očitkov, ker če ne bomo delali, si bomo morali sami sebi očitati nedelavnost Vsak član naj pridobi vsaj enega naročnika.
Za tiskovni sklad »Pravice« je poslala skupina lesnega delavstva pri Novi Štifti 7. Din.
Prosinjp naše tovariše, da se spominjajo našega lista pri vsaki priliki z zbirkami in darovi. Naš list je odvisen edino le od svojih naročnikov in se ima boriti z velikimi težavami. Stroški za tisk so se zopet znatno povišali in list se bo vzdržal le, če bo kršč. soc. delavstvo požrtvovalno podpiralo svoj list. Zbirajte !
STROKOVNA ZVEZA TOVARNIŠKEGA DELAVSTVA.
Iz pisarne. Skupine, ki še niso imele občnih zborov, se poživljajo, da jih čimpreje skličejo. Želeti bi bilo, da se izvrše vsi občni zbori najkasneje do 25. t. m.
Skupina Pollak. Dne 11. t. m. se je vršil občni zbor skupine Pollak (čevljarjev) v prostorih Šentpeterske prosvete. Izvolil se je naslednji odbor : Jezeršek Ivan, Kinki Fridrih, Križaj Martin. Skalar Vinko, Petač Pavla, PetoČ Francka, Jeraj Ivanka in Zadnikar Pepca. Udeležba na občnem zboru je bila precejšna, vendar pa ni odgovarjala za podjetje kot je to. Manjka organizacijskega duha kar je vidno na plačilnih listkih.
Tržič. V čevljarski tovarni Peter Kozina prevladuje zopet nemški element, ki vihti svoj bič nad ubogo delavsko paro. Kdaj bo že konec tega ? Pričakovati bi bilo, da čimpreje. G. tovarnarja opozarjamo nato in svetujemo, da se uredi in dotične gospode poduči, kako je ravnati z delavstvom.
Tržič. Po dolgem času je zopet nastopila boljša konjuktura. V tovarni Maly in Demberger se je pričelo zopet obratovati po sedem ur dnevno. Enako v usnjar- < ski tovarni Karl B. Maly. Ako so pogaanja, tedaj se zatrjuje, da je delavnik prekratek, da se naj raztegne. Vidimo in občutimo pa ravno narobe.
Tržič. Dobili smo novo podjetje in sicer usnjarsko pod imenom »Tovus d. z o. z.«. Kakšno bo in kako bo za delavstvo, bomo že poročali.
STROKOVNA ZVEZA VINIČARJEV IN KMETSKIH DELAVCEV.
Redni občni zbor naše zveze se vrši v nedeljo, dne 4. III. 1923, s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo odbora. 2. Odobritev rač. zaključka.
3. Volitev odbora, nadzorstva in strokovnega odbora.
4. Slučajnosti.	v
Če bi občpi zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim redom in ob vsakem številu udeležencev.
Ljutomer. Pri nas je nekaka obljubljena dežela. To se ja da sklepati iz tega, ker se gotove stranke irt organizacije na vse kriplje bore, da bi dobile tal. Seveda
pobijajo i. t. d. Bog bi se torej po tem nauku sam s seboj kregal, tolkel, pobijal i. t. d. Kljub temu, da priznamo, da dela lahko semtertja kaj takega pijanec, ki se sam s seboj krega, vendar si tega ne rfioremo predstavljati od Boga, ker se ne maramo skregati z lastno pametjo, česar pa seve ne moremo braniti g. Bernotu. On namreč tudi tega ne razume. (Soc. in vera p. 63).
Mislečemu človeku, ki gre vprašanju, — kdo je ves ta svet ustvaril, — res do dna, in ne do samo do izjave, da tega ne razume, kakor je to storil g. Bernot, ne preostane druzega, kakor da prizna nauk katoličanov, ki uče in verujejo, da je svet ustvaril Bog, ki pa tudi vedo, da Bog je in v resnici eksistira. Osramotil bi lahko g. Bernota šolski otrok, ki je vprašal nekoč »učenjaka«-ki je. tajil stvarjenje božje — enako, kakor to dela £; Bernot — z vprašanjem : »Kaj je bilo preje, kokoš ali jajce ? »Očividno kokoš«, odvrne »učenjak«. »In odkod je kokoš ?,« je vprašal otrok dalje. »Zagovoril sem se,< odvrne oni, »kokoš je iz jajca, torej je bilo jajce preje«-Otrok ge je nato dalje spraševal : »Pa je vendar mo-rala biti nekoč kokoš, ki je jajce zlegla in bila torej preje tu. kakor jajce, ali pa je moralo biti nekoč jajce, iz ka' te rega je prišla kokoš, in ki je bilo torej preje tu, kakof kokoš. Odkod je pa prišla prva kokoš ali prvo jajce ,? Ko na to vprašanje »učenjak« ni vedel odgovora, m11 reče otrok : »Sram Vas bodi, da hočete tajiti Boga i1! stvarjenje celega sveta, pri tem pa ne znate razloži^ postanka ene same kokoši ali enega samega jajca«. K temu otroku bi moral iti v šolo g. Bernot, pa bi ne W javljal več, da o Bogu »ne mi, ne naši zanamci, nikdaf nihče ne bo razumel prav nič več, kakor to, da ne rfl' zume«. (Soc. in vera p. 63.)
Kakšen je Bog?
Sicer vem, da bi mi na to vprašanje odvrnil £• Bernot : »Brigam se samo za tisto, kar je tostran meje*
,
ic njili trud brezuspešen. Tako napritner zadnje čase kar dežuje raznih listov, če bi bili porabili za krmo, jih je toliko, da bi jih nam še veliko preostajalo. Posebno tekmujeta med seboj »Unija« in »Republikanec«.
No, pa sčasoma se bodo že naveličali. Blagajne morajo imeti gotovo tudi dno in ga bodo ja dosegli, če Pa nč,- potem vemo, da jih mi plačujemo in sicer indirektno.
Zapomni naj si vsak, da viničar zna misliti in presoditi, vsled tega ne pomaga nobeno bombardiranje, še manj pa z »Unijo«.
STROKOVNA ZVEZA RUDARJEV.
• Kočevje. V nedeljo 11. t. m. se je vršil pri nas strokovni sestanek, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor za definitivno ureditev skupine. Pristopilo je že nekaj članov, tako da se skupina brez nadaljnega lahko Ustanovi.
Dolgo smo pripravljali, ali z vstrajnostjo se da vse doseči.
Bolj težko je danes organizirati, ker je bilo delavstvo že tolikokrat razočarano od raznih laži - strokovnih organizacij. Upajmo, da z božjo pomočjo dosežemo, kar drugi niso bili v stanu.
Mednarodna krščansko socialno strokovna organizacija.
UVOD.
Predno se poglobimo v bistvo našega poročila, si nekoliko predočimo- celotni položaj strokovnih organi-zacij.
Večina strokovnih organizacij je danes na tleli, so razbite ali pa živi le še samo spomin na nje.
Edina strokovna organizacija, ki je danes neokru-njena, je krščansko socialna strokovna organizacija »Jugoslovanska strokovna zveza«, dasi se je morala boriti *ako z državnim sistemom, kakor tudi z vsemi ostalimi strokovnimi organizacijami.
In kapitalizem ? Po prevratu je bil strt. ni se upal daniti, toda danes zopet dviguje glavo in je oblasten, bolj kot kdajkoli poprej. Vprašali se boste, zakaj se je dvignil in prišel do moči V Dvignil se je deloma z močjo današnjega režima v državi i« zaradi klečeplastva raznih strokovnih organizacij.
Edina zapreka, ki zavira danes pot kapitalizmu na njegovem pohodu, je krščansko socialna strokovna organizacija.
Tovariš ! Tovarišica ! Ko to bereš, premisli, da si , tudi. ti del omenjene zapreke. Imeti moraš dovolj poguma, zavednosti in vztrajnosti, da se potrudiš ostati, kar si in ne le ostati, marveč moraš se tudi izpopolnjevati.
Tvoje izpopolnjevanje bodi v izobrazbi in poznanju samega sebe iir svoje organizacije. Napreduj ne prehitro, marveč s premislekom, toda krepko in odločno !
Predvsem moraš poznati temelj, ki služi organi-zaciji, katere si član, podlago v strokovnem delu. Temelj Je Pri krščansko socialni strokovni organizaciji program, ki ti ga podaja naš spis.
Jugoslovanska strokovna zveza je centrala krščansko socialnega strokovnega gibanja v Jugoslaviji in je vstopila v Mednarodno zvezo krščanskih strokovnih organizacij kmalu po njeni ustanovitvi.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organi-Zaeij ima svoj sedež v Utrechtu na Nizozemskem.
Mednarodna zveza velja tudi nam slovenskim krščanskim socialcem za vrhovno centralo, po katere navodilih se moramo ravnati.
Meseca junija 1922 je zboroval 2. kongres naše
kar lahko doseženi s svojimi človeškimi zmožnostmi.
^ar je pa onstran meje, tisto prepuščam verstvu«. (Soc vera p. 42). »Za naše pojme, za naš razum in torej ,udi za našo znanost ostane Bog vekomaj nedostopen. 'S.oc!. in vera p. 44.) Radi priznamo, da vseh božjih Ustnosti in skrivnosti ne moremo doseči s svojim razumom, toda za to, da spoznamo, da je Bog zgolj duh, ki ima um in prosto voljo, telesa pa ne, ni treba dru-ZeKa, kot nekoliko pameti.
Ako n. pr. vidiš lepo sliko ali lepo stavbo, ali lepo “metno uro, ti lastna pamet pravi, da ne slika, nc stav-ne ura ni mogla nastati sama iz sebe ampak, da je moral napravili umetnik. Pa ne samo to, lahko spoznaš iz slike, stavbe ali ure, da je moral biti umetnik, ie to napravil, ampak sklepaš lahko celo dalje, kakšen !e bil umetnik. Če je n. pr. slika skažena, ne boš sklepal lz tega, da jo je izvršil prvovrstni slikar, ampak, da je c storil mazač, kakor pri pokvarjeni obleki ne boš sklepal, da je to obleko delal prvovrstni krojač, ampak, ji en, ki se na to stvar še ne razume, najbrže vajenec, f^arkoli namreč je, mora imeti zadosten vzrok, to je tako lasno vsakemu, da tefea ni treba dokazovati, in tudi ni mogoče, ker že s tem, da o kaki stvari dvomimo, priznamo to načelo, ker noben pameten človek ne dvomi, ?e nima zadostnega vzroka zato, da dvomi. Enako jasno le tudi, da mora biti vzrok večji od učinka. Saj nihče n<- more dati, česar sam nima v večji in popolnejši ter 1‘dličnejši meri. Ravno to velja tudi o Bogu. Ravnokar smo videli, da nam lastna pamet pravi, da je vse stvarilo višje bitje nad nami, ki mu pravimo Bog. Vse varstvo, ki je vidimo in občudujemo okoli sebe je to-rei delo božje.
Svetovi so v vsemu tako postavljeni, da vsi cedijo skupnemu zakonu-težnosti, po tem zakonu eden «rUzega privlačujejo in skupno tvorijo prekrasno uro, ako lepo, da se je eden največjih zvezdoslovcev Newton,
Mednarodne zveze v Inoinostu na Tirolskem. Povodom tega kongresa je bil sprejet svetovno gospodarski program, ki naj služi v bodoče vsem krščansko socialnim strokovnim organizacijam vseh držav kot temelj za njihovo udejstvovanje v strokovnem in političnem življenju.
Zato smo se odločili, da izdamo ta program v slovenskem jeziku, da bo tako mogoče vsakemu članu naše organizacije ga proučiti in da se bo lažje ščasoma udejstvil tudi med nami !
SVETOVNI GOSPODARSKI PROGRAM.
I. Temeljna načela.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij sc drži temelja krščanskega svetovnega nazora, katerega hoče v socialnem in v gospodarskem redu uveljaviti.
Krščanski svetovni nazor zahteva, da stoji človek v središču socialnega in gospodarskega reda in da obvladuje nravne sile in si prilasti zaklade zemlje. Družba mora biti za to tako urejena, da nudi vsakemu človeku priliko doseči kolikor mogoče velik nravni in gospodarski blagor. Da se tak red doseže, morajo posamezniki za to duševno ali ročno delati in podrediti koristi posameznika in skupin višji koristi celote.
Materialistični svetovni nazor, kateri smatra le posest in uživanje svetovnih blagrov za edini smoter človeškega življenja in za glavni namen družbe, nasprotuje krščanskemu svetovnemu nazoru.
Krščanska življenska načela, posebno pravice in ljubezni, naj vodijo celo hotenje posameznikov, socialnih skupin in narodov.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij odklanja neomejeni individualizem liberalne gospodarske šole, katera privede s svojim naukom o neomejeni svobodi malo skupino gospodarsko močnejših do nadvlade množic v modernem kapitalizmu.
Istotako zavrača mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij omalovaževanje (okrnjenost) osebnosti, ki je pogoj socializmu in komunizmu.
Navk razrednega boa privede ravnotako do nadvlade družbe po njenem delu in ne soglaša z načeli pravice in ljubezni.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij hoče najboljše zavarovanje pravic in svobode posameznega človeka toda pogojno, da omejuje izvedbo na splošen blagor in da se mora izvrševati dolžnost.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij pripoznava zasebno lastninsko pravico. Vsakdo imej pravico pridobivati in imeti lastnino.
Oblike lastnine se lahko oblikujejo odgovarjajoč kulturi, toda pridobitev in uporaba lastnine sta podvrženi moralnim dolžnostim, katerim se ne more nihče izogniti.
Delo ui kupno blago, katero je podvrženo zgolj zakonu o ponudbi in povpraševanju in ki ga sme lastnik proizvajevalnih sredstev izrabljati v svojo osebno korist. Delovni pogoji morajo v zadostni meri varovati nravnost, človekovo dostojanstvo, moč in delavčevo zdravje in mu omogočevati svobodni razvoj in izrabo njegove osebnosti, kakor tudi izpolnitev njegovih dolžnosti do Boga, rodbine in skupnosti.
Uporaba krščanskih načel v narodnem gospodarstvu zahteva z duhom skupnosti vodeno skupno delo sil vseh osebnosti, slojev in narodov, da se namen proizvaja in zadovoljitev materielnih potrebščin tako izvede, da niso oškodovane duševno nravne koristi in da pripade vsakemu človeku pravičen in primeren delež bogastev sveta.
SOCIALNO GOSPODARSKE PREOSNOVE.
A. Gospodarski red.
Sedanje stanje socialnega in gospodarskega raz-
od samega spoštovanja pred neskončnim razumom, ki je to ustvaril, vselej odkril, kedar je izrekel besedico : Bog.
Naša zemlja se v primerni razdalji suče okoli solnca, tako da to sukanje povzroča letne čase, in tako omogoči življenje na njej.
Snov, iz katere je zemlja sestavljena je tako smo-terno razdeljena po vsej zemlji, da tvori primerno bivališče neštetim vrstam rastlin in živali.
Posamezni organi človeškega in živalskega telesa so tako umetelni in primerni svojemu namenu, da si kaj bolj umetnega in lepega težko moremo misliti. Tisočletja že preiskujejo vse to največji človeški veleumi, pa še zdavnaj niso prišli do konca.	L
Nagoni, ki jih opazujemo pri pticah, čebelah, mravljah in nešteto drugih živih bitjih kažejo, da je tisti, ki je vse to ustvaril, moral imeti razum, ki zdaleka presega vsako človeško modrovanje.
Kaj sledi iz vseh teh dejstev, ki bi se dala pomnožiti še na tisoče ? Pamet nam pravi : Učinek ne more biti večji od vzroka. Vsak učinek mora biti torej v Bogu, kot pravzroku vseh učinkov, v najpopolnejši meri.
Na svetu vidimo nebroj teles. Toda telesa so spremenljiva, so razdeljiva, ravno zato tudi minljiva in nepopolna. Cim večjo enotnost ima kaka stvar, tem popolnejša je. Človeški organižem ima n. pr. kljub mnogoterim delom, iz katerih sestoji, vendar tako enotnost, da lahko govorimo o človeku kot enoviti celoti. Nepopoln je ta organizem, v kolikor je spremenljiv, razde-ijiv in dosledno tudi umrljiv. Vse te nepopolnosti ima člavek vsled svojega telesa. Telo obstoji namreč iz snovi, ki je razdeljiva in spremenljiva. Bog pa je eden v najpopolnejšem pomenu besede, in torej ne more imeti delov, in če nima delov, tudi ne more imeti telesa. Bog je torej zgolj duh, ki nima telesa, kajti učinek ne samo, da ne more biti večji kot vzrok, ampak mora imeti v
voja zahteva ureditev proizvajanja in razdelitev temeljev skupnega sodelovanja delodajalcev in delojemalcev v blagor družbe.
Ker je kapital tako v obliki denarja, kakor tudi v obliki proizvajalnih sredstev le trpni činitelj v proizvajanju in se sam ustvarja iz narave in iz dela. njegova'' posest ne usebuje, kakor jo ne usebuje tudi naravno blago, predpravice nad edinim ustvarjajočim činiteljem proizvajanja delom.
Vrednost delavčevega . dela je višja, kakor zgolj uporaba kapitala in je v svoji najvišji obliki človekov izraz, katerega vodi duh.
Vodstvo proizvajanja je bistveno duševno delo. kateremu se mora zato v gospodarskem redu podeliti primerna stopnja.
Koristi vodstva so danes tako tesno spojene s koristmi dajalca kapitala, da so voditelji podjetij, četudi niso njihovi lastniki, splošno le zastopniki kapitala.
Gospodarski družabni red se mora tako ustvariti, da bosta kapital in delo sorazmerno njunimi gospodarski važnosti udeležena pri vodstvu proizvajanja in na njegovem uspehu posebno še s korporativnim deležem na dobičku in pri podobnih oblikah razdelitve dobička.
Umestno je, da se skupno sodelovanje delodajalcev in delavcev udejstvi tako, da se v vsaki panogi proizvajanja, v poljedelstvu, obrti in industriji, trgovini in v obratu zveze delodajalcev s strokovnimi organizacijami delavcev in uslužbencev stvorijo v enakovredne delovne skupnosti.
Delovne skupnosti morajo predvsem urediti delovne pogoje v vseh podjetjih.
S postavnimi ukrepi naj se jim pripozna pravica izdajati v njim podrejenim delokrogu splošno obvezne odredbe, njihovo uveljavljenje in- pravosodstvo o njih.
Delovne skupnosti naj se tako pospešujejo, da bodo sodelovale pri splošnem vodstvu produkcije.
Delovne skupnosti produkcijskih panog naj se združijo v narodni osrednji delovni skupnosti.
Njena naloga ni le, da ustvari medsebojno sodelovanje delovnih skupnosti in da odpravlja morebitne spore, marveč da čuva koristi skupnosti posebno še iz-rabljevalcem proti vsakemu neopravičenemu izkoriščanju in da ustvari splošne smernice produkcije in da ureja gospodarsko politiko.
Narodne osrednje gospodarske skupnosti vseh dežela naj skupno sodelujejo na mednarodnih tleh, da se razdelitev surovin in proizvajanje tako prikroji in uredi, da se omogoči mednarodno smotreno gospodarstvo.
Ker država ni zgrajena na gospodarskem ustroju ljudstva, ne more biti splošna institucija proizvajanja in ne nositeljica gospodarstva. Prevzetje proizvajanja po državi se upravičuje le tam, kjer posebno gospodarstvo ne dosega potrebnega gospodarskega namena ali če to zahtevajo splošni narodno gospodarski in politični razlogi.	.	>
Socialni pregled.
Socialno vprašanje na Dunaju rešeno. Socialni de-mokratje poznajo socialno vprašanje in so ga že rešili na Dunaju. Ko so dobili upravo Dunajske občine v roke, so za drage denarje kljub odporu dunajskih katoličanov za drag denar zgradili poslopje za sežiganje mrličev. Dunajsko socialno demokratsko časopisje polni zdaj svoje predalce s članki o sežiganju mrličev in sc bore malo peča z odpravo nezdravih socialnih razmer.
Amerika profitira. Ker so Francozi zesedli Porenje, v katerem je nemška velika industrija najbolj razvita, žanjejo zdaj ameriški bogataši lastniki tvornic, v katerih se kuje jeklo, velikanske dobičke. Naročil prihaja toliko, da tvornice ne morejo izdelati dovolj jekla, katerega cena je za to v Ameriki silno poskočila.
odlični meri popolnost učinka.
Iz prekrasnega reda, ki ga opazujemo v stvarstvu, sklepamo, da mora imeti tisto bitje, ki je vse to ustvarilo neskončen razum, enako kakor sklepamo iz lepe slike, stavbe in ure na razum umetnika, ki je vse to naredil.
Svoboda je človeku nad vse draga in nobeni stvari se človek težje ne odpove, kakor svobodi. Zato se tudi tisti, ki kršijo zakone, kaznuje najbolj s tem, da se jim odtegne svoboda. Človek je namreč že po svoji naravi svoboden in lahko kako stvar stori ali tudi opusti. Čisto naravno sklepamo, da mora imeti Bog, ki je tudi človeka ustvaril, svobodo v najvišji meri, to se pravi, imeti mora prosto voljo.
Podobno lahko sklepamo iz lepote, ki jo vidimo v živi in mrtvi naravi, bodisi pri cvetlicah, živalih in človeku, da mora biti Bog neskončno lep. Nihče namreč ne more dati, česar sam nima, in učinek nikdar ne more biti večji od vzroka. Vse vidno stvarstvo torej, ki je vidimo okoli sebe, je za nas odprta knjiga, ki nam kaže božje lastnosti. Treba le, da rabimo svojo pamet in z lahkoto iz ustvarjenih bitij lahko sklepamo, kakšno mora biti neustvarjeno bitje, ki mu pravimo Bog. Za vse lastnosti božje, ki smo jih ravnokar našteli in še za mnoge druga, kakor za neskončnost, resničnost, dobrotljivost i. t. d. lahko najdemo odgovor že v naravi sami. Ni nam treba za to razodetja božjega, ampak zadostuje, da rabimo svoje človeške zmožnosti, svojo pamet. Bog torej »ni za naše pojme, za naš razum in znanost vekomaj nedostopen«, kakor to trdi g. Bernot. Kakor smo videli, lahko človek mnogo več doseže s človeškimi zmožnostmi, kakor misli g. Bernot. Seveda če on pameti ne prišteva -k »svojim človeškim zmožnostim«, mu ne moremo pomagati.
Tobačni monopol. Veliko postojanko državnih dohodkov tvori med drugimi monopol tobaka. V proračunu /,a 1. 1922—23, je proračuneno čistili dohodkov
801.140.000 dinarjev, stroškov pa 505,412.310 Din. Po posameznih zemljah razdeljeno ima dohodkov : Srbija 271 milijonov, Bosna 128 milijonov, Dalmacija 28 milijonov, Hrvatska 170 milijonov, Slovenija 104 milijone, Banat, Bačka, Baranja 92 milijonov in Črna gora
7.500.000 Din. Skupnih stroškov pa ima :	Srbija 300,870.550, Bosna 41,853.102, Dalmacija 11,313.964, Hrvatska 71,945.618, Slovenija 51,974.076 in Banat, Bačka, Baranja materijalnih stroškov 27,455.000 Din. Iz tega se razvidi, da so stroški zelo ogromni in da ima vkljub temu državni monopol pri tobaku proračunjene-ga čistega dobička 295,727.690 Dinarjev. Iz računa stroškov naj bodo navedeni podrobno tile :
Srbija in Črnagora za tobak 45,900.000. Delavna tnoČ ali delo 8,420.000. Bosna za tobak 21,250.000, delavna moč 4,625.000 Din. Penzijski fond delavcev in mojstrov 235.000 Din. Hrvatska za tobak 45,000.000, delavna moč 7,250.000, procent prodajalcem 13,750.000 Din. Dalmacija tobak 5,375.000, delavna moč 925.000, procenti prodajalcem 2,100.000, bolniškem fondu' delavcev 50.000 Din. Slovenija tobak 32,000.000, delavna moč z draginjskimi dokladami 6,500.000, procenti prodajalcem 8,000.000, penzijski fond delavcev 325.000 Din. Banat, Bačka in Baranja tobak 15,000.000, procenti prodajel-cem 6,375, delavna	moč 2,500.000 Din.	Zanimivo in	za
moderni	državni	kapitalizem značilno je, da	pri
505,412.310 Din. skupnih izdatkov, spada na delavno moč, to je na	delavstvo	30,040.000 Din., kar	niti 17"/« vseh
stroškov	ne iznosi.	Iz tega se razvidi,	da tobačna	re-
žija oziroma monopol delavstvo na nečuven način izrablja. Delavci tobačnega monopola so danes med najslabše plačanimi delavci, poleg tega pa so stari provi-zijonisti, popolni berači, ker z -700 900 kron mesečno danes nihče ne more živeti. Naj bi merodajni faktorji tudi to hoteli enkrat uviditi in ne samo vedno podra-ževati tobak in tobačne proizvode. Toda če se to naredi naj pride v prid tudi delavstvu in drugim uslužbencem tobačne režije. Državne oblasti in podjetja bi morala biti vzgled drugim podjetnikom, kako se človeka ne sme izrabljati. Sedaj pa je ravno nasprotno, in to je neču-veno.	.1. (i.
Državni proračun za leto 1922/23 znaša : Rednih stroškov Din. 4.247,403.446.14, rednih dohodkov I). 6.647,665.519.50. Prebitek dohodkov D. 2.400,262.073.36. Izrednih stroškov Din. 2.687.193.984.25. Izredni doliodki Din. 287,281,344.50. Primanjkljaj Din. 2.399.912.639.75. Skupni stroški Din. 6.934,597.430.39. Skupni dohodki Din. 6.934,946.864. Ostaje čisti doli. Din. 349.433.61.
Prosvetni izdatki so v naši državi takole razdeljeni. Redni stroški znašajo : Srbija, Črnagora. Banat, Bačka in Baranja Din. 105,748.019 Bosna in Hercegovina 15.491.764, Dalmacija 6,985.893.60, Hrvatska i Slavonija 42,574.959.75, Slovenija 18,726.119.50. Skupaj Din. 189,526.755.85.
Izredni : Srbija, Črnagora-B. i B. 159,909.045.71, Bosna Hercegovina 12,547.912.50, Dalmacija 9,937.247.50, Hrvatska i Slavonija 57,983.329. , Slovenija 31,046.642. . Izredni 217,424.176.71. Ukupno 460,950.932.56.
Okno v svet.
Lov na slanike je končan. V .larmouth - n so jih nalovili 342 miljonov. — Po čim jih bomo kupovali mi?
Težko je umrl. Francoz, 16 letni Jean Nillet je bil obsojen v smrt pod guillotino, ker je umoril dve starejši ženski ter jima uropal dva funta. Dan predno je stopil pod sekiro, pa je bil obveščen, da mu je neka teta zapustila 500 funtov (približno 750.000 kron).
Prismoda. Mis Kinsman v Falmoth-u na Angleškem je bila tako potrta, ker ji je poginil pes, da je izvršila samomor s tem, da se je zastrupila s plinom.
VALENTIN VOJSKA, PI>:SKAR in ličar
Ljubljana, Cerkvena ulica št, 11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE!
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV B1VIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke! Postrežba točna! Delo solidno!
Vaše blagorodje
r
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov
Inserirajte v „PRiftVIGI“!
I^auarna f	ldubuana,	sv.	Petra	nasip,
Naval lia HV,Clltiai	poleg	zmajevega	mostu
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk.
'	Štefan	Mikolič,	kavarnar.
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florjanska ulica.
(Zahtevajte ..PRAVICO" po vseh I gostilnah in javnih lokalih, po- | ■ sebno še v industrijskih krajih! ■
aii!iii[ii::iJHwwHMM:>i::rK!i]ii!ii:3:::i:::::]i::tEHwit)W
»
Naročajte
SOCIALNO MISEL“
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D.
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2.
d. d. v
LJUBLJANI
Prometni zavod za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premos
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premos in koks vsake vrste in vsakesa izvora
ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 1511
----- Podružnica v Novem Sadu (Bačka). ----  —
0)
Najboljše in najtrpežnejše blago kupite pri
OBLACILNICI ZA SLOVENIJO »Tiši V LJUBLJANI
Oglejte si njene zaloge 1
PRODAJALNE NA DROBNO
so v Stritarjevi ul. št. 5 in v hiši »Gospodarske Zveze" na Dunajski cesti.
GLAVNO SKLADIŠČE
je v Ljubljani v »kresiji11, Llngarjeva ulica štev, 1, i. nadstr.
Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova ulica št. 11.
Ut
<
o
kMl
7?
<
O
•■M« mma
3
atJUSI'S
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge članov obrestuje po 5%, Člani dobe 3% blagovni popust.
========^^	Pristopnina	10	kron,	delež	100	kron.	.
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne.
V Vašem interesu je, da postanete član, Članica naše zadruge!
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.