96. Številka. Trst, v torek 29. aprila 1902 Tečaj XXvll ..Kdlaoet" Izh a'» •■krat M a itiaaajo po mtah v petitu. Za »ač> kratao aaročilo a primernim popurtom Poalana, osmrtnice in javne zahvalu do-aafl oflaai itd. te računajo po pogodb« Val dopisi naj se poliljajo uredallt?« Nafraakovani dopiai se ne sprejemajo Bokoplai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae spre* ama apravalltv«. Naročnino in oglase je plačevati lnco Trsi. Oraiilitf« ta tlakama ae nahajat« v alicl Oarintia Itv. 12. UpraTalitve, !■ aprejeaaanje laaeratuT t ulici Siolia viccolo Itv. II. naiinU. laiajatalj io odgovorni urednik Prao Godni k. I^tmifr konaorcij liata Bdinost" Natisnila tiakarna fonaorclja liata „Edinost" v Trat ..Neustrašeni Tržačani" in perMiost „Slov. Narofla". Izjavo sod. svč.nika Pederzollija na porotni razpravi proti Krstići gledć razprav-ne^a jezika pred tržaškim porotnim sodiščem je »Slov. Narod« v svojem slepem sovraštvu proti našemu listu takoj uporabil, da se je zopet enkrat korenito — blamiral ter dokumentiral še enkrat vso perfiduost svojo, katere se poslužuje proti nam. »Slov. Narod«, ki se posebno v zadnjem ča«u — edini med slovenskimi list' ! — odlikuje kakor »I>e?ch\v.'chtigungshofrath« in »ehrlicher (?) Maokler« mej vlado in Nemci na eni strani in mej Slovenci na drugi strani (glej kompromisni predlog glede Celja !), hoče dajati našemu li^tu in Tržačanom sploh lekcije o narodnem radikalizmu. Tako nas je v številki pd 23. aprila pod naslovom »Tržaška modrost« — ne da bi bil počakal, kaj poreče naš list, ki je izšel isti dan, — hotel dregniti z opazko, da nas Pederzollijeva izjava (da je na tržaškem porotnem sodišču italijanski edini razpravni jes.ifc), ne zanima toliko, kolikor nas zanima narodno napredna stranka na Kranjskem. Namesto da bi bil »Slov. Nared«, ki se je očividno blamiral s t> opazko, — ker se je, kakor omenjeno, »Edinost« že isti dan in sicer obširno bavila '/■ g. Pederzollijem, — pametno m< leal, dodal je prvi perfidoosti še druge z notico »Neustrašeni Tržačani«, priob-čeno v številki od 1*5. aprila. V tej notici konstatira »Narod«, da se je zgodilo na tržaškem porotnem sodišču nekaj nečuvenega, da je izjava Pederzollijeva udarec v obraz zakonom in naredbam ter da bi človek mislil, da tržaški Slovenci kar vsplamte radi te izjave, a da se »Edinost« niti toliko ne upa, da bi direktno zavrnila sodnega svetnika Pederzollija, da se le potom polemike s »Piccolom«, in to v naj-ponižnejši obliki, upa razložiti 3voje menenje, v ostalem pa da prepušča poslancem, da to stvar d in g. Pederzolliju pojasnijo stališče, da v Trstu imajo poguma le proti Izubijani in Gorici, a da kedar treba braniti pravice slovenskega naroda proti kakemu sodnemu svečniku, pada srce doli v nižave njihovih hlač ter da tako, kakor je govorila »Edinost« s Pederzollijem, govori morda sodni sluga s svojim predstojnikom, ne pa neodvisno glasilo neodvisne stranke z državnim uslužbencem. Slovenci in njihovo glasilo »Edinost« ne potrebjjejo lekcij i»d »Slov. Naroda«, kar se dostaje neustrašenosti v narodnih stvareh. In vprašanje da-li ima list, ki z vidnim zadovoljstvom'ponatisk uje vladine dementije proti veSferif \ nezavisnih slovenskih listih o rovarenju irredente, izpod kopujočem ekzistenčne temelje važnemu in razmerno velikemu delu naroda slovenskega — da-li ima tak list, pravimo, sploh se pravico, komu očitati nedostatnost v nevstrasenosti za obrambo narodnih pravic ? ! Lahko bi torej ignorirali zadnji iz trte izviti, bedasti in perfidni napad »Narodov« ; no, mi hočemo vendar odgovoriti »Narodu« ! Ne radi njega in ne radi sebe, ampak radi onih, katerim bi utegnil »neustrašeni« napad »Narodov« na Tržačane imponirali, da s« prepričajo tudi za druge slučaje, kako »pošteno« zna polemizirati »Slov. Narod« ! Najprej konstatiramo, da je vsa »ne-ustrašenost« »Slovenskega Naroda«, ki hoče nam dajati lekcije o neu strašen ot. ti v Peder-zollijevem slučaju obstajala edino le v tem, da je v številki od 22. aprila izjavil, da je stališče Pederzollijevo absolutno nezakonito in da je gotovo, da se bo |tudi g.u Pederzolliju še prav Jasno dalo dopovedati. »Neuatrašenost« »Slov. Naroda« v tej izjavi je obstajala menda v besedi »a b s o -1 u t n o«, ki je gotovo g.u Pederzolliju morala tako imponirati, da je tudi njemu palo srce v nižave njegovih hlač, kakor se tako evfemističao zna izražati »Slovenski * Narod«. Ali ne bi z večo pravico mi očitali »Slov. Narodu«, da mu je v slučaju Pederzollije-vem prišla »ne u strašen ost« se le v hipu, ko je mahnil — po svojih rojakih ob periferiji. Naš list pa, o katerem trdi »Slovenski Narod«, da ima tak respskt pred Pederzol-lijem, da se ga ne upa direktno prijeti, je v notici »Naš jezik na porotnih sodiščih« mej diugim izjavil proti Pederzolliju: »Tembolj se čudimo, da se je na porotni razpravi Podmenik-Krstić dal zavesti do izjav, ki nas silijo, da se postavljamo na odporno stališče proti njemu in ki prinesejo tudi parlamentarno akcijo proti njemu. »Ali ni bilo to govorjeno direktno g. Pederzolliju? In dalje: »G. svetovalec Pederzolli pa bodi uverjen, da bomo z vsemi sredstvi branili pravo našega jezika v sodni dvorani — proti njemu in proti vsakomur. Da bo o tem govora v parlamentu, smo žt> omenili. Ob enem pa pozivljemo toliko naše občinstvo, kolikor naše gospode odvetnike, naj bodo železno vztrajni in neizprosni v zah te vanju. v obrambi pravic našega jezika v sodnih dvoranah.« Ni- li to direktno govorjeno gospodu PODLISTEK Vladimir. H rva taki spisal Avgust Šeaea, prevel M. C-t-6. V. »Kaj naj bi bilo?« »To Vam povem jaz. Vi zapišete pol svojega imetja mojemu očetu!« »Lucija, Lucija, čemu te misli ?« »Ali hočete? Hitro recite!« Zaročenec, zaobrnivši očesi, je zajecljal : »Zapišem! Zapišem!« »Dobro! To se mora narediti pismeno, a jaz Vam prisegam, da Vam ostanem zvesta, dokler bom živa.« Svečanost zaro&e je bila izvršena, čez štirinajst dni je imela biti poroka. Topolković in Lucija sta bila prvikrat oklicana. Zaročenec je pripovedoval, kako komodno je uredil stanovanje, a Lucija je govorila žnjim ° tem do najdrobnejih podrobnosti. Hotela je videti stanovanje, nu, v to ni dovolil ziro-teaec,-češ, da jo želi iznenaditi. Izkaze o imetju je imel na dan poroke izročiti očetu. Bolj nego kedaj je Lucija obiskovala zabave, koncerte in gledališče in o tem se je smejala glasno. Došel je osmi dan pred poroko, a ravno je bila oznanjena maskarada v reduti. Deklica je hotela iti na vsaki način, ali brez krinke. »Menda mi dovolite«, je rekla zaro-ročencu, »da se pred svatbo še enkrat na-plešem do sitega ?« Zaročenec je dovolil. Točno ob 7. uri je došla njegova kočija po Lucijo in njeno mater. Ob enem je podal tudi krasen šopek z vpravičev^anjem, da on pride nekaj kasneje na ples, ker da ima posla s svojim odvetnikom radi onih izkazov. Lucija naj med tem svobodno pleše. Veselih lic je stopila deklica z materjo v dvorano, samo v zakotjih njenih ustnic si opažal neko grenkobo, da si mogel dvomiti na iskrenosti tega veselja. Ji?sedičila je dosti, celo brez-brzdano. Plesala je kakor nenmoa, da so jej lica žarela, pa od časa do časa je popila hkratu po čašo ledene limonade. Klara je bila blažena ter je od vseh strani vsprejemala čestitke radi dobre partije. Pederzolliju ? In mari res sluge taKO govore sodnim oblastim ? Mi mislimo, da je ta izjava zadosti direktna in odločna, vsekakor pa bolj odločna nego »Narodova«. Ne vemo pa kako si »Narod« misli pogumnost, katero tirja od nas? Najbrže tako, da bi morali mi po njegovi navadi mahniti s cepcem proti Pederzolliju, mu zalučati v obraz kako surovo psovko in se potem mirno oddahniti od takega »napornega« in »pogumnega« dejanja, zadovoljni s tem, da smo gosp. Pederzollija — da se poslu ž mo ljubljanske fraze — »imenitno dali.« Strahopetni Tržačani pa, ki ne poznajo takega poguma, so se omejili na to, da so takoj sporočili stvar poslancem na Dunaj s prošnjo, da stavijo interpelacijo ! In njihovi strahopetni odvetniki n i -soza sedaj storili druzega nego da so se takoj predstavili pred-ednikoma deželnega in višjega sodišča in tam odločno protestirali proti postopanju sodnega svetnika Pederzollija ter zahtevali zadoščenjaza protizakonito izjavo istega pri držav ši si za vsak slučaj še n a-d a 1 n j e korake! Gospoda, hočete-li, da smo odkritosrčni? Ako bi kdo zahteval od Vas, da tako energično, kakor so storili naši odvetniki na omenjenih mestih, nastopite Vi na primer proti g. baronu Heinu, bi Vi gotovo kar na kratko odklonili tako insinuvacijo in bi vrhu tega še dotični ka označili kakor nespametnega ro-govileža ! In vendar bi menili mi, da bi bilo v Ljubljani nekoliko ložje govoriti s Heinom prav tako pošteno »po slovenski«, nego je možno v TrBtu z gospodom Kindingerjem ! Seveda, pri vsej tej stvari so tržaški Slovenci nekaj zagrešili, namreč to, da niso teh akcij obesili takoj naveliki zvon, kakor se to dela drugod. Tržaški Slovenci, in to bo pokazali že o večih prilikah, manj govorijo in več delajo in ravno v tem slučaju, ko se gre za to, da se kaj doseže, ni bilo povoda, da se odkrije vso igro. Nam ni do vnanjega efekta. Zato iščemo vsikdar poti, po katerih bi koristili — stvari ! Mi se prav radi odpov edujemo spuščanju Čas-nišk>h raket, čim smo se uverili, da bomo drugim načinom več koristili stvari ! In tudi danes ne bi bili govorili o tem, če ne bi bili od »Slov. Naroda« naravnost izzvani v to! Oe hoče »Slov. Narod« neprevidno in brez potrebe predlagati kompromise na škodo našega naro da, ter se bahati s tem, da se na- sprotni nemški listi bavijo s ponesrečnim predlogom, svobodno mu! Ali naj bo dovoljeno tudi tržaškim Slovencem, da skušajo Da korist naše narodne stvari doseči kak vspeh s previdnim sicer, ali odločnim postopanjem, in pa brez vsake baharije ! Narodnega radikalizma se nam pač ni učiti od takega lista, kakor je »Slov. Narod«, ki je davno zgubil pravico nazivati se vseslovenskim glasilom, kar sprevidevajo in priznavajo vedno bolj celo odlični pristaši kranjske narodno-napredne stranke. V prihodnje bi svetovali »Narodu« manj slepe strasti in več previdnosti, kajti »previdnost ne škoduje«, pravi star pregovor. Ali, kaj svetujemo previdnost listu, kateri namenoma zavija in zlobno napada, držč se latinskega reka : Calumniare audacter: semper aliquid haeret! (Le pogumno obrekuj ; nekaj vselej obtiči !) Politični pregled. Y Trstu, 29. aprila 1902 Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi včerajšnje seje bila je tudi odpoved posl. B a r t o 1 i j a kakor Člena delegacije; naslednika mu bodo volili v prihodnji seji. Posl. \V e i s s k i r c h n e r in tovariši bo predlagali, naj se izdela zakon glede nošenja društvenih znamenj. Posl. O f n e r, L i c It t in tovariši so predlagali, naj se takoj razveljavi ministerska naredba od dne 7. marca 1902 glede potrebe koncesij za telegrattčne in telefonične agencije , predlagatelji trde, da je ta ministerska naredba v nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni; zahtevali bo, naj se predlog brez prvega čitanja izroči ustavnemu odseku, kateri naj o njem čim prej sporoča zbornici. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o naslovu »direktni davki«. Poslanec Mašta 1 k a je polemiziral z finančnim ministrom in mu očital, da se ne briga za to, da bi se paralizirala škoda, ki nastane sladkorni industriji vsled bruseljske konvencije. Ako se bo nadaljevalo kakor do sedaj, pričakovati si morata sladkorna industrija in poljedeljstvo žalostno ^bodočnost. Govornik je oporekal temu, da bi bilo preobilno proizvajanje sladkorja dovelo do bruseljske konference. Zelja po odpravi sladkornih premij ima fiskaličen j značaj. Gotornik se je pritoževal, da se še vedno ni ustreglo starim zahtevam, naj bi B*t diplomatičnim zastopstvom dodelili strokovni konsnlenti, kateri bi proučevali gospodarske razmere dotičnih krajev. Ako bi se »Kje je Topolković tako dolgo ?« je Klara naenkrat vprašala hčer. »Ne vem«, je Lucija zmignila z rameni, »morda ima opravila radi poroke. Že pride. Ali glej mati ! Oni modri domino pri stebru Be ne makne z mesta, ker gleda va-me kakor kača. To je čudno, zoperno.« »Ne glej ga ! Morda kakov tajni adorateur ki se jezi, da se mu mož?š iz-pred nosa.« »Bo tako. Sedaj pride kotiljon. Z Bogom mati ! Evo gospoda poročnika. Prosim, gospod, odvedite me prej h kredenci. Vroče mi je. Hočem izpiti čašo limonade, ali da je hladna.« »Ali, gospica, Vi ste vroči«. »Prosim, nikakega prigovora«, se je nasmejala Lucija. Figure kotiljonske so se razpletale hitro. Kakor burja so leteli pari po glasbi valčeka, a med njimi tndi Lucija, kateri so kite skakale okolo glave kakor kače. Prišlo je, da je pogledala Lucija po dvorani; v tem jej je obtičalo oko na modrem dominu. Stresla se je, nasmehnila, odšla naravnost proti dominu . in pripela mu papirnato zvezdo na pral. A on Be je priklonil ne rekši ni besedice ter prijel Lucijo. Zasukal jo je dvakrat okolo sebe in stisnil jo z železno roko k svojim prsim ; potem je zletel ž njo po dvorani, da jima je zmanjkovalo tal pod nogami, da jima je zmanjkovalo sape, da so se sveče vrtile okolo njiju kakor divji ognji. »Dosti ! Dosti !« je vzdihnila deklica tresć se, in je padla kakor brez sebe na bližnji stol. Ali domino je ostal pred njo in je nepremično zrl v devojko. »Kdo »i ti, maska?« je vprašala Lucija, »povej mi svoje ime !« »Jutri«, je odgovoril domino spremenjenim glasom, se poklonil in odšel iz dvorane. Že je minula polunoči, družba je začela počasi zapuščati dvorano. »Topolković* ne bo«, je rekla Klara v skrbi, »lep zaročenec to ! To je sramota !« »Res je«, je potidila deklica, »ali nič za to. Ti veš, da ne ljubim. Ali jutri izvem ime modrega domina. Poj vi, mati ! Oče je sam.« (Pride še.) bilo to že zgodilo, ne bi bila naša država na bruseljski konferenci padla v past. Potem bi se f>:le koristi trozveze, toli proslavljene od strank na levici, tudi praktično izkazale in ne bi bila mogla naša »zvesta« zavcznica Nemčija v odločilnem trenutku pustiti nas na cedilu. Govornik je izrazil bojazen, d* po vsprejetju bruseljske konvencije sladkor iz sladkornega trsa izpodrine sladkor iz pese. PriporfK-al je, naj bi se izpodrivanje domačega sladkorja po trsnem oviralo vsaj toliko čas:t, dokler bi se z raznimi pripomočki povzdignil konsum t-ladkorja in bi se trgovina s sladkorjem mogla omejiti na domači trg. Bruseljska konvencija je ob danih razmerah nevsprejemijiva. Govornik je izrazil prepričanje, da bi se povečal konsum, ako bi se znižal davek na sladkor in je pozval fiianč-netra ministra, na' ne pusti, drže roki križem, da propade sladkorna industrija in pridelo vanje j»ese. Poročevalec dr. M e n g e r se je bavil z različnimi naziranji psedgovornikov o bruseljski konvencij« in izjavil, da je končna sodba o tej konvenciji do sedaj še nemogoča, iier bi biia prenagljena. < )dvračal je očitanje, da se je dala naša država prehvapiti od dogodkov ter je konstatira!, da se ista že od leta l*>8. sem bavi z vprašanjem o sladkorju. Govornik je priporočal, da se skliče en-keta vseli na sladkorni industriji interesiranih stanov, katera naj bi preštudirala bruseljsko konvencijo in bi razsodila, da-li je za našo državo koristno ali ne, pristopiti konvenciji ! Obžaloval je nadalje, da ni naša država poleg uradnikov odposlala tudi izkušenih industrijalcev na bruseljsko konferenco, kakor so to storile druge države ter je prijel do zaključka, da stojimo preti bojem, iz katerega ne iziđemo neranjeni. Vsakakor pa ni smeti popolnoma obupati. Govornik je izrekel nado, vsejedno znašalo škodo 50 do 60 milijonov kron, katera škoda bo tem občutnejša, ker korakamo k regulaciji valute. Naloga vlade bo sedaj, da popravi to škodo. Zbornica je vsprejela nato naslov »indi-rektii davki« ter zapričela razpravo o naslovu »sol in tobak«. Dobrote trozveze Prejeli smo: V brzojavkah o včerajšnji seji zbornice poslancev, v kateri so zaključili razpravo o krizi sladkorne industrije, čitam, da je C±h Mištalka ironi-ziral dobrote, ki nam jih donaša tro zveza na gospodarskem polju. Poročevalec Menger pa je obžaloval v svojem zaključnem govoru, da ni tudi Avstrija, kakor so storile druge dežele, na bruseljsko konferenco poleg izku-šenih uradnikov poslala strokovnjakov industrijalcev. To je gotovo zelo obžalovati. Ali to dejstvo, obžalovano od nemškega liberalca, kateremu je trozveza herzenssache, je ravno, ki podpira sodbo jk>s1. Maštalke o dobrotah, ki jih uživa Avstrija od trozveze ! Tu moram pa — oprostite gospod urednik — nekoliko korigirati mnenje uredništva »Klinosti«, ki je je nedavno izreklo o sodelovanju zastopnikov Avstrije na bruseljski konferenciji. »Edinost« je rekla, da je bilo na tej konferenciji varstvo avstrijskih interesov v — berolmskih rokah. To stoji, to je neop >rečno. Zato smo pa tudi tako imenitno pogoreli, da je med zastopniki sladkorne industrije na Češkem za-vihral vihar nevolje. »Kdino9t« pa je rekla tudi, da so zastopniki Avstrije igrali na rečeni konferenci le ulogo statistov. To pa ne odgovarja resnici. Jaz sem precej pridno sledil razpravam na bruseljski konferenci. Med zastopniki Avstrije in Nemčije je bilo razmerje tako intimno, da so bile povsem zbrisane meje med avstrijskimi in nemškimi interesi. Včasih je nagtopal nemški delegat, večinoma pa je prepuščal avstrijskemu, da je interese avstrijske države branil pointencijahv Bero-1 i n u. To je: ali je govoril Nemec, ali Avstrijec, branjeni so bili vedno le nemški interesi ! Sedaj bo umel vsakdo okolnost, obžalovano od liberalca Mengerja, zakaj da je Avstrija poslala na konferenco same birokrate in zakaj ne tudi strokovnjakov industrijalcev. V strokovnjaku, industrijalcu, bi bila ravno preintenzivna zavest, o nevarnosti, ki grozi avstrijski sladkorni industriji in tak mež ne bi se dal zlorabljati kakor slepo orodje berolinske gospodarske politike . . . ! Zato so v Berolinu bolj ugajali delegatje — poslušni birokratje! In kakor je njim ugajalo, tako se je moralo zgoditi v znamenju trozveze, alias: naše zavisnosti od Berolina ! ! Nemčija more neodvisno od trozveze tirati gospodarsko politiko, ki ubija naše gospodarske interese! In mi moramo molčati na to, pripoznavaje načelo, da politične zveze so povsem ločene od gospodarskih bojev med državami ! Mi pa moramo — ravno nasprotno — radi trozveze zanemarjati tudi svoje gospodarske koristi, kakor se je godilo na konferenci v Bruselj u na itričeč in ekla-tanten način. Take so dobrote od tr izveze : radi trozveze mora naša država ozlovoljevati večino lastnih državljanov, politično in narodno, Cehe in Poljake na severu, Slovence in Hrvate na jugu, in radi nje ne more svobodno in samostalno braniti lastnih gospodarskih interesov. M&djariki pium desiderium »Ma-gvarorszag« piše : »Z jako visokega mesta nam javljajo, da je kralj dal oster ukor Stadlerja radi pripombe, s katero je v protestu (radi afere zavoda sv. Jeronima) napal madjarsko vlado. Ker je to že drugo posvarilo, ki je je bojeviti cerkveni dostojanstvenik dobil v kratkem času, sodi se, da Stadler izvede konsekveucije !ter se umakne v kakov samostan!« Ne treba praviti, da je to le madjarski pium desiderium. Demisija laškega vojnega ministra. V včerajšaji seji laške komore je priobčil ministerski predsednik Zanardelli demisijo vojnega ministra Ponza di San Martino, katero demisijo je kralj vsprejel. Zbornica je to naznanilo vsprejela z največo hladnostjo. Vzrok demisiji je bil ta, da se je sploh nasprotovalo njegovim nacrtom. Interim vojnega ministerstva prevzame Morin in definitivni naslednik odstopi vsemu Ponza bržkone ne bo tako hitro imenovan. Tržaške vesti. Pri Čem smo ! Pišejo nam : Na razna vprašanja, prihajajoča od raznih strani o stadiju vprašanja podeljenja domovinske pravice, oziroma o usodi njihovih prošenj, naj damo tu par besed v pojasnilo, da nam ne bo treba odgovarjati posamično. Največe sitnosti nam delajo v tem vprašanju na magistratu, ker nam, oziroma našim strankam, še vedno vračajo vse slovensko pinane prošnje in to z opazko, da slovenski jezik — ni jezik slovenske delegacije ! Da-si je tako postopanje nezakonito in da-si smo se že večkrat obrnili do tukajšnje slavne c. kr. vlade s prošnjo in zahtevo, naj bi ista varovala ugled zakonov — se ni v tem pogledu ukrenilo še ničesar ! Na drugi strani nam tukajšnji centralni c. kr. redarstveni urad meče polena pod noge. Ako nam magistrat vraf-a prošnje po preteku 5—6 mesecev, pa nam, oziroma našim strankam imenovani redarstveni urad sploh ne izdaja potrebnih potrdil, da-si stranke čakajo že po 6—7 mesecev na rešitev dotičnih prošenj. Tu bo treba že spregovoriti reanejšo besedo, ako ne pomore ta — z a <1 n j i opomin. — C. kr. namestništvo neprenehoma pritiska na mestne organe, naj bi ti vršili svojo dolžnost — žal, da brezvspešno, ker nima nad magistratom potrebue avtoritete ! (Po cegavi krivdi? Ured.) Po enem letu in 4 mesecih je rešenih od tisočev vloženih prošenj — kaka stotina! To zavlačevanje pa se ne prakticira samo pri slovenskih prošnjah, ampak postopajo na isti način tudi z laškimi in nemškimi prošnjami. Izvzeti so iz tega zavlačevanja zopet le — to se umeje — Italijani iz knljestva! Za te in samo za te se radi potrudijo na našem magistratu ! Te dni smo imeli priliko ogledati si odgovor, ki ga je izdal naš slavni mestni urad nekemu našemu delavcu, kateri je svojecasno prosil za sprejetje mej občinarje mesta Trsta. Odbili so revežu prošnjo, s pretvezo, daje bil v letu 1895 — 16 dni v mestni bolnišnici in da je morali dežela Kranjska plačati stroške zanj! Zakon pa govori, da le oni, ki stalno prejema miloščine, je zgubil pravico do podeljenja domovi nstva. Je-li pa v tem, da je kedo obolel in šel v bolnišnico za kratkih 16 dai in da so te stroške plačali sanj tretji — je-li to stalna miloščina ?! Ali ni to marveč le iskanje dlake v jajcu? ! Na vsaki način hočemo povprašati više instance, kaj da mislijo o takih »miloščinah« ! Na naš poziv do vseh onih, ki so prejeli konečno rešitev vloženih prošenj, se je priglasilo šele 20 takih, ki so prejeli dekrete pripadništva. Od teh je zopet tretjina, katerim so na magistratu p i i m k e pokvarili!! Mi prosimo še enkrat vse one, ki imajo že v rokah dotične dekrete, naj prinesejo iste pokazat v podpisani urad, da bomo imeli potrebno kontrolo in da bomo mogli dotičnikom svetovati v slučaju, da so jim na magistratu pokvarili poštena slovenska imena ! Ker je mej našinci mnogo takih, ki so si dali napisati laške prošnje, katere jim je magistrat odbil in katere drže sedaj doma, naznanjamo, da se morejo priglasiti sedaj v podpisanem uradu, ki hoče iti na roko tudi njim da si izvojujejo domovinsko pravico! Jedno seveda treba: zadostiti morajo vsem zahtevam, ki jih stavlja zakon ! Imena že vsprejetih novih Tržačanov objavimo v kratkem. Urad politič. društva »Elinost«. Obupen boj domačega delavca proti konkurenci tujih priseljencev. Batalijoni i delavcev iz sosednjega kraljestva se množe dan na dan, od večera do jutra in od jutra ■ do večera. Kolikor niso že sami u si Ij i vi — saj ga menda ni kotička države, kamor ne bi bili že prodrli — pa jih semkaj še vabijo in kličejo. Naj je gruča teh nemilih gostov prišla z železnico ali s parnikom, nič ne boš opažal, da bi se kaj ozirala, povpraševala in poizvedovala, kakor dela sicer človek, ko je došel v neznane mu kraje. Takoj ti mora biti jasno, da so ti ljudje že dobro informirani, kam se jimje obrniti najprej! Naj so ti prišli s parnikom ali z železnico, ali peš : prva pot v našem mestu jih vodi na magistrat' A tu jih vsprejemljejo vsikdar kakor vspre-jemljemo človeka, o čegar prihodu smo bili že obveščen: od — prijateljske roke ! Tako se godi delavcu' iz kraljestva italijanskega v mestu tržaškem : stopil je s parnika na ifopno, se potrudil na magistrat in delo mu je zagotovljeno! Na magistratu dobivajo pismene nakaznice do tega ali onega od magistrata odvisnega zavoda ali podjetja. Če je število hkratu došlih veče, jih dele na več gruč, katere našlo v-ljajo nn več strani. Naslednjega dne so že vsi na varnem! A posledica? Nu, posledica je naravna, ta, da se mora število domačinov manjšati v isti meri, kakor narašča število italijanskih delavcev! To je občutna konkurenca domaČi delavski roki. In ker je trajna in rastoča, je tudi ubijalna ! Mi hočemo abstrahirati tu od vseh državnili in narodno-političnih motivov, da-si krvavimo tudi na to stran vsled permaaentne invazije elementov iz Italije. Mi pravimo tu le, a iz polne zavesti : ako bodo merodajni činitelji se nekoliko časa vztrajali v svoji brezbrižnosti, v svoji indo-lenci, ali, recimo, v svojen neuvaževanju vspričo neprestane invazije italijanskih delavcev, navstane jim tu gospodarsko-socijalna kalamiteta, ki jim bo delala skrbi tembolj, ker so take kalamitete običajno spremljane od drugih jako neljubih pojavov. Merodajni Činitelji ne bodo mogli govoriti, da ni bilo svarilnih glasov in tudi vid-nik simptomov, ki so jih opozarjali še o pravem času. Takov resen, značilen simptom smo omenili že včeraj. Ogorčenje med delavci-doma-Čini na tlaku govori glasneje, nego bi mogli govoriti mi. Će so se ti siromaki vzdramili iz tistega hipnotičnega stanja, v katerem jih je vzdrževala narkoza signorov na magistratu, potem imamo zanesljivo znamenje, da že trka na vrata — sila ! O razburjenju, ki je zavladalo med temi trpini proti italijanskim delavcem smo prejeli naslednje vrst;ce : »Med delavskimi sloji tržaškimi jih menda ni večih trpinov, nego so oni okoličani, ki si služijo kruh na tržaškem tlaku. Težko, ubijalno je že njihovo delo, da velja o njih v polni meri beseda, da si morajo krvavo služiti svoj kruh. A siromaki niso primorani biti le telesni, ampak morajo biti tudi duševni težaki, narodni in politični sužnji. V dušo me je peklo o zadnjih držav-nozborskih volitvah, ko sem videl, kako so ti duševni tlačani sopeli na agitacijah za H;r-tisa in Mauronerja. Slepi in gluhi so bili za vse opomine od strani lastnih jim in dobro želečih jim bratov. Vse je bilo zastonj. Sedaj še le sprevidevajo, kaki prijatelji so jim oni, za katere so šli v boj proti lastnim bratom ! Sedaj čutijo na lastni koži, ko jim jež, katerega jim ista družba Hortisev in Maurouer-jev importira v obliki italijanskih delavcev, daje bolj in bolj občutiti svojo ostrino in jih iztiskuje iz enega varnega zakotja za drugim. Nemili gostje, ki jih signori na magistratu vabijo in kličejo pod tržaško streho, postajajo predrzneji in predrzneji, oblastneji in oblastneji in postajajo neprijetni istotako tudi onim, ki so v svoji slepoti služili zaščitnikom teh nemilih gostov. Tudi n a j v e č a u d a-nost do magistratne gospode ne obvaruje okoličanskega delavca pred konkurenco italijanskih delavcev. Kjer se pričenja interes regnicola, tam se ne h uje vsaka obzirnost gospode tudi do n a j p o s 1 u š n e j i h jim okoličanov! A da okoličanski delavec, brez razlike, kateri stranki pripada, ni še strt popolnoma, ima se zahvaliti le superijornosti svojih žu-Ijavih, težkemu delu doraslih pesti ! Delavci-domačini na trž. tlaku to, kakor se zdi, jeli odpirati oči in vspričo nevarnosti, ki jim preti od regnicolov, kakor da je zažarela v njih neka energija in neko — sa molj u bje. Kolikor sem informiran jaz, je bil njihov nastop te dni na magistratu tako energičen, da ne bi bil nikdar pričakoval od njih kaj ta-cega. Svoji jezi in — svojim zahtevam so dajati tako krepkega izraza, da je imponiralo. Zdi se, da bi bili pripravljeni sedaj, skupno se svojimi narodnimi brati braniti vsaj svoje gmotne koristi.! YT tem enem vsaj soglašajo danes okoličani obeh taborov: proč s konkurencijo regnieolov z naših javnih, izlaeti pa občinskih del ! Spoznanje jim pravi sedaj, da niso imeli prijateljev tam, kjer so mislili, da jih imajo ! In to prepričanje naj bi se razširilo vsevprek ! Jedini resni prijatelj in zaščitnik našemu okoličanu more biti — združenje v trdno falango ! Svojca kličite na pomoč! Zato pa me je osupnilo, ko sem čul, de so delavci na tlaku pozvali tudi — Ueekarja, da bi posredoval za njih na magistratu ! Kaka slepota, kaka najivnost! Ucekar je v notoričnih tesnih zvezah s camorro in isti Ut-ekar je bil izjavil javno, na shodu, da ljubi Italijane s podvojeno silo! Kako morete torej pričakovati od njega, da resno nastopi proti magistratu tržaškemu in proti regnicolom ? ! Prvo mu za-branjujejo — zveze, drugo mu zabranjuje italijansko srcc ! Mož je šel na magistrat radi delavcev na tlaku, toliko — previden je že. Delavci pa so dobili od njegove poti na magistrat malo peska v oči! Naši okoličanski delavci se morajo organizirati, ali organizirati se morajo sami, na podlagi stare tradicijonalne vzajemnosti okoličanov, ki je bila vsikdar v obrambo vseh koristi njihovih in k a t e r i s e i m a m o tudi z a h v a-1 i t i, d a s i j e naša okolica ohranila svojo narodno in d ivi d u-v a 1 n o s t. Tistim našim okoličanom, ki so slepo iskali sreče po krivih in zgrešenih potih, kličem, da se tudi njim, ako se ne spametujejo, uresniči rek : kdor noče imeti brata za brata, ima ptujea za gospodarja !« Opomin. Iz delavskih krogov smo prejeli: Naše delavstvo se pripravlja na praznova-! nje 1. majnika. O tej priliki bi se moglo pripetiti, da pride tu pa tam do kakega, pa bilo tudi malega kontrastiranja ali neredov. Ker ljubimo svoje tovariše-delavce, izlasti pa našince, in ne bi hoteli, da bi kdo istih brez potrebe zašel v morebitne neprijetnosti, prosimo jih, naj bodo previdni! Skrajno previdnost pa je priporočati onim, ki so odgovorni za svoje rodbine. Delavski praznik Daj bo letos res praznik i n n e dan novih nesreč!! Arstrijska vlacla in irredenta. »Politik« pravi, da načinu, kakor avstrijska vlada postopa z italijansko iredento, ni odrekati humorja. In prav ima! Danes razpušča lokalna oblast ginnast:co s tem imeuom, in v hipu snujejo lrredentovci isto ginnastieo z drugačnim imenom ; jutri razpušča oblast to poslednjo ginnastieo in v hipu snujejo irre-dentovci isto ginnastieo z onim prejšnjim imenom. Namestništvo zopet noče odobriti pravil, ker dobro ve, da nova ginnastica je ista kakor j« bila ona pod prvim in drugim imenom. Irredenta rekurira in ministerstvo razveljavlja prepoved svoje- podrejene tržaške oblasti in ginnastioa št. 1, - in 3 je zopet j K) konci. »Politik« piše namreč: »Ak> bo societa zopet raspuščena radi irredentietičnih ten-dencij, |>otera jej bo sledila unione, in če bo unione razpuščena, pa pride zopet soeieia in tako dalje sine gratia in infiaitnm. Da pa humor dobi svoj višek, debatirajo v i tal i-janskem parlamentu z resnimi obrazi o tlačenju italijanskega življa v tistem tonu, kakor se n. pr. govori o Bolgarih ali Srbih v Makedoniji ali Starosrbiji ! Da, italijanska vlada je celo naložila svojemu konzulu v Trstu, naj neko sodno odločbo revidira, da li je pravična, nekako tako, kakor delajo vnanje vlasti v — Turčiji ! Ali niso to jako razveseljivi odnošaji ? !« Prvi majtlik. »Tipografično društvo tržaško« nam je prijavilo nastopno resolucijo : »Delavci-tipografi, zbrani po določila j? '2. zakona o združevanju, so, vsprejemši na znanje soglasni sklep svojih tovarišev za praznovanje prvega majnika, sklenili, da je glede izdajanja vsakdanjih listov strogo držati se re 1-nega urnika dela toliko dne pred, kolikor dne po prvem majniku, zbok česar mora o d p a s t i izdaja listov, ki bi imeli iziti p opol u dne 1. majnika ali v j utro našle d njega dne. Sklenivši to resolucijo so tipografi bili na stališča, da v manifestaciji 1. majnika se mora izražati splošna astenzija od dela, ki je edini Jama telovadba »Tržaškega Sokola«. Na razna vprašanja, kako da je to, da je bilo najprej naznanjeno, da bo javna telovadba dne 4. maja v Barkovljah, potem pa pri sv. Ivanu in slednjič zopet v Barkovljah, odgovarja društvo, da se je godilo tako vsled tega, ker je barkovljanska »Adrija« tudi za 4. maja naznanila drugo predstavo »Lepe Vide«, prezrši bržkone, da je »Sokol« že davno prej objavil javno telovadbo istotam in za ieti dan. Ker pa je »Adrija« kasmje blagohotno odložila svojo predstavo, se je »Sokol« odločil zopet za Barkovlje, ker so tu veči prostori in se je bil že pogod;I za vojaški orkester. Javna telovadba >Tržaškega Sokola« v Barkovljah. Kakor je bilo že na kratko objavljeno, priredi »Tržaški Sokol« v nedeljo dne 4. maja javno telovadbo na vrtu bar-kovljanskega »Narodnega doma«. Na tem letošnjem prvem nastopu bo sodeloval p o-polni vojaški orkester 97. pešp. in pa novi tržaški kvartet, ki je na zadnjem koncertu »Slovanske čitalnice« kar presenetil občinstvo se svojim krasnim petjem. Za ta nastop dičnega našega »Sokola« vlada med mestnim in okoličanskim občinstvom veliko zanimanje in je gotovo, da se zl>erejo v nedeljo v Barkovljah vsi narodni sloji, da pozdrave »Sokola« na prvem le- mora priti za Slovence do ugodnega odloka. Ali: dol' z dosedanjim nemškim švindelnom, z nemškim slabim gospodarstvom in z nemškim terorizmom ! — ali administrativno ločenjejužne Štajerske! V zadnjem slučaju more biti Slovencem seveda Čisto vsejedno, če Be bankerot najbolj nemškega mesta Gradca odloži še nekoliko po bankerotu nemškega dela Štajerske. Rečeni list meni, da bi bilo ob takih okolnostih za slovenske poslance jako vabljivo, da vstopijo zopet v deželni zbor, sicer pa izjavlja, da bo sklep dež. poslancev glede taktike odločilen tuli zanj in di se bo istemu pokoril. met tej manifestaciji !« tošnjem izletu. Slavnost se bo vršila po sle-pred- dečem VBporedu : 1. Uvodna koračnica, crkesver. 2. Vsled tega sklepa stavcev tudi »Edi- Eilenberg : »Igranje barv«, orkester. 3. V. nost« ne izide dne 1. majnika. V odškodnino Parma-Patzke : Koračnica iz »Rokovnjačev«, pa iz'iamo jutršnjo številko z jako pomnoženo orkester. 4. Telovadba: a) Proste vaje z or-vsebino in opozarjamo že danes na obširen, kestrom ; b) Telovadba na krogih, proizva-velezauimiv in aktuvelen članek pod zaglav- jajo d e 5 k i od 5 do 7 let; c) Telovadba ljem »Celje pa narodna čast« na bradlji in drogu, izvaja druga vrsta; Istotako priobčimo jutri prvi oddelek e) Telovadba na drogu in bradlji, telovadijo članka »Finis....!«, v katerem odličen rojak gojenci: d) Uzorna telovadba na drogu naš, živeč v tujini, razvija svoje misli o političnih dogodkih v državi in na zunaj. Zsubljeno — najdeno. Za odrom v gledališču Armonia« našel se je na nedeljski predstavi mešnjiček z denarjem. Lastnik ga lahko dvigne pri tajniku »Dramatičnega društva c. Drobne vesti. Rešitev j a d r e -n i c e. Nekoliko pred pel u nočjo od nedtlie do ponedeljka zapazili so čuvaji na svetilniku. da je neka jadrenica obtičala na skalovju, ki je obloženo okoli svetilnika. Pozneje se je doznalo, da je bila to grška ladija iGeorges«. Od silne burje razburkano morje je bilo namreč odtrgalo ladijo od obrežja, kjer je bila privezana in jo vrglo na skalovje. Čuvaji so takoj o tej nesreči telefonično obvestili pilote, kateri so prihiteli v velikem številu na lice mesta, kjer so ladijo začasno tičnem okraju koperskem ponehala, je c. kr. le povezali, da je niso valovi razbili; drugo jutro namestništvo z objavo od dne 1. februvarija t. j. včeraj zjutraj pa so se piloti povrnili še 1902 št. 301S razveljavilo prepoved, izdano v večjem stevi'u na parniku »Audax«, kate- za politični Koper glede uvažanja in izva-remu je prišel na pomoč tiuii Llovdov parnik žanja živih prešičev ter obdržavanja semnjev »Pluto«. Po dolgotrajnem in trudapolnem s prašiči, delu se je slednjič pilotom vendar posrečilo, in bradlji, izvaja prva vrsta. o. Titi: »Slovanska ouvertura«, orkester. 6. %* »Kitica slovenskih pesmij«, možki četverospev. 7. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«, orkester. 8. Kitica narodnih pesmij, možki četverospev. 9. Conrad : »Hrvatski potpouri«, orkester. 10. Gervais : »Valentina«, valček, orkester. Svobodna zabava. Začetek ob 41/* uri popoludne. Vstopnina 60 st. za osebo; členi v sokolski obleki so vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena odloži se javna telovadba na četrtek, dne 8. maja tek. leta. Vesti iz ostale Primorske. X Ker je kn» med prašiči v poli- da so okoli j>oludne spravili jadrenico »Geor-gee iz skalovja zopet v morje. Tajnosten slučaj.. Pred tednem je prišla k Mariji Mlak, stanujoči v ulici židovskih šol št. neka nepoznana, kakih 35 let srara ženska, katera jo je naprosila, naj Vesti iz Kranjske. * 4 ob na gnojišča. V (Jeseni k u pri Dobu je minolo soboto umrl neki Matija Marinček. Bil je slaboumen in zato ga njegov oče Franc ni mogel trpeti. Ljudje pri- jej samo za jedno uro povaruje neko 3-letno povedujejo čudne reči, kako je lastni oče deklico. Mlak je blagovoljno ustregla tej ! ravnal s svojim nesrečnim sinom. Matija je pri šnji, a še danes zastonj čaka, da bi prišla bil že leto dni bolan, toda po zimi in po leti nepoznana žena zopet po deklico. Deklica go- je moral ležati zunaj na kupu gioja, ali pa vori samo nekaj besed in ne zna povedati, j v hlevu pod jaslimi. Vsled mraza in nesnage je bil ves njegov život pokrit z ranami in oteklinami. OSe mu ni hotel dajati niti jesti več, pa tudi drugim, katerim se je siromak smilil, ni pustil, da bi mu prinašal: jedila, hoteČ se ga čimprej iznebiti. Ljudje so zelo ogorčeni nad brezsr^nostjo takega »očeta«. ne ne čegava je, ne od kje je. Mrak je stvar naznanila policiji. Dražbe premičnin. V sredo, dne 30. aprila ob 10. uri predpoludns se bodo vslei naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Media 45^, kamen: ulica Bacchi 11 hišna oprava: Greta 274, h:šaa oprava. — Skedenj 158, voz, konji in kočija ; ul. delle Legaa G, hišna oprava, ob 11. uri predpo-ludne. Vremenski Testni k. Včeraj: topi >n er ob 7. uri zjutraj 13. ob 2. uri popolnd • 0.3— C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 755.9 — Danes plima ob —.— predp. in ob 4.19 pop.; oeeka ob S 41 p red polu d n« in ob —.—-popoiudne. Društvene vesti. »Delavsko podporno društvo«. Pred-sedništvo imenovanega društva nam javlja, da prihodnji četrtek ne bo odborove seje. Ista se bo vršila dan pozneje :>eiek ob navadni uri. Vesti iz Štajerske. — Deželno in mestno gospodarstvo Deželni zbor štajerski bo imel razpravljati o posojilu 14 milijonov, ki ga hoče najeti mesto graško in za katero naj bi dežela prevzela garancijo. Mesto graško je zaš'o namreč v velike stisko in zadrego, ker ima približno tako gospodarstvo, kakordaje imamo na občini v — Trstu ! < Vo posamični nem ški ebč. za stopi se oglašajo proti temu, da bi dežela prevzela garancijo. Kamo li da bi se Slovenci ne uprli z nogami in rokami!! Ako bi imeli nemški poslanci — pravi »Sudste-ierisehe Presse« — le sled dolžnosti do svojih to je, v j volilcev, ne bi mogli pritrditi sedanjemu slabemu gospodarstvu v Građen. Vsa kako pa Brzojavna poročila. Cesar Fran Josip pri snltaHu. CARIGRAD 29. (B.) Cesar Fran Josip je izrekel sultanu telegrafi 5a i m potom zahvalo na gostoljubnosti, katere je bila deležna njegova unukinja kneginja VVindisehgraet, ter je zagotovil sultanu o svojem nespremenjenem prijateljstvu. Državni zbor. DUNAJ 29. (B.) Zbornica poslancev. Poslanec Bennati in tovariši interpelirajo ministra za trgovino radi vsprejetja kurza za praktično paroplovstvo v učui načrt navtičnih šol. Poslane« dr. Ferri in tovariši se pritožujejo v interpelaciji do min:ster*kega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari radi konfiskac je neke brošure, ki j^. je izdal v Ljubljani bivši poslanec v hrvatskem saboru, Franjo Potočnjak, pod naslovom »Iz dežeie brezpravja in demoralizacije« ali »Namestnik kralja — prost slepar.« In terpelantje povdarjajo, da kompetentae sodne oblasti niso imele prgovora proti tej brošuri, dočim sr» policijske oblasti v Ljubljani odredile konfiskacijo toiiko hrvatske kolikor nemške izdaje. Interpelantje reproducirajo besedilo vse rošure. Posl. Perathoner in tovariši interpelirajo ministra za nauk in bogoČastje radi postopanja dekana Inama v Pergenu nasproti šolskim otrokom v nemški ljudski šoli v Eichleitu, katere da sili rabiti italijanski jezik. Posl. Biankini in tovariši zahtevajo v interpelaciji, naj finančni minister povspešuje industrijo morske soli v Dalmaciji. DUNAJ 29. (B) Zbornica nadaljuje razpravo o naslovu »sol in tobak«. Poslanec Bennati je govoril o neugodnem položenju industrije morske soli ter je podpiral resolucijo odseka, tičočo se pridobivanja morske soli v Istri in v Dalmaciji. Predlagal je resolucijo za povišanje kupne cene ter soli, govoril jeo neugodnem položenj-u delavcev v solinah v Piranu in Kopru ter povdarjal, da treba tu hitre pomeči, ker se že pojavlja občutno pomanjkanje na delavc h in preti rečeni iodu -striji poguba. Poročevalec Robič je izjavil, da Be more le pridružiti hvali, ki sojo izrekali razni go-vorniki upravi monopola, izlasti glede bolj -šsnja materijalnega položaja delavcev. Naslov je bil nato vsprejet. K naslovu »kolki, takse in pristojbine« je govoril posl. Binder, ki je razpravljal o potrebi reforme zakona o pristojbinah, zlasti pa nove uravnave zapuščinskih pristojbin. — Povdarjal je kakor krivično, da se uradnikom en del njihovih plač jemlje zopet v obliki taks. Rečeni naslov je bil vsprejet po kratki debati. V razpravo je prišel naslov »mitnice.« Seja traja dalje. Dunajsko posojilo. DUNAJ 29. (B) Na tukajšnjih mestih za podpisovanje novega 4°/o dunajskega investicijskega posojila bo danes kmalu po začetku subskripcije zaprli ograje, ker je po prijavah na tukajšnjem trgu samem razpisani znesek 100 milijonov kron že večkrat pod« pisan. BEROLIN 29. (B.) Današnja subskrip-cija na 4°/0 dunajsko investicijsko posojilo je bila takoj po otvoritvi zopet zaključena, ker je veliko več podpisanega, nego znaša posojilo. Iz bavarske zbornice. MONAKO VO 29. (B) Zbornica poslancev je vsprejela po večtedenskem posvetovanju zakon o šolskem proračunu in sicer z 81 proti 70 glasom. »Za« so glasovali centrum in posl. Beckh iz svobodne zveae, »proti« liberalci, socijalni demokrati in svobodna zveza. Umrl slavni urednik. BRNO 29. (B) Umirovljeni glavni urednik uradne »Brunner Zaitung«, Henrik Jurij Sebindler, je danes umrl. Vojna v južni Afriki. LONDON 29. (B) »Dail.v Teldgraph« javlja iz Pretorije dne 27. t. m.: Komandi v Utrechtu in Vrvheitu *>ti imeli prošlega tedna zborovanja, katerih so se udeležili tudi Louis Botha in drugi voditelji Barov. Na zborovanjih se je pojavila močna struja v prilog miru. Zborovanj:! niso bila nadlego-vana od angležkih čet. Molče dogovorjeno premirje v tem okraju poteče jutri. Ruski minister Pleve na potovanju. HARKOV 29. (B) Minister za vnanje stvari Pleve je včeraj iz Moskve dospel semkaj in je odpotoval v Pulta vo. Izjava. Jaz podpisani obžalujem in preklicujem razžaljive besede, ki sem jih bil izrekel proti g. Ignacu Tance dne 31. marc.i t. 1. v njegovi gostilni v Nabrežini. % Jožef Pertot, občinski redar. PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nlkih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 60 stotink. UHUMMUUUHKXXXXXK X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X Jg z omejenim jamstvom JJ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zaloio pohištva X n n X X x iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X varn v Solkanu in Gorici X Antona Černigoj-a * Katera se nahaja ▼ Trato, Via Piazsa vecchia X (Rosario) it. 1. X <■• desni straal cerkve st. Petra). X X Konkareioa nsmogoia, kar J« blago J X li prve roko. X XXXXXXXXXXXXXXXX I Kontoaristinjo zmožno slovenščine in italijanščine išče: v 1 Prva kranjska tovarna t-Steni 11 Znider-šič & Valenčič v II. Bistrici. Pozor na ta užig na zamašku T T T elikanska rastava pohištva in { tapecarij. Izvenredno ugodne 2 u U U cene. %C i VILJEM DALLA TO URE S v Trata, trg Giovanni 5. (Palača Diaoa.) ♦ MoJe pohištvo donesesre&o. ■ ■ • <& & ^ Aleksander Len Miiizii Prva la a^J večja tovarna pohištva ^ |r\ vseh vrst. ^ (I-«t TRST (a-& ^ TOVARNA: | ZALOOK; © VtajMa, | Piazzajlosarl* iti g) vogal Via (Šolsko poslopje) la Via Rlbarfe it 21 ^ Telefon St. 670. -MOM- VeUk Isbor tapecarij, zrcal In slik. I*-vrifasje aaioCb« tadi po posebnih učitlL OttM brM konkortno«. ILOITIOTAH CIIIK ZAST0I1 II FUIKO đ __ Predmeti postavio se na pat obroci & ali železnico franteo, S0 (90&S(S(S93(S0@IS9^k9tU flJlikovaii z dvemf zlatimi iit bro- iiastiiiit kolajnam t Fran Hla?aty ulica Ginlia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzoren izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via del I o Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpsani prporoca I. vrse istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Kro^ljišSe. Svojim r.»jakom se toplo jwipo roda Fran Benčid, krčmar. prodajalnica {zgotovljenih oblek = „Alla cM Hi Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KAUiSCH mm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo p e r i 1 a za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo p*» meri. paglianovo mazilo (sirup) • o o • o 00 00 e o o 00 00 00 XttttXXKXKXXXKXXXK*XXKKXXXXX*KXX*X XXXXXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxxxxxxx za csveženje in čiščenje krvi prof. ZSrnesta* Pagfliano nečak pokojnega profesorja Hiercoima P&gliano je bilo predloženo zdravstvenem \odslvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na naredni isrmaccvtiini razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi it,00 z zlatimi kolajnami. ■V Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hi^roiuma P;glmm> izključno pravico postopati proti vsaki mur, ki bi ra>pečaval ponarejanja, ur je <>i> jfdnrm prisodil tvrdki v^e eodne trfške in odvetniške luške j»ro\zn cen«1 do 1< ta 1S97. Jvaš.s rup je ravno ifrt<, koj<-ga je i>umil IS.'iH. pok. naš stric prof. Hieronim P:igliano ler h'animo njegove irne r« cepte. s kojimi ee je dokazala resnica. Vri ti dokumenti ki so p sani z lmgovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poz;vlj-mo vsakrgar. da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdih in razkrili br*»y*'o«»i»e Isiži gotovih špekulantov. Zgoraj ozmčene listine 7amore si vsakdo ogledat'. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno i*d)* p" p«.i.*nk*ju tek». ^^ . .--jua- o nl(1 brez peg. Solnčne pege ^/koican,«.. rezavi.i 1» bruhanju. gn> nvt. Č tone.ca d gra.. Odpravi vsak Z upo- in prenapeti želodec, zasliieoje, naval kr»i 4 I rabo i 91* Hena 3 » gl»»i (kongesiije), CreTesne bolezni, ka«e!j »--7 J. T« prue bolest., potem zobne l.olečine, gliste, zlatenico SLfLL • • • • • i-—o««— _ ŽIVOTNI BALZAM ▼red ANTI RHEUNIN- MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. lončići gld. 3 -0 poštnino vn»co cn o UJ E 05 g ^ 15 <_ 1 l Amalija t Italija TRST. - ul. Malcanton 4. - TRST. Velik izbor pohištva, ta peca rij. ogle- dal in okvirjev po nizkih cenah. Ne boji se kon kurent e ! L NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO. Posojila proti povrnitvi v 7 in |><>l letih vdoh£ e. kr. častniptvo, vlatlni, mestni in železniški uradniki ter vdove kak««r tuo jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razj>ošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko Priporoča se pri najsolidnejšem delu in » zmernimi cenan. i. Spoštovane slovenske ospoUmje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetodijevo cikorijo. Jakob Kosmerlj TRST ulica ss. Martin Štv. 16 nasproti Komando Kazine. TRGOVINA ^c Jestvin in kolonijalnesra blasra. dflilcite« in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici B&stionc Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Pr |v»ročam se p. i». občinstvu in seno najudanejči Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Fran Wilhelm°v odvajajoči od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja »EDSKECHEN (Spodnje avstrijsko.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. avst. vel j. „AMio le Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refoSk .... „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. D užinara se pošilja na dom od 10 litrOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., crno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. IVAN KRZE Trst. — Piazza S. Ciiovanni št. C. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kleiij in mr ISTRSKI TERAN, H ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmarjem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza ti. Velikanski Izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. I Raznovrstna zaloga ogledal, in okvirjev. I tapecarij vseh vrst. ročnih kovrekov in i velikih kovčekov vseh vrst j>o načrtih železniž. Naročhe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od p osi 1 janje po železnici ali morju. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. Mar in izdelovalec fcap ** Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhov i ne in kaj) za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroeba se izvrši točno in po ugodnih cenah.