Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din SO'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176 Leto VII Celje, dne 18. septembra 1936 Štev. 19 Na grmado s peronosporo! 2e ponovno se ¡e opozarjalo, da je hmeljevina, ki ostane tudi še potem, ko je hmelj že obran, v nasadu, najboljše leglo najnevarnejše bolezni hmelja, peronospore. Na trtah, listih in morda neobra-mh kobulah se razvijajo namreč zimske klice peronospore, ki prezimijo potem v zemlji, odkoder se prihodnje leto bolezen zopet hitro širi po nasadu. Da čim bolj omejimo, če ne že popolnoma preprečimo to nevarno bolezen, bi torej vsekakor bilo nujno potrebno, da vso hmeljevino takoj po obiranju porežemo in sežgemo. Toda to ni tako enostavno, ker je treba to zadevo presojati tudi še z drugega vidika. Znano je namreč, da rastlina tudi še potem, ko smo hmelj že obrali, črpa hrano iz zemlje in jo asimilira. Med vegetacijo je rastlina vso hrano porabila le za tvorbo trt, listja in kobul ter je korenika zelo oslabela. Po obiranju pa roma hrana nazaj v koreniko in tvori tamkaj posebne bradavičaste odebline, kjer se kopiči rezervna hrana rastlini za prihodnje leto. Ako torej trt ne porežemo takoj po obiranju, temveč pustimo rastlino pravilno izzoreti, se korenika ojača in nakopiči znatne množine rezervne hrane, da prihodnje leto zopet lahko odžene bujne in krepke poganjke. Upravičeno se torej trdi, da pozno rezanje trt prištedi hmeljarju znaten del gnojenja. Če torej s tega vidika presojamo vprašanje, kdaj naj porežemo hmeljevino, je vsekakor bolj prav, da pustimo hmeljsko rastlino docela izzoreti ter porežemo trte šele v pozni jeseni, ko je listje že popolnoma ovenelo. Tako smo se torej znašli med dvema ognjema. Na eni strani nam grozi peronospora, če hmelje-vine takoj ne porežemo in sežgemo, če pa to storimo, nam grozi na drugi strani nevarnost, da Vzorčni sejem Hmeljarske zadruge v Žalcu nudi najboljšo priliko vsakemu hmeljarju, da po čim boljši ceni vnovči svoj pridelek, pa tudi kupcu, da na najenostavnejši način čim hitreje in ceneje nakupi potrebne količine hmelja. bo korenika jako oslabela ter spomladi slabo odgnala in da bomo morali dobro gnojiti, da bomo dosegli zadovoljive pridelke. Kaj je torej storiti? Če imaš na izbiro dvoje zlo, boš izbral gotovo manjše. No in kot manjše zlo moramo smatrati oslabelo koreniko, ker pomanjkanje nakopičene rezervne hrane se da nadomestiti s pravilnim in izdatnim gnojenjem. Toda po dosedanjih izkušnjah sodeč, še tako popolno gnojenje le ne more biti enakovredno nadomestilo rezervni hram v koreniki. 7.ato si moramo pomagati drugače, da odvrnemo eno in drugo zlo, v kolikor je to mogoče. Pa tudi to gre. Največ rezervne hrane se kopiči v koreniki, dokler je listje še zeleno. Ko listje porumeni, je rezervna hrana v glavnem že v koreniki in zato trte lahko že porežemo. Prav tako se tudi zimske klice peronospore tvorijo na rastlini, dokler je še zelena, odpadejo pa in se raztrosijo po zemlji največ potem, ko se je rastlina že docela posušila. Iz tega sledi, da moramo hmeljske trte porezati in na mestu sežgati takoj, ko je listje docela porumenelo in še preden se je popolnoma posušilo. Hmeljarji, ne podcenjujmo nevarnosti peronospore! Čemu šestkrat in osemkrat škropiti, če pa tri- ali štirikratno škropljenje tudi lahko zadostuje! Seveda pa ne smemo peronospore gojiti na neporezani hmeljevini ter jo potem trositi po hmeljišču. Hmeljevina ni za steljo in grdo greši, kdor nastilja z njo. Hmeljevina je samo za v ogenj in kakor so v starih časih sežigali čarovnice, tako moramo tudi hmeljarji skrbno sežigali vso hmelje-vino ter se pri tem zavedati, da uničujemo s tem našo najhujšo sovražnico, peronosporo. Naj torej zaplapolajo kresovi ob naših hmeljiščih takoj, ko porumeni listje na hmeljskih trtah, in sežgimo vso hmeljevino, da nam prihodnje leto ne bo perono-spora skvarila našega pridelka! Kakor nekdaj čarovnice, sežgimo na grmadi peronosporo, da bomo tudi^ manjšimi stroški lahko pridelali gladko zeleno blago. Na delo torej, hmeljarji, ko bo čas, in to prav vsi brez izjeme! Pridelek hmelja 1936. Po zadnjih, kolikor mogoče natančnih cenit- vah bi bil letošnji pridelek hmelja v primeri z lan- skim v posameznih državah naslednji: 1936 1935 s t o tov Češkoslovaška . . . . . . 125.000 75.000 Nemčija . . . 97.500 108.500 Jugoslavija .... . . . 32.500 37.500 Poljska . . . 20.000 21.500 Francija . . . . . . . . 17.500 23.500 Belgija . . . 7.500 13.000 300.000 279.000 Anglija . . . 115.000 126.000 Amerika . . . 125.000 190.000 Ostale države . . . 15.000 15.000 Svetovni pridelek . . . 555.000 610.000 Svetovna potreba . . . 575.000 550.000 Kakor je iz navedenega razvidno, je pridelek žlahtnega hmelja letos za 21.000 stotov večji kakor lani, ker je Češkoslovaška pridelala celih 50.000 stotov več, dočim se je povsod drugod pridelalo manj. Obratno pa je letos celokupni svetovni pridelek za 55.000 stotov manjši kakor lani, ker je USA. pridelala celih 65.000 in tudi Anglija 11.000 stotov manj. 7. ozirom na to, da je svetovna poraba hmelja letos za kakih 25.000 stotov večja kakor lani, se vsekakor more računati, da bo ves letošnji pridelek šel lahko v denar. Cenitev pridelka je vedno težavna in nezanesljiva, zlasti, dokler še ni hmelj obran. Danes pa; ko je žlahtni hmelj že pod streho in se tudi ostali obira, moremo s precejšno gotovostjo računati, da je gornja cenitev precej točna. Prodajajte previdno in počasi! Zahtevajte naivišje dnevne cene! Slabše blago najprej preberite, da boste dražje prodali! J. Barih & sin: O hmelju 1935/36. V preteklem letu se o kakem popuščanju zaprek pri meddržavni izmenjavi blaga ne da govoriti; blago, ki ga ima posamezna država, se še vedno uničuje, ker ga druge države ne morejo dovolj visoko plačati ali dobaviti odgovarjajočega drugega blaga. Prometne omejitve pri izmenjavi blaga med državami so privedle ponekod do prave gospodarske vojne. Stalnost še obstoječih zlatih valut je nezanesljiva in s svojim kolebanjem vznemirja svetovni trg. Svetovna trgovina je glede obsega dosegla 76% stanja v letu 1929. V državah, kjer je že v prejšnjem letu produkcija piva nazadovala, je lani dalje padala, tako v Alžiru, Belgiji, Bolgariji, Franciji, Italiji, Litvi, Nizozemski, Avstriji, ČSR in Venezueli, poleg tega pa na novo še v Argentiniji, Danzingu, Poljski, San Salvadorju in v Švici, le v Jugoslaviji se je za malenkost dvignila. Obratno se je ponekod lani v primeru s predlani produkcija piva tudi znatno dvignila, in sicer v Boliviji za 45%, Braziliji 28%, Chile 30%, Kolumbiji 7%, Grčiji 13%, Veliki Britaniji 5%, Guatemali 37%, Japonski 8%, Irski 6%, Latviji 5%, Luksemburgu 3%, Mehiki 21 %, Novi Zelandiji 20%, Panami 47%, Peru 18%, južnoafriški liniji 14%, Švedski 4%, Španiji 8% in v Ogrski za 18%. Tudi v ostalih deželah se je produkcija piva večinoma nekoliko zvišala, tako zlasti v Ameriki (USA.) od 50,248.000 na 53,075.768 hi, kjer se tudi letos še stalno dviga. Svetovna produkcija piva je znašala v letu 1935 okroglo 191,100.000 hi proti 185,500.000 h! v letu 1934, porabilo pa se je lani za to 547.050 stotov hmelja proti 533.485 v letu 1934 ... (Dalje prihodnjič.) Razno. Izvoz hmelja iz CSR v Nemčijo je zopet zagotovljen, ker je podaljšan tozadevni dogovor, po katerem se nemška uvozna carina za hmelj iz ČSR zniža s 1-50 RM (21 din) na 0-70 RM (10 din) za kg. Zadel je v živo nekatere poziv v zadnji številki našega lista, da napravimo red, pa se sedaj nekaj pritožujejo nad izrazi, ki jih rabimo za izrodke solidne hmeljske trgovine. Pa nič zato! Več kot dovolj potrpežljiv je naš kmet ter hmeljar, pa mu zato nihče ne more zameriti, če tudi kako bolj robato zabrusi, kadar je mera res že do vrha polna. Urednik pa tega tudi ne sme preveč obrusiti in opiliti, ker bi sicer docela izginila vsa izvirnost. Sicer pa — kdor se ne čuti prizadetega, se ne razburja, kdor pa je prizadet, naj se ne razburja samo, temveč tudi poboljša, pa bo vse v redu. Hmeljarska poročila. Savinjska dolina: Z vnovčevanjem le- tošnjega hmelja se je tudi zadnjih štirinajst dni nadaljevalo v neomejenem obsegu in je dosedaj prodano iz prve roke že nad 70% pridelka. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje za res izbrano prvovrstno blago 25 — 26 din ter z napitnino vred tudi do 27 din, za prvovrstno 24—25 din, za dobro srednje 22—23 din, za srednje 19—21 din in za slabše do 18 din za kg. Zanimanje in povpraševanje je za vse vrste blaga, vendar je najboljše že bolj redko ter le še v prav čvrstih rokah. Vojvodina: Obiranje hmelja je splošno končano in letošnji pridelek se ceni le na kakih 10.000 stotov. V barvi brezhibno blago je bolj redko, ker je vprav zadnji čas pred obiranjem pridelek mnogo trpel na barvi. — Pri prav živahnem nakupovanju so se cene ustalile na 10—18 din za boljše in najboljše blago. Zadnje dni je postala kupčija nekoliko bolj mirna in je več zanimanja le za cenejše blago. Češkoslovaška: Obiranje je bilo v glavnem že v preteklem, splošno pa v tekočem tednu končano. Vreme je bilo h koncu precej neugodno, kar je zopet škodovalo kakovosti blaga. Računa se, da bo letošnji pridelek znašal vsaj 125.000 stotov. — Kupčija se je naglo razvila in je v žateškem okolišu prodano iz prve roke že nad 30% letošnjega pridelka. Cene so se v Zatcu zlasti za najboljše in v barvi res brezhibno blago učvrstile ter se plačuje sedaj 22—34 din za kg. Tudi v ostalih češkoslovaških okoliših je stalno precej zanimanja ter se plačuje v lišteku in Roudnici 14—24 din, za moravski hmelj v Tršicah pa 13—18 din za kg. Tendenca je zlasti za boljše in najboljše blago prav čvrsta, pa tudi za ostalo razmeroma živahna. Nemčija : Obiranje je v polnem teku in gre pri razmeroma ugodnem vremenu prav dobro od rok. Zgodnje vrste hmelja so že obrane in je pridelek glede kakovosti še precej zadovoljiv, nabralo pa se bo splošno manj kakor lani. — Kupčija se je že razvila in nakupovanje iz prve roke hitro napreduje. Kupujejo zlasti NHPD in trgovci, dočim pivovarne same ne posegajo toliko v kupčijo. Za domačo porabo se plačuje za Hallertau 56—70 din, Hersbruck 48 — 52 din, Spali 78 — 81 in Tettnang 70—80 din, za izvoz pa Hallertau 20—28 din ter Hersbruck in Baden 18—20 din za kg. Tendenca je za boljše in najboljše blago prav živahna, za ostalo pa bolj mirna. Francija: Obiranje je v polnem teku, vendar je blago radi neugodnega vremena porjavelo tako, da Me ponuialte pod nobenim Dogojem, da ne pokvarite cene! bo v barvi brezhibno prav redko. Pridelek bo precej manjši kakor lani in bo znašal predvidoma le kakih 18.000 stotov. — Kupčija polagoma pričenja in se v Alzaciji plačuje do 23 din za kg. Poljska: Obiranje je končano, vendar bo pri-' delek manjši kakor lani in znašal le kakih 20.000 stotov. Pridelek je glede kakovosti sicer zelo različen, vendar večina blaga zadovoljuje v barvi. — Kupčija se polagoma razvija in se pri sicer bolj mirni, vendar sorazmerno precej čvrsti tendenci plačuje za najboljše blago 17—24 din, boljše 14—17 din, srednje 10—14 din in za slabše do 10 din za kg. Belgija: Ker se je vreme zopet poslabšalo, se je peronospora močno razširila in povzročila prav znatno škodo. Računa se, da bo letošnji pridelek manjši kakor lani in znašal le kakih 8000 stotov. — Na tržišču je tendenca mirna in letošnji pridelek notira Pope-ringhe za oktober-november 13 din za kg. Anglija: V začetku tedna je pričelo splošno obiranje, ki pri še precej ugodnem vremenu dobro napreduje. Stanje nasadov je zelo različno, ponekod prav dobro in dugod tudi zelo slabo, vendar se splošno računa, da letošnji pridelek ne bo dosegel lanskega in znašal le kakih 115.000 stotov. — Tržišče je mirno in za starejši hmelj ni več zanimanja. Amerika: Obiranje je v polnem teku in gre pri ugodnem vremenu prav dobro od rok. Pridelek bo glede kakovosti zelo različen, glede množine pa bo znatno zaostajal za lanskim in znašal le kakih 125.000 stotov. — Tržišče je zopet bolj živahno in pri čvrsti zaključni tendenci notira domači hmelj letošnji 35 do 59 din, lanski 29—35 din, predlanski 11—25 din in starejši 15—17 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 52 do 70 din za kg. Največ se trži lanski Oregon, Sonorna in Yakima, za letošnji pridelek pa se kupčija še ni prav razvila, ker še ni dosti blaga na razpolago, pač pa je mnogo prodanega že vnaprej. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang) — 25% za doma .... 70 din Nemčija (Hallertau) za izvoz ....................27 din Amerika (Oregon) . . . ................39 din Češkoslovaška (Zateč) .......................34 din Jugoslavija (savinjski) .......................26 din Francija (alzaški) ...............................23 din Poljska (wolinjski)...............................22 din Belgija (Poperinghe)..............................14 din V nevarnosti je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagal denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar HR9KILNIC! DRflffSRE B9N091NE (prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) v CELJU, nasproti pošte. Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Nove vloge so takoj izplačljive. Ako znate varčevati • A A Ako znate računati ■ 9 I Ako znate primerjati • • • Ako hočete biti dobro postreženi potem kupujte razno manufakturno blago edino le v priznano solidni manufakturni trgovini VALENTIN HLADIN CELJE Prešernova 14 Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRAN I LNI C A (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju V novi, lastni palači registrovana zadruga z neomejeno zavezo na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice