ftMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 141- CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE, 17TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Jeklarne vabijo delavce nazaj Jeklarske kompanije dolžijo linijske delavce komunizma. — Boje se zaprtih delavnic. — Obljubu-jejo popolno protekcijo, če se zopet vrnejo na delo, brez pogodbe, seveda. ss- Cleveland, 0. — Včeraj sta je-klarni Republic Steel Corp. in Youngstown Sheet & Tube Co. izdali na vse svoje delavce oklic, v katerem podajati vzroke, zakaj da ne podpišeta pogodbe z zastopniki jeklarskih delavcev. Kompaniji poživljata delavce, naj se lepo mirno vrnejo na delo in obenem dolžita vodje unijskih delavcev komunizma. "če pogledamo pod površino tega spora," pravita kompaniji, "bomo videli, da glavni vzrok tega spora je vse kaj drugega, kot pa zahteva, da vodstvo tovarne dene svoje ime na pogodbo." "Vzrok, da hoče imeti CIO pismeno pogodbo," je rekel Tom Girdler, ravnatelj Republic tovarne, "je ta, ker taka pogodba bi bil prvi korak k zaprtim delavnicam in čekiranje unijskih in neunijskih delavcev. Girdler je nadalje rekel, da bi taka pismena pogodba pač vezala jeklarno, ne bi pa vezala CIO, kot se lahko to sodi po nje dosedanjem rekordu, ko se ni držala svojih pogodb in obljub, ki jih je dala pri drugih tovarnah. "Ali bi vi podpisali pogodbo s človekom," je nadalje izjava kompanij, "ki s kolcem udriha po glavi svojega soseda, brcne pismonoša iz vašega dvorišča, meče opeko skozi okna v vaš parlor?" "Republic tovarna," pravi Girdler, "je še vedno brez ugovora izpolnovala postave in storila vse v svoji moči, da se prepreči katerokoli nasilje. Ali naj se Republic jeklarna in nje uslužbenci podvržejo komunistični diktaturi in terorizmu CIO? Če hoče ostati Amerika svobodna dežela, potem je odgovor — Ne! Enako izjavo je podal tudi Frank Purnell, predsednik Youngstown Sheet & Tube Co. Oboroženi "vigilanti" se organizirajo po raznih mestih, da nastopijo proti štrajkarjem. Delavci trdijo, da so to kompanijski plačanci V krajih, kjer se vrše štrajki jeklarskih delavcev, so se začeli organizirati oboroženi "vigilan-ti" in meščani, da nastopijo proti štrajkarjem, zlasti piketnim stražam. ("Vigilant —< pomeni prostovoljnega stražnika, ki pravi, da hoče braniti lastnino in pravico ameriškega naroda). V Monroe, Mich, in v Johnstown, Pa. mestna administracija odprto podpira vigilante z izgovorom, da so se slednji organizirali samo zato, da preprečijo dohod v mesto gručam štrajkarjev iz drugih mest, ki bi napravili v mestu izgrede in širili terorizem. Vodje štrajkarjev pa izjavljajo obratno, da so ti vigilanti samo najeti plačanci jeklarskih kompanij in da je pri njih prav majhen odstotek delavcev. V Johnstownu je organiziral vigilante župan Daniel Shields, ki je opremil stotine meščanov s koli in pištolami, župan je izjavil, da bo še kakih 3,000 meščanov pripravljenih do petka, da bodo pri roki, če se bo izpolnila grožnja neorganiziranih delavcev, ki hočejo začeti z delom pri Cambria jeklarski tovarni. V Monroe, Mich, je župan Knaggs organiziral kakih 500 članov Ameriške legije in kakih 500 drugih meščanov, ki so oboroženi s puškami in pištolami. Ti hočejo braniti mesto pred "invazijo" štrajkarjev iz drugih mest. Druga mesta, kjer se več ali manj organizirajo vigilanti, so: Canton, Warren in Columbus, v Ohio. Pomenljiva je zlasti izjava protestan tovskega duhovna Throcpa v Columbusu, ki je načelnik ondotnih vigilantov, ki je rekel: "Mi čutimo, da delavec poskuša biti super-organizacija. če uspe, bo močnejši ko vlada." (Nekateri slovenski časopisi se radi pridružujejo mnenju prote-stantovskih duhovnov. Op. ured.). Delavci, ki niso na štrajku, prosijo kongres za pomoč Washington, D. C., 16. junija. — Bernard Wittennauer, delavec pri Youngstown Sheet & Tube Co., je danes govoril pred senatnim odsekom v imenu ne-štrajkujočih delavcev pri tej kompaniji in je prosil za protekcijo delavcev, ki bi šli radi na delo, a jim štrajkarji tega ne puste. Wittenmauer je rekel, da je samo kakih 500 delavcev glasovalo za štrajk, ki so vrgli z dela do 15,000 delavcev, ki se s štraj-kom ne strinjajo. Teh 15,000 delavcev ni hotelo s silo dobiti svojih pravic, ker niso hoteli prelivanja krvi. Taktika CIO v tem kraju da je tako brutalna, kakršne še ni videl v vsem svojem življenju kot livar. Wittenauer je bil na izpraševanju pred odsekom eno uro in pol in člani odseka so ga hoteli prisiliti, da bi priznal, da ga je v Washington poslala kompani-ja. Toda to je ponovno izjavljal. da je prišel v Washington na svojo lastno iniciativo in da je za vožnjo porabil svoje zadnje dolarje. Izpovedal pa je, da je član neodvisne tovarniške unije, o kateri pa ni mogel povedati, koliko članov da ima. "Prišel1 sem tukaj/' je rekq\ Wittenauer, ker sem uvidel potrebo, da senatni odsek izve resnično stališče delavcev pri tej kompaniji, kjer 500 oseb ustrahuje 15,000 delavcev." Odsek je vzel to pričevanje na znanje in nič drugega. Španske otroke vozijo v zavetje Bordeaux, Francija. — Danes so pripeljale tri ladje 5,310 otrok iz mesta Bilbao v Francijo, kjer bodo dobili zavetje, španski vladniki zastopniki so bili na krovu vsake ladje. Mornarji so pripovedovali, da so vkrcavali otroke na ladje med bombardiranjem napadajo sipa in Alojzija, v Kanadi sina Antona, v stari domovini pa ženo, dva sina in dve hčeri. Bodi dobremu očetu lahka domača gruda. mno senzacijo je povzročil včeraj samomor predsednika sovjetske republike Bele Rusije. Alexander Červiakov, 45 let star, predsednik najbolj zapad-ne republike v Rusiji, se je včeraj ustrelil. Nadalje se poroča, da je bilo ponoyno stotine oseb aretiranih, visokih in nizkih. Predno je šel Červiakov v smrt, je silovito obdolžil komunistično stranko radi preganjanja komunistov in radi neštevilnih smrtnih obsodb. Warren, Ohio, 16. junija. Te-lefonistinje v tem mestu, ki so zaštrajkale včeraj in tako povzročile novo breme Warrenu, ki trpi radi štrajka jeklarskih delavcev, so se včeraj vrnile na delo. 87 uslužbenk je bilo prizadetih. Dekleta so bila plačana 4Qc na uro. Nova lestvica jim prizna $1.00 na uro. Warren in okolica imata 10,400 telefonov. Družba bo prisiljena zvišati cene telefonu. Sinoči so se vsa dekleta vrnila na delo. Youngstown, Ohio, 17. junija. Governer Davey je začel z novimi prizadevanji, da spravi skupaj načelnike jeklarskih kompanij in unijske voditelje. Tom Girdler in Frank Purnell, eksekutivna uradnika Republic Steel Co. sta odgovorila včeraj governerju, da se danes ne bosta mogla posvetovati z njim, ker sta obljubila sestanek že drug je j toda v petek ali v soboto bosta najbrž pripravljena. —_—o-- Poroka slov. para V soboto se poročita v cerkvi sv. Jeronima Mr. Guy F. Wei-mer, 386 E. 149th St., in Miss Eleonor Florence Kastelic, hčerka družine John Kastelic, 383 E. 152d St. Tovarišica bo Miss Helen Pekol, tovariš pa Mr. Edward Pečjak. Po poroki se mladi par odpelje na obisk v New York. Naše čestitke! Letos bo mokro leto Vladni napovedovalec vremena, Ralph C. Mize v Clevelandu, trdi, da bo letos precej mokro leto in ne samo letos, ampak tudi prihodnji dve leti. Tako namreč bere v sončnih pegah. No, do-zdaj je še precej uganil, kajti letos je precej moče in naše jezero Erie je višje, kot je bilo kdaj v zadnjih desetih letih. Torej za farmerje bo ugodno, ampak pik-nikarji kikajo. izdal poročilo na deželo, da bo njegova administracija neumorno na delu na dalekosežnem programu, čeprav so nekateri poslanci trmasto na delu, da se zasedanje kongresa za ta termin kar najhitreje zaključi, čeprav bi bilo treba pri tem žrtvovati nekaj postav, ki so neizbežne. Načelnik Zed. držav je izjavil, da je glavni namen novega deala, da se podvigne nakupovalna moč ene tretjine naroda, ki je, kot je Roosevelt že ponovno trdil, slabo oblečena, slabo preživljana in da ima slabo streho nad seboj. Na novno razgovarjal včeraj in izdeloval podrobnosti za izvršitev tega programa. Podrobnosti tega programa bo zvedet narod potom časopisja ali potom radija. V tem je pa kongres, kot rečeno, na delu, da se kmalu zaključi zasedanje in da gredo poslanci na počitnice. Administracija bi pa še prej rada izsilila iz kongresa glasovanje o Roosevelto-vem programu glede vrhovnega sodišča;. Roosevelt bi rad videl, da bi zbornica glasovala o predlogu samem, ali pa da bi glasovala, da se ta predlog odloži. Kot znano, ima ta predlog sila na-tem svojem cilju se je predsed-jsprotnikov in prav nič se ne mo-nik že ponovno posvetoval s svo- re reči, če bo tukaj Roosevelt jimi svetovalci. O tem se je po-i zmagal ali ne. -o—-- 600,000 premogarjev bo stopilo v soboto v štrajk, je zagrozil John L. Lewisr če bodo premogovne družbe podpirale jeklarne Chicago, 111., 16. junija. — je še videla Amerika. Pojasnil John L. Lewis, predsednik pre- bo delavcem o današnjem položa-mogarske unije, je danes izja-' ju delavske stvari v deželi. vil, da bo poklical v soboto do -o- 600,000 premogarjev na štrajk, j Amerikanec—župan v če ne bodo premogovne družbe Šanghaju prenehale dostavljati jeklarskim j ganghaj, Kitajska. — Odvet-kompanijam, kjer se vrši danes nik Cornell S. Franklin, rojen v V Rusiji padajo nadaljne V 1 ((VVV • « zrtvev čiščenju Moskva, 15. junija. — V Sibiriji, v Amur okraju, je bilo danes ustreljenih 28 uradnikov in delavcev prekosibirske železnice, ki so bili obdolženi sabotaža in vohunstva v prid Japoncev. Prav tam je dala ruska vlada pred kratkim ustreliti 44 delavčev iz istega vzroka. S temi zadnjimi žrtvami je število ustreljenih v Sovjetiji naraslo na 102 v fceku enega samega meseca. In to so samo številke, ki jih je dala v javnost vlada. Koliko je pa še drugih, nihče ne ve. Moskovsko časopisje ni prineslo nobenega poročila o prvih 94 žrtvah, pač pa samo o umoru zadnjih osem generalov. Poročilo je prinesel samo časopis iz Kaborov-ska, ki je bil datiran od 4. junija. Ta je prinesel na zadnji strani kratko poročilo, da jih je bilo toliko in toliko ustreljenih radi sabotaže in vohunstva. Mrs. Roosevelt za španske otroke Washington, D. C. — Ko so časnikarji vprašali Mrs. Roosevelt, predsednikovo ženo, kaj ona misli o ideji za relif španskim otrokom, ki so postali žrtve civilne vojne, je rekla, da pač ne kaže, da bi se to otroke dopelja-lo v Ameriko. Ako bi jih dobili v to deželo, bi bilo njih staršem, če so še živi, nemogoče kdaj zopet najti svoje otroke. Če so pa postale sirote brez očeta in matere, je pa boljše, da se vzgoje kje v bližini njih rojstne domovine. Po mnenju Mrs. Roosevelt je edino, kar moremo storiti, če pomagamo z denarnimi prispevki, ki jih naj pošljemo v Francijo in Anglijo, kamor so te revčke odpeljali. štrajk, premoga. Organizacija unijskih premo- Zedinjenih državah, je bil izvoljen načelnikom mestne zborni- garjev je zaprla vse premogovni- J ee v šanghaju. Franklin se nate, ki jih operirajo Republic) haja na Daljnem vzhodu od leta 1914 in je bil poprej sedem let v Honolulu kot ameriški generalni pravdnik. --o-- Smrtna kosa Preminila je po devetdnevni bolezni v Lakeside bolnici Josefi-na Zuban, roj. Zorman, doma iz vasi Klenek, fara Slavina pri Postojni. V Ameriki je bivala 31 let. Tukaj zapušča žalujočega sina Alberta in brata Gregorja Zorman, v starem kraju pa dva brata in tri sestre. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9 :30 iz hiše žalosti, 10405 Way Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda. Naj bo ranjki lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje. Poroka V soboto se poročita v cerkvi sv. Vida Mr. Louis Petrovič, sin Mrs. Mary Petrovič, 1401 E. 39th St. in Miss Mary Zagorc iz Matua, O. Poročna maša bo ob devetih in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Steel Corp., Inland Steel Co., Youngstown Sheet & Tube in Bethlehem Steel Co. Unij ska organizacija je obvestila vse premogovne družbe v Zed. državah, da bo vsak premogovnik, ki bo pošiljal premog tem jeklarnam, takoj zaprt od unije, čeprav ima unija s temi družbami podpisano pogodbo o plači in delu, vendar bi jih v tem slučaju, morala zapreti, ker bi to zahteval dobrobit organiziranih delavcev v je-klarnah. Bittner, direktor SWOC v tukajšnjem okraju, je izjavil, da napreduje štrajk povsem povolj-no, obratno pa je danes izjavil J. L. Iiyland, manager Republic Steel Corp. v So. Chicagu, da tovarna obratuje 85 odstotno in da bodo danes začeli tudi v oddelku za žice s polno paro obratovati. Na delu je 1,500 delavcev. Danes zvečer bo govoril na delavskem shodu v Chicagu John .L. Lewis in govori se, da bo to eden največjih shodov, kar jih Španec "zaigral" Bilbao Paris, 16. junija. — Baški minister za narodno zdravje, Espi-nosa Orive, je izjavil na španskem poslaništvu, da je padel Bilbao radi izdajstva nekega baškega majorja, ki so ga nacionalisti podkupili. Ta major je nadzoroval obrambne okope pri Bilbao. Bil je pa strasten igralec in je vedno izgubljal velike vsote. To so vedeli nacionalisti in so ga podkupili z visokimi vsotami, da je dal napraviti slabe utrdbe, ki so hitro padle pri naskoku nacionalistov. Major je nato zbežal v Francovo armado. Minister je nadalje izjavil, da ima dokaze, da so tri nemške in ena belgijska ladja izkrcale veliko množino orožja in municije v Pasajesu, blizu San Sebastiana in to pred očmi angleških patruljnih rušilcev, ki tam križari-jo, da ne bi kdo dovažal orožja tej ali oni bojujoči se stranki. -o- Poroka slov. para V soboto 19. junija se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob devetih zjutraj, Miss Josephine Antonin, hčerka Mrs. Mary Antonin, 13530 As-pinwall Ave. in Mr. Frank Krivec, 919 Evangeline Rd. Prijatelji so vabljeni v cerkev. Obilo sreče v novem stanu! Himen V torek 22. junija se poročita v cerkvi sv. Štefana, na W. 52nd St. Miss Agnes Miklik, 4212 Cyril Ave. in Mr. Ralph Keppler, 1932 W, 52nd St. Poročna maša bo ob devetih in so prijatelji vabljeni, da prisostvujejo. Naše čestitke novemu paru! r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Clair Avenue _Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. __Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.8. and Canada, »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents. BESEDA IZ NARODA Članstvu društva Naš dom Zabaven večer v Maple Hts. št. 50 SDZ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 141, Thurs., June 17, 1937 Govorniki na javnih shodih V starodavnih časih so se naši očanci radi shajali ob sobotah zvečer ali pa ob nedeljah popoldne in so se na dolgo in široko pogovarjali o primitivnih problemih, ki so jih tedaj imeli, ker jim je bila višja izobrazbna še nepoznana in ker tudi govoriti niso smeli o vsem, o čemur bi radi povedali eno besedo, dve ali tri. Pravtaki so bili naši pionirji, ki so prihajali v Ameriko pred 50. leti. Težko delo v tovarnah združeno z dolgimi urami jim ni pripuščalo dovolj časa za javne shode, katerih v tedanjih letih sploh imeli nismo. Toda ob nedeljah pa so se radi shajali naši ljudje na domovih in govorili in govorili o različnih problemih. Iz takih pogovorov so se izcimile naše bratske organizacije, naša društva, naše cerkve, kulturna in druga narodna društva. Včasih je bilo na vsak način potrebno, da smo govorili in govorili ure in ure, da cele tedne in mesece, predno smo ukrenili nekaj, kar je držalo. Saj smo imeli tako malo časa od dneva do dneva, da smo si vse dopovedali. Delovne ure so bile dolge, problemi novi in težki za naš narod, in preden smo eden drugemu dopovedali, kaj prav za prav hočemo, so minuli meseci. Seje naših pionirjev so bile dolge in prežete z neštetimi debatami, zlasti pri podpornih društvih. Vsako malenkost, katero je imel eden ali drugi brat, je prinesel na sejo in o taki malenkosti se je obširno debatiralo. Potek časa nas je pa tudi v tej zadevi naučil marsikaj novega. Društvene seje pred 20. ali 30. leti so trajale tri, štiri, pet ur ali več. Največkrat se je mlatila prazna slama, toda navzoči so čutili, radi pomanjkanja faktov in boljših informacij, da morajo ostati na seji, dokler "zadeva ni rešena." In ko so leta odhajala v večnost in je začela mladina prihajati na seje, ko so se začeli problemi reševati bolj potom časopisja, potom izobrazbe in potom radia, tedaj so se skrajšale tudi naše društvene seje. Nihče ni rad na seji po tri, štiri ure. Pametni ljudje danes lahko razsodijo vsako zadevo v nekaj minutah. Izobrazba je prišla med nas potom časopisa, potom knjig, potom boljših šol in potom radia. In dočim so se društvene seje skrčile na uro in pol, k večjemu na dve uri, razven ako niso na vrsti letne volitve ali kak izredno važen problem, pa opazujemo, da imamo na naših javnih shodih še vedno govornike, ki na dolgo in široko razkladajo vse mogoče podrobnosti in malenkosti, in se redkokdaj držijo glavnega predmeta in stvarnosti, ki je narekovala sklicanje, shoda. Ponovno povdarjamo, da danes ni treba držati ljudi v dvoranah na javnih shodih več kot poldrugo uro, k večjemu dve uri. Pameten, razsoden človek bo ostal v dvorani za dve uri, toda kadar se prične dolgočastiti radi preštevilnih izvajanj, ki v največ slučajih niti ne spadajo k stvari, tedaj se začnejo umikati ljudje eden za drugim iz dvorane, in shod ter govorniki ne dosežejo svojega namena. V kredit našim ljudem danes je, da so precej razsodni in inteligentni, eni iz skušenj, ki so si jih pridobili tekom dolgega bivanja v Ameriki, drugi iz časopisov in radio oznanil. Govori v dvoranah, ki trajajo po štiri ure ali več, so zgubili pomen. Na javnih shodih bi moral predsedatelj shoda povedati točno in jasno, kaj je bil namen shoda. Potem je poklican glavni govornik, kateremu se pač mora dati pol ure časa, da temeljito razloži problem radi katerega je bil shod sklican. Glavnemu govorniku naj sledi pet ali šest drugih predstavnikov naroda, katerih nihče ne bi smel govoriti več kot pet, k večjemu deset minut. Toda teh pet ali deset minut bi moral vsak govornik vporabiti za jako temeljite točke. Dolgoveznosti danes nihče ne posluša. "Bodimo stvarni in jedrnati ter kratki v naših govorih," je rekel predsednik Roosevelt, "in ljudje vas bodo vselej z zanimanjem poslušali." Isto velja tudi za razne prireditve, bankete, igre, itd. Odmori med dejanji iger so mnogokrat po pol ure, na banketih se pojavi trop govorečih komarjev, ki štiri ali pet ur, zbadajo z več ali manj neslanimi govori občinstvo Ni čuda lmaju P'lacalo> ostali Pa blagovo-da je težko pripraviti danes človeka na banket ali shod. ' llte vzetl to na znanje- Bodimo kratki v besedah, dolgi v razumu, vpoštevaj-mo, da nihče rad ne sedi zaprt med štirimi stenami dolge ure in posluša stvari, ki ga ne zanimajo. Naši shodi in druge prireditve bodo bolj sijajno obiskani v bodočnosti, če bomo manj govorili in več — mislili članstvu našega društva tem potom naznanjam, da se vrši prihodnja mesečna seja dne 19. junija ob sedmih zvečer, v navadnih prostorih. Ker bo to zelo važna seja, ne bi smelo nikogar manjkati; izvzeta je samo bolezen in zaposlenost. Pred namo bo zelo važna zadeva za odločiti in sicer Zvezino samostojno glasilo. Ali boste glasovali za ali proti, to je vsakega posameznika zadeva. Toda vsakemu članu je prosto, da lahko izrazi svoje mnenje. Tudi meni se zdi potrebno, da povem svoje mnenje, dasi sem čital že precej tozadevno. V prvi vrsti moramo premisliti, da prenos iz bolniškega sklada v sklad za glasilo, ne bo nikakor zadostoval, ker bi se nabralo komaj okrog pet tisoč dolarjev letno, z glasilom bi bilo pa stroškov do deset tisoč dolarjev. Torej kdo, mislite, bo kril primanjkljaj? Po mojem mnenju noben drugi kot članstvo. In pri tem ne bi v resnici imel nihče drugi direktne koristi, kot par oseb, prispevati bi morali pa mi vsi. Pri tem pa moramo pomniti, da glasilo brez agitacije je mrtvo. Ako se ne bomo potrudili in šli na delo ter našim mladim razlagali in tolmačili dobrote, katere Zveza deli v nesreči ali potrebi. Ako je pa pri Zvezi res tak finančni napredek, kar je brez dvoma, potem bi bilo zelo priporočljivo, da bi glavni odbor vsaj enkrat v letu odobril gotovo vsoto na posamezna društva, da bi | da. se priredilo našim mladim čla-j Zelo pohvalno sta se izrazila nom, vsaj za mladinski oddelek, j o vsem, ^ar sta, videla v Clev^-'" en majhen piknik.. Mislim, da bi landu. Dala sta besedo, da pri- Po dolgem in tihem spanju smo se tudi me članice podružnice št. 42 SŽZ prebudile in se hočemo malo razveseliti. Zato bomo imele zabaven večer na vrtu SND v Maple Heights, to pa v soboto 19. junija. Saj je zdaj najlepše v prosti naravi in v ženski družbi je vedno prav prijetno. Seveda, vabimo tudi moške, da ne bo nam samim ženskam dolg čas. Tisti dan bomo me ženske tretale, da nas bodo enkrat naši možički veseli. Oh, ja, vabljeni so tudi iz sosednih naselbin, ker bomo tudi balinali. Da ne bi .Frank Leganov pozabil tisti dan. Na svidenje! Mary Filips, tajnica. -o-- Posnemanja vredno V nedeljo sta obiskala naš Cleveland dva odlična gosta iz So. Chicaga in sicer Mr. Mike Popovich, slovenski trgovec in gostilničar ter zelo čislana oseba v So. Chicagu, ter Mr. Nikola Kekich, rodom Hrvat iz sela KekiČev pri žumbreku. Mr. Popovich je doma iz vasi Dule, p. Suhor pri Metliki. Mr. Kekich mi je pokazal svojo zbirko "Pesmi izseljenika," ki obsega 180 pesmi, vse njegov proizvod. Oba sta dospela v Cleveland samo z namenom, da si ogledata naš Jugoslovanski kulturni vrt. V nedeljo smo si ogledali ta vrt, za katerega sta položila tudi primerne darove, Mr. Popovich je daroval $5 in Mr. Kekich $3.00. Ob desetih v nedeljo sta šla k maši v našo lepo cerkev sv. Vi- uspehu, ko priobča vse dopise ter nas tudi od svoje strani priporoča. Da ne pozabim okusnih krofov, ki nam jih je darovala predsednica Mrs. R. Planinšek in potico Mrs. P. Mausar, ki jo je tudi darovala. Dalje hvala vsem delavkam in delavcem, kdor nam je kaj pomagal. Bodite uverje-ni, da bomo tudi vam me rade vrnile ob enakih prilikah. Posebno pa ne bomo pozabili naših Tonetov in Tončk. Sestrski pozdrav, M. Jerman, tajnica. -o- ISKRENA ZAHVALA to mladina vzela z velikim veseljem na znanje. Gotovo, za vse skupaj ni priporočljivo, ker tem oddaljenim se je nemogoče udeležiti. Drugi nasvet, ki bi bil tudi z veseljem odobravali, če bi razmere dopuščale, da se pusti polovico asesmenta vsakemu članu v smrtninskem skladu, tako, da bi bili vsi nekoliko obdarjeni. Ne Malo pozno je že, kaj ne, pa vseeno bolje kot nikoli. Zahvaliti se želim vsem, kateri ste kaj darovali za oltarje na 30. maja letos in lansko leto, ob priliki procesije sv. Reš. Telesa. To leto je bila. bolj skromna svečanost, pa toliko bolj prisrčna. Seve križ je to, ko zelenja ni dobiti. Treba ga je iti iskat 30 ali 50 milj daleč. In to ni tako lahke, kot bi si kdo mislil. Spominjam se, ko je šla procesija prvo leto. Koder je šla procesija, je bilo vse v zelenju. Letos ni bilo nič tega in vendar se meni zdi, da ravno zelenje in cvetlice povzdignejo procesijo do časti, katero smo dolžni Bogu. Zahvaljujem se vsem, kateri so kaj darovali, bodisi cvetlice ali pa v denarju; po 50c so darovali : Mr. Zupančič, F. Zupančič, Mr. Orehovec, A. Cek, J. Spi-lar, Mrs. Pajk, Mrs. Perušek. Ameriška Domovina in J. Kocin po $1. Mr. Tomšič 35c, J. Baraga 30c, po 25c: A. Baraga, F. Susel, ,Mrs. Zorman, R. Koren. Dalje Mrs. M. Zupančič iz 158. ceste za cvetlice in Mr. Je-larčiču, ki je tudi daroval cvetlice. Hvala vsem, ki so na en ali drugi način kaj pomagali. Bog plačaj! J. Kozely. -o-■ KRIŽEM PO JUTR0VEM Po namlknt lavlralka K. Mara Pripovedoval sem na kratko, kaj sem doživel. Zamišljen je prikimaval. "Allah je vse prav uredil, ef-fendi! Mosklan je prejel zasluženo kazen in mi smo se ga iz-nebili. Kaj pa si pravzaprav mislil početi z njim, effendi?" "Bi že bil kaj ukrenil. Pa o tem si ne bomo več belili glave, sam je rešil to vprašanje." In odkrito povedano, bi bil res v zadregi z Mosklanom. Saj vendar ni mogel na večno tičati v šimenovi kleti. Sodišču pa ga pravzaprav nisem mogel izročiti. Zadržal sem ga pri kovaču le zato, da ni mogel obvestiti ubeglega Manah el-Barše in njegovih tovarišev o mojem odhodu iz Odrina. Prej ali slej bi ga bil moral izpustiti. In maščeval bi se bil nad kovačem in tudi meni bi bil nevaren. Omenil sem šimenu, da bi se Mosklan utegnil maščevati nad njim. Pomiril me je. "Ne skrbi za mene, effendi! Ne bojim se ga, dovolj slabega vem o njem. Trenutno mi vob-če nič ne more, dovolj je dobil za nekaj časa, morebiti za vse življenje. Bom že opravil z njim Bošak je zagodrnjal: "Tudi jaz bom opravil njim! Streljal je na mene- DEVINSKI VOJVODA UMRL V slovečem devinskem gradu onstran Trsta, tam, kjer slo- pa kot lanski božič, ko so bili sa- j čna gosta in sicer dr. France Trmo oni deležni, ki so zavarovani! dan, profesor na škofovih zavo-v obeh skladih. To je pa samo j dih v St. Vidu, in učitelj, g. Ju-moje priporočilo, da ne bi kdo j I i j Slapšak, oče newburskega g. mislil, da to komu vsiljujem, j kaplana. Ampak mislim, da bi to najbolj j Gg. Popovichu in Kekichu se služilo v svrho agitacije. j pa v imenu našega kulturnega deta na llaše slavije na 25. julija in da pripeljeta s seboj še več|venska"kraška' zemlja z"višine drugih rojakov na ta naš narod- straži Jadransko morje, je ni praznik, ko bo -takorekoč vseslovenski dan, ko bo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu postavljena soha Ivana Cankarja. Popoldne bo pa nadaljevanje programa v Puritas Springs parku. Kot sem že omenil, prideta za ta dan tudi iz Jugoslavije dva odli- Nadalje je bil sklep zadnje se- vrta iskreno zahvaljujem za ob- je v maju, da se korporativno isk in darove, čestitam jima na udeležimo slavnosti blagoslovi-1tako zavednosti jugoslovanstva tve nove zastave društva sv. jin bratstva. Kdor bi hotel dobi-Lovrenca št. 63 KSKJ, dne 20. jt[ omenjeno zbirko pesmi od g. junija, v Newburgu. Vsi, ki ste; Kekicha, je njegov naslov: P. O. namenjeni udeležiti se, bodite \ box 495> Whiting, Ind pred SND na 80. cesti ob 12:30! v nedeljo popoldne. Po blagoslo- j vitvi zastave se odpeljemo v Ma-1 pie Gardens, kjer se bo vršila zabava in ves ostali program. Omeniti tudi želim, da v mesecu juniju in juliju je čas za plačati v društveno blagajno en dolar, ker ne bo piknika. Torej ste prošeni, da izpolnite svojo dolžnost. Mnogo jih je že v mesecu A. Grdina. POZOR, ČLANI! razi umrl 56 let stari lastnik gradu knez Aleksander della Torre e Tasso, vojvoda Devinski. Bil je sin češkoslovaškega grofa Thurn in Taxis. Tudi on. se je do leta 1923 pisal tako kakor njegov oče, namreč Thurn in Taxis. Toda tega leta je od italijanske vlade dobil italijansko rodovinsko ime Della Torre e Tasso ter je leta 1933 dobil pridevek "Vojvoda devinski," Devinska zemlja je sicer revna in kršna, vendar zgodovinska ter zavedno slovenska. Ravno, ko to pišem, sem zve- svojo besedo, če ste del žalostno novico, da je pre-j "proti" samostojnemu minil dobro znani rojak in član j Bratski pozdrav! Opozarja se člane in članice društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila dne 20. junija, točno ob 1:30 popoldne v sta- riSoli sv. Vida. Razpravljalo se;hec* reče Katehet „m kr&lja bo o važni sprememb! pravil m \Faraom je M samo uašla glasovalo o samostojnem glasilu. | v vocjj » Sedaj je čas, da spregovorite za" ali Ce verjamete al' pa ne Katehet vpraša v šoli: "Kdo je bila Mojzesova mati?" Vse molči. Naenkrat pa vzdigne mali Mihec roko. "No," reče katehet, "bo že spet najmlajši največ vedel. Torej, Mihec, pa ti povej, kdo je bila Mojzesova mati." "Hči kralja Faraona," odreže Mihec. "Takrat je pa nisi pogodil, Mi- Tedaj pa Mihec modro reče: "Ja, ja, ampak to je samo tako glasilu. rekia." To mi bo plačal, drago plačal! Moje življenje je viselo na eni sami niti!" "Ne! Le na tvojem prstu!" "Morebiti je mislil tebe in mene z enim samim strelom ubiti! Lopov! Pokazal mu bom!" III. Zaroka Približali smo se Džnibašliju. "Tamle je vas!" je pravil Bošak. "Jezdiva počasi, effendi! Rad bi te še nekaj vprašal, preden prispemo." "Govori!" Zaostala sva za tovariši. "Praviš, da boš omenil Aliju o tistih preprogah?" je začel z negotovim glasom. "Da." "In da bo zvedel za skrivališče?" "Celo pokazal mu ga bom." "Ali ne bi rajši tega opustil?" "Ne! Le naj te naznani!" "Kako si krut! Boš zahteval od njega, da me mora naznaniti?" "Seveda. Pa le v enem slučaju." "V kakem?" "Odpotovati moram, ne utegnem se brigati za vaše razmere. Povedal mu bom, kje ležijo preproge, in če ne boš izpolnil dane besede, te bo seveda naznanil, če pa storiš, kar si v koči obljubil, te gotovo ne bo naznanil. Zet tasta menda ne bo izročil sodniji. Če se razu-j meta, seve!" se! "A tako misliš! Če se sporazumeva in dokler se bova razumela, ne bo treba nastopiti proti meni—" "Da, tako mislim." "No, lepo si me prijel! Izpolnil bom, kar sem obljubil. In upam, da se bova še tudi pozneje prav dobro razumela." Veselo se je muzal. Kaj je pod tistim "razumevanjem" mislil, sem precej točno slutil. Bo-šakovi posli bi šli svojo pot. No, pa to mene ni nič brigalo. Trenutno sem moral kovati železo, dokler je bilo vroče. "Koj pošlji po kjajo in po priče pa kar uredite!" sem mu prigovarjal. "Meniš?" "Seveda! Pokaži Aliju, da misliš resnico!" "Ubogal te bom. In—o Allah, kako bosta veseli, žena in dekle,!" Končno je zmagala njegova prirojena dobrodušnost. Debe-luhar je bil in debeli ljudje so z malimi izjemami vsi dobrodušni, dobrega srca, ne mislijo hudo, sami imaji radi mir pred sitnostmi in tudi bližnjemu privoščijo mir. Sodil sem, da je tudi Bošak takega značaja, in nisem se zmotil. Mosklan in njegovi ljudje so ga zapeljali, ko pa se je otresel njihovega vpliva, je zmagala njegova uvidevnost in njegovo dobro srce. Obraz se mu je vse bolj jas-nil, čim bliže smo prihajali njegovemu domu, in ko smo obstali pred hišo, se je zvalil s svoje mule, hitel naprej, planil skozi vrata in kričal: "čileka—! Ikbala—! Pojdita—! Brž! Prispeli smo!" In prihiteli sta. Naj prvo sta zagledali debelega hišnega gospodarja, za njim pa mene. Ikbala je tlesknila v roke. "Effendi—! Vrnil si se—,! In nič se ti ni zgodilo! Hvala Al-lahu! Bala sem se za tebe, skrbela sem za tebe, od daleč sem čuvala nad teboj! Ali pa tudi ti nisi pozabil na svojo obljubo?" "Nisem. Vsikdarsem mož beseda. Pripeljal sem ti tvojega zaželjenega ženina kar s seboj." "Res—? Kje je?" "Tule!" Pokazal sem na malega had-žija, ki je pravkar stopil v sobo. Drugi so še stali zunaj. "Pojdi k vragu—!" se je za-režal Halef, k sreči v arabskem jeziku, ki ga Ikbala gotovo ni razumela. Razočarana je zategnila: "Tegale—?" "Da,!" "Tega vendar niti ne po- zna m- .1" Zdaj, ko bomo v parkih kupovali "hot dogs" (hrenovke vi-narice), nam prihaja na misel, kako je to, da hi še nihče iznašel patenta, da bi delali vinarice, ki bi imele pod kožo ali pa vrh nje, že mustard ali hren, da si ne bi bilo treba pacati prstov * * * Republikanci pravijo, da morajo dobiti na svojo stran predvsem bogate prispevatelje za kampanjo njih stranke. Aha, pa ne samo to, dobro in priporočljivo bi tudi bilo, če bi dobili tudi narod na svojo stran. našega društva, John Rožanc. Umrl je v pondeljek večer, 14. junija, po dolgi in mučni bolezni. V imenu društva izrekam ostali družini iskreno sožalje. Ti pa, dragi John v miru počivaj tu v tujini in lahka naj ti bo ameriška gruda. Zdaj vas pa še enkrat vljudno vabim, da se brez izjeme vsi udeležite prihodnje seje v soboto večer. Dobili boste še posebej vabilo z dopisnico, tako da ne bo izgovora, da vam ni bilo znano. Pozdrav in na svidenje vam kliče. Frank Pugelj, tajnik. Frank Merhar, tajnik. --o- ZAHVALA Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ se zahvaljuje vsemu občinstvu in članstvu SDZ za obilno udeležbo na našem pikniku, ker s tem ste nam pripomogli k lepemu uspehu. Hvala za obisk predsedniku SDZ, sobratu Josip Ponikvarju in soprogi; enako hvala sobratu Penkotu in sobratu Vehovcu ter uredniku SDZ News, Mr. A. Klančarju. Vse priznanje gre listu Ameriški Domovini, ker nam tako pomaga k Največja vrednost Naši odjemalci vedo, da dobe največjo vrednost za vsak dolar, ki ga izdajo, kadar mi preskrbimo pogreb. Tisti, ki so se v preteklosti obrnili do nas, so pronašli, da damo mi vedno najboljšo postrežbo, po ekonomskih cenah. Z veseljem damo vsakemu na-daljne podrobnosti o pogrebnih; stroških. LOUIS FERF0LIA SLOVENSKI POGREBNIK 3515 E. 81st St. Michigan 7420 —Dnevna in nočna postrežba— "Pa on tebe pozna in svoje srce polaga k tvojim nogam." V tem je vstopil Ali. "Sicer pa," sem nadaljeval, "prihaja tule še eden, ki je tudi zrel za ženitev. Vidiš, kar dva imaš na izbiro!" V zadregi nas je gledala. Bošak se ji je dobrodušno smejal: "Katerega boš izbrala?" "Tegale!" je pokazala nžk Alija. "Boš zadovoljna z njim?" "Da! Zelo zadovoljna!" je rdela. "Pa ga vzemi!" Zakrila si je obraz z rokami, zaihtela, ne vem ali od veselja ali v sramežljivosti, in zbežala skozi vrata v drugo sobo. Pek pa mi je smeje se grozil: "Effendi, vidiš, kako nesrečo si prinesel v hišo,!" "Pa ti pošlji srečo za njo!" "Misliš sahhafa?" "Da." Odkimal je. "Ne smem. Pred poroko ne smeta biti fant in dekle sama skupaj. Tako je v navadi pri nas." O dobri pek in barvar Bošak—! (Dalje prihodnji« -o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Glasilo S. D. Z. l i l t 11 111 111 1 Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. OST. 11. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914. DRŽAVI OHIO Sedei t Cleveland-u. O. 640* St. Glmir Arenue. Talephona: ENdieott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1935-36-37-38 UPRAVNI ODBORt Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 1030 E. 71«t St. I. podpreds.: MICHAEL I. LAH, 869 Rudyard Rd II. podpreds.I JULIJA BREZOVAR, 117» JE. «0th 8t. Tajniki JOHN GORNIK. 6217 St. CIatr Ave. Blagajniki JOSEPH OKORN, 1086 B. 68th St. Zapisnikar In pom. tajniki MAX TRAVEN, 11202 Ravan Avenue. NADZORNI ODBORi Predsednik: FRANK SHUSTER 9421 Dorothy Ay«. Garfield Heights. 1. nadzor.: HELEN TOMAŽIC, 8804 Vinayard At». 2. nadzor.: ANTON ABRAM. 1010 E. 71st St 3. nadzor.: MARTIN VALETICH JR., 429 E. 166th St. 4. nadzor.: MARY YERMAN. 661 E. 160th St. FINANČNI ODBOR i Predsednik: FRANK SURTZ, 1109 E. 174th St. 1. nadzor.: JOSEPH LEKAN. 3666 E. 80th St. 2. nadzor.: ANTON VEHOVEC, 19100 Kaawanaa At«. POROTNI ODBORi Predsednik: JOŠKO PENKO, 1198 E. 177th St 1. porotnik: LOUIS BALANT. 1808 E. »2nd St.. Lorain. 2. porotnik: IVAN KAPELJ. 709 E. 166th St. GLAVNI ZDRAVNIKi DR. F. J. KERN. 62!8 St. Clair Av«. O. Uradne ure vsak dan od 8 do 6 ure razven v soboto popoldne, nedeljo in postavne praznike je urad zaprt. Urad odprt v torek in soboto zvečer od 6 do 8 ure. Vse denar, ne zadeve in stvari, ki se tičejo upravnega odbora ali gl. porotnega odbor«, naj se pošilja na gl. tajnika Zveza. •--h Nakazana bolniška in operacijska podpora S. D. Z. 12. junija 1937 Društvo št. 7: Lovrenc Fortuna, od 1. maja do 5. junija................. Anton Anigoni, od 1. maja do 4. junija................... .................. 34.00- -S 45.67 Društvo št. 9: .1 ^ i .« Jos. Marinko, od 22. aprila do 6. junija.................. ..................$45.00 John Stih, od 1. maja do 25. maja............................ .................. 24.00 John Ivansek, od 1. maja do 5. junija...................... .................. 23.33 Joseph Klopcic, od 26. maja do 5. junija.................. ................. 16.00 Joe Sodja, od 1. aprila do 20. maja............................ Mary Okicki, od 11. maja do 6. junija.................... ................. 24.00 John Brodnik, od 17. maja do 6. junija.................... ................ 18.00 Leo Novak, od 14. maja do 1. junija.......................... 295.33 DOHODKI IN IZDATKI KRAJEVNIH DRUŠTEV S. D. ZVEZE ZA MESEC MAJ 1937 Št. dr. 1 ........... .......$ 2 . 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 , 16 , 17 . 18 . 20 . 21 . 22 . 23 . 24 . 25 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 .. 40 .. 42 ., 43 44 .. 45 ., 46 .. 47 .. 48 .. 49 .. 50 .. 51 .. 52 .. 53 .. 55 .. 56 .. 57 .. 58 .. 59 .. SO .. 61 .. Dohodki Izdatki 1,396.41 $1,045.30 377.07 203.90 174.90 166.00 1,990.00 1,383.12 484.88 176.03 727.17 508.84 166.59 142.33 1,217.99 818.89 628.21 300.17 800.00 823.33 351.86 380.00 228.00 485.26 266.68 121.08 505.75 214.83 486.73 144.33 677.15 194.63 523.31 698.66 411.54 122.73 191.98 3.00 268.00 62.67 227.78 638.86 162.09 6.50 705.47 116.67 204.40 20.00 196.47 113.00 157.36 101.30 88.85 20.33 140.37 40.34 68.22 253.88 252.00 169.49 38.00 52.98 364.96 50.71 149.39 15.00 83.52 9.00 276.79 18.35 267.78 14.36 80.01 45.00 76.94 30.00 275.00 38.00 106.53 27.66 104.17 100.52 15.00 240.90 103.65 127.92 34.20 71.26 28.00 48.98 67.00 54.57 49.15 21.63 35.0Q 171.08 50.95 161.55 24.98 11.00 Dinamit bo gnal aeroplane Detroit, Mich. — Lawrence Livingstone, kemist, je izjavil, da bo prišel čas, ko bo dinamit gnal aeroplane ter nadomestil gazolin. Avijatičar bi vzel malo količino dinamita in s tem lahko obletel polovico sveta, ne da bi se kaj ustavil. Danes pa je treba vzeti silno težo gazoli-na, če hočejo leteti nekaj tisoč milj. In ta teža je danes glavna zapreka pri letanju aeropla-nov. Seve, predno bodo začeli uporabljati dinamit za gonilno silo, bodo morali topogledno preurediti motorje. To je pa še problem, ki se ga bo moral nekdo lotiti. Vendar, ideja je pa že tukaj. dnevneIesti Društvo št. 11: Louise Komin, porodna nagrada................................................................ 15.00 Društvo št. 18: Louis Tomse, od 29. aprila do 19. maja.................................................... 18.00 Društvo št. 22: Anne Vugrin, od 11. maja do 7.. junija......................................$54.00 Josephine Barbo, od 13. maja do 8. junija................................ 48.00 Frances Owens, od 9. maja do 7. junija.................................... 9.67 Carolina Zupančič, od 11. aprila do 17. maja............................ 36.00 Katherina Eržen, od 12. maja do 25. maja................................ 7.86— 155.53 Društvo št. 26: Matija Mahne, od 17. maja do 5. junija.................................................... 38.00 Društvo št. 30: Frank Zalek, od 25. aprila do 25. maja......................................$34.00 Rosie Drobnic, od 24. aprila do 25. maja.................................... 15.50— 49.50 Društvo št. 45: Louis Marn, od 7. maja do 19. maja..........................................$10.00 Louis Debeljak, od 12. aprila do 19. aprila................................ 5.00 ■Anna Johnson, od 20. aprila do 18. maja.................................. 28.00— 43.00 Društvo št. 17: Mary Jevc, od 8. marca do 24. maja.......................................................... 25.67 Društvo št. 58: Angela Dolcic, od 5. maja do 7. junija...................................................... 33.00 Skupaj ............................................................................................................$718.70 John Gornik, gl. tajnik. Skupaj, S 17,712.73 $9,381.46 Izplačane pokojnine in posmrt- nine meseca maja, 1937 Pokojnine Št.dr. Ime Vsota 1 Frank Oblak .................... .....$ 20.00 1 Frank Svigelj.................... ..... 20.00 1 Joseph Vatovec................ 1 John Slogar ...................... ..... 20. (X) 1 Frank Osredkar............... ..... 20.00 1 John Zitko ........................ ..... 20.00 1 John Hrovat...................... ..... 20.00 3 Joseph Žele ...................... ..... 20.00 4 Ivana Turk ........................ ..... 20.00 4 Ivana Setnikar.................. ..... 20.00 4 Fanny Čučnik .................. ..... 20.00 4 Johanna Kolar ................ ..... 20.00 4 Mary Znidaršič ................ ..... 20.00 5 Charles Jarc .................... ..... 20.00 5 Joseph Prime.................... 6 Frank Skufca.................... ..... 20.00 6 Anton DaroVec ................ ..... 20.00 7 Lovrenc Gatrovža ............ ..... 20.00 7 Frank Maver...................... ..... 20.00 7 Joseph Novak .................. ..... 20.00 8 Anton Zorčič .................... ..... 20.00 8 Anna Zorčič...................... ..... 20.00 9 Matevž Urbas .................. 17 Joseph Sajovec ................ 18 Martin Simec.................... ..... 20.00 18 Frank Zaviršek ................ ..... 20.00 18 John Peterlin.................... ..... 20.00 20 Anton Sraj ......................... ..... 20.00 6 Iva Trškan ......................... ..... 25.00 Račun dohodkov in stroškov Slovenske Dobrodelne Zveze za mesec maj 1937 Bilanca 30. aprila 1937.... DOHODKI ' Asesmenti ......................... f Obresti od Obresti od 'S 73 J5 O! ° 3 ca « C rt TJ 1» IS -J w .. |$ 1,005,661,23| $242,602.36 sredah 1C-11