Štev. 32. PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 9. avgusta 1923. Leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: *» en mesec..................Din. 4 četrt leta................... „12 *» pol leta..................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: Mnbljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna*4, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Veliko zborovanje krščansko socijalnega delavstva ob priliki katoliškega shoda dne 25. avgusta 1923 ob pol 4. uri popoldne v dvorani »Ljudskega doma“ v Ljubljani. Tovariši in tovarišice ! Med nami je vse polno prerokov, ki hočejo rešiti sedanje socialno zlo na različne načine. A prišel je čas, *o mora delavstvo jasno in odločno poudariti vlogo krščanstva v delavskem pokretu, ko mora delavstvo kon-*°o izjaviti, da je ni rešitve iz sedanjega neznosnega D°ložaja brez uveljavljenja velikih krščanskih načel v dejanskem življenju. Krščansko socialno delavstvo je na vseh dosedanjih katoliških shodih v Sloveniji poudarjalo svojo upra-v>Čeno socialno stališče in klicalo po ozdravljenju neznosnih razmer v družbi. Bolj kot kedaj preje, je posebno danes, ko se postavljajo temelji novega družabnega reda v veliki družini narodov, da slovensko krčansko delavstvo jasno in odločno označi svoje stališče, ^aradi tega je sklenil osrednji odbor vseh krščanskih Socialnih delavskih organizacij, prirediti ob priliki V. katoliškega shoda v Ljubljani v soboto, dne 25. avgusta '923 v dvorani »Ljudskega doma« zborovanje krščansko socialnega delavstva. Zborovanje se začne ob pol 4. uri popoldne. Spored zborovanja je : 1. Pozdrav in otvoritev : Jože Gostinčar, poslanec. _________________________________ Beseda o socijalnem frazarstvu. Nedavno tega je na nekem sestanku, kraj, čas in ahe cu uus.transka stvar, — učen gospod pobijal soci-‘no frazarstvo, katerega se je baje pri nas vse preveč ^2Paslo in katerega da so krivi zlasti tudi voditelji na-e8a delavskega pokreta. Prav, naravnost izvrstno ! Mi moramo biti v res-,ci hvaležni vsakemu, ki se trudi, da bi pokazal ljudem azne socialne probleme v pravi luči in da bi razpršil ,Se tiste mnogovrstne socialne fraze, ki polnijo mo-erno ozračje in ki v svoji puhlosti in nesmiselnosti zajejo delovno ljudstvo stran od bistva in jedra moder-,111 socialnih problemov k raznim nepraktičnim ter ne-Vedljivim sanjarijam in brezglavostim. Manj socialnih fraz, pa več premišljenega in zares I varnega razumevanja za moderno gospodarsko živ-er|je, pa si bodo delovni sloji mnogo lažje priborili svoje pavice kot si jih morejo izvojevati sedaj, ko jim manjka ajvečkrat vseh predpogojev za uspešen boj proti kapi-‘jfmu in njegovim izrodkofn. Manj socialnih fraz, pa i c treznega in premišljenega ter stvarnega dela povsod rJ?’ ^er se da v resnici kaj zboljšati, manj bombastičnih cenic in besedi, pa več pozitivnega dejanja, pa se bo c,alno vprašanje približalo svoji rešitvi. p T°, mislim, mora vsak resnejši človek, ki nekoliko v bližje pozna moderno gospodarsko življenje in obi-t jni način socialnih bojev in stremljenj, uvideti in brez-^J^ojno temu pritrditi. Zato dobrodošel in pozdravljen 2. Krščanstvo in socializem : tov. dr. Andrej Gosar, predsednik »Delavske zveze za Slovenijo«. 3. Socialne vrednote katoličanstva : Franc Terseglav, urednik »Socialne misli«. Tovariši in tovarišice ! Določevale se bodo smernice za bodočnost. Udeležite se tega velevažnega zborovanja krščansko socialnega delavstva polnoštevilno ! Zlasti naj ne izostanejo zaupniki in odbori vseh krščanskih delavskih organizacij. Vsi, ki pridete na zborovanje krščansko socialnega delavstva, se prijavite še posebej na pripravljalni odbor, Stari trg štev. 2, Ljubljana. V ostalem se prijavljajte pri svojih krajevnih odborih tako, kakor se prijavljajo drugi- udeleženci katoliškega shoda, kjer boste dobili vse potrebno : kakor izkaznice, nakaznice za hrano in prenočišča itd. Vsaka skupina naj naznani najkasneje do 18. avgusta, koliko članov se bo katoliškega shoda udeležilo in s katerim vlakom pridejo v Ljubljano, da bomo mogli tako urediti svojo posebno rediteljsko službo. Naj živi krščansko delavska organizacija ! Pripravljalni odbor. vsakdo, kdor hoče v tej smeri delovati med našimi ljudmi. Z največjim veseljem bomo njegovo pomoč sprejeli, z največjim veseljem mu prepustimo, če treba, vodilno in odločilno vlogo v našem socialnem pokretu, saj je in mora biti naš glavni cilj ta, da vendar že enkrat preidemo od besedi k dejanju. Toda tovariši, ne prenaglite se v svojem veselju, da je vstal nov prerok, ki bo pokazal pot, kako rešiti socialno vprašanje. Gospod, ki se je čutil poklicanega pobijati socialno frazarstvo, razume to stvar popolnoma drugače. Njemu je, kakor je že drugod, v svojih spisih pokazal, socialno frazarstvo n. pr. tudi nauk, da je vsak človek dolžan po svojih močeh koristno ali drugače socialno koristno delati, njemu pomeni socialno frazarstvo tudi že zahteva po socializaciji in seveda še bolj po najvišji premoženjski meji. Z eno besedo, njemu je ves naš krščanski socializem z vsemi svojimi najvažnejšimi in bistvenimi zahtevami socialno frazarstvo. Njegov nastop proti socialnem frazarjenju pomeni nastop Pfoti našem krščanskem socializmu. To je tudi edini razlog, da se s tem slučajem javno pečamo. Da ne bo nesporazumljenja, ponavljamo še enkrat, dobrodošel vsakdo, kdor nam hoče pomagati v boju proti socialnemu frazarstvu s tem, da bo ljudem razkrival vzroke socialnega zla ter jih bo s poukom in bodre-njem pripravljal, da bodo znali te vzroke polagoma odstraniti in odpraviti. Takih delavcev nam je treba in mi si jih sami želimo ter bi jih radi videli v svojih vrstah. Popolnoma nekaj drugega je, če pride nekdo, ki se ni nikdar temeljito bavil s socialnimi vprašanji (vsaj njegovi dosedanji spisi o tem dokazujejo, da mora biti v istini tako) ter skuša neveščim predočiti glavne in naj- važnejše naše zahteve kot socialno frazarstvo, vse kaj drugega je, če se tak človek trudi predstaviti naš pokret kot nekaj nejasnega in nepremišljenega. To so stvari, ki jih ne moremo nikomur dopustiti — tudi nobenemu vseučiliškemu profesorju ne — dokler ne dokaže, da so take njegove trditve upravičene. Ne rečemo, da se ni pri nas, kar se tiče socialnega frazarstva še nikdar nič grešilo, ali to pa zopet lahko trdimo, da smo se stalno borili proti temu ter smo skušali to preprečiti. Sicer pa rečemo samo to : berite dr. Gosarjevo brošuro »Za krščanski socializem« in povejte, kje se več frazari, ali v naših vrstah, ali v vrstah, ki nasprotujejo našemu socialnemu gibanju. Ali niso nekateri pomisleki in ugovori proti krščanskemu socializmu ki se tam navajajo naravnost gorostasni, ali ne zasluži način, kako se celo z vseučiliške stolice obravnavajo najtežji socialni problemi, očitek protisocialnega frazarstva, da ne rečemo kaj hujšega. Kaj naj rečemo, če se resno trdi, da je kapitalizem navadna fraza, ko n. pr. ameriški miljar-derji sežigajo profitu na ljubo ogromne množine žita: istočasno, ko miljoni ljudi poginjajo lakote ? Kaj naj rečemo, ko se delavcu odreka pravica do dobička pri njegovem podjetju, ter se mu priznava le pravica dofamiljarnemezde (mezda, s katero lahko delavec preživlja tudi svojo družino) ko pa se najbolj »krščanska podjetja otresajo delavcev in uslužbencev z večjo družino, ker se ti ne morejo zadovoljiti z enako plačo kot pa samci ? Mi tako ravnanje z zgolj gospodarskega stališča prav dobro razumemo, ali ker je tako, smatramo, da ni večjega frazarstva, kot pa zagovarjati v industriji familjarno mezdo. Naj se da gospod, ki nam očita, da frazarimo, sam pa uči familjarno mezdo, povabiti k prvim pogajanjem med trboveljsko družbo in rudarji, pa naj poskuša tam nasproti zastopnikom naše industrije uveljaviti svoj nauk. Mislim, da nam ne bo potem nikdar več očital, socialnega frazarstva. Mi smo pripravljeni vsako zmoto, ki jo morda zagrešimo, in to ni pri nikomur nemogoče, priznati in popraviti, samo dokazov in sicer dokazov v pravem pomenu besede hočemo za kaj takega. Z očitkom socialnega frazarstva brez dokazov, ali pa s tako plitvimi, kot so se sedaj proti nam navajali, pa se ne bomo mogli zadovoljiti, zlast ne, če nam kaj takega očitajo tisti, ki so dosedaj v spisih in govoru le preveč odkrito pokazali, da ne poznajo modernih socialnih razmer in da nimajo — kljub temu, da so lahko v svoji stroki največje kapacitete — osnovnih pojmov, brez katerih je razumevanje modernega družabnega reda in nereda nemogoče. To naj za enkrat zadostuje. Franci Žužek „ Proletarci". Beda zasebnih in javnih nameščencev je splošna. Predvsem beda javnih nameščencev. Ti ljudje, ki so dali državi na razpolago vse svoje delovne moči, ne prejemajo za protivrednost niti četrtine plače, ki naj bi jim zadoščala za človeka vredno življenje. To stanje ni šele od danes ali včeraj, marveč se nahaja uslužbenstvo v neznosnem položaju že tri leta. Zato se prav nič ne ču- e^Cr Klemen : ^°dbojeva Neža in zlata valuta. Podbojeva Neža iz Lesenega loga, št. 24, po domala *?ri Smrdetu,« ima za seboj neprijetno zgodbo, ki je tefj,1 Zakrivila sama, ampak zgolj čudne razmere, v kake,- z*vi danes ves svet, a si ne more iz njih pomagati, s° razmere sitna zadeva. Pe Soljuf opehari dobričino, ni goljuf tega sam kriv, stj al* razmere. Če sosed ubije soseda, ga porota opro-pejj Sa-j so temu krive razmere. Ce mlado, deloma za-gr(J2n.° dekle zakoplje živ plod v gnoj, ga potunka v Druv"'00 ali Pa zadavi iz same ljubezni, da ne bi revše ttier ec stradalo, jo porota oprosti, češ da so take raz. r°ta h u^rade tat-veteran 6000 kron, meni slavna po-looo’ ifa Nadeni znesek ne presega vrednosti zneska Če 2 ,ron- in sodba je mila, ker so pač čudne razmere. ^ mlad, nedoleten izprijenec hlev, hišo in kozolec (lobr„ zayar?vanemu kmetu, ni tega kriv sam, ampak ^orna'^2*^'06’ kt iih je nepridiprav dobil iz Italije. Kajti g°ret.cc. vžigalice so poštene in ugasnejo, predno začne t.a~?' In por°ta se vrne iz posvetovalne dvorane, g°ret'CCi v^'ga^ce so Poštene in ugasnejo, predno začne ždeha ?n poro*a se vrne *z Posvetovalne dvorane, Doba z • t *n- ga oprost*’ ker so čudne razmere. Mladi le sedf^Vn in se zc*‘ samemu sebi žrtev justice, ker Venda •Iiet mesecev v Preiskovalnem zaporu, ko se je dr izkazalo, da je in je bil nedolžen. Ce Pa ustreli kmet, ki nima lovskega in orožnega lista, zajca, srno ali usranega vrabca, ga zapro v temno gajbo, poostreno s pernico trikrat na mesec, ker so take razmere. Če pozdraviš na cesti oko postave : Dober večer, gospod stražnik, smatrajo to za vtikanje v uradno poslovanje in za pregrešek proti stoštiri... Plačaš sto dinarjev in prenočiš na policiji, ker so take razmere in tako dalje ... In čudne razmere so prišle tudi do Neže Podbo-jeve. Neža Podbojeva je bila prav lepo škrba in se je najrajši smejala z zaprtimi ustnami, tako se ji je zdelo najmodrejše in pa tudi takorekoč... deloma... da ... seveda... Ker je bila doma v Lesenem logu, št. 24 in ker je iz Lesenega loga, št. 24 zelo daleč do najbližnje železniške postaje, Neža ni vedela ničesar o razmerah in tudi razmere niso mogle do nje, kajti razmere tudi ne potujejo kar tako brez železnice in avtomobila. Neža pa ni poznala razmer in je bila škrba, kot so vobče kmetska dekleta, ki razmer ne poznajo in se sme-jajo z zaprtimi ustnami, da ne bi kdo mislil... Če pa kdo misli, je sploh grd človek in »bom šla k gospodu župniku in ga bo oštel, ker sem poštena punca«. Pa je bila nastavljena v Lesenem logu učiteljica Pavla, ki je prinesla s seboj tudi razmere. Da ne bi kdo kaj sitnega mislil, meni Peter Klemen, da je najboljše, če takoj pove, da ne gre za nosečo žensko, ne za zapeljano žrtev, ne za nezakonsko mater in kaj pa je tebe treba bilo, itd., ampak samo in edino za čudne razmere. Učiteljica Pavla je imela namreč zlate zobe. Svetilo se je iz njenih ust, kakor iz odprtega bančnega zakladnika. In to je bil hudič. Vse rumeno je bilo. vse svetlo se lesketajoče in celo besede Pavline so se zdele zlate. To je opazila tudi Neža Podbojeva, ki se drugače ni zanimala niti za svoj god v pratiki, niti za fanta, k! ni hotel priti. Čutila pa je, da so temu vzrok njena usta, ne sicer, da bi bila škrba, ampak radi slabih zob in več neiz-drtih korenin, nad katerimi so se ji delale šole, in je tedaj imela v ustih zelo slab okus. V nedeljo po jutranji maši je torej stopila Neža k učiteljici Pavli, da kaj izve in se posvetuje. Pavla je bila že vstala in si je ravno snažila zobe, ko' je Neža z nohti desne roke potrkala in vstopila. Vstopivši, je bila nekoliko v zadregi in ni vedela, kaj bi in kako bi. Ostala je pri vratih, pohlevno je povesila glavo na levo stran, mašno knjigo in robec pa je držala z rokami ob pasu, izza katerega je gledal debel, rdeč nagelj in vršič re-seteljna. Pavla si je izprala usta, potem pa je vprašala Nežo, kaj da bi rada ob tako zgodnji uri. Neža pa ni mogla začeti. Nazadnje se ji je vendar sprožilo in je rekla, da je bila pri maši in so gospod zelo lepo pridigali, ker je treba gledati na dušo in zlato srce, ne pa na to, kako dimo najrazličnejšim pojavom akcijskih odborov, enotnih nastopov železničarjev in državHih uslužbencev ter glasovom o splošnih stavkah. Po letošnjih skupščinskih volitvah je razvil akcijski odbor železničarjev in državnih uslužbencev, sestavljen iz požrtvovalnih, nesebičnih ljudi, gibčno delavnost — pač nujna posledica naraščujoče bede ! Merodajni krogi so bili za klice, opomine in predloge akcijskega odbora gluhi. In tako so nastopili železničarji in državni uslužbenci 3. avgusta 1923 pot štiriindvajseturne stavke. Bila je izključno gospodarskega pomena in vseskozi upravičena. Od celokupne javnosti je bila simpatično sprejeta. Danes je pač vsakemu znano, da so železničarji in državni uslužbenci siromaki vseh siromakov. Ali stavka je doživela popoln polom. Obnesla se je edino na južni železnici. Državna železnica je vozila. Poštni poduradniki in nižji so hoteli stavkati. Ko pa so videli v pisarnah svoje predpostavljene gospode uradnike, so dejali: ti gospodje bi radi višje plače, a ponje naj gredo v žerjavico nižji ! Šli so na delo in pošta je obratovala s polno paro. Upravno državno uradništvo je cel dan protestne stavke lepo sedelo na svoiih mestih in garalo. Je bilo pač šele 3. v mesecu, in za enkrat se do 5. tudi s to boro plačo izhaja ! Med temi ljudmi se bo dvignilo razpoloženje za protestno stavko šele po 15. avgustu ... Meščansko časopisje je stavko hvalilo in se ji pri-kupovalo. Zdela se jim je uspešna in dobra. Delavstvo Pa je bilo žalostno. Ono dobro ve, da pomeni ta stavka polom na celi črti. Pomeni padec na kolena pred mogoč-njaki. In kar je najhujše : Vzela je pogum za bodoč odpor najboljšim pokretašem. Zato brez zamere, ako pade na kak naslov trpka beseda ! — Ogromna večina slovenskega naroda spada danes po svojem gmotnem položaju med proletarce. Na shodih smo slišali celo gospode uradnike z zlatimi ovratniki trditi, da spada uradništvo danes med proletarijat. Z ozirom na dejstvo, da uradništvo s svojimi prejemki ne more izhajati, bi to trditev sprejeli. Če pa pogledamo stvari do dna, moramo tem ljudem povedati enkrat za vselej čisto jasno, da je njihova miselnost skozi in skozi kapitalistična. Ti ljudje naj si dobro zapomnijo, da ni proletarec tisti, ki ne more s svojim zaslužkom živeti človeka vredno življenje, marveč tisti, ki je do dna prepričan, da je ves dosedanji nered in naša celokupna mi-zerija nujna posledica vladajočega kapitalističnega družabnega reda in da ne bo poprej boljše, dokler ga delavno ljudstvo v enotni fronti proletarijata ne vrže ob tla ustvarjajoč nov red, v katerem bo vsakdo dolžan delati, v katerem bo delo merilo za človeka in v katerem bodo koristi posameznikov podrejeni koristim celokupnosti ! Kdor je prepričan o tem, bo ostal v vrstah proletarcev borcev tudi tedaj, ko bo z mesečno plačo lahko sijajno živel. Naše uradništvo, posebno pa višji gospodje, ki jim je še mnogo ležeče na poklonih in časti, so drugih misli. Povišajte jim plače na predvojno vrednost, in videli boste, s kako tihimi preziri bodo šli mimo siromakov ! Skoraj bi jim človek privoščil mesto biča škorpijone. — Ti ljudje še prav nič ne vidijo vstajajoče zarje novega družabnega reda. ti ljudje še prav nič ne vedo, kako silno težak in še dolgo časa trajajoč bo boj zoper kapitalistično reakcijo ; prav nič se ne zavedajo, da je proti nam vsak, ki drži prekrižane roke na hrbtu v hipu, ko potrebuje delovno ljudstvo na krovu svoje bojne ladje prav vsakega človeka. Dovolj ! Eksperimenti z akcijskimi odbori se niso obnesli. Od bodočih akcij državno in železničarsko uradništvo, posebno višje lahko odštejemo. Trpeli ne bomo nobene škode, kvečjemu si bomo položaj izboljšali. Je pač tako kakor na fronti. Trije strahopetci so imeli na stotnijo tak vpliv, da so ti pozajčili še ostale može. Iz boja proletarcev zoper kapitalizem naj buržujski tipi izginejo ! Edino, kar bi se dalo napraviti, je to, da se vržemo na mlajše uradništvo in mu pokažemo cilj in pot do njega. Preden bomo dosegli z njimi večji ali manjši uspeh, bo preteklo sicer nekaj let. Ali če vlačimo ta stari beam-tarsko - hofratovski balast s seboj, ne bomo dosegli nikdar ničesar. Še tisto, kar je kaj vredno, se nam bo oplašilo in onesposobilo za delo in boj. Med »»proletarci« in proletarci je silna razlika. Preden bo šel proletarijat v novi boj, naj stavkujoči ma- se bomo oblačili in na zlate prstane in uhane. Potem pa je rekla, da bi si rada dala tudi ona napraviti tako lepe zobe, kot jih ima Pavla, ne ve, kaj je treba narediti. Pa se je zasmejala z zaprtimi ustnami. Pavli to vprašanje ni nič kaj ugajalo. Začutila je, da se hoče Neža razmeram primerno olepšati, in to ji ni bilo prav, češ, čemu bi se tudi kmetska dekleta ponašala z zlatimi zobmi. A pregrizla je hudomušno zavist na dvoje, zamašila steklenico z Odolom, oprala zobno Ščetko in rekla : »Torej zobe bi si dala rada popraviti, za to je treba zlate valute, ali veste kaj je to ?«. »A, zlate ?« je nekoliko presenečena pripomnila Neža. »Da, zlata valuta je potrebna, cekinčki, veste ? Potem pa morate v mesto k dohtarju za zobe in v nekaj dneh .boste imeli usta kakor salon«. »Bom pa šla« je rekla Neža, »boglonaj, da ste mi povedali, pa adijo«. In čez par dni nato je spravila Neža svoje cekine v cekar, vzela nekaj papirnatega denarja in je šla daleč, daleč na bližnjo postajo, da se popelje v mesto, kamor je prišel vlak malo pred poldnevom . Neža je krenila v gostilno blizu kolodvora, da bi posrebala malo župe, ker župa, pravijo, drži človeka naj-dalje po koncu. Nekaj kruha je bila tudi prinesla v cekarju s seboj. »To dvoje mi bo zadoščalo,« si je mislila, »lcdo bi plačeval celo južino v teh čudnih razmerah ?« terijal dobro prepajklja ! Tudi kmet vzame za setev boljše zrnje, slabše pa da v mlin ali ga zmeče kokošim. Tako je prav in tako naj tudi bo ! Boj slovenskih rudarjev. Tri tedne že skoro traja boj slovenskih rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Že skoro tri tedne počiva domala vse delo v revirjih te družbe, kar pomeni milijonske žrtve ne le za delavce in njihove družine, marveč tudi za družbo in celokupno naše narodno gospodarstvo. Zato na tej stavki ni interesirano le delavstvo in družba, marveč tudi vlada in celokupna naša javnost. In prav zato se ne moremo dovolj načuditi in tudi ne moremo dovolj ostro obsoditi vladnih organov, ki v tako resnem trenutku drže roke križem in čakajo, naj pride, kar hoče. S tem je vlada pokazala, da je ostala zvesta sama sebi. Vlada je nositeljica kapitalističnega in reakcionarnega režima pri nas. Trboveljska premogokopna družba pa predstavlja najizrazitejšo kapitalistično organizacijo, ki dela sama s 50% izkazanega profita za se, za delavce pa s-terorjem in izprtjem. Zato je umljivo, da vlada, ki sloni na istih principih ne bo stopila na prste družbi. Te dni smo od kompetentnih strani čuli očitek, češ da ima stavka politično ozadje. Mislimo, da govorimo v imenu celokupnega delavstva, če rečemo, da pri tem gibanju rudarjev ne vodijo nikaki politični cilji, marveč le volja: s svojim delom zaslužiti sebi in svojcem zadostni košček kruha. Celokupno delavstvo je šlo v ta boj iz gospodarskih vzrokov. Kdor hoče temu gibanju dati politično ozadje, ta greši nad bedo celokupnega delavstva in se iz nje norčuje ! To je treba pribiti ! Na tej podlagi je šlo v ta mezdni boj tudi krščansko socialno delavstvo. Ko je stavka v trboveljskih revirjih čez noč izbruhnila, je tudi kršč. socialno delavstvo šlo solidarno vanjo, čeprav za stavko in za njen početek naša krščanska soc. organizacija ni bila odgovorna. Drugi dan na to so bila pogajanja prekinjena ter se do danes še niso pričela, četudi so kršč. soc. poslanci Ju-goslov. kluba v tem oziru pritiskali na vlado. Vlada se je izgovarjala, da nima na razpolago sredstev, da bi družbo prisilila v koncesije, v resnici pa je ni hotela prisiliti. Še le potem, ko so bila pogajanja razbita, je v nedeljo na to stopilo v stavko delavstvo kočevskega rudnika, kjer je večina organiziranih v naši kršč. soc. organizaciji, še več pa neorganiziranih. Neorganiziranih pa je tu zato tako veliko, ker so voditelji prejšnjih organizacij, ki so tu dominirale, s svojim ravnanjem delavstvu vzeli zaupanje v organizacije. Neresnost in deloma tudi brezvestnost raznih takozvanih delavskih voditeljev je kočevsko delavstvo demoralizirala in mu vzela zaupanje v svojo moč. Vendar je ravno naša kršč. soc. organizacija v tem boju zhrstla delavske vrste in jih postavila v boj. In ugotoviti je treba ponovno, da je naša organizacija v Kočevju stopila v boj potem, ko so bila pogajanja razbita, ko ni bilo nobenega izhoda razen kapitulacije. Zgodilo pa se je ravno v Kočevju, da je tamošnji ravnatelj družbe s pomočjo vladnih organov, na katere ima velik vpliv — ne vemo zakaj —, začel šikanirati delavstvo, ga terorizirati in siliti, da prelomi stavko. Šel je celo tako daleč, da je v ponedeljek popoldne hotel vreči iz rudniških stanovanj 3 oženjene delavce z družinami. Dva teh sta naša člana ter imata številne družine 5 do 6 otrok, in nista prav nič zakrivila. Takoj nato so začele enake grožnje tudi drugod. Naša organizacija je poslala na razne strani deputacije, ki so protestirale proti deložaciji delavstva. V ponedeljek smo protestirali na okr. glavarstvu v Kočevju, v torek dopoldne je številna deputacija pod vodstvom 3 poslancev SLS bila pri vel. županu dr. Lukanu, kjer je izjavila, da bi vlada pokazala pristranost in nasprotstvo do delavstva, če da svoje organe na razpolago družbi v svrho deložacije. V tem slučaju bi cela zadeva postala politična in vsak sporazum nemogoč. G. veliki župan je nato končno odločil, da se deložacije ne bodo izvršile. S tem je za delavstvo in družbo dan nov položaj, ki ni več tako brezupen. Možnost sporazuma je zopet dana. Prejšnji teden so zastopniki vseh delavskih organi- Sedla je k dolgi pravokotni mizi, ki je bila že precej zasedena. Njej nasproti je sedel mlad, čeden človek, ki je imel tudi pinto okoli vratnika in je mnogo govoril o valuti in o kupčiji. Na drugem koncu so sedeli kmetski ljudje Nežinega kova. Menili so se o pravdah in tožbah. Najbolj pa je ugajal Neži čedni gospod s pinto okoli ovratnika. Zdel se ji je zelo galanten, posebno, ker je ono čudno besedo »valuta« tako lepo izgovarjal. Neža ga je vprašala, če ve za kakega takega dohtarja, ki bi ji dal v usta zlato valuto, kakor se je izrazila učiteljica Pavla v Lesenem logu. Pogovor je postal živahen in čedni gospod je nazadnje sam priznal, da je on tak dohtar, ki vstavlja v usta zlato valuto. Neži se je to zdelo kar čisto lepo in je rekla, da ima s seboj deset starih cekinov in bi si rada dala popraviti zobe tako, kot jih ima gospodična Pavla v Lesenem logu. In čedni gospod je rekel, da bi se dalo to prav hitro narediti, češ, da ne bo posedala po mestu, kjer je vse tako drago. Neža je privlekla iz cekarja robec in ga odvezala. Deset starih cekinov se je lesketalo na mizi. Čednemu gospodu so se zasvetile oči in rekel je, da bi utegnil mogoče še isti dan vstaviti gospodični zlato valuto. Zmenila sta se, da mu gospodična Nežika izroči cekine in pride ob treh popoldne v njegovo delavnico, zacij v navzočnosti zastopnikov ministerstev iz Belgra-da izjavili, da so pripravljeni svoje zahteve omejitH toda tudi družba mora pustiti svoje trmasto stališče. Trmoglavost družbe je nevarna najbolj za njo samo. Kajti to naj ve vlada in družba, da si trezno in razsodno delavstvo sicer ne želi boja, toda se ga tudi ne boji, ker noče postati suženj kapitala te družbe. Lahko rečemo v imenu celokupne kršč. organizacije, da bo krščansko slovensko ljudstvo v celoti branilo ter ščitilo svoje brate in tovariše, da bodo vstrajali do konca. Vemo, da bodo v tem padle žrtve, pa žrtve družbe bodo še večje. In največjo žrtev bo nosila država in celokupno gospodarstvo. Zato opozarjamo na posledice tega trmastega postopanja vlado in njene organe. Streti se ne damo in se ne bomo dali! Pač pa smo vedno pripravljeni na pošten in pravičen sporazum, ki naj konča ta gospodarski boj med družbo in njenim delavstvom. Za gospodarsko izboljšanje gre nam in celokupnemu delavstvu. Kdor hoče in-sinuirati delavstvu kaj drugega, je brezvesten špekulant. France Kremžar. - — Brez naslova. Kunštno. Glasilo NSS od 2. avgusta t. 1. piše, »da je klerikalcem mnogo na tem, da pridejo v vlado«. —; Sedaj naj nam sodrugi »narodni socialsti« povedo, kdaj je bila na svetu kaka stranka, ki bi ji ne bilo na tem, da pride v vlado ali do vlade ? — Programi so menda zato. da se uveljavijo. Uveljaviti pa se dajo samo s pomočjo vlade. Seveda ostane odprto vprašanje, katera vlada in kakšna vlada pride v poštev. NSS najbrže ne bi izbirala, ker ni nikomur odgovorna-------------- Za pasje dni. Glasilo NSS piše, kako so demokrati pisali leta 1914. o Srbih in ugotavlja, da so pisali tako, kot klerikalci. In sedaj so ti ljudje — orjunaši ! Ja, ja. če moraš biti »socialist« vkljub svojemu notranjemu odporu, potem je pač razumljivo, da priobčuješ V svojem glasilu lari-fari, mesto perečih vprašanj. Vprašanje. Glasilo NSS zatrjuje, da narodni socialisti niso prestali biti politični faktor. — To je res. Faktorji pa so upoštevanja vredni in upoštevanja nevredni. Zanimivo bi torej bilo izvedeti, med katere faktorje se prišteva NSS ? Kaj piše novega »Naprej« ? Dobre jedi, se vsak veseli. Zato kupujte »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo______ Uradniki in stavka. Žena : Kam pa, kam ? Danes je vendar 24 urna protestna stavka železničarjev in državnih uslužbencev ?« Mož : »Res, res, mh ! Samo pogledat grem malo po mestu«. In mož se je vrnil šele ob dveh ter povedal, da so bili prišli vsi gospodje kolegje »malo pogledat«. — Beda je na vrhuncu, plača prenizka, stavka na mestu, popolnoma na mestu, izključeno na mestu, sami vsi bi morali v stavko, vsi, pra^ vsi — Le pa to : Ovaj, ovaj, no, ovaj — —----------------.•*» (čisto tiho) ovaj -Pa —pa, Pa — pa — pa — pa- ovaj — sič, sič, ovaj Pa — a — a — a — si — i — i — & Nabori. Kakor poroča belgrajski dopisni urad, s£ bodo vršili meseca septembra t. 1. v Sloveniji nabor) vseh tistih državnih uradnikov, ki so sicer že v Avstrij* odklofali svoj »marš - ene«, a imajo še ravne hrbtenice. Merodajni krogi računajo, da bo prizadetih do, 0.000001% slovenskega uradništva. Pokažite jim vrata. Orjunci postajajo vedno bol) sitni. V nedeljo so zborovali v Ljubljani časnikarji W učitelji. Ob tej priliki so Orjunci in Orjunaške delale kofl' kurenco tistim trgovcem, kateri so si pridobili pravic*’ prodajati razglednice in so nadlegovali s prodajo raZ' glednic in »Orjune« Ljubljančane in njihove goste. NepO' vabljeni so prišli celo na večerjo v Union, katero je pri' redil velesejm novinarjem in so jim vsiljevali razglednice za denar ter se netaktno obnašali proti ljubljaO' skemu županu dr. Periču, glavnemu uredniku »Slove«' ca« Smodeju in proti obč. svetovalcu Moškercu. Or-junske muhe so sitne in moramo jih ukrotiti, da ne bo 0 nas kulturni svet še slabše sodil, kakor že sodi. Kongres Udruženja jugoslovanskih novinarjev i( zboroval te dni v Ljubljani. Udeležili so se ga poleg j*1' goslovanskih novinarjev tudi češki in poljski novinarji’ Kongres je pokazal sociologu tole sliko : slovenski i® morebiti tudi hrvatski novinarji so popolnoma usposob' -- ■ kjer bo on med tem časom že pripravil zlato valut0 za vstavo. Čedni gospod je pobral cekine, dal gosp0' dični Nežiki svoj naslov, se poslovil in odšel. Ob treh popoldne je opazil stražnik Nežiko na Šetf' peterski cesti. Ustavila je vsakega drugega človeka ga izpraševala, če ve, kje stanuje oni čedni dohtar $ zobe, ki mu je dala deset cekinov, da ji vstavi v US^ zlato valuto. A vsak se je nasmehnil in skomizgnil z ra' meni, rekoč, da tega dohtarja ne pozna in sploh ne kje da stanuje. Neža je izpraševala dalje, toda nihče ni vedel ^ česar. Tako tesno ji je že prihajalo pri srcu. Zavila je drugo ulico in gledala po napisih sem ter tja. Stopala $ po sredi in ob strani, a nikjer ni bilo imena čedne#3 dohtarja... Hipoma pa je stalo pred njo oko postave in jo vpr®' šalo, česa in koga išče. In Neža je povedala vse, kakor je bilo od začeti do konca, od Lesenega loga št. 24 in od Pavle do kosil3’ od desetih cekinov od čednega gospoda, ki je cekine nesel, da ji vstavi zlato valuto. Oko si je nekaj zapisalo in zmrmralo : »Že zoPe sleparija«. Potem pa je oko Neži velelo, naj gre z tiF na policijo, da jo zaslišijo. Drugi dan se je Neža Podbojeva vsa objoka*13 peljala nazaj v Leseni log, št. 24, brez zlate valute. So pač čudne razmere... ./ L ?ri>' s‘> 0(' t# cai>* ieni za stvoritev moderne strokovne organizacije med srbskimi novinarji za to prepotrebno reč še ni popolnega umevanja, toda trdno smo uverjeni, da bodo jugoslovanski novinarji že čez nekaj let organizirani po zgledu novinarjev v drugih kulturnih državah v močnem strokovnem sindikatu. Koliko te stane zdaj v Ljubljani kosilo. Ob kongresih v Ljubljani so naznanili ljubljanski gostilničarji, da Vračunavajo za navadno kosilo tele cene v dinarjih : 6. Dunajska cesta (Zalaznik) 16.50 ; Zlatorog, Gospoda ulica, 12.50; Pri Levu, Gosposvetska cesta, 12; Novi Syet, Gosposvetska cesta, 12; Pri Amerikancu, Karlovška cesta, 10; Zupan, Krakovski nasip, 12.50, Košak, Krekov trg. 15; Pri Nacetu, Martinova cesta, 10; Bučar, poljanska cesta, 13.50; Roškar, Prisojna ulica, 13.50; Kavčič, Privoz, 12.50; Mrak, Rimska cesta, 11; Turk, Streliška ulica, 10; Pri Jerneju, Sv. Petra cesta, 14.50; Možina, Vidovdanska cesta, 12; Pua, Vidovdanska ce-^a, 12.50; Flegar, Zaloška cesta, 13; Ražem, Žabjek, 10; pri roži. Židovska ulica, 12.50; Narodni dom, Aleksan £rova cesta, 14; Dolničar, glavni kolodvor, 19; Zvezda, Kongresni trg, 20; Emona, Dunajska cesta, 14; Slon, Du-Jajska cesta, 23; Štrukelj, Kolodvorska ulica, 18; Union, Miklošičeva cesta, 20;Tratnik, Sv. Petra cesta, 15 in Ti-v°Ii 15 dinarjev. Navedene številke bodo gotovo zanihale naše bravke in bravce, za to smo jih navadli še k°lje -pa bodo zanimale izvenljubljanske udeležence in Udeleženke katoliškega shoda. Stavka premogarjev — izprtje. Štirinajst dni je preteklo, odkar so pričeli premo-j^rji trboveljske premogokopne družbe štrajkati. Stališče 5elavstva je tisto, kot je bilo prvi dan in tudi razpoloženje. Dne 31. VII. t. 1. je izdala trboveljska premogovna družba razglas naslednje vsebine : Razglas. Družba vzdržuje še za dobo 48 ur pri zadnjih pokanjih dano koncesijo, da se zvišajo minimalne mezde *a din. 3._ na šiht. V slučaju, da bi se v roku delavko ne vrnilo na delo, se smatra ta koncesija brez-Prednietnim in celokupno delavstvo odpuščenim. Na vsak način si pridržuje pravico, izključiti od zo-*etnega sprejema tiste delavce, ki so povzročili lahko-^iselno stavko, oziroma tudi tiste delavce, s katerim s*Užbovanjem premogokopi niso zadovoljni. Trbovlje, dne 31. VII. 1923. T. P. D. XXX w. S tem aktom se je začel šele pravi boj. Do 31. Vil. .'*• je dilo delavstvo v stavki — sedaj je izprto. Izprtih 10.000 delavcev z družinami : lahko trdimo, da je pri-^detih 40.000 oseb. Družba hoče na vsak način s prisil-sredstvi spraviti ljudi na delo s prejšno plačo, sama a si z novim povišanjem cen premoga zasigurati °£romne še večje dobičke od lanskega leta. Dela pa se ^ačun brez krčmarja. Delavstvo se dobro zaveda svoje ^žnosti in je dovolj močno, da bo preneslo vse šikane , strani družbe, ve tudi to, da gorenji razglas ni zadnji •er da ima pričakovati še hujše. Zato je boj lažji, ker e delavstvo pripravljeno na vse. , , Na razglas so delavske strokovne organizacije ta-sklicale shod v Trbovljah in sicer v soboto minuli ,e(1en, katerega se je udeležilo do 1500 delavcev in de-avk. Po poročilu je shod enodušno sklenil dosledno vstra-j i na svoji zahtevi ter obsodil postopanje udržbe. V J^ošnem pa je ta razglas izzval med rudarji veselost. ^ resoluciji, ki se je sprejela na shodu se je povdarilo, a2 ozirom na dejstvo, da je delavstvo izprto izostalo tudi oni delavci, ki so zaposleni pri varnostnem dc-u’ dokler ravnatelj ne pristane na sklep zadnjega shoda ^osno dcputacije glede vzdrževanja varnostnih straž 0 dogovoru na pogajanjih z g. rav. Skubicem. v Dalje se sliši, da namerava družba uvesti seznam Črna lista — onih delavcev, ki stoje v tem boju v je pri sedanjih plačah delavstva in vse režije izkazala letna bilanca preko 16 miljonov dinarjev čistega dobička in če pa prištejemo še gorenjo svoto, potem si lahko napravimo sliko. Ako je drugikrat družba računala, da je potom mezdnega gibanja povišala cene premogu prekomerno, sedaj ne bo mogla računati nato. Delavstvo bo v svojem boju vstrajalo in ne na račun prekomernemu povišanju cen premoga, temveč na račun družbinega dobička. Časopisje je tudi poročalo, da pride g. minister za rude in šume sam posredovati, ali kakor se kaže, ne bo nič, želeli bi pa, da bi se potrudil med rudarje, da bi mu oni sami dokazali gospodarski značaj boja — sicer je pa vročina. V ostalem vlada v vseh revirjih mir in red. Delavstvo je po večini šlo za zaslužkom na kmete. V zadevi razglasa se je oglasila pri g. vel. županu deputacija, ki je protestirala proti odredbam družbe. Tovariši in tovarišice, stojte neustrašeno na braniku za svoje upravičene zahteve ! V prihodnji številki bomo mogoče zopet lahko z veseljem beležili nove izpade družbe. Treba je trdne volje. XXX PRISPEVAJTE ZA STAVKUJOCE RUDARJE ! Že 14 dni bije boj slovenski rudar za svoj vsakdanji kruh. Družba je trdovratna in je začela že z raznimi odredbami in razglasi, da prisili delavstvo in stre njegovo fronto. Delavstvo je sedaj izprto. Ni to boj samo rudarjev, marveč tovarišev vseh strok tudi Vaša zadeva je. Zato je treba, da pomagate rudarjem do zmage. Pomoč je lahka, vsaka skupina naj zbira prispevke za stavkujoče, vsak tovariš pa naj prispeva. Sicer bo v tej zadevi, če se še ne konca gibanje, sklepal glavni strokovni odbor. Tovariši! Pokažite,‘da dejansko izvajate načelo: »Ljubi svojega bližnjega, kot sam sebe !«, in pomagajte. Prispevki se pošiljajo na Jugoslovansko strokovno zvezo Ljubljana, Stari trg 2/1., ali pa naravnost Jugoslovanski strokovni zvezi rudarjev v Trbovlje II., Društveni dom. Prometna zveza. Dopisi. v?t>redju ali v ospredju svojih strok, organizacij in onih, 1 v^čkrat bolehajo. h v Nato samo en stavek ; »Čim več nasilja od strani ^žbe, tembolj sigurna bo zmaga delavstva.« M x ^lavstvo ima svoj bolezenski fond, v katerega ^acuje vsak delavec po en dinar mesečno in dobiva po-delavstvo v slučaju bolezni podpore. To je popolna delavski denar in nima nikdo za razpolagati ž dru* vendar slej spaka, tudi tukaj je posegla vmes *ba odnosno ravnatelj, ki je prepovedal izplačevanje. ve škandal brez primere. Gospodu ravnatelju pa ponj IJ,0> da če mu ni všeč pa naj gre, saj madžarska meja *ko daleč. fc. Družbi kot že zgoraj : »Le ven z nasiljem, podel Vsa sredstva, ki jih imate na razpolago, ker to bo avstvo v njegovem boju utrjevalo.« te Sedaj pa še nekaj za javnost, da bo slika popolna s°dba lahka. da kratkim je prineslo časopisje vest, da je vla- Cen V°lila trboveljski premogokopni družbi povišanje 5q ft,Premogu za 5 %. — Lansko leto je izplačala družba ^ “ dividendo. — Tedaj 5 % povišanje, da pri toni 56 duk-- vsakega delavca ali delavko odpade dnevna pro-a po 802 premoga, stem napravi delavec z . lrn Poviškom premoga dobička dnevno družbi 46 K, o »a dobi po predlogu oziroma bi dobil 12 K dnevno, Dri?ne.34 mesečno 850 K letni dobiček, ki bi ga delavec del av'^ družbi 10.508 K, če pomnožimo to z številom ‘avstva, dobimo najmanj 94,872.000 K letno. lSei pride izgovor, da se ne more računati za dobi-• Mislimo, da ga lahko smatramo, če pomislimo, da Slovenec proti Slovencu. V upravnem svetu južne železnice na Dunaju sedi kot zastopnik naše vlade dr. Bončina, rodom Slovenec. Ko je obratno ravnateljstvo v Ljubljani zaprosilo za kredit za izplačevanje pavšala za čezurno, odgovorno in naporno delo, je ta gospod z svojim nesocialnim nastopom preprečil odobrenje. Prizadeto osobje je za to zvedelo ter podvzelo potrebne korake, da je prišla pritožba »hitro« pred gospoda žel. ministra samega in v narodno skupščino. Gospoda narodna poslanca Gostinčar in Kremžar sta uspešno posredovala. za kar jima gre naša hvala in priznanje. Ko je vrelo razburjenje ob živem ognju, jc pripeljala pot gospoda doktorja v Ljubljano. Na mah je bilo vse po konci in deputacija obstoječa iz zastopnikov vseli organizacij je stopila pred mogočnega upravnega svetnika, da ga prepriča o krivičnosti njegovega postopanja. Škodaželjno smehljaje se je gospodin »landsman« izgovarjal na ukaz ministra, češ on sam da je le izvršil prejeto nalogo. Končno se je vdal v toliko, da je »obljubil« priporočati ministru preklic. S tem se je morala deputacija uvidevši, da trka na debela hrastova vrata, udati in ko je sporočila uspeli posredovanja zbranim kolegom, je izbruhnil vihar ogorčenja. Gospod doktor je moral priti sam med ljudi in pojesti marsikatero grenko krogljico. Trdno se je držal na svojem stališču, da je ravnal le kot pooblaščen uradnik, toda ko se mu je s črnim na belem dokazalo, da je cela zadeva ministru neznana stvar, je moral možak kapitulirati ter pristati, da se gori navedene nagrade še nadalje izplačujejo. Kot hvalevredno moramo omeniti, da jc stal v tem slučaju gospod obratni ravnatelj Kračič popolnoma na strani svojih uradnikov. Zgodovinski dan, 3. avgust 1923 bo ostal v vrstah železničarjev v trajnem spominu. Železničarji v Sloveniji brez razlike kategorij so pokazali, da so dovolj trdno organizirani proti skupnemu sovražniku — kapitalizmu in režimu. To velja zlasti za južne železničarje, ki so nastopili, kakor en mož. Dosedaj jc dognano, da se je našlo med številnim celokupnim osobjem južne železnice samo 83 mož-poturic, ki imajo baje vsega dovolj in bi bili baje celo pripravljeni odstopiti še polovico njihovih prejemkov. O državnoželezničarjih se žalibog ne moremo tako pohvalno izraziti, ker so nekateri šli celo na južno železnico hlapčevati samo za to, da bi škodovali svojim kolegom — južnoželezničarjeni. Vemo, da je temu veliko kriv pritisk od vrha dol, toda temu bi sc kompaktno organizirana in disciplinirana masa lahko uspešno zoperstavila. Žalostno je, da je glasilo neke politične stranke hotelo podtakniti železničarskemu gibanju političen namen, dasiravno vsa pošteno misleča javnost ve, da se gre le za kruh in zopet kruh. Ako pogori vas, se ne kaznuje ogenj, temveč zločinec, ki je požar zanetil. In tega krivca se v našem slučaju prav lahko izsledi, ker ga poznamo vsi in še prav dobro. Ali ni to obupno, če zasluži v odgovornem in napornem delu osiveli uradnik — pravimo : uradnik — mesečno komaj polovico toliko, kakor pa pravkar izučeni kleparski vajenec. Železničarji odklanjamo vsako odgovornost za nadaljne dogodke, kajti hodili smo dosti dolgo legalno pot. Prosili smo in zopet prosili, dobili pa smo prazne obljube. Kamen, ki se je dne 3. avgusta 1923 sprožil in strkljal navzdol, naj bi bil svarilo za vse one, ki nepremišljeno drezajo skalo, ki utegne tam, kamor bi priletela, napraviti nedogledno škodo. Plat zvona vas opominja, bodite previdni in uvi-devnejši, kakor pa ste bili dosedaj! Državni premogovnik Zabukovca. Dne 30. julija se je na kratek poziv del. zaupnika Uranjeka pobiralo za stavkujoče rudarje v Trbovljah pri izplačilu predujma, od vsake organizacije, in od neorganiziranih, pri čemer se jc nabralo skupaj 2322 dinarjev ! Priporočamo v podporo te izkoriščane reveže celokupnemu delavstvu ! Le na ta način bodo zamogli ti opravičeni reveži izbojevati svoje pravice. Ker Trboveljska premogokopna družba je delovala dosedaj z ogromno velikim dobičkom, svojim' delavcem pa ne privošči zasluženi kruhek in človeka vredno življenje ! Delavstvu priporočamo vse te reveže v energično in hitro podporo, ker kdor najhitreje in takoj da, dvakrat da ! — Odbor S. Z. rudarjev v Zabukovici. Zabukovica. Skupina D. Z. naznanja vsem skupinam, da se nameravani izlet na Dobravo za dne 19. avgusta preloži za mesec september. — Odbor. Velenje. V nedeljo, dne 19. avgusta Se vrši delavski shod, na katerem bodo poročali sami delavski zastopniki iz Zabukovce, Trbovelj in drugod o mezdnem gibanju. Delavci brez razlike strank, udeležite se tega shoda. — Obenem naj pridejo isti dan na shod po svoje izkaznice vsi, ki so se že prijavili pri »Delavski zvezi« za skupen odhod na katoliški shod v Ljubljano in na Brezje. Vsi delavci vseh okrožij se strnejo v močno skupino. Vsi na shod ! Začetek ob 8. uri dopoldne v društvenem domu. Velenje. Tovariš Vekoslav Zajc je poslal za tiskovni sklad »Pravice« 50 Din. ter za štrajkujoče rudarje v Trbovljah 70 Din. Hvala lepa ! Tovariši in tovarišice, posnemajte ! Velenje. Dne 15. julija se je vršil pri g. Gollu krasno obiskan shod ob pol 10. uri dopoldne. Delavstvo je pazno sledilo govornikom. Shod je otvoril tovariš Vekoslav Zajc ter podal besedo g. poslancu Gostinčarju iz Ljubljane, ki je na široko obrazložil pomen delavskih organizacij. Njegove besede so napravile globok utis. Nato je govoril tovariš Uranjek Jakob kot delavski zaupnik II. skupine iz Zabukovce, ter je v navdušenih besedah obrazložil pomen »Delavske zveze«, ožigosal tudi razne krivice, ki se gode državnim rudarjem v Velenju in v Zabukovci. Za tem je prinesel prisrčen pozdrav iz Celja podpredsednik »Del. zveze« tov. Kos, ki je v navdušenih besedah poživljal delovno ljudstvo v organizacijo. Razvila se je živahna debata. Tov. poslanca so kar obsuli zborovalci z raznimi prošnjami, nakar je ob 12. uri tov. Zajc zaključil krasno uspeli shod, ki je bil eden najlepših, kar jih je imelo krščansko delavstvo v Velenju dosedaj. Iz Savinjske doline nam poročajo, da obeta letos hmelj jako dobro letino. Ker je baje letos hmelja v tujih državah slabši kot druga leta, se pričakujejo visoke cene za naš hmelj. V Žalcu se mude že razni agenti in prekupci iz tujih držav, ki se posvetujejo o nakupu hmelja po enotnih cenah in o medsebojnem podpiranju, da se okoristijo na račun producentov, ki naj bi bili popolnoma odvisni od teh krščenih in nekrščenih Židov. Tega se kmetje zavedajo in želijo stopiti v svrho direktne prodaje v stik, z interesiranimi tvrdkami. — Dne 29. jul. t. 1. je imelo »Hmeljarsko društvo« svojo sejo, na kateri se je sklepalo tudi o plačah za obiralce hmelja. Sprejet je bil predlog samostojnih in liberalnih kmetov, da se plača delavstvo kakor lani t. j. 4 krone od škafa s hrano in 6 kron brez hrane, kar pomeni na dan od 60—80 kron zaslužka. Krščansko misleči kmetje so podpirali predlog, da se z ozirom na naraslo draginjo zvišajo letos mezdne postavke, posebno še, ker se obetajo visoke cene hmelju. Vsled svoje manjšine po soc. pravičnosti društvenih članov. so pa s svojim predlogom propadli. Če bo pa delavstvo obiralo hmelj za to plačo, se še ne ve. Zagorje ob Savi. Frakcija narodno socialistične stranke v Zagorju ima izvestitelja, ki poiskuša včasih v »Novo Pravdo« napraviti kakšno pametno. Res je, da se to g. ne posreči. Vsa njegova izvajanja so le trik, k! kaže bolehavost referenta in frakcije. Bodimo stvarni! V zadnjem dopisu iz Zagorja ste se neusmiljeno vrgli na »klerikalce« in še posebej name. Tu vam je istovetno občinsko gospodarstvo z državnim. Nedoslednost! Govorite o avtonomiji, katero so klerikalci obetali, pa je niso dali. Ali niso povedali, da bo boj zanjo še dolg in težak ? Zdi se mi pa, da ste tudi vi mojo resolucijo zaradi avtonomije v občini podpirali. Da nimamo avtonomije, gre zasluga režimu, ki je velesrbski. Mislim pa. da govorimo lokalno, da še ni nikoli nobena stranka svojim volivcem toliko obetala, kot vaša. Kje je občinska bolnica, kje vodovod, kje drugo ? Ni bilo mogoče, kaj ? Umljivo ! Pustite torej fraze in bodite objektivni! Kar ne gre, ne gre. Mislim pa, da bo klerikalna stranka vendar preje preskrbela volivcem avtonomijo, kot vi vašim — bolnico, vodovod in drugo. Koncem koncev priznajte, da je naša stranka storila vse proti kuluku. Vi namreč nasprotno trdite. — Dalje — pravite, da sem jaz na občinski seji trdil, da boste vi pri prihodnjih občinskih volitvah pogoreli. Oprostite ! Zmoto radevolje popravim. Trdim namreč, da ste že pogoreli in, da vas to ne doleti več. Sicer sem vam pa za eventuelna pojasnila radevolje na razpolago. Da ste mi zdravi nosilci nacionalističnega gibanja. Flisek Viktor. - (Le pustite sodruge od NSS ! — S takimi »politi-karji« se debate in polemika ne izplača. — Op. ur.) Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Narodno gospodarstvo. V Zagrebu so plačevali 7, VIII. dolarje 391, avstrijske krone z 0.131, č. k. 268, lire 398—399. V Curihu so notirali 7. VIII. naš dinar s 5.9. Ustanovitev borze v Ljubljani. Dne 6. VIII. 1923 je zboroval ustanovni občni zbor ljubljanske borze. Za predsednika je bil izvoljen Dragotin Hribar, za podpredsednika znani bankir Praprotnik. Jugoslovanska trgovska zbornica na Dunaju. Na Dunaju bodo ustanovili jugoslovansko trgovsko zbornico. Jugoslov. strok, zveza rudarjev. Vsem skupinam v vednost. Došle so članske izkaznice. Vsaka skupina naj čimpreje naznani centrali v Trbovlje z seznamom člartoV frednih) koliko rabi izkaznic, da se jih dopošlje. Ker računa še ni, se bo za nje obračunavalo, ko bodo dospeli obračuni. Skupinam. Vsaka skupina naj sporoči, koliko članov se udeleži delavskega zborovanja ob času V. kat. shoda v Ljubljani na Jugoslovansko strokovno zvezo, Ljubljana, Staritrg 2/1. Shod se bo vršil v soboto 25. VIII. 1923, ob ppl 4. uri popoldne v dvorani »Ljudski dom«. Zahvala. Podpisana se zahvaljuje tovarišem skupine papirniškega delavstva v Vevčah, ki so poslali za stavkujoče 1000 K. Jugoslov. strok, zveza rudarjev, Trbovlje. Dnevnice za ponesrečence, kateri se pozivajo k zdravniškemu pregledu. Ravnateljstvo Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je v svoji seji dne 28. aprila 1923 pod čl. 80 sejnega zapisnika sklenilo sledeče : »Osebam, ki se vsled pomoči ob nezgodah pozivajo na ponovni zdravniški pregled izven kraja njihovega stanovanja, se bo dajala na račun panoge nezgodnega zavarovanja — razen povrnitve potnih stroškov in eventuelno izgubljenega zaslužka v smislu § 225 Statuta — dnevnica kot povrnitev za vzdrževanje za vsak koledarski dan, in sicer v iznosu Din. 20.—, če izgubi oseba vsled zdravniškega pregleda najmanj 6 ur, v iznosu Din. 20.—, če izgubi najmanj 12 ur, in v iznosu Din. 30.—, ako mora tudi prenočevati. Namesto te dnevnice se mora dati tudi oskrba in prenočišče v naravi.« To se objavlja v vednost in ravnanje s pozivom, da službene edinice v takih slučajih sestavijo na poli papirja poseben troškovnik z vsemi potrebnimi podatki, sklicuje se na naš odlok, potrdijo odhod ponesrečenca k zdravniški preiskavi, gg. zdravniki pa, da se je resnično pri njih oglasil. Pri povratku naj službene edinice na istem troškovniku potrdijo število ur odsotnosti in na podlagi tega vpišejo znesek za pripadajoče dnevnice v številkah in z besedami, ter dvignejo denar običajnim potom pri postajni blagajnici proti izročitvi troškovnika, na katerem mora upravičenec potrditi prejem zneska. Socijalni vestnik. Hrastnik. Dne 24. julija se je vršil tukaj komisijski ogled delavskih stanovanj, vodovodov in kanalizacije. Ogleda so sc udeležili zastopniki zdravstvenega odseka, okrajnega glavarstva, trboveljske premogokopne družbe, občine in delavskih organizacij. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal tajnik J. S. Z. R. v Trbovljah, Stanko Keše. Komisija je ogledala najprej steklarno, nadalje kemično tovarno, rudniško podjetje in nato delavska stanovanja, vodovod in kanalizacijo. Konstatiralo se je, da so delavska stanovanja deloma v slabem stanju. Sobe, zlasti za samce, so nehigijenične in nujno potrebne popravila ter očiščenja pred mrčesom. Vodovod ne zadošča krajevni potrebi in ga je treba na vsak način razširiti. Tudi kanalizacija je v pomanjkljivem stanju in potrebna izboljšanja, da bo v skladu s higijenskimi predpisi. Pri komisiji so bili stavljeni predlogi, naj se osnuje posebni zdravstveni odbor, ki bo restovni del trboveljskega zdravstvenega odbora. Natančnejše nasvete izda v najkrajšem času zdravstveni odsek za Slovenijo. Trbovlje. Tu se je vršil v soboto, dne 21. t. m. sestanek zdravstvenega odseka za ranacijo občine Trbovlje. Navzoče so bile vse krajevne korporacije. Prečitala so se pravila, ki so jih navzoči soglasno odobrili. Zdrav- stveni odbor se konstituira v roku enega meseca. Pozdravljamo akcijo za izboljšanje higijenskih razmer v teh največjih delavskih centrih Slovenije in ji želimo kar največ uspeha. Listnica uredništva. Dopisnike opozarjamo, da naj pišejo samo na eno stran. Vse, kar bo od zdaj za naprej pisano na obeh straneh, bo brezpogojno romalo v koš ! Nabirajte za tiskov, sklad „ Pravice" ! išlUlsšslssssssslsa KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah; Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo. Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Zgodovinske anekdote. Moric Rosenthal. Znamenitega mojstra na klavirju, Morica Rosen-thala (rojen 1. 1862), se njegovi ne bojijo toliko zaradi konkurence kakor zaradi njegovega jezika. Nekoč je primerjal dva pianista in je dejal : Eden muči vsebino, drugi pa občinstvo. Neki umetnik je prav malo napisal, a vse je bilo prav zelo izpiljeno. Po koncertu ga je nekoč neka dama prosila, naj ji zapiše kaj v spominsko knjigo : »Samo eno vrstico, dragi mojster, ampak kaj takega, kar je za Vas značilno«. Rosenthal je bil pa zraven. Umetnik se je zamišljen obrnil k Rosenthalu in ga je vprašal : »Kaj naj pa v eni vrstici značilnega napišem ?« »Morebiti seznamek Vaših kompozicij,« je odgovoril Rosenthal. * »U Sin nekega dunajskega kritika je bil skomponiral soneto. Ko so Rosenthala vprašali, če je sonata kaj vredna, je odgovoril : »Sonata ni hvaležna — delo je hvaležno pravimo če se splača ali če je kaj vredno —, tembolj pa oče — to sc pravi; ima dosti prilike za ostro kritiko —«. O nekem znanem komponistu operet je rekel Rosenthal : »Pisal je novo opereto za oder in je prišel že do polovice tretjega akta ; tedaj ga je pa naenkrat zapustil spomin in delo je ostalo nedovršeno«. To sc pra- vi : Do trejega akta je na pamet prepisoval, potem pa ni več znal. Bach in kritik. Komponist Joch. Seb. Bach je imel več smisla za humor kakor bi pričakovali po njegovih kompozicijah in njegovem življenju. Komponist Zelter pripoveduje o njem sledečo anekdoto, ki nam kaže velikega moža kot mojstra hitrega in dobrega odgovora. Nekoč ga je vprašal prijatelj : »Ali ste že brali Mar-purgovo kritiko o Vašem najnovejšem delu ? — Mar-purg je bil znan kritik in tudi glasbenik. — Sodi Vas precej strogo.« »Nisem bral« ; je odogvoril Bach, »vem pa, da me je grajal že v prvi svoji kritiki. A kaj naj naredim ? Kajti če mu njegove lastne kompozicije tako dopadejo, kako naj mu pa dopadejo moje ?« Hotel je reči: Če ima slab okus, se mu dobra stvar sploh dopasti ne more. Chesterfieldov dedič. Če hoče na Angleškem sorodnik sorodnika izključiti od dedščine, mu zapusti en šilin — dobra predvojna krona. — Hoče stem povedati, da ni površen in pozabljiv, ampak da dela po premisleku. Znani lord Chesterfield je imel sicer velike dohodke, a je bil kljub temu vedno v denarni zadregi. Nekoč je rekel svojemu sinu, da mu bo volil en šiling. »Ljubi oče !«, mu je rekel sin, »zelo bi mi ustregel, če mi daš tisti šiling kar sedaj, seveda, če sploh katerega imaš.« Kdor uporablja GAZELA-milo, -mu v |- »r~j. T v ‘j w štedi perilo in novec! KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizkeI Postrežba točna I Delo solidno! Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5 Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K Stanje rez. zakladov nad 1,000.000 K Mr Ustanovljena leta 1911. "Ml Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne z vez* nasproti »Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hf8' nilne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilni sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema 1^ gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavo^ v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno p0' slovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastoj nlka pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišč' občinam in korporacijam na amortizacijo. Naročajte »SOCIALNO mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D., za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. O > co O >