1. št.
rtina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*-
Naročnina za kraljevinah? SHS
Mesečno 48 K. Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
0|jiwl: enostolpna rum vrata zn enkrat j K, večkrat popust.
S
V Ljubljani, nedelja 1. januarja 1922-
Politični dogovori med Jugoslavijo, Cehoslovaško in Avstrijo. - Paiič odpotuje v Prago in na Dunaj 7
Dunaj, 31. dec. (izv.) Tu se splošno
Kori, da pride početkom januarja v KO in na Dunaj jugoslovanski min. predsednik Pašič, da se pogaja z obema vladama o političnem dogovoru. V merodajnih političnih krogih tukaj sicer • tem ie ni govora, vendar prevladuje mnenje, da se jugoslovanska vlada resno bavi s tem načrtom. Ideja, pogodbo M gradu Lani skleniti tudi z državo SHS, je zapopadena že v ekspozeju tveznega kanclerja dr. Schoberja o imenovani pogodbi, kjer pravi med
drugim, da se namerava skleniti podobne pogodbe tudi z drugimi državami. Na vsak način pa se pričakuje tukaj zadevnih oficijelnih poročil iz Beograda, predno se zamore govoriti o predstoječi novi konstelaciji srednjcev-ropejskih držav. — V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se pričakuje, da prevzame novoimenovani dunajski poslanik Jugoslavije Popovič početkom januarja svoje mesto. Izpolnenje tega važnega mesta se v dunajskem časopisju živahno komentira in pozdravlja.
SeJa ministrskega sveta.
Beograd, 31. dec, Nocoj se Je na seji ministrskega sveta razpravljalo o osebi vojnega ministra. Do konkretnega zaključka ni prišlo. Vpra-tanje se bo zopet obravnavalo na
Seji v ponedeljek. Nato so razpravljali o kreditih, ki se naj dajo pasivnim krajem. O riboluvu na Ohridskem jezeru se bo razpravljalo v zakonodajnem odboru.
AVSTRIJA IŠČE ZNOVA POS1JILO.
Dunaj, 31. dec. (Izv.) Kakor do-Znava vaš korespondent, bo odpotoval početkom januarja vnovič dr. Rosenberg v London v svrho obnovitve in zaključka pogajanj za kredit za Nemško Avstrijo v višini 3 milijonov funtov šterlingov. Kakor imo 2e poročali, v imenovano svrho ne bodo zastavljeni gobelini In bo najbrž dobila Nemška Avstrija posojilo brez vsakega posebnega jamstva. Oovori se tudi, da se bodo udeležile te kreditne akcije poleg Anglije tudi Amerikancl.
ODŠKODNINA ZA ŠKODO, POVZROČENO PRI DRAGINJSKIH DEMONSTRACIJAH NA DUNAJU
Dunaj, 31. dec. (Izv.) Kakor do-tnava vaš korespondent iz krogov trgovske in obrtne zbornice, se je vršila včeraj v zvezni kancelariji podrobna razprava glede odškodnine vsled izgredov dne 1. decembra 1.1. prizadetim dunajskim meščanom. Dosežen je bil sporazum v toliko, da se je izrekla nemškoavstrijska vlada pripravljeno plačati okroglo svoto 200 milijonov n. a. kron imenovanim oškodovancem.
ČEŠKO ŠOLSTVO NA DUNAJU.
Dunaj, 31. dec. drv.) Cešk.) de-želnozborski posP.nec Machat se je ob priliki razgovora z vašim poročevalcem gleda dunajskih Cehov Izrazil med drugim takole: Glavno pozornost obrača češkoslovaška manj-šlna, živeča na Dunaju, šolam- Na Dunaju pohaja približno 6200 čeških otrok se množi od leta do leta. Češki Zasebnih šol. število šoloobveznih otrok se množi o dleta do leta. Češki narodni odsek na Dunaju je stopili V svežo z ostalimi slovanskimi manjšinami na Dunaju, da doseže enotno delovanje s ozirom na šolsko vpra-lanje. Dunajski Cehi pozdravljajo
pogodbo, sklenjeno med Nemško Avstrijo in Češkoslovaško v Pragi in v Lani, poživljajo pa svojo vlado, da naj ne pozabi, da živi na Dunaju četrt milijona Cehov, katerih polovica je češkoslovaških državljanov, za katere mora njihova republika isto-tako skrbeti.
FRANCIJA V SKRBEH ZA PREMOG IZ NEMČIJE.
Pariz, 31. dec. (Izv.) Z ozirom na stavko nemških železničarjev je francoski minister za javna dela naprosil vojno ministrstvo, da ukrene potrebne mere, da se vzdrži železniški promet na levem renskem bregu in osigura premogovni transport. Reparacijska komisija je iz istih razlogov skušala doseči pri nemški delegacili, ki se nahaja tačas v Parizu, da nal nemška vlada premogovne transporte, določene za rcparacijsko komisijo, odpravi kot nujne transporte,
EPIDEMIJE NA POLJSKEM.
Varšava, 31. dec. (Izv.) Repatriacija (dovoljenje za vrnitev v domovino) okoli en in pol milijona poljskih državljanov, ki je bila sklenjena v rusko-poljski mirovni pogodbi, dela »edaj preglavice poljski vladi. Is sovjetske Rusije v domovino vračajoči se Poljaki prinašajo namreč seboj vsakovrstne kužne bolezni kot pegasti legar, kolero, koze L dr. V okraju Novi Grodek pri Vilni ni nobene vasi, ki ne bi bila okužena od teh epidemij. Dnevno zboleva in umira na stotine IjudL Tudi med zdravniki, ki skušajo zajeziti val epidemij, je že mnogo smrtnih slučalev.
ZNIŽANJE ŠTEVILA URADNIŠTVA NA ČEŠKEM.
Praga, 30. dec. Kakor poroča »Pra-
\ vo Lidu« je ministrski svet z ozirom , na veliko število državnih uradnikov i sklenil, da do 31. decembra 1924 ne I sprejme nikogar v državno službo.
Vabilo na narolbo.
Ker so se tiskarski stroški, zlasti papir, barva i. dr. kelo povišali in so se tudi mezde delavcem povišale, smo žal primorani povišati tudi naročnino dnevniku Jugoslaviji". Ker vemo, da so naši naročniki po ogromni večini uradniki in mali (judje, ki sami silno trpijo vsled draginje, smo povišali naročnino mesečno samo za dva dinarlau »Jugoslavija" nima nlka-kih fondov ter ne dobiva niti vladnih niti strankarskih podpor, leniveC je navezana edino na plačila naročnikov in oglasov. Upoštevajte, prosimo, to ter ostanite zvesti in žrtvujte mesečno dva dinarja več. ^Jugoslavije" pa bo s tem, da se bo kot neodvisen dnevnik neustrašeno borila za ozdravljenje naših nezno-mih razmer koristila gplošnostl, narodu in tudi posameznikom. ^Jugoslavija" stane od I. januarja 1022 daljet ta drZavo SHS:
ta 1 mesec.....................48	K	( 12 din.)
sa četrt leta ..... 144	m	( 36	*	)
ta pol leta.................. 288	„	( 72	*	)
sa celo leto............ 576	„	( 144	„	)
Posamezne številke	po	3 K	(75	paraj
Za Inozemstvo:
sa 1 mesec  ...............68	K	( 17 din.)
*a četrt leta	.....	204	*	( 51	„	)
ta pol leta.................. 408	m	(102	„	)
ta celo leto	816	„	(204	„	)
ataUk tare4al*o takojI	pridobivajte novih naročnikovi
AVDIJENCE.
Beograd, 31. dec. (Izv.) Danes dop. ob 11. je bil pri Nj. VeL kralju v avdi-jenci min. predsednik Pašič. Avdijenca je trajala pol ure. Min. predsednik je poročal kralju o situaciji. Takoj po avdijenci min. predsednika je sprejel kralj bivšega vojnega ministra Zečeviča. Avdijenca je trajala nad eno uro.
Beograd, 31. dcc. (Izv.) Po avdijenci je sprejel min. predsednik Pašič v svojem kabinetu rumunskega poslanika Emantija, nato pa ministra pošte Žarko ,, Miladinoviča
Beograd, 31. dec. (Izv.) Danes je prispel semkaj naš poslanik v Varšavi g. Simič, V avdijenci ga je sprejel min. predsednik Pašič, katerega je obvestil o svojem delovanju v Poljski.
SPOPOLNITEV ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 31. dec. (Izv.) Danes je imel demokratski klub dopoldne sejo, na kateri so se spopolnila mesta, ki so bila Izpraznjena v zakonbdajnem odboru.
PAŠIC DAJE NEZADOVOLJNIM RADIKALOM LEKCIJE.
Beograd, 31.' dec. (Izv.) V zadnjih dnevih je poklical min. predsednik Pašič k sebi poedine člane radikalnega kluba, ki so bili doslej protivni koaliciji z demokrati. Min. predsednik jih je prepričeval, da Je koalicija z demokrati za enkrat neobhodno potrebna. — Kakor se doznava, je imel Pašič s svojo akcijo uspeh in vlada zato v večini radikalnega kluba veliko zadoščenje.
NAČRT KANALA BAKAR —KUPA ODOBREN.
Beograd, 31. dec. (Izv.) Qencra’na direkcija vode je danes odobrila načrt zgradbe kanala Bakar—Kupa. Ta projekt predvideva 24 km dolgi prekop za plovbo ladij. Skozi ta prekop bi za-mogle voziti samo ladje z do 1000 tonami.
PRISELJEVANJE V AMERIKO POPOLNOMA USTAVLJENO.
Newyork, 30. dec. (Izv.) Odsek za priseljevanje bo parlamentu predložil zakonsko predlogo, po kateri se priseljevanje v Ameriko popolnoma ustavi Predsednik odseka Je Izjavil, da bo senat odobril to predlogo.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI.
Berlin, 31. dec. »Vossische Zel-tung* poroča, da so se včeraj pogajali železničarska zveza in zveza strokovnih organizacij nemških železničarjev o skupnem stavkanju. Zveza strokovnih organizacij nemških železničarjev je Izjavila, da se stavke ne bo udeležila.
Berlin, 31. dec. Vse tri železničarske strokovne organizacije so se včeraj opoldne začele pogajati s prometnim ministrstvom glede svojih mezdnih zahtev. Predsednik železničarske zveze je bil Izdal parolo stavke, nakar Je Izjavila vlada, da imenuje ugoditev takih zahtev prelom tarife. V zadevi bo odločeval kabinet, radi česar so se poganja za par dni odgodila.
Elrberfeild, 30. dec. Položaj v železničarski stavki je od včeraj neiz-premenjen. Iz Kfilna in v Kfiln vozijo samo nekateri osebni vlaki, toda ne ob določenih urah. Danes so dospeli iz okolice štirje oddelki brambne policije.
Berlin, 30. dec. O položaju železničarske stavke na zahodu sporoča prometno ministrstvo:	V okraju
Kčln se vrši le osebni promet, v okraju Essen se vrši promet le deloma, ker se lokomotive ne preskrbujejo več s premogom. Tovorni promet v essenskem okraju večinoma počiva.
KONFERENCA V CANNESU.
London, 31. dec. Angleški zunanji minister lord Curzon odpotuje 3. januarja v Cannes, k]er se bo udeleževal posvetovanj vrhovnega sveta.
Pariz, 30. dec. Gospodarska konferenca, ki je bila določena pred sejo vrhovnega sveta v Cannesu, se je pričela danes dopoldne. Angleški in francoski finančni in industrijski strokovnjaki so se sporazumeli glede načrta, ki naj služi za obnovo Evrope. Ta načrt se |e nato naznanil italijanskemu In belgijskemu delega*u. Kor.Ierenca objavi v kratkem tzjavu, ki bo določila pogole za vzpostavitev trgovinskih odnolajev z raattfiataat država** risali • RuatK Tl
Uredništvo:
Wolfova utica 1/1. Telefon 300
Uprava:
Marijin trg 3. Telefon 44
se ne vračajo, je priložiti znamko odgovor.
Novo leto.
Tako ie. kot bi za trenotek zastal čas. Obstanemo, zamislimo se ir, sklenemo račune.
Goseoihtr in kmet stopi na prag svoje bele hiše. Razgleda se okrog sebe.
Hlevi in gospodarska poslopja stoje poleg hiše in daleč naokrog polja, trud in znoj njegovega življenja. Dal Bog srečo, lepši in boljši dan v novem letu. Samozavesten ie kmet in kakor prikovan na svojo zemljo, ki je del njegove duše in srca. Stoletja se je bojeval za svojo posest in čuval svobodo. Z mati Gl je nad fevdalno aristokracijo in dobil pravdo nad tlačitelji in tujimi mogoč' nlki. Dosegel je svobodno državo kmetov.
Ogromno število je pa še tistih, ki imajo pravico do svoje zemlje, da te zemlje nimajo. Bojni klic stare pravde gre od koče do koče in dviga moč vseh onih, ki se ne morejo odtrgati od zemlje, ki bi morajo biti njihova, a je še danes last mogočnih grofov in dobičkarjev. Zahtevajo delitev zemlje. Zahtevajo zemljo za se in za svoje bedne družine, ki se ne morejo preživljati s tem, kar imajo. Pri tem pa nusltjo tudi na vse one, ki so bili pregnani v Westialsko in Ameriko, ker je bila šiloma odvzeta zemlja njihovemu rodu.
Novo leto. Ob ogromnih transmisijah obstane delavec, razgaljenih prš in zavihanih rokavov ter se zazre trudnih oči v železne vampirje, ki pijejo njegove sile in kri. Globoko doli v zemlji, kjer je večna moč sc srečavajo temne postave. Nemo si stiskajo roke in za hip zaigrajo lica v smehljaj ob misli, da bi bilo srečnejše leto. Da bi bilo! Koliko je bilo razočaranj in ubitih hotenj v preteklem letu?! Zahteve delavskega razreda so obstale pred zaprtimi durmi tistih, hi so si prisvojili pravico v izključno last. Ena zelja vseh zatiranih in brezpravnih delavnih slojev ostane: da bi zmagala misel sod-jalne pravičnosti! Zelja po človeka vrednem življenju sili delavske množice v neizprosen boj za obstanek!
Novo leto! Na predvečer greš po cestah in vidiš razsvetljene hiše in slišiš veselo pesem. Nazdravlja se sreči in domovini. Nazdravlja se novemu življenju. Pri tem se pa dobro čuti. da je za vso razigranostjo v srcih skrita skrb za vsakdanji kruh. Moreča in težka skrb. Delaš in delaš ter ne dobiš toliko, da bi preživel sebe in svoje družine.
Vojna je bila. Ubila je dela delavne sile in uničila premoženja. Doživeti bomo še veliko novih let, ko bo ostala vojna zapisana le še v zgodovini in ne več v življenju. Da bi minula leta, da bi prišlo novo leto blagostanja in po-zabljenosti nad grozotami minulih let. *
O domovina, ali boš v novem letu vsaj deloma lahko zadostila željam vseh svojih sinov, ki živijo s Teboj in zate. V Tebi domovina vidimo rešitev. V Tebi mati vseh zatiranih in teptanih. Odpri svoja bogastva in razdeli jih. Saj sl tako bogata in mogočna.	,	4
pogoji bodo upoštevali običaje in navade civiliziranih narodov ter zlasti vsebovale pripoznanje zasebne lastnine in državnih obveznostL
BONGMI O KRIZI V ITALIJAN.
ESKOMPTN1 BANKI.
Rim. 30. dec. V senatu je Izjavil ministrski predsednik Bonomi pri razpravljanju o moratoriju, ki je bil dovoljen Italijanski eskomptnl banki, da ne gre za splošno krizo, ki bi zadevala vse kreditne zavode, temveč le za eno banko., ki se nahaja v precejšnjih težkočah. Tej banki dovoljeni moratorij bo služil Interesom njenih upnikov. Vlada more z vso gotovostjo trditi, da so krediti Italije nedotaknjeni. (Odobravanje). Minister zunanjih poslov marchese Della Toretta Je izjavil: V Cannesu se bo razpravljalo vprašanje reparacij in gospodarske vzpostave Srednje in Vzhodnje Evrope. Izraža zadovoljstvo, da hočejo vse vlade sodelovati pri vzpostavitvi skunnega gospodarskega življenja v Evropi. (Odobravanje.) Senat Je nato sprejel dvomesečni proračunski proračunski provlzorij.
ZA OBNOVO EVROPE.
Pariz, 31. dec. Gospodarska konferenca je v načelu določila obliko in delovanje mednarodne družbe, katere ustanovitev bo predlagala v svrho vzpostavitve mednarodnih kreditov Evrope. Nameravano družbo bodo tvorila privatna podjetja. Obravnavala se bodo vprašanja vodnih potov in železnic novih držav, ki pogrešajo racijonal-nlh prometnih potov. Razpolagala bo z glavnico dveh milijonov funtov šterlin-rov, ki se bo razdelila na Francijo, Anglijo, Italijo, Zedinjene države in Nemčijo, katerim državam se sorazmerno priključita Belgija in Holandija. Posebni konsorcij, ki ga nameravajo ustanoviti, bi imel pravico v deželah, kjer je trgovina ovirana, ustanoviti podružnice, pri katerih bi mogle biti udeležene one dežele,'katerih valute so zelo slabe, z blagom namesto s devizami.
STRAŠNA LAKOTA V UKRAJINI
Moskva, 31. dec. Z ukrajinskih ozemelj, kjer vlada lakota prihajajo strašne vesti. Glad divja po najbolj rodovitnih krajih v Melitopolu, Mariopolu, Ale-ksandrovskem, Harkovu, Novo Nikola-Jevškem, Odesi in Jekaterinoslavu. V okrožju Melitopol potrebuje 100.000 Dudi nujne pomoči. Posebno stanje otrok je grozno. V poprej rodovitnih okrožjih Nikoiajevsk in Herzon se nahaja 4000 stradajoči*
TROCKHEV GOVOR NA SOV-JETSKEM KOGRESU.
Moška, 30. dec. V svojem govb-ru na devetem vseruskem sovie|; skem kongresu je govoril Trockij 0 vpadu belogardistovskih tolp v Ka-rolijo, Ukrajino, in na skrajni vzhqd. Izjavil je. da sili ta poležaj sovjetsko vlado ustaviti demobilizacijo, dočlifa želi vlada samo m fr.
Moška, 30. dec. Po Trockijeverp govoru na vseruskem kongresu Je izjavil Rakovski v imenu vseh fede-rrianlh sovjetskih republik, da 5b strinja z ukrepi sovjetske vlade, katere Je ta napravila v svrho obrambe sovjetskega sistema ter v svrbp obrambe številnih napadov, notranjih in zunanjih.
MADŽARSKO OROŽNIŠTVO ZASEDLO ŠOPRONJ.
Budimpešta, 3. dcc. Madžarskemji dopisnemu uradu se je poročalo ir. Sopronja, da je madžarsko orožništvi* zasedlo mesto. Orožništvo bo nekaj časa pod poveljstvom ententnih zastopnikov. Madžarske čete vkorakajo v Sopronj na Silvestrov dan.
Borzna poročila.
Curih, 31. dec. Valute: marke 2£ž. lire 22.50, francoski franki 41.50, funti šterlingi 21.58, dolarji 512, dinarji 1.00. avstr, krone 0.11, poljske marke 0.17, čsl. krone 7.16.
Mali oglasi. Kdor hoče kaj kupiti ali prodati, kdor Išče službe in druge zadeve, doseže najhitreje in najbolj] uspeh, če da v »Jugoslaviji^ mali oglas. »Jugoslavija« je najbolj razširjen In največ čitan slovenski dnevnik In male oglase v njej vsakdo pregleda ln čita, Cena za oglaševanje v malih oglasih »Jugoslavije« je: do 20 besed 3 dinarje, vsakih nadatjnih pet besed 1 dinar; trgovski oglasi, dopisovanje in nepremičnine do 20 besed 5 dinarjev, vsakih nadatjnih pet besed 2 dinarja. — Plača se v naprej, lahko tudi v znamkah v pismu.
Priporočano Jugoslovanski kreditni savod v Ljubljani, Marijin tfg 8. Hranilne vloge na knjižice ln n» tekoči račun obrestuje po 4 in p6I odstotki; hranilne vloge z odpoved-
nim rokom ps po dogovoru.
ris
Me ml repni.
r Znova se pripravljajo velike konfe-tience med zavezniki, ali točneje, med Angleži in Francozi. Kajti vsi veliki aaednarodni spori v Evropi se dado naposled reducirati na nasprotje med na-siranje pariških in londonskih politikov. Ta naziranja si nasprotujejo v finogih zadevah, sodobno najaktual-nejie pa so diference v vprašanju nemške vojne odškodnine, takoimenovanih reparacij.
,, Iz vrst gospodarskih strokovnjakov se čujejo vedno pogosteje sodbe, da splošne gospodarske krize v Evropi rte bo preje konec, dokler ne bosta odstranjena njepa glavna dva vira, ki sta: plačevanje kolosalne vojne odškodnine s strani Nemčije in pa razpad go-spddarstva v sovjetski Rusiji in nje iz-!d§itev iz kroga evropskega in svetovnega gospodarskega sistema. To sta p.p mnenju vseh uvidevnih strokovnja-5vov oni dve kardinalni točki, iz katerih mora izhajati sanacija evropskih go-sjjMdarskih kriz, katerih trajanje ima v vi n o za posledice? nevarnosti notranje- iu vnanjepolitičnih zapletljajev.
.. pj! Pne 5. januarja mora plačati Nem-500 milijonov in dne 15. februarja še 250 milijonov zlatih mark, za ktfctttre pa ji manjka okroglo 400 milijonov zlatih mark. Anglija zagovarja P*$thog, da se Nemčiji dovoli morato-jyv. z daljšim rokom ne le za to izplačilo, marveč tudi za naslednja. Ona s skW")jo motri nazadovanje svojih tr-£$ft’skih zvez, angleško blago ne gre v djPlar, ker ga evropski kontinent s sipujimi slabimi valutami ne more ku-pifvati, na Angleškem nastaja vedno večji zastoj v industrijah in narašča iifoiestano število brezposelnih. Zato je*%veii dvoma, da Anglija ne bo od-»gjpda preje, dokler ne doseže takih olajšav za Nemčijo, da se bo njena ktmna moč zopet dvignila.
-^Francija daleč ni toliko industrij-stca država kot Anglija, zato njena zfrfhnjšana kupna sila vzhodnih sose-d^vf toliko ne zadene. Zato motri ona vpj; sanje plačevanja vojne odškodnine «4*tu.gega stališča. Ona hoče imeti v-^.čana. sredstva za obnovo pokrajin,
V Forušila nemška vojska, sicer t	-e;.'v onem kočljivem položaju, v
l Jlth-rvnj se nahaja danes. Francoski !	i trdijo, da Nemčija samo fin-
< fniahčno slabost in da v resnici |	plačilna sredstva še davno niso
•Ot' 1. * • ■ -». .	-	.
: isJr .•A -. Kjub temu pa nj dvomiti, da y Hjji Ide naposled dali tudi Francozi v&riti, in da bodet-privolili v olaj-; v ; > modifikacijo nemškega plačila. H?T-o io pa bo glavna sporna zadeva, i d|' n :j sc stvar izvrši. Kakor zn<)no, prva milijarda, ki so jo plačali Nvfbci, v roke Angliji in Belgiji, ker računala kot povračilo stroškov / Vzdrževanje okupacijske vojske, se je za Francijo vračunalo iz-1 :mio, ki so ga dobili v Nemčiji v tta-tuMlijah, predvsem premogu. Zato se-daJJaFrancozi očitajo Angležem, da se ravito sedaj lahko vlečejo ca moratorija iko bi morala priti na vrsto Francija. Očividno postaja, da se bo vsa zadeva razrešila na ta način, da se oni defcavote, ki jo Nemčija vendarle izplača, obrne v prid Francozom, zakar pajto Anglija zahtevala koncesije dru-go<fcrPodoba je, da se bodo vsa vpra-».■Jb ,	i:*..1,.1 ..lj..... 1 jci'af.iJi'1'g'Jfi .m
Pr"c>T.rdr. K. Ozvald:
! nalagati ljudsko lim
9l«
Edinole spoznanje pravega
*	j(	cilja In prave poli bo	prlzade-
*	‘	vanju za Izobraževanje	ljudstva
!.j	/	dalo tistega blagoslova,	ki ga
s’	zasluži to od več strani	s vell-
kim zanimanjem In veliko požrt-Vovalnostjo capočeto delo.
(A. V/urm, Orundtage Ur Volksblldung.)
npoteli bi, to se pravi, vsaj posa-bi hoteli zanesti Izobrazbo v livšo" plasti naroda ter tako vsaj delo-p.'.a«Mi!Uiti oni usodepolnl prepad, ki danes zeva med »inteligenco« In »ljudstvom«. Drugače rečeno, hoteli bi vršiti SdCllalno delo, ki nam ga Veleva ljubezen* do bližnjega. Toda — »kdor hoče svojega bližnjega ljubiti, ta ga mora najprej izpoznatil« Pod tem geslom s« Je vj-dndonu, zlasti po njegovih delavskih"predmestjih, v 2. polovici 19. stol, v smislu Idej, ki Jih Je osnanjal v mladih letih umrli Toynbee, osnovala
V soeijalno-kulturnem odru celo ■ po-meajjlva institucija 1 imenom Settle-men| .(naselbina).
Kaj pa Je to? Settlement Je dom, kjer 10 izobraženci možkega la ženskega Ipoia vsak dan v osebnem stiku c delavskim ljudstvom ter mu (vsaj v Ame-ffld Je danes temu tako) nudijo vseh Vrst socljalno pomoč, skrbe pred vsem tfrugfen ca Izobrazbo srca in značaja leh 'CMtdl ter se v vsakem pogledu bri-gajtr^a njihovo mladino. Torej pravi »Uu&kl dom!« Takih settlementov Je idanea v Londonu na tucate la v Amei lUd '-Ha stotine. Posebno delavni so po •attlitaentlh visokošolci in visokošolke la paeg njih tudi starciie, akademsko
šanja na bodočih konferencah vrtila okrog razrešitve v tem zmilu.
IzBulgeriJe;.
Bulgarijo ima v roki Stambulijski, vodja agrarne stranke, ki ima tudi vlado v roki. Pri zadnjih občinskih volitvah je. dobila njegova stranka 55 % mandatov, drugih 45 % je razdeljenih na druge stranke, ki pa radi velikega notranjega nasprotja ne tvorijo enotne opozicije..
Sistem ministrskega predsednika Stambulijskega se je tedaj obnesel, k^r je dobil zaupanje in priznanje večine naroda. Za razmerje do naše države je važno, ker. zastopa sedanji vladni režim v Bulgariji politiko sporazuma in dobrih Odrtošajcv napram nam ter se zlasti spitetno izogiblje 'Sakršnega agresivnega nastopa v takozvanem macedonskem vprašanju, ki je že od nekdaj sporno med Bulgarijo in Srbijo. Moč bolgarske agrarne stranke temelji na njenih Imetiških organizacijah. Skazale so se posebno o priliki poizkusa komunstiškega puča, ki ga je zlomil Stambulijski skoraj brez nasilja s svojimi trdnimi organizacijami. Zato je Buigarija tudi med vsemi premaganim* državami brez večjih pre-tresljajev preživela dinastično vprašanje. Glavni krivec Ferdinand je izginil brez sledu in sledil mu je Boris, vzgojen v - duhu pravoslavja in politično orientiran v drugo smer. Stambulijski je prevzel vse težke obveznosti mirovnih pogojev v Neully ter jih skuša izpolniti z rednim in varčnim gospodarstvom v notranjosti države ter s pacifistiško zunanjo politiko. Tiskanja bankovcev kakor r drugih državah za vzdrževanje ravnotežja v državnem proračunu v Bulgariji sploh ne poznajo. Stambulijski je primera politika, ki na tenielju ljudskega zaupanja vodi poražerto državo k notranji konsolidaciji in k zdravim odnošajem napram drugim državam.
Kot Jugoslovani moramo biti veseli da se tako hitro ozdravlja država, ki bo v bodočnosti naš naravni prehod do Rusije.
—»...i.     '.......................
Avstrijska vlada in Jamar.
Znano je, da se že dve leti ureja obmejni promet med našo državo In avstrijsko republiko. Bilo je že nešteto sestankov ih dogovorov med obema državama. Podpisalo se je že cele kupe sklenjenih dogovorov med zastopniki. Ko bi pa imeli stopiti v veljavo, jih je onemogočil znani dr. Kamniker s svojim »Bauemratom«.
Ore pred vsem tu na naši meji za radgonsko železnico, ki nas veže z Ljutomerom In našim Prekmurjem. Vse Izjave avstrijskih vladnih funkcl Jona r jev in vsi njihovi podpisi so popolnoma brez moči, ako z njimi ne soglaša dr. Kamniker s kopico nahujskanih nemških kmetov. To se je pokazalo neštetokrat tako, da se med nami nihče več ne razburja in sploh več ne misli na to.
Mislilo se je, da se bo ičasoma to ostro nasprotstvo ublažilo in da bodo prišli nahujskani nemški kmetje s Kamnik er jem vred k pameti. Ce Je pa kdo o tem še dvomil, sl Je pa mislil, da bo avstrijska vlada vendar dobila toliko
Temeljna‘irtisel settlementa je torej neposredni stik c ljudstvom. Toynbee je želel, da bi Izobraženci v tej obliki proučevali življenje ljudstva, se naučili V narodnem duhu in. pa nazorno (ne papirnato!) govoriti ter bi potem ljudstvu, osoblto mladini podajali v prvi vrsti socljalno-etlčne Izobrazbe.
V Ameriki je ta Institucija prinesla veliko In lepih sadov. Ne pa na Angleškem, kjer se je polagoma oddaljila od svojega prvotnega namena ter danes kot »univers!ty extenslon« (~ razširjena, »ljudska univerza« skrbi le za predavanja, ki čestokrat niti hiso v kdovekaj trdni zvezi eno z drugimi In podoben angleškemu Je bil razvoj na Francoskem. Tudi na Francoskem Je, v smislu ToynbeeJevih Idej, lzprva v ospredju stala »I* čducatlon 6thique-so-clale du peupje«, dočim je danes le še — »osrednja točka za pisan mozaik popularnih predavanj«!
Da bi se znanstvena predavanja, ako Jih res narekuje Žeja po znanju, ne smela prirejati ta Sir Je, to Ib tako občinstvo, ki recimo nima vtšie ko pa Uudskošolsko izobrazbo, tega pač ni mogoče trditi Toda precej krepko »e da dvomiti o tem, ali Je res pravi cilj In globlji smisel ljudskemu izobraževanju edinole podalanje znanstva, t drugimi besedami: to, da sl čim več Budi prisvoji to in ono znanje.
Le poglejmo l Znanje v službi Uv-Uenja hi nič drugega, nego orodja, ki na tem ali onem poprlšču dejttvujoči človek seže v takih položajih po njem, kjer sama moč telfesnih organov In pa zgolj prirodni čut ni v stanu, premagati težkoč, ko hočeš doseči ta ali oni smoter. Namesto orodja bi se dalo celo reči orožje, saj mora pač znanj« čestokrat priskočiti na pomoč, kadar nam Ja tke toga* da »premagamo« prodvadsa,
moči in avtoritete, da bo prijela te nahujskane tolpe z želeno roko in napravila red, Tako se 'jč V.^lkovalo mesece in Jeta, a danes .vidimo, da smo se varali eni in drugi. Varala se je avstrijska v/ada, varali smo še mi. — Le dr. Kamniker s svojimi kmeti se ni varal, kakor kaže najnovejši dogodek.
Za železniško progo iri uslužbence Ljutomer — Radgona se je bilo doseglo potom dolgih pogajanj,'da se prepelje 300 ton premoga po progi Špilje — Radgona, ki teče- po nemškem ozemlju. Na osebni promet rti bilo misliti, ker so pokazale skušnje, da človek ni življenja varen. Za mrtvi materijal se je pa že moglo riškim ti; Ta zadeva je bila že torej urejena. Avstrijsko ministrstvo je dalo za ta prevoz potrebno dovoljenje in premog se je odposlal'. A glej ga spaka. Na dr. Kamnikerja in njegov »Bauernrat« pa ni pomislil ne avstrijski minister, ne naš zastopnik. Nobeden ni iskal pri teh dveh dovoljenja. In tako se je zgodilo, kar se je pač moralo zgoditi tam, kjer je vlada brez moči. »Bauernrat« je rekel ne in tako so s premogom napolnjeni vagoni romali iz Spil ja nazaj v Maribor. Ljutomersko železnico lahko še naprej razjeda rja in njeni uslužbenci lahko še naprej prezebajo samo zato, ker »Bauernrat« tako hoče.
Ali se ne zdi našim merodajnim krogom preneumno tako »fopanje« po nadutih nemških kmetih? Ali ne morejo tudi oni poseči po represalijah, če ne v Radgoni, pa kje drugje? Potlej pa še avstrijski predsednik oficijelno namiguje, da se z Beogradom da dobro shajati In da smo le obmejni Slovenci krivi, ako ne pride med Avstrijo In našo državo do popolnega soglasja in prijateljskega razmerja. Kje in kdaj je bilo pri nas kaj količkaj pod bnega nastopom nemških obmejnih kmetov? Kdaj ni mogla naša država držati dane besede, obljube, ali pa pismene pogodbe napram svoji sosedi zaradi trmogljavosti naših ljudi? Naj Hafnlsch najpreje pripomore svoji sosedi zaradi trmogljavosti naših spekta pri svojih lastnih podanikih, potem naj si šele upa sklepati dogovore in obveznosti in valiti krivdo lastnih podanikov na tuje državljane.
Pahijoii fii lil
Gospod Vekoslav Kukovec je nedavno izpregovoril v »SlOv. Narodu« o poslednjih nagibih in pravcih, ki so ga vodili kot ministra za $ocija!no politiko. Vsled načelne smeri njegovih izvajanj zasluži, da si javnost ogleda njegove najtore in da jih postavi v pravo luč.
Ko je lani g. Kukovec prevzel ministrstvo za socijalno politiko so poznavalci njegovega osebnega umskega razvoja trdili, da mu nedostaja globo-kejše spoznanje socijalnih vprašanj. Gospod Kukovec, kakot* tudi dr. Žerjav in ostali slovenski ministri so bili pozvani k najvišjim državnim poslom, ne da bi bili kadarkoli praktično ali vsaj teoretično proučevali vprašanje, ki jih predpostavlja resno ministrsko vodstvo državne uprave.
Dokaz temu je tudi navedeni članek, v katerem gospod minister na pr.
»sovražnika«: mislečega človeka ali upirajočo se prirodo,
Z orodjem In kaj šele z orožjem pa se Ima stvar takole 1 Prav tako važen, če ne važnejši zahtevek, nego komu dati nož, razstrellvno snbv, ta ali oni stroj... za porabo v roke, Je zahtevek, da sl Je tak človek prej pridobil zanesljive razsodnosti, kako in zlasti še, kdaj naj rabi te rečL Kdo bi 0 tem dvomili
In nič drugače ni to z znanjem, ki Izza Baconovih časov vedno glasneje In danes že hreščeče slišimo o njem, da ]e — »moč!« No, če si res komu podal kolikor toliko znanja s tega ali onega področja, Je to kalpada nekak —- uspeh. Toda kdo neki Je porok, da ta človek pridobljenega znanja ne bo nikoli rabil v zgolj samopašne namene, v škodo posamezniku ali zajednlci, ali morda celo »um tierischer als jedes Tler zu tein«! In tako
le tisto omiko laz lte|em za pravo, ki votlo zadava, sre« la Rlsvo — vsa Irojtl	(S.	GragorčttJ
Ne le samostojno misliti (to Je tako, da ti tvojih misli n. pr. ne narekuje strankin časopis. Javno mnenje, sovražni nagibi...) pa ocenjevati svet In življenje. temveč obenem biti v stanu, da so vtlvli ▼ dušo drugega Človeka (in n. pr. skušal njegovo delnnje in nehanje razumeti iz okolščin, v kterih s« nahaja) ter imeti utrlen značaj — vsega tega Je zlasti danes treba, kd smo Jugoslovenl postali državljani velike zajedulce SMS in so najširšo ljudske plasti iz različnih plemen poklicane k političnemu in socljalnemu sodelovanju pa k politični in aocijalnl soodgovornosti al! z drugimi besedami: k reševanja velikih in nnjvečjlh problemov, U M Odejo javne«* bUnora.
odkriva svoje nazore c socijali^mu, sočijjnlni zakonodaji in vzbujanju pod-, jetuosti, O sv eLpvuozgodovinsketn gibanju socijalizma vseli barv in struj • veli odstopivši minister za socijalno politiko, da je negativno, ker je njegova naloga dvigati kvocijent nezadovoljstvo malega človeka. Doslej so sbr cijalni zgodovinarji smatrali, da’,je ravno nezadovoljstvo največje zibajo razvoja in napredka, a naj si So :nje:,, gove konkretne oblike še tako ponesrečene in včasih v službi.osebnih teženj ljudskih tribunov. Kvocijent sdci- ' jalnega nezadovoljstva, 6 katerem govori gospod minister tako pre/irljivd, je ravno ustvaril, kulturno in socijalhot1' politično delavnost širokih mas, ki se nahajajo v njegovem objemu. Nafoga • socijalnega ministrstva bi ravno bila, da odpravlja vzroke nezadovoljstva, ki se nahajajo v socijalnih in gospodarskih prilikah, nikakor pa ne v propagandi in v delovanju socialističnih strank. Ravno isti, ki jim je na srcu uspeli celote, bi morali kot bivši tni-nistri socijalnega resorte, vedeti, da je nezadovoljstvo eno, vzroki nezadovoljstva pa nekaj drugega, da je delo delavca produktivno, ter da večine narodov nikdar ne bodo podjetne, ker je število malih in velikih podjetnikov v človeški družbi omejeno. Velika večina delovnega naroda prodaja svoje delo malemu številu podjetniškega sloja. Tu pa pravi gospod minister, da je naloga socijalnega ministrstva seči pod pazduho podjetniškemu stanu in sicer na ta način, da je delovstvo s »socijal-nimi odredbami prisili k »veselemu delu«, kar bo »dvignilo kakovost produkcije in blagostanje malega podjetnika kakor velikega«. Taka je torej jasna izpoved demokratskega ministra! To načelo pri izvajanju socijalnih reform imenuje gospod dr. Kukovec v javno zapisani besedi »socijalna politika iz prepričanja in oportunitete napram narodu odnosno iz patrijotizma, kakor ga jaz nameravam«.
Bistvo socijalizma je torej po gospodu ministru kvocijent nezadovoljstva, ne pa klic po višjem duševnem življenju in izboljšanem gmotnem položaju, ki izhaja iz ogromnih večin posameznih narodov. Socijalna zakonodaja je po njegovemu mnenju namenjena človeku, ki hoče biti podjeten. Tu prihajamo do zadnje korenine demokratičnega pojmovanja naroda in države. Doslej se je mislilo, da država in vlada bodi nepristranska in pravična vsem slojem, da je država za vse, da se njene naloge raztezajo na vse z enako pravičnostjo in objektivnostjo. Sedaj pa čujemo, da je njeno poslanstvo segati pod pazduho le podjetništvu in da ie potrebno dajati delavstvu inek-cije socijalne zakonodaje ne zato, da se ščiti njegovo življenje, njihovo gmotno stanje in njegovo delo, ki »e v drugih državah smatra za najvažnejši kulturni, socijalni in tehnični predpogoj narodovega in državnega razvoja, marveč zato, da dela veselo v prospeh podjetništva. Po našem mnenju se mora država vesti napram podjetniškemu in delavskemu stanu « enako nepristranostjo tako dolgo, dokler se težnje enega in drugega gibajo v oblikah, ki jih predpisuje parlamentarizem in demokracija. Sicer dobimo vtis, da je država in celokupen državni aparat z ministri na čelu v službi
Za Izkušeno svetovalko v zadevi najširje ljudske Izobrazbe In vzgoje pa nam je lahko danska »ljudska visoka šola«, ki ni Isto, kar »university exten-sion«, kateri gre v prvi vrsti za podajanje ali populariziranje znanja. Cilji te ljudske visoke šole marveč že pred vsem na etičnem torišču; svoje Ime Je ta uredba namreč dobila odtod, ker se v njenem področju pretresajo visoke reči na čisto poseben, to je — ljudstvu razumljiv način. Tisto, po čemer ljudska visoka šola stremi, ni ne strokovni pouk, ne pospeševanje poklica, ne te ali one vrste pomoč do kruha, temveč — splošno človeška Izobrazbo, skupno razmišljanje učencev ln uči teljev o narodnih vprašanjih (kakor so:u politika, gospodarstvo, umetnost, verstvo, nravstvenost), zrelost ln samo^ stojnost sodbe, priprava na samostojno življenje In na to, da se v njegovih konfliktih vslkdar pokažeš celega človeka, kratko: tola za življenje! Ne praktična korist, temveč kultiviranje človeka je cilj ljudski visoki Soli na Danskem.
In takega Izobraževanja je tudi našemu ljudstvu danes nujno treba. Kal tl 1« v duhu in resnici zapečeta, h* vse sloje raztegnjena resnična Izobrazba, ln ne samo podajanje Znanja, nas utegne kdaj pripeljati do — prave demokracije, to je: do novih, boijilh temeljev narodovega ln občečloveškega življenja.
A najboljša pot do tega velikega cilja bi utegnila biti resnična ljudska univerza (in ne kaka nje žalostna po-tvora v obliki bolj ali manj pisanega prcdavalnega omnibusa!) ali recimo trJSc ljudska visoka Sola, ki je v svojem pravem jedru — »princip in organ nove kulture pa vzgoje ljudstva.« — Ljudsko vMučiUflče ni n*k« ttsto
same etiega stanu. Oseba gospoda bivšega ministra se vidi dokaj smešna ko poizkuša — pri takih nazorih ir imenovanju nalog socijalne zakonodaje — napraviti sebe interesantnega ns ta način, da dopoveduje uradništvu. delavstvu in kmetijstvu, da bo demokratt ska stranka branila njihove interese!.
.n.«...... -1	•	---- --------fTi*i— i'i
II -inaSiitt is lisi u
lin s lil ii
(Nadaljevanje.)
Zakoni, katere je sprejela zakonodajna. skupščina na Štefanov dan zvečer za državne uslužbence so sledeči:
t. Zakon 0 prevedenju državnih uslužbencev v pokrajinah izven Srbij« in Crne gore na dinarske plače.
2. Zakon o prevedenju osobja dr-žavno-prometnih ustanov v pokrajinah izven Srbije in Crne gore na dinarske plače in
3. Zakon o draginjskih dokladah, državnih, civilnih in vojaških uslužbencev, vpokojencev in vpokojenk.
Istočasno za akcijo za zvišanje dr*« ginjskih doklad in izenačenje plač se j« delalo tudi na to, da se končno uveljavi prometna in prepotrebna pragmatika. To pa ne toliko radi naše potrebe, marveč, da se obliči neka enotnost is da se s tem lažje doseie materijelni uspeh, ki je bil pred vsem merodajen. Seveda je tudi vprašanje pragmatike ta nadaljni razvoj in siguren položaj naših uslužbencev nujno potrebno, vendar se more ravnati pri tem vprašanju jako oprezno, ker dela v tem vprašanju ravno enotnost in zenačenje v celi državi silne težkoče in preti pri neprevidnem ravnanju, da naši uslužbenci pri tem izgube stanovitnost in stalnost v službi, česar srbski zakon za svoje usužbence ne predvideva. Poročevalec posl. Reisner je obširno opisal zgodovino bojev državnih nameščencev do Vidovdanske ustave, kar tvori prvi del zgodovine tega vprašanja in pa končno delo, katerega sad imamo v novo sprejetem zakonu. Po mučnem in trudapol-nem potrebnem delu in predpripravah pri raznih poslancih in klubih je prišel ta zakon še le 23. decembra v definitivni redakciji pred zakonodajni odbof in je bil 25. decembra sprejet.
Nato je navedel govornik v pojasnilo besedila nekaj podrobnosti o tem ta« konu. Novo je pred vsem v tem zakonu to, da so določene plače vsem kate-garijam, praktikantov, manipulantov in dnevničarjev, ki so bili v prejšnji naredbi izpuščeni — Izpuščen je v tem zakonu tudi člen, da morajo plačevati oni, ki imajo kake prejemke in natura, kot stanovanje, drva in drugo zato primerno odškodnino. Pri tem so »e godile večkrat ljudem krivice. Prejemki v naravi so se jim šteli v dobro, oba-nem pa so jih morali v resnici plačevati. Pristojna ministrstva imajo predložiti določbe glede .ureditve teh prejemkov. Po isti tabeli kot drugi uradniki to zenačeni tudi sodniki, ki to dobivali do sedaj ipecijelne nagrad«. Zato pa se jim zmanjšajo t« ipecijeln« nagrade. To je njim v korist, osobit« če gredo v pokoj, kajti v pokojnino špecijalna nagrada ne gre, pač pa gr« draginjska doklada, in zato je bilo boljše, da se jim je ta zvišala. — Dohodki
popularizirana univerza. Med pravo In ljudsko univerzo Je razlika ko noč in dan! Naloga univerze Je, gojiti znanstvo ter tako posameznika pripravljati za ta ali oni udcnl poklic. Ljudsko vseučilišče pa m znanstvena, temveč Izobraževalna šola ter Ima namen, Iz človeka, kakor Je, napraviti človeka, kakor bi Imel biti v svojem interesu ln pa v interesu njegovih so-članov v rodbini, občini, narodu, državi... (Naslov »ljudska univerza« za tisto pisano vrsto popolnoma heterogenih predavani, kakor so ravno vsa« klkrat na razpolaganje, pa je — neupravičena firma. Bolj bi zanje odgovarjalo Ime »znanstvena« ali »Javna« predavanja. Ako pa jih krstimo na Im« »ljudska univerza«, utegne ljudstvo dobiti napačne pojme o pravi univerzi, to Je: o nalogah ln prizadevanju prave univerze.) Dostopna pa bi ljudska visoka šola naj bila vsakemu državljanu, ki |e normalen po duhu, ne samo gospodi, ampak tudi hlapcu in dekli.
Kajpada tudi ljudska visoka šola ne more izhajati brez znanstva. Toda tukaj se nima podajati zgolj tehnično, za ta ali oni poklic potrebno znanje, kar Je naloga strokovnih šol; tukaj bodi marveč znanstvo spojeno s celim položajem posameznika, ki pohaja ljudsko visoko šolo! Njen namen ni, iz kmeta, malega obrtnika, industrijskega dela\ca... napraviti »izobraženca« v današnjem smislu besede; prej bi nje namen utegnil biti ta, da današnjega »Intelektualca* — počloveči. Ljudsko vseučilišče naj v življenje kmeta, malega obrtnika, industrijskega delavca... zanesa nekaj takega, kar jim njihovega poklica ne bo priskutilo in osovražilo, kakor to dela dftnašnjl način izobraževanja, tomvaa kar Sm ca atota* MrtktfBili ta
v aktivni službi pa so istovetni. — Pri državnih, civilnih in vojaškh uslužbencih »pokojencev in vpokojenk imamo tri doklade in sicer osebno, rodbinsko in stanarinsko doklado. Po novem zakonu imajo tudi vsi poduradniki doklade z ozirom na letne plače.
Pri določitvi starinske doklade se je vpoštevalo dejstvo, da je to že nekako preddelo za pragmatiko, obenem pa se lahko gotovim dražjem mestom odpomore na ta način, da se jih pomakne v boljši stanarinski razred. — Ljubljana je prišla v 3. razred, kar odgovarja prejšnemu prvemu razredu. — Lep vspeh tega zakona, ki nudi v naj-nižjem razredu za vsakega najmanj Ioo dinarjev poviška, je pa izdatno izboljšanje položaja vpokojencev. Državni uslužbenci, ki so bili vpokojeni po dovršeni polni službeni dobi, imajo isto draginjsko doklado, kakor aktivni uslužbenci istega položaja, s katerega to bili prvi vpokojeni.
Za uslužbence, ki to bili vpokojeni predčasno, so predvidene posebne dra-ginjske doklade. Vpokojenci s polno Službeno dobo, imajo iste doklade brez ozira na njih event. privatni zaslužek. Predčasnim vpokojencem pa se doklade omeje ie le, če znaša njih privatni zaslužek preko 4000 kron.
Rodb. doklada je urejena za celo kraljevino in za vse kategorije enako in znaša za osebo 5 dinarjev. Določeni ps to ostrejši predpisi za rodbinske doklade za vse uslužbence, ki imajo sami ali njihovi družinski člani zasebno premoženje.
Otobito važna je določba v novem zakonu, da dobiva uslužbenec v slučaju bolezni doklado eno leto, po preteku enega leta pa dobi takoj pokoj-ninsko draginjsko dokado. Pri tem pa ai treba, da bi moral biti dotičnik v pokoju, marveč ie zopet lahko vrne po ozdravljenju v aktivno službo. — Ta zakon velja od 1. januarja — izplačajo
f* *e določene drag. doklade, ko bo ritje v budgetu, kar smo že včeraj omenili!
Zanimiva je bila tudi bližna statistika uradništva v naši državi: v Srbiji in Crnigori imamo ca. 28.000 ur., pri nas pa 34.000. Ako primerjamo število uradništva s številom prebivalstva pride pri nas na 223 prebivalcev en uradnik v Srbiji pa na 149 prebivalcev. V stari Avstriji je prišel na vsakih 250 prebivalcen en uradnik. Seveda so te številke samo navadne.
Po raznih vprašanjih in pojasnilih je bilo zborovanje zaključeno pri čemer so zborovalci izrekli poročevalcu in neumornemu delavcu prisrčno zahvalo za njegov trud in požrtvovalno delo.
H* Železniške zveze z Grško, Bol-fsrijo in Turško. Dne 2. januarja prične v Beogradu poslovati lonferencj, kt bo razpravljala o vprašanju železniških zvez med našo kraljevino in Grško, Bolgarijo in Turško. Ta konferenca se ima smatrati kot nadaljevanje bernske in salcburške konference. Ms konferenci bodo zastopane vse štiri
prizadete države. Konferenca bo sklepala tudi o vprašanju izpremembe voznih redov, ki naj bi stopila, v veljavo s t. junijem 1- 192^*.
-j- Podaljšanje trgovmskp pogodbe z Avstrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo zak.-nski načrt, s katerim se naša trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca junija prihodnjega leta. Ta zakon bo predložen zakonodajnemu odboru v odobren je.
+ Angleška in nemška trgovina v Egiptu. Uradna statistika kaže, da se je angleški uvoz v Egipt tekom prvih sedmih mesecev t. 1. pomanjšal za 40 od sto v razmerju k isti dobi preteklega leta. V istem času je izvozila Nemčija v Egipt tovorov v vrednosti 50% več nego v prošlem letu. Blago, ki pri-•haja iz nem. tovaren, ne zaostaja kar se tiče kakovosti za onim angleškega izvora, a nemško blago je pri tem z ozirom na slabo stanje valute mnogo cenejše nego angleško.
4- Obrtna razstava v Ptuju. Ptujski obrtniki pripravljajo za prihodnje leto obrtno razstavo. Izvoljen je že poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za vse potrebno. Cas, kdaj se bo vršila razstava, se določi in objavi pozneje.
-f V Avstriji primanjkuje vin. Radi slabe vahute se je uvoz vina zelo skrčil. Tudi iz Madžarske, odkoder se je prej največ uvažalo, je uvoz vin prestal. Liter neobdavčenega vina stane povprečno 450 avstrijskih kron. Naše vino jim pride mnogo predrago.
-f- Znižanje železniških tarif na Danskem. Zajedno z razglašenjem nove davčne reforme je predložil že-
lezniški minister zbornici predlog zakona za znižanje tarif pri prevažanju ljudi in robe. Pri blagu se bodo zni-
žale tarife od 25 do 33 %, vozovnica
pokazati v lepši, to Je v plemeniti luči duhal
Ne visoko doli s katedra vsutl ploho »temperamentno« izgovorjenih besed nad svoje poslušalce — to bi tukal hfla komedija, »Augenauswischerei« — ■®Pak v ljudskih prispodobah in poj-®dh — in vendar tako, »da bo vsakdo čutil, da prihalai iz svetov višje kulture«, pričeti razgovor o stvareh, Id se osebno tičejo življenja in značaja, to Je suprema Iex predavateljev ■a ljudskem vseučilišču!
In 89 tol Lludska univerza nikar ni Organizem, ki bi po svojem bistvu lahteval mestnega ozračja. Ne, zunaj ■a deželi niso tla za njo prav nič manj »godna, nego v mestu. Le pomislimo, da to, kar se upravičeno imenuje ljud-univerza, ni kako razkošno po-•jjopJe, temveč »princip in organ nove kulture za vzgojo ljudstva«! Knjižnico V vsako vas, pa redne sestanke, kjer te bodo kajpada ne v gostilni, po nekem sistemu pod spretnim vodstvom učitelja, dijaka, duhovnika ali drugega tntellgenta pretresala v prej omenjenem smislu »visoka« vprašanja, in tisti •ovražnl prepad, ki danes zeva med mestom in deželo, bo se najbrž začel tapIratL
Priporočljiva (in deloma rabljena) lter a tura o tem predmetu:
Holltnann, Die Volkshochschule und ®e geistigen Grundlagen der Demo-Kr«tie, 1919.
Berufsbildung und Allge-^Idun«- (Zeitschr. f. pad. Ps. und expp.pad., XII., 3. zv.)
hune 7Žer* Staatsburgerliche Erzie-onlitkoVi rinz'D'en politischer Ethik und F8m!r Padagogik). 1914. zlelmng i9i7Erziehun* und Selbster-
tiomTSn 5,®.padaBOe,sche Revolu-
erung der KulSM’nffen ZUr ErnCU‘ V\ urin, r,,
v tretjem razredu se zniža za 10 do 12 odstotkov, vozovnica drugega razreda pa se bo dobila za dosedanjo ceno vozovnice tretjega razreda.
Podraženje železnic v Avstriji, Avstrijska vlada je sklenila, zvišati železniško tarifo na državnih železnicah tako za osebni, kakor za tovorni promet za celih 300 %. Zvišanje stopi v veljavo že s 1. januarjem.
-f- Draginja na Dunaju. Kg bele moke stane 500 kron, kg špirita 300 kron, sladkorja v kockah 840 kron, masti 2000 kron kron, loja 1400 kron. Svinjina se seka po 1900 kron kg, govedina po 1300 kron, teletina 1500 kron, bravina pa po 1000 kron. Krompirja zadnji čas sploh ni več na trgu. —- Ubogi dunajski siromašni sloji!
+ Uvoz In Izvoz na Francoskem.
Na Francoskem je znašal uvoz za prvih jednajst mesecev leta 1921 20 milijard 394,209.000 frankov. Za Isto dobo je bilo leta 1920 uvoženega za 45 milijard 455,9SS000 frankov. Torej je bilo leta 1921 za 25 milijard
61.769.000 frankov manj uvoženega. Prvih jednajst mesecev leta 1921 je Izvozila Francoska za 19 milijard
370.781.000 frankov, dočim je v istem času leta 1920 Izvozila za 24 milijard 625 842 000 frankov. Torej je bilo leta 1921 za 5 milijard 256 milijonov 61.000 frankov manj izvoženega.
+ Svila je na svetovnem trgu zadnje dnf v ceni Izdatno padla.
Dnevne vesti.
— Srečno In veselo novo leto želi vsem čltateljem, naročnikom ta priiatellem
Uredništvo.
1920.
Jung 191 \
rundsStze der Volksbll-
Razpust nemških društev. Razpuščeni sta nemški društvi »Kathollscher Jugcnd-bund fOr Marburg« In »Ortsgruppe Mar-burg des Verbandes der Maler, An-strelcher, Lacklerer und deren verwandten Berufe Oesterreichs«.
— Važno opozorilo za vojne invalide, vdove In sirote radi dodatkov k pokojninam. Po členu 21 zakona o Invalidih z dne IS. decembra 1921 se ustavi s prvim januarjem 1922 Izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1.) za Invalide, ki Jim Je bilo povodom zadnjega pregleda priznano man) kakor SO % Invalidnosti In Sicer za nllhovo osebo In za otroke; 2.) za vse invalide dodatek za dva otroka, tako, da |im ostane le za tretjega In nadaljne otroke Izpod dopolnjenega 10. leta; 3.) za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let In sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolekovanlm spričevalom, ki ga Izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za vse Invalide brez ozira na odstotke In število otrok ter vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega davka (po odmeri davkov za flnancljsko leto 1920/21). Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati tn popraviti vsa nakazila Invalidom, vdovam In sirotam, ki so že bila pripravljena za Izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov kakor običajno v prvih dneh lanu-arja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da Je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance Invalide In vdove ln Jim priporoča, naj opuste vsako pismeno In osebno pritožbo v Ljubljani Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu zgoraj označenega zakona kar najhitreje nakazali.
— Izpremembe v os ob ju. Premeščena sta gg.: okrajni komisar dr. Ani Megušar od okrajnega glavarstva v Kranju v Krško in vladni koncipist Iv. Bavdek od okrajnega glavarstva v Krškem v Kranj. — Kmetijski asistent g. Albin Dular pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani Je pomaknjen lz XI. v X. Činovnl razred. — Imenovani so gg.: računski oficijal Fr. Pečnik za revidenta, računski asistent Fr, Božič za oflcljhla ln rač. praktikant Maks Pre-sker za asistenta — vsi pri višjem dež. sodišču v LjubljanL Pravni praktikant g. dr. Vinko Zorec je Imenovan za avskultanta.
— Uprava državnih monopolov Je pred nekaj dnevi zagotovljala, da se tobačni Izdelki z novim letom ne podražijo, dva dni pred aovlm letom pa Je naenkrat razglasila splošno podraženje. Cernu to prikrivanje? Najbrže uprava pozna navado gotovih založnikov In trafikantov, ki pred vsakim podraženjem poskrijejo zaloge. Mogoče pa je imela uprava tudi namen, preprečiti, da bi se kadilci preskrbeli pravočasno s cenejšim materijalom.
— Zadnji Uradni list (št. 154) prinaša sledeče zakone:	Zakon o preskrbovanju krajin, kjer Je premalo zdravnikov, zakon o pravici za Izvrševanje bablške prakse, zakon o ustroju oblastnh sanitetnih uprav.
— Himna — »Bože pravde«. Z ozirom na dogodke v zadnjem času se opozarja občinstvo na naredbo dež. vlade z dne 16. dec. 1919, da se sme peti himna »Bože pravde« samo pri svečanostnih prilikah, nikakor pa ni dovoljeno peti te himne v svrho Izvedbe kakega posebnega trika. V podobnem slučaju se bodo pevci kaznovali radi omalovaževanja naše himne.
— »Francoska zavarovalna družba L'Union s sedežem v Parizu je razširila svoje delovanje tudi na Jugoslavijo ter ustanovila v Ljubljani glavno zastopstvo, katerega vodja Je imenovan g. Josip Junc. Začasna poslovalnica se nahaja Kralja Petra trg 3/1.
— Za 53 milijonov dinarjev sežganih bankovcev. V električni centrali v Beogradu so zadnje dni sežgali za 53 milijonov Din. starih bankovcev po 5 In 50 dinarjev.
— Divji kozel na Pohorju. Blizu Vitanja Je ustrelil kleparski mojster Vinko Šuster 30 kg težkega divjega kozla, ki se Je brezdvomno pripadli s Kamniških planin.
— Neznan mrtvec najden. V nekem Jarku blizu Vitanja Je našla neka kmetska dekle truplo kakih 30 let starega moškega, ki |e padel s hriba v Jarek in I« smraatt.
— Srečno In veselo »Novo leto« vsem zavednim Slovencem ln Slovenkam, želijo slovenski fantje pri 48. pešpolku v Koiašlnu: kaplar 2lger Ljudevit, kaplar Franc Grbec ln redovi Franci Pust, Vinko Kordiš, Anton Turk, Janez Klun, Ivan Mate, Lojze Zupet, in Ivan Selak.
— Okraden rudar. Rudarju Martinu Kralju le ukradel neznanec medtem ko le spal črno sukneno obleko, klobuk, par novih čevljev In nekaj perila. Skupna vrednost ukradenega blaga okroglo 4000 kron.
— Vlom v Hrašah. Pri posestniku In krojaču Jakobu Tršanu v Hrašah pri Smledniku so vlomIH skozi okno neznani vlomilci In ukradli za okroglo 16.000 kron raznega perila ln obleke.
— Tatvina. V kartonažni tovarni Iv. Bonača v Čopovi ulici Je bilo ukradeno 200 beležnih koledarjev.
— Razno. Alojzij Ložar, posestnikov sin Iz Št Vida pri Stični je svojega tovariša Josipa Budnarja udaril z nekim krepelcem tako močno po glavi In rokah, da ima Budnar težke poškodbe. — Francu Rrbežniku, delavcu v papirnici v Vevčah ie strol odrezal sredinec desne roke.
Uubilana.
slučaju pač stanovanjski urad gotovo preveč upošteva Irakr. morebitne fonnalitetc. ki pa vsekakor nasprotujejo blštvu zakona stanovanjske ureditve.
- Vojaška begunca. Pobegnila sta od komande 40. pp. rezervista Jcnlč Martin in Sošak Alojz, doma iz Brusnic pri No-vemmestu.
= Draga zabava. Neka znana ljubljanska ptica je izvabila v gostilno hlapca Ivana Rebernjaka in mu je med živahno zabavo in veselimi zdravicami ukradla 400 kron in Izginila.
*= Za »hec«	kradel ln	—	zaprt. Policija	je	aretirala	na Viču	nekega Jakoba
Dimnika in Ig. Rozmana, ker sta ukradla eno kolo. Dimnik je izjavil na policiji, da je ukradel kolo za »hec«, ker pa policija takih »hecov« ne pozna, ga je izročila za »hec« državnemu pravdnlštvu, ki ga bo za res spravilo v zapor.
= Posirovelost. Neki Ivan Škrbec je Jako nadležen sostanovalec, ima navado, da pride večkrat pijan in tako razsaja, da se zgraža cela hiša. Dne 28. t. m. je zopet razsajal in pri tem grozil nekemu Fr. Po-tetu, da ga bo razsekal s sekiro, neki ženski	pa	je tako grozil, da	ie	ta pobegnila
na	pol	oblečena	ln bosa	na	cesto Iskat
pomoči.
* Tatvine koles se še vedno ponavljajo v mestu. Večkrat so kolesarji tudi sami krivi, da llm zmanjkajo kolesa, ker večkrat res popolnoma lahkomiselno puščalo svoja kolesa pred trgovinami in Javnimi prostori ln to večkrat kar na cesti. Osoblto mnogo koles se pokrade pred gostilnami. Pripetil se je pred kratkim slučaj, da je opazoval neki stražnik dolgo časa kolo, ki Je stalo pred neko gostilno na Jako obljudeni cesti. Po dolgem času je prišel Iz gostilne neki gospod in stražnik ga je vprašal, če je to kolo njegovo. Gospod Je potrdil in stražnik ga Je prijazno opozoril, da naj ne pušča kolesa tako neprevidno na cesti. Neznanec pa mu Je na prijazen opomin zabrusil v obraz; »Kaj vas briga, kolo je moje!« Tudi pred sodno palačo je večkrat mnogo koles na razpolago. Zakaj puščalo ljudje tam kolesa ne vemo. Morda ni nobene shrambe v notranjosti? Tako Je ključ. pom. Aug. Martinčiču ukradel izpred sodne palače neznanec kolo, vredno 4000 kron. — Malo več pozornosti In mani bo tatvin, dela in zaporov. — Iz veže gostilne pri »Novem svetu« je bilo ukradeno eiektr. mont. pom. Francu Škapinu kolo, vredno 2400 kron. Iz veže hotela »Tratnik« pa ie bilo ukradeno trg. sotrudniku Raf. Špindlerju kolo znamke »Erika«, vredno 4000 K.
= Prijatell čokolade. Prodajalki slaščic v veži pred Škofijo št 12 Mariji Vanelll je ukradel neznan tat iz zaklenjene Skrinje za 720 kron čokolade.
=■ Izgon. Ljubljanska policija je izgnala za dobo 5 let Iz Ljubljane Feliksa Kovača, doma Iz Kostanjevice pri Ptuju.
= Zgubil se je eden moški ln eden ženski čevelj od šole do postaje v Šiški. Pošten najditelj naj odda pri osebni blagajni na kolodvoru v Šiški.
= Aretacije. Predvčerajšnjim so bili aretirani 4 radi pijanosti In 1 radi nevarne grožnje. — Na kolodvoru pa Je bilo aretiranih 5 oseb radi postopanja. Dvema Izmed teh Je poskrbela policija pri drž. posredovalnici za službe primerno delo, kar Je Jako umestno In kar pohvalno omenjamo. — Izročene so bile sledeče ovadbe: 2 radi tatvine, 3 radi kaljenja nočnega miru, 6 radi prestopka cestno-pollcijskega reda, 1 radi prepovedanja orožja, 1 radi la-Tike telesne poškodbe, 1 radi izgreda in 1 radi nezaklenjene trgovine (Anton Turk na Gosposvetski cesti, ki je tozadevno že tretjič ovaden).
Rekli so.
pri naših slovenskih knjigarnah, da sc že pošle. Zdi se pa. da Uh sploh niso ime«, med tem ko je Mio nemškega blaga r četudi s slovenskim tiskom v Izobilju, to je jako žalostno znamenje za naše trgovce ln občinstvo, posebno še tu na meji. Dokler so nas tlačili, takrat smo imeli smisel za take rmalenkosti«. Seveda sedaj, ko smo svobodni, nam tega ni več treba! Tudi družblnlh plačilnih listkov ne naletiš zlepa kje v Mariboru. Res daleč smo prišli. Pa če pojde tako naprej, pridemo še dlje — pa ne naprej — ampak nazaj'
»■ Občinski svet. Prihodnja redna seja občinskega sveta bode v torek, dne 10, januarja 1922.
»*= Enketa za nov stavbni red za mesto Ljubljano se vrši v sredo, dne 11. januarja 1922 ob 5. popoldne v mestni dvorani.
= Mestna hranilnica ljubljanska zgradi prihodnje leto veliko stanovanjsko hišo, v prvi vrsti za svoje uradnlštvo.
* Redni občni zbor poverjeništva splošne organizacije vojnih Invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se vrši dne 6. Januarja 1922 v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulici. Začetek ob 9. url dopoldne. Vojni invalidi In vdove, vaša dolžnost je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite!
= Mesina blagajna ostane dne 2., 3. in 4. januarja 1922 zaradi žrebanja ljubljanskih srečk za promet s strankami zaprta.
— Kolo jugoslov. sester priredi 5. jan. ob 4. url pop. v Mestnem domu svojo božičnico. Ob tej priliki bo obdarovanih okrog 500 revnih otrok z obleko, perilom in obuvalom. Vabljeni so vsi dobrotniki In prijatelji društva.
= Srečno novo leto vsem dobrotnikom, članom ln članicam želi Kolo jugo-slovenskih sester.
= Nov kazenski zagovornik. Dr. Fr. Tomšič, odvetniški kandidat v Ljubljani, Je sprejet v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
— Banka »Commerciale« v Trstu v stiskah? Iz Trsta došli potniki pripovedujejo, da preživlja tržaška banka »Commerciale« težke dni. Tudi smo zvedeli, da njenih nakaznic tukajšnje ljubljanske banke ne Izplačujejo. Tako je prišel neki Tržačan, ki je imel od te banke dve nakazili po 10.000 lir in ni mogel teh nakazil nikjer vnovčiti.
= Redka proslava. V Strojnih tovarnah in livarnah, enemu naših naivečjlh industrijskih podjetij, se je vršila včeraj redka proslava. Oblar Janez Čargi, vzlic svojim skoro sedemdesetim letom še čvrst in trden mož. Je dovršil petdeseto leto službe v podjetju. Pred zbranimi zaupniki delavstva je čestital ravnatelj Inž. J. Boncelj slavljencu ter mu izročil primerno darilo.«
= Kako je to mogoče? V Ljubljani se ie pripetil sledeči slučaj: Posestnik dveh hiš v Rožni dolini si je kupil tretjo hišo v Ljubljani. Ker je seveda radi svoje obrti In trgovine stremll za tern, da se naseli v hiši v Ljubljani, se je sporazumel z eno strank v Ljubljani in je dogovorno s stranko in z dovoljenjem takratnega drl stanovanjskega urada menjal stanovanje in se naselil v mestu. Poleg tega Je iz lojalnosti in človekoljubja uredil v svoji hiši Iz skladišč še 6 zasilnih enodružinskih stanovanj in to na lastne stroške. — Vse to le bilo od stanovanjskega urada pregledano in odobreno. Nenadoma pa dobi ta mož poziv od mestnega stanovanjskega nrada, da se mora v času 8 dni izseliti iz svoje hiše In se mu nakaže stanovanje v popolnoma tuji hiši. Kako Je to mogoče, je neumevno, kajti pri vsej strogosti stanovanjskih predpisov, ki so sicer nujno potrebni, se vendar ne mbre zahtevati od gospodarja treh hiš, da bi stanoval pri tujem gospodarju. — To Je že s stališča zdravega in ekonomskega pojmovanja aogseaa. kajti v takem
Maribor.
Celle.
Za sekundarija kirurglčnega oddelka v javni bolnici je imenovan g. dr. L. Sinkovič.
Nove krušne karte v Celju. 2em!je v teži 6—6 % dkg 2 kroni, štruca belega kruha v teži 12 — 15 dkg 4 krone, v teži od 18 — 20 dkg 6 kron, v teži 34 — 36 dkg 10 kron, v teži od 68 — 71 dkg 20 kron; črna štruca ali kruh v teži 56 — 64 dkg 12 kron.
Cena masti je v Celju sedaj od 88 do 92 kron za l kg. Prekajeno svinjsko meso se Je podražilo od 50 na 58 kron.
Umrla sta v Celju vpokojeni podpolkovnik Degelmann ter mag. phann. Šan-derll.
Na občnem zboru organizacije vojnih invalidov, poverjeništvo Celje, je bil zopet predsednikom Izvoljen gosp. Vekoslav Finžgar.
Nesreče. Pri popravljanju žlebov na hiši mestne ubožnice Je padel s strehe mlajši sin kleparja Korberja in sl zlomil obe roki. Spravili so ga v bolnico. — Dninarico Marijo Grobelnik Je v Gaberju povozil nek voznik In Jo poškodoval na desni nogi.
Policijska kronika. Aretirana sta bila brata Ivan ln Feliks Pirtosek, ker sta posestnika Mahena v Trnovljah ogoljufala za večji znesek denarja, ter mu ukradla še nekaj drugih stvari. — Policija Je aretirala Ivana Skcdlča iz Lokrovca, ker se le na božični večer udeležil rebuke na Glavnem trgu, o kateri smo poročali. Škodlč je bil že tisti večer aretiran, vendar pa je takrat pobegnil — Radi nadležnega beračenja Je bil te dni aretiran Jože Slebenreich.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v ponedeljek 2. Januarja predava prof. gospod Reich »o ilirskem pokretu.
Celje je po novem zakonu o draginjsklh dokladah drž. uslužbencev novčeno v 4, razred.
Pri božičnicah na mestnih osnovnih šolah v Celju Je bilo obdarovanih 125 siromašnih otrolc.
V celjski mestni klavnici se\!e v tednn od 19. do 25. dec. zaklalo: J bika, 12 volov, 45 krav, 14 telic, 32 telet, 8 prašičev in 1 ovco.
Določbe glede preselitve. Mestni magistrat kot stanovanjska oblast 1. stopnje razglaša; Vse stranke, ki se žele preseliti v področje stanovanjske oblasti, ail pa se preseliti v nptranjost stanovanjskega okoliša, morajo to vsaj mesec dni preje naznani« pristojni stanovanjski oblasti. Brez Izrecnega dovolila stanovanjske oblasti se ne sme nobena stranka nanovo priseliti, niti preseliti, niti se vseliti v stanovanje. Vsi, ki se ne bodo po tem ravnali, bodo morali okoliš stanovanjske oblasti brezpogojno zopet zapustiti. To velja za oženjene in neoženjene, Isto-tako za naše, kakor za tuje državljane.
Švabčarjenje se Je te praznike v Mariboru zopet poživilo in sicer precej zadostno. Dijaštvo le na počitnicah; v mesto in okolico Je pa prišlo iz avstrijske republike precejšnje število nekdanjih »Mariborčanov« pogledat, kaj dela Jugoslovanski Maribor In si privezat dušo potom želodca. Obenem se seveda medsebojno troštajo, da bode kmalu boljše tam in tu. Tem ljudem človek končno niti ne more zameriti, če govore na ulici v svoiem jeziku, ker navadno drugega ne znajo. Pač pa našega človeka neprijetno dime, ko posluša švabčarjenje našega na dopustu se nahajajočega vojaštva. V tem se posebno odlikujejo naši mornarji in pa gojenci oficirske in podoficirske šole. Tem bi pač poleg jugoslovanske vojaške uniforme pristojalo tudi malo več jugoslovanske zavesti in ponosa.
Mariborski glavni poštni urad še sedaj nima nobene podobe našega vladarja. Kakor se čuje, je temu kriva Ljubljana, ne pa tukajšnje vodstvo. Upamo, da bode v čer trtem letu po prevratu vendar mogoče nabaviti poštnemu ravnateljstvu vsaj eno primerno podobo našega vladarja za pošto v Mariboru, če je ni bilo možno v treh letih. Menda vendar ne bode treba za to razpisati Javne zbirke!
Za učiteljico srbohrvaščine na šolah v Krčevini in Studencih je imenovana gospa Marija Opašič-Vrišer, ki Je preje službovala v Pazinu.
V Limbušu se prav pridno gibljejo, da dobijo v kratkem času električno razsvetljavo. Kaj pa ostali del Maribora in pa njegova najbližja okolica Krčevina, Studenci, Pobrežje in Tezno? Ali spijo v tem oziru, da ni ničesar čuti o njih? Kakor hitro prestopiš mestni rajon, zaideš v egiptovsko terno.
»Čedni« starši sta zakonska P. v Pobrežju. Nekoč se je vrnil on od dela domov in le pogrešil, da mu manjka nekaj dinarjev. Zahteval je od nje pojasnila. Ona pa Je bila pijana in si je kupila to veselje s pogrešanimi dinarji. Tega si pa ni upala priznati njemu, ampak Je obdolžila svojo lastno devetletno hčerko, da le denar izmaknila. Njemu le vzkipela jeza in je zahteval od hčerke priznanje in denar. Ker deklica ni mogla dati ne enega, ne drugega, jo je prijel hi ji držal »kradljivo« roko nad ognjem, da si je dekletce opeklo vso roko, Kakor čujemo, bo imel kruti oče radi tega opravek s sodnijo.
V grajski kleti Imajo dvojezične Jedilne liste, kar Je gostilničarju očital v prepiru neki gost na Stefanovo povsem upravičeno. Mislimo, da je taka kulantnost g. Valjaka napram maloštevilnim nemškim posetnlkom njegove kleti docela neumestna. Zaradi tega nima niti toliko gostov več, da bi Jih prošte! na prstih ene roke. Alt so imele pred vojno In v vojni dobi prvovrstne mariborske restavracije tudi dvojezične Jedilne liste? AH Jih Imajo morda sedaj v Gradcu? KedaJ bomo slekli Slovenci staro kožo servilnosti napram onemu tujcu, ki Je nam zadal toliko ran?
Clril-Mttodovih boilčnih in novoletnih nagledale ai Ule dobiti te del v Maribora
Šport In turistika.
Smuči so prispele ter jih dobe oni, ki so jih naročili, v skladišču tvrdke Goreč. Člani sprotnih društev, ki reflekti« ra nanje, pa jih še niso naročili, lahko to store naknadno, ker je še nekaj smuči prostih. Najkasneje 5. jan. se oddaja zaključi. V kratkem se razdele tudi švoječasno klubom določene rabljene smuči Športne Zveze. Dan se pra-časno objavi.
Sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici se otvori na Novega leta dan. Kakor znano, je sankališče letos pre- \ urejeno, poglobljeno je in okopi dvig- •>. njeni, tako, da odgovarja modernim zd* ’• htevam. Oskrba v Bohinju je prav do*. « bra, tudi cene so zelo nizke. Pri- -dite vsi na lep zimskošportni dan v Bohinj. Športna Zveza, Ljubljana.
Šport, zadnja letošnja številka, (fe izšel. Je krasno ilustriran ter ima sledečo vsebino: Ob novem letu, Smu-čarstvo in turistika, Razmah slov. kolesarskega športa, Izredna glavna skupščina LNP ter Športni pregled. Številki je priloženo kazalo letošnjega letnika, ki se s to številko zaključi. Športna Zveza naznanja, da je primorana, vsled ogromnega podraženja v tiskarni, predrugačiti dosedanje izdajanje lista, t?r bo Izhajal novi letnik na 8 straneh in na navadnem papirju. Cena mu bo Din. 50.
M ii
Božična umetn. razstava v Jakopičevem paviljonu se na mnoge želje podaljša do vključ. nedelje 8. januarja 1922.
M 18
til?,
dih
»Faust,* novo naštudiran, se uprizori v četrtek 5. Januarja 1922 v operi v korist Udruženja gled. igr. Opozarjamo, da naročila vstopnic sprejema Udruže-nje gled. igr., dramsko gledališče od 3.-5. popoldne.
n
Primorje.
V izvršilni odbor novega deželnega odbora za Goriško sta izvoljena Slovenca dr. Anton Gregorič in dr. E. Besednjak, za namestnika pa Ig. Križman ln K. Treven.	,, *
Razpisane nadačlteljske službe eo na sledečih šolah s slovenskim učnim jezikom: v Dombergu, Ročinju, Sovod* njah in Desklah.
Umrl je v Ravnjah župan la veiepo-tegtnik c. Iv. Bf—at,
Telovadišče za vsesokolski
z ložami In sedeži In olka. Ta tribuna bo široka. Pred tribuno na glavno tribuno bc ki bo neposredno za
zlet v
n N *> * (J. if*. M j" '
bo prirejeno na L]ubl|anskem polju tikoma *• glavnim kolodvorom, oziroma ob Linhartovi ulici.
Na telovadišču bodo 4 tribune, garderobe za člane In članice in drugi potrebni prostori:	zletna pisarna, rešilna postala,
pošta, trgovine, buleti Itd. Ves kompleks meri 78.000 m*. Za nakup zemljišča je plačal Savez 402.887 Din.
Telovadišče v ožjem pomenu meri 1SZ X 104.5 - 15.000 m’. V tej ploščini ni vštet 10 m, oziroma 15 m Slrok pas za telovadno orodje In tekallšče. ki bo objemal telovadišče. Vrhutega bo ob telovadišču 12 m široka pasaža, ki bo vezala 4 vbode na telovadišče. Na zapadnl strani je situirana Klavna (reprezentančna) tribuna
i z mostičem za načct-dolga 170 m in 17 m bodo stojišča. Dohod s »Slavnostne ceste«, to tribuno In bo spa-vhoda na zapadnl strani.
Pod glavno tribuno in nasproti njej vzdolž ob »Slavnostni cesti« so mišljeni prostori za pošto, prodajalnice, bufete Itd.
Nasproti glavni tribuni je projektirana enako dolga članska (vzhodna) trlhuna s stojišči In sedeži. Na vrhu te tribun? bo glasbena školjka za približno 100 godbenikov.
Zadaj pod to tribuno so garderobe za članice in prostor za zbirališče In nastop
4000 članic. Dohod članic na telovadišče k prostim vajam bo sredi pod tribuno.
Ob obeh koncih telovadišča sta severna In južna tribuna za sedeže. Vsaka bo približno 135 m dolga. Zadaj pod terna tribunama so garderobe za člane In prostor za zbirališče in nastop članov k prostim vajam (na vsaki strani do 2500 članov). Dohoda na telovadišče sta v sredi pod vsako tribuno.
Na vseh tribunah bo približno 12.000 sedežev In še enkrat toliko stojišč.
Ves p-ostor dobi krasno arhitekturo In bo ograjen. S telovadišča je diven pogled na Kamniške planine, na Triglavsko pogorje In na Polhograjske dolomite, z luga pa se ozira na našo Letno čcstltlllvi ljubljanski Orad...	(Po	»Sletskem	Vljesnlku«.)
Sokolstvo.
Jug. Sokolski koledar za leto 1022 le Izšel Koledar Ima sledečo vsebino: Koledarski del, slovanska krstna imena, Rodo-pls naše vladarske hiše, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pristojbine, naš kralj, naši umrli borci, Sokolski voditelji, na pot v Ljubljano, o sokolskem radu, Soko-pobra-tim, Ideja in razvitek Cehoslovačkoga sokolstva, sokolska literatura, ženski pred-njačkl tečaj COS v Pragi. H. pokrajinski zlet Jug. Sok. Saveza v Osijeku, župni zleti leta 1021, Sokolstvo leta 1021. V Svajgar. Ceškoslovaško-jugoslovenski sokolski savez, Ceškoslovenska Obec Sokolska, Jugo-slovensko Sokolstvo, Zavezna statistika ta leto 1920.
Savez češkoslovenskega - lugosloven-skega Sokolstva. Dne 16. decembra 1921. se je vršila v Pragi seja Saveza češkosloven-skega-jugoslovenskcga Sokolstva. Seje so
fs udeležili br. dr. Schelner, dr. Vaniček. tepnnek, dr. Heller, Mašek, dr. Ravnihar, dr. Car, dr. Murnik, dr. Popovič Laza in dr. Fux. Po odobritvi zapisnika zadnle seje so podali zastopniki jugoslovenskega Sokolstva poročilo o pripravah za 1. jugoslo-venski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je bilo odobreno. Istotako se je razpravljalo o mednarodnih tekmah, ki se vrši Istočasno v Ljubljani ter so se določile nekatere važ-aeješ zadeve. V nadaljnjem razgovoru se Je sklenilo, da se vrši leta 1925. v Pragi L Slovanski vsesokolski zlet ln leta 1926.
pohod Sokolstva v bojni opravi na Kosovo polje. Oba predloga sta bila z velikim odn-bravanjeu spreleta. V Savez češkosloven-skega-jugoslovcnskega Sokolstva je bil sprejet Savez češkoslovenskega Sokolstva v Ameriki. Sklenjeno |e bilo. da se predsedstvo poveri, da stopi v stik z Pollaki ln Bolgari v svrho ustanovitve slovenske zveze na podlagi sokolskega programa. V Pragi se ustanovi visoka sokolska šola ter se poveri br. dr. Vaniček, da Izdela program te šole. Končno je bila sprejeta še sledeča resolucija: Sokolska društva, katerekoli slovanske narodnosti, ki se ustanove v območju COS In JSS moralo pristopiti k eni teh dveh sokolskih organlzacll, v katere območju delujejo, ako tega ne store, ali ne bodo sprejeta, se Uh smatra kot neorganizirane. Po razpravi o nekaterih podrobnostih je bila seja zaključena.
Češko Sokolstvo! V soboto In v nedeljo dne 17. in 18. decembra se je vršila v Pragi sela odbora COS, katere so se udeležili zn-stooniki vseh 53 žup. Sele so se udeležili tudi zastopniki Jugoslovenskega Sokolskega Saveza br. dr. Ravnihar, dr. Murnik, dr. Car In dr. Fux. ki so bili navdušeno pozdravljeni. Pri seli v soboto se je razpravljalo o udeležbi COS na zletu Sokolstva v Ameriki In o nekaterih drugih notranjih zadevah češkega Sokolstva. Pri seji v nedeljo je bilo predvsem sklenjeno, da se Izroči br. dr. Mašaku kolalna COS za posebne zasluge, ki sl jih je pridobil za Sokolstvo. Sokolsko društvo v Parizu Je bilo sprejeto v za-
ščito COS v dokaz zahvale za veliko junaštvo njegovih članov, ki so ga izkazali, med vojno. Po obsežnem referatu blagajnika, so bili odobreni računski zaključki za leta 1914—1920. Leta 1922 sc priredi večji sokolski zlet v Moravski Ostrovl, leta 1923. medzletne tekme v Pragi. Poročilo br. Ste-paneka o vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922 je bilo sprejeto z velikim navdušenjem, nakar je br. starosta dr. Ravnihar še ponovno povabil na naš zlet. Nato Je bila odobrena predlagana sprememba kroja za naraščal (moški in ženski). Glede udeležbe žen pri slavnostnih obhodih je bilo naročeno predsedstvu, da izdela v to svrho točne posebne predpise zlasti glede kroja. Daljše poročilo je podal br. Beranek o na-'-tih za Tjršcv dom, kateri bode stal do 14 mllllonov kron, v katerem bo pa tudi osredotočeno vse življenje češkega Sokol stvsu Največ pozornosti je bilo posvečeno razpravi o enotnem članstvu ter je bil sprejet predlog poročevalca br. Stepaneka, da se uvede enotno članstvo ter je bil sprejet predlog poročevalca br. Stepaneka, da se uvede enotno članstvo ln obvezna telovadba za vse člane do 26. leta ter obvezno udeležbo pri gotovih vajah do 36. leta. Dalje Je bilo sprejeto še več načelnih sklepov glede udeležbe Sokolov pri športnih tekmah, o sokolskih zabavah Itd. Seja je trajala od 9. ure dopoldne do 19. ure, nakar so sc vsi zastopniki podali k sestanku na Znfnl, ki se je razvil v krasen slovanski večer Sokolstva.
Nove f r a n k o znam k e. Poštno ministrstvo v Beogradu namerava izdati nov > serijo pisemskih znamk. Na znamkah bo slika Njega Veličanstva kralja. Da ta emisija na zadovoljnost vseh izpade, je stopilo poštno ministrstvo v zvezo z umetniško sekcijo ministrstva šol. Znamke b^do v državi sami izdelane.
Veliko 1 a 1 z I f I c.i r a n 1 e znamk.
V Kiilnu so zaplenili 90 600 nemških znamk po 00 fenigov, katere so bile s. pomočjo litografije krlvotvorjenc. Znamke so izvrstno Izdelane In se od pravih samo v toliko razločujejo, ker ni na papirju tnkozvani »Wasserzelclion«. Izgleda, da je zelo velika količina krlvotvorjena.
Avstrija. Na Dunaju so Izšle nove avstrijske znamke, frankoznnmke po 7 in pot krone In portoznamke Iste vrednosti. Tudi Izidejo v kratkem takozvane »Lll-ntarke« po 20 kron.
Sovjetska Rusija. V poslednjem času, odkar se je odprl pisemski promet s sovjetsko Rusijo izhajajo tam nove znamke. Radi slabe zveze je težko ugotoviti, k tere in koliko znantk je izšlo. Doscdaj sem videl znamke od treh Izdanj, od katerih je ledno luhilarno in nosi nadpis 1917 __ 192|. Sliko prinaša Fllatelistiškl glasnik, glasilo Filatellstiške zadruge s o. k. v Zagrebu, kateri	je Izšel	15.	t. m. radi
filatelistlške propagande v Inozemstvu dvojezično.	Ogledno	številko	pošilja uredni-
štvo brezplačno.
Ogrska. V Budimpešti so tiskane in stavljene v promet portoznamke od 100/15 i’ 5)0/15 (Ilirov.
Širjenje filatelije. Veliko število strokovnih časopisov, društev in poedi-nlh zbiračev se briga za razširjenje tega lepega športa. Vsa propaganda se vodi z velikim	umom In	stroški	—	posebno v
Nemčiji	— vendar se v	tej	propagandi
redko vidi pravo razumevanje ljudske psihologije, kakor tudi glavnih zbiračkih motivov. Zvanl In nezvanl Izdalajo filatelisti-ške časopise, v katerih zastopajo vse. samo ne pravo filatelijo. Zelo često so izdavači fllatellstlškth časopisov trgovci znamk, ki se brigajo edino za dobro prodajo svojih znamk, kakor za neke »višje« cilje filatelije. Redkejši so listi, ki ne gredo za ma-terljelno koristjo. V teh najdemo razpisane natečaje za najbollše članke, o vzrokih In smislu zbiranja znamk In sličnih, ne trgovskih stvareh. Agilni trgovci podpirajo često tudi take Iniciative, ker vedo. čim bolj se filatelija širi, tem več dobijo oni kupcev. Vse to je logično, človeško ln razumljivo, a najslabša le ta »propaganda«, katero vodijo poedinl zblraičl med svollml znanci, ki ne zbirajo znamk, ne razumevaloč isto, gledajo z visokega kakor na otročarijo, s katero se bavijo na žalost tudi odrasli ljudje. Rcdovlto taki zblračl iščejo načina, kako da se pred onimi, ki Ironično gledajo na zbiranje, opravičijo in hočejo imponlratl z bajeslovnimi cenami poedinlh znamk, s »statistiko«, koliko trgovcev živi od filatelije in koliko se uglednih osebnosti, državnikov, ministrov In kraljev bavi z zbiranjem znamk. Taki zbiračl so pri nas v večini In svoje nerazumevanje filatelije hočejo pokriti z besedami, kakor: »Za hrvaške jubilarne znamke se plača toliko in toliko sto« ... In slično. Res le. važna je stvar v filateliji tudi cena znamke In trgovci znamk, a koren zbiranja ne leži v materljalnl in špekulativni stran! tega športa, temveč le početek filatelije popolnoma estetske narave.' Zato le razumljivo, da dober zblrač, pokazujoč nekemu svojo zbirko, ne bode polagal največjo vrednost na tolmačenje cene poedinlh znamk, temveč bode slično umetniku, kateri pnkazuje remek-delo slikarstva, gledal naglasiti lepoto ln vsebino onega, kar znamke poka-zujejo in kar je najbolj privlačno. Žalostno In res otročje bi bilo, če bi zblrači zbirali znamke samo v nadl, da vendar enkrat dobijo v roke kak »komadlč paplra« kakor šesterec (Doppelgenf), kateri je bil na Ferrijevi dražbi v Parizu nedavno prodan za 113.000 frankov. Zato t zadovoljstvom konstatlramo, da se v nalnoveišem času mnogo piše o Idealnih straneh zbiranja. Revizija, ne posebna propaganda za zbiranje, ne redkosti od denarne vrednosti, temveč za zbiranje redkosti lepe Izdelave, barve in slike na znamkll Podrobnost ta-
kega zbi auja zahteva velik obseg strokov-a -ga znanja in dobra poročila, zato s>’ ne j; nio v Ir- temveč opozarjam c- članke"';;. Vilima Greso-iča, majorja v m., ki je s shkami izšel v diugi številki Filatelist, škega glasnika.	D.	G.
Bzebiž,
* Odkrit misterijoaen zločin. Pred letom je izginil v okolici Romana 66-letiii kmet Dcsire Rolet. On se je raz-slal s svojo ženo ter živel z d ji >eta z zloglasno žensko Berto Galier. Ko je Rolei izginil, je policija uvedla preiskavo, ki pa je potekla brez uspeha. Pred nekaj tedni pa je umrla Berta Galier in njeni dediči so našli v spalrii sobi skrito moško okostje. Gotovo je, da je Galier umorila svojega ljubimca in truplo skrila v svoji spalni sobi.
* Triletni morilec. V Valley Fallsu je bila zada vi jena triletna deklica Mary Szipila. Igrala s je na dvorišču z dečkom Jolmom Buckeom, ki je bil le nekaj mesecev starejši od nje. Deček je privezal deklici vrvico okoli vratu, drugi konec vrvice je pa prirezal za kolo brusa. Potem je pa tako dolgo vrtil kolo, da se je deklica zadavila. Na vprašane, zakaj je to storil, je hladnokrvno izjavil, da je deklico zato usmrtil, ker je ni mogel trpeti.
* Berlinsko nočno ptico. Berlinska
kriminalna policija preganja s polnim parom lastnike nočnih lokalov in igralnic. Ko je neki večer podvzcla obsežno racijo v ccntrumu Berlina, le pri tl pri-liki obiskala »zobni atelje« nekega 20* botehnika Fabiana, pri Čemur Je bilo dognano, da ta »atelje« obstoja te osmih sob. V eni teh sob Je bil zasoCen klub igralcev pri nalživahneiši hazardni igri. V neki stranski ulici pa Je policija odkrila v neki gostilni posebno sobo za nage plesalke. V tem lokalu je bilo prijetih veC Hudi, ki so pobegnili iz raznih kaznilnic.
• »Pošteni« lopovL Neka tržnika prodajalka, ki ima svojo malo trgovinico v neki veži, je neko jutro *ap£ zila, da ji je Ccz noč izginila velik* stenska ura. Mesto nje je našla na zidu prilepljen listič z besedilom:	»oo-spa, mi smo siromašni lopovi toda pošteni. Ukradli smo vam uro. a mtsUU smo vam zanjo eno liro.« FrodaiatK* sc ozre po trgovini in rea najde n* mizi eno italijansko liro. Seveda U ona nikakor ni mogla raztolmačiti, K*-ko vendar se zamorejo lopovi pritavati poštenim, ko puščajo eno Min* liro za veliko stensko uro.
• Na itrahovit način se je P?*'0"® od življenja čevljar NagelmQllert Gor. Hržetinu (Češko). Pričvrstil si J* na svojo obleko dinamitno patrono M jo užgal. Eksplozija ga je dobeaertn* raztrgala na kosce, ki so bili raztrg seni 8o korakov od mesta, kjer je nesrečnež stal. Samomor je storil vsle« družinskih nesporazumijenj.
• Romantični muzej. V Madrid« je otvorjen nov muzej, ki je P0*?,** romantiki, ki je cvetela v Spanskilet* 1820.—1860. Muzej je uredil marki « la Vega Inclan in se zove »Mtiseo-romantico«. Poleg slik se nahaja ondi pohištvo in različni dokumenti one dobe. Največje vrednosti v muzeju J* portret slikarja Vincencija Lopeza. UD enem se izpopolnjujejo in Pre“r*J*£ tudi drugi muzeji, tako n. pr. urecov. muzej v Toledu in Prado muzej.
Michčl Zevaco:
..NOSTRADAMUS".
»Oh, to ni mogoče!« Je vztrepetala Martina. »Ni mogočel«
»Ako se vam posreči,« je nadaljeval, Roland, »so tl zlatniki vaši.«
Vzllc svojemu strahu je Martina vendar privoščila rumenjakom mil pogled in prijazen smehljaj.
»NI mogoče!« je ponovila že bolj popustljivo.
»Ce ne,« je hladno dodal Roland, »vas ovadim soprogu, ki vas ubije. Glejte, da pregovorite korneta. Izberite sl, kar vam je ljubše: bogastvo ali smrt. Zbogom, prijateljica; do svidenja jutri zvečer!« 1
Roland je prijel Martino za roko ter jo odvedel k njenim vratom. Četrt ure nato Je začul mojstra Tlp-haina, ki se je preklinjale vračal domov. Ubil ni bil ničesar! Njegova ieza se je tzsula na Martino.
»Uh, prekleta kuretlna,« je kriva! »t! sl kriva! Zdaj moram jutri spet na lov. 1 »eprlčan sem, da tl to Izrabljaš, koza hudičeva! Toda pomni: ako me goljufaš, te ubijam!«
111.
Divji lovec na preZL Kaj se je zgodilo medtem s Hotizo?
Prva osuplost, ko se je znašla na starem utrjenem gradu, ne vedoč, kako in čemu, Jo je kmalu toliko minila. da je jela premišljati kaj se je zgodilo. Spoznala je, da je ugrabljena po Rolandu ali po kralju; zato se je pripravila na obrambo. Za malo se H je zdelo privoščiti babnicama, ki «1 jo spremljali, pogled ali besedo.
Rekla s! je. da se bo umeJa braniti magari cesarja, dokler je duša v nji; videla pa je takoj, da nima na Izbiro drugega nego smrt ali sramoto. Odločila se je za smrt.
Od tistega hipa je izginil ves njen strah. Čakala je. Zavest, da je na koncu koncev sama vodnica svoje usode, jo je navdajala z radostjo In ponosom. Toda nad radostjo je visel težak oblak bridkosti. Bridkost pa se je izpremenila celo v obup, kadar je vstal v Florizinem duhu spomin, poln bojnega hrupa, sredi katerega se je bliska! predrzen meč, in kadar so njena usta, ki so se odrekala kralju, pobožno zamrmrala ime izobčenca, ime rokovnjača:
»Royal de Beaurevers...«
•
Bila je noč od torka na sredo.
V prostorni sobi, ki je ležala tik pred Florizino, sta se pomenkovali njeni čuvajki. Ena sama sveča jima je obsevala podil beriški obličji. Bili sta dve vražji babnici. Ena je šepala ln tudi Ime JI je bilo šepa. Druga Je imela brke in se je zvala Arkebuza; čemu, nam ni znano — v cerkvi Je pač menda niso krstili tako.
Ura v stolpu je udarila dve po polnoči.
»Mislim, da lehko leževa spat,« Je rekla Arkebuza. »O Ježeš, če se spomnim, da mi Je leta triinštiridesetega mlad gospod imenitnega rodu pa zale postave... seve, Imela sem rdeča usta In črne oči, in vse se Je oziralo za menoj na ulici... da me je tistikrat mlad baron «
»Tudi meni se je zgodilo takisto,« jo Je prekinila Sepa. »To se zna, da sem imela leta devetintridesetega še vse zobe in tudi noge kakor srna.. •
Dajte, da vam razpovem. Čujva rajši, saj vem, da je mala zmožna vsake hudobije. Tak — moj je bil vojvoda: vojvoda Ongavski — kako so ga že klicali? ...«
»Da. da, čujva. Jutri opoldne nama odštejejo vsaki po dvesto Srebrnjakov. Veste, barona sem uslišala, ker imam krščansko dušo. hvala Bogu. Da ga nisem utolažila, bi bil nemara zbolel, in zato «
»Moj vojvoda bi se bil nasadil na meč, da se ga nisem usmilila. Če zdaj pomislim, da najina mala noče kralja !«
»Kralja! Oh! Kralja!«
Obe sta vzdignili oči proti stropu in ponovili v zboru:
»Čujval Bediva!«
»Da vam povem.« je povzela Arkebuza, »po tistem baronu... Ali ste prepričani, da res dobiva svojih dvesto Srebrnjakov? Jaz imam kaj malo upanja v tega vražjega mar-Sdld C
»Saint-Andrš je bogat- Pravijo, da premore deset ali petnajst milijonov.«
»Milijonov? Jojmene! Milijonov ...«
»Sam Bog si ga vedi, kakšen Je neki milijon — kaj, ljuba moja?...«
»Ali ga hočeta videti?« se je začul moški glas.
Babnici sta poskočili In zavre-ščall, kakor bi se jima bil prikaza! hudič. Nekdo je stal pred njima. Odkod je prišel? in kako?... Jeli sta se križati od straha. Toda brž jima je zrastel pogum, ko sta spoznali maršalovega sina. Saint-Andrd Je Je bil najel, zato sta mislili, da je prišel I Roland oo njegovem ooveUu s ka-
kim naročilom. Priklonili sta se rekoč:
»Paziva, kakor vidi vaša svetlost ...«
»Ali hočeta vedeti, kakšen je milijon?« je ponovil Roland.
Prepadeno sta se spogledali. Plemič je bil bled kakor zid; debele kaplje znoja so mu stale na čelu. Milijon je dejal; a prav tako bi bil rekel: dva, tri milijone! Vse!... Tu, v njeni bližini, ga je jasno prešinjala zavest, kako jalovi so njegovi zakladi In vse njegovo življenje — ne le v primeri ž njegovim nocojšnjim namenom, nego tudi, če ne dobi Flo-rize. V trdnjavo ga Je bil spustil ln do semkaj ga je privedel kornet, kateremu je obljubil poplačati dolgove. Gredoč se je namenil, da ponudi ženščinama tisoč liver.
Beseda milijon mu je prišla sama na jezik. Povsem nevedoma Je napravil mojstrsko potezo. Babnici sta odreveneli: kakor v sanjah se jima Je zdelo, da prihaja ena Izmed tistih redkih sreč. ki v svoji nenadejanostl nalikujejo katastrofam.
»Milijon, ki si ga razdelita. Vsaka dobi pol milijona!«
Padli sta na kolena ter Jeli moliti od zmedenosti.
»Kdaj ga dobiva?« Je vprašala Arkebuza s svojim hripavim glasom.
»Jutri, ako hočeta. Se prej. Cez nekaj ur. Ali vesta kdo sem? Maršal de Salnt-Andrd je moj oče. In vsi njegovi zakladi so ta hip v mojih rokah. Jutri, ob katerikoli url. pridita v moj dvorec, da vidita, kakšen Je milijon.«
Zobje so mu šklepetali. Bled Je bil kakor mrlič. Strast Je curkoma ožemala znat II niegovib udov. Pret-
kani malopridnlci sta spoznali n« tem spačenem obličju zloveščo iskrenost brezumnja, ki Je bilo zmožno sleherne grozote In sleherno radodarnosti. Druga Je vrgla drugi pogled, ki Je pomenil »Da«!« Vstali sta kakor na povelje. In Sepa j« la« pregovorila:
»Vaš oče nama Je bil obljubil
vsaki po dvajsettlsoč tolarjev «
»Milijon!« je škrtnll Roland. »Jat vama dam milijon!«
»— zato,« je povzela Arkebuza, »da mu tukaj varujeva zalo ptičico, h kateri naj Jutri, v sredo, spustiva Imenitnega gospoda — —«
»— ki pride Iz Pariza,« J« spal popadla šepa. »Ne poznava ga, veva le toliko, da naju da obesiti,
ako «
»Milijon!« Je zarjul Roland. »Vesta kaj Je to, čarovnici?«.
Skrčil Je pesti. Oči so mu nabreknile od krvi, ki Je hotela ras-gnati žile. Zenski sta se zbali.
Hm!« je dejala Arkebuza, »vidite. za manji denar vam male rei ne bi mogli izročiti!«
»Da.« Je resnobno odgovorila Sepa »milijon ali pa nič; niti vinar)! manj!«
Izročiti Plorlzo Rolandu! Niti besedice še ni bil zinil o tem. Toda vrli ženici sta ugenill, kaj hoče.
»Treba ml jo je privesti v gostilno,« je povzel mladi plemič. »Kakor hitro se zdani.«
»A kod pojdemo? Na dvorišču tabori najmanj petdeset vojnikov.«
»Pojdita z menoj,« je dejal Roland s skrivnostnim nasmeškrtn.
Šepa Je ostala, da bi pazila na Horlzo, Arkebuza pa je šla s Ro-
Un.w	<n-“- -**•»
Novoletna priloga ..Jugoslavije".
Red.
A. P. Cehov — Igor Igorjevifc Novoletna humoreska.
TJSitelj vojaške gimnazije, zavodni pfegistrator Leo Putjakov, je stanoval Sjoleg svojega prijatelja, poročnika Le-Hencova. K temu je nameril svoje ko-'Take novoletno jutro.
Veš, za kaj gre, Griša, je 'dejal po- j ročniku po navadnem novoletnem vo- j Sčilu. Ne bi te nadlegoval, če bi ne bil skrajno primoran. Posodi mi, zlati prijatelj, za današnji dan svojega Stanislava (red sv. Stanislava), Vidiš, danes bom obedoval pri trgovcu Spičkinu. Saj poznaš tega sleparja Spičkina:	silno
Hubi redove in čudo, da ne smatra za Pokveke tistih, katerim se ne guglje kaj na tilniku ali v gumbov! luknjici. A poleg tega ima dve hčeri... Nasto, veš, pa Zino... Povem ti kakor prijatelju.. Saj me razumeš, dragi moj. Posodi, prosim te!« — Vse to Je povedal Pu-stakov, jecljaje in plaho se oziraje v vrata... Poročnik mu je nakano oponašal, toda vkljub temu mu je ugodil.
Ob dveh popoldne se je peljal Pust-Ijakov v kočiji k Spičkinovim in je nekoliko razgalil kožuh in si ogledaval prša. Tam se je le^Mal v zlatu in emajlu izposojemS-tanislav.
»Nekako večje spoštovanje do sebe čutiš!« si je mislil učitelj in si je od-kašljeval. »To je malenkost tako za pet rubljev — več ne stane — pa kakšno glorijo dela!«
Ko se je pripeljal pred Spičkinovo Hišo, je razgalil kožuh in se je začel polagoma pogajati z izvoščekom. Ta pa 'je, tako se mu je zdelo, kar okamenel ko je zagledal njegove epaulete, gumbe In Stanislava. Pustjakov je samoljubno zakašljal in šel v hišo. Ko je v prednji sobi slačil kožuh, je pokukal v salon. Tam je sedelo za dolgo mizo približno petnajst ljudi in obedovalo. Slišalo se je govorjenje in rožljanje nožev in Vilic.
»Kdo pa tam zvoni?« se je začul glas 'domačega gospoda. »Ej, Lev Nikolajič! Izvolite, prosim. Malo ste se zakasnili, pa nič hudega... Prav sedajle smo posedli.«
Pustjakov je izbočil prsa, vzravna! glavo, pomel sl roke in šel v salon. A tu Je opazil nekaj groznega. Za mizo zraven Zine je sedel njegov kolega, učitelj francoščine Fremblant. Ako pokaže Francozu red, bo izzval celo vrsto naj-neprijetnejših vprašanj in se osovražil za vselej... Prva Pustjakova misel je bila, da bi odtrgal red ali pa pobegnil nazaj; ali red je bil trdno prišit in obrniti se ni mogel več. Hitro je zakril z desnico red, se sključil, neokretno napravil običajni poklon in nikomur ne podavši roke, se je težko zgrudil na mehak stol prav kolegu Francozu nasproti.
»Prejkone je vinjen,« si je mislil Spičkin, ko je pogledal na njegov obotavljiv obraz.
Pred Pustjakova so postavili krožnik juhe. Vzel je žlico v levo roko, a spomnil se je, da se boljši družbi ne spodobi jesti z levico, pa je pripomnil, da,je že obedoval in da ne bo jedel.
»Jedel sem že... Merci...« je zamrmral. Ravnokar sem bil pri stricu 'Jelejevu v obisku, pa me je prosil, da bi tam obedoval.
Pustjakova duša se je napolnila z bolestno Žalostjo in z zlobnim gnevom: iz juhe Je prihajal slasten vonj in iz jese-terine se je nenavadno slastno kadilo.
Učitelj je poizkušal oprostiti desno roko in je zakril red z levico, ali to se je fckazalo za nepripravno. »Videli bodo .... In čez vsa prsa bo roka razprostrta kakor bi se pripravljal na petje. O Bog, ko bi bilo že pri koncu z obedom!«
Po tretji jedi je plaho pogledal z 'iiim očescem na Francoza. Fremblant te bil iz nekega vzroka Jako v zadregi, gledal je nanj pa ni tudi nič jedel. Ko sta drug na drugega pogledala, sta sc pogreznila oba v še večje zadrege in Povesila oči na prazne krožnike.
»Opazil je, lopov!« si je mislil Pu-i jakov. Na ustnih mu vidim, da jc opazil. Pa ta pokveka prenaša pošte! Jutri bo vse to povedal ravnatelju.«
Domači in gostje so pojedli četrto „ j*d, pojedli na dobro srečo tudi peto.., Pa se je dvignil neki visok gospod s širokimi kocinastimi nosnicami, grbastim nosom in od rojstva mežikajočimi očmi. Pogladil se je po glavi pa povzel:
»E-e-e... en ... em ... e predlagam "apiti na procvit prisotnih dam!«
Obadva sta nerodno vstala in prijela z9 čašo. Gromko »na zdravje«	je
raziega]o po vseh sobali. Dame so se jele muzati in se stegovale, da bi trčile.
I ustjakov se je dvignil in vzel svojo čašo v levo roko.
v#kev Nikolajič, podajte laskavo tole čašo Nastaziji Timofejevni!« se je obrnil k njetnu neki mož ter mu podal čašo. »1 risiiiic jo. da bo izpila.« w
Topot je moral Pustjakov v svojo veliko grozo rabiti tudi desno roko. Stanislav s pomečkano rdečo pentljo je navsezadnje zagledal božji dan in je zadrhtel.
Učitelj je prebledel, povesil glavo ter plašno pogledal proti Francozu. Ta je zrl nanj z začudenjem, z zvedavimi očmi. Njegove ustne so se prekanjeno nasmejale, a z lica je izginila zadrega.
»Julij Avgustovlč!« se je okrenil k Francozu hišni gospodar. »Podajte steklenico dalje!«	r;
Fremblant je nepremišljeno iztegnil desno roko po steklenici, pa o... sreča! Pustjakov je zagledal na njegovih prsih red. Pa to ni bil Stanislav, ampak kar Ana! Torej je tudi Francoz sleparil! Pustjakov se je veselo zasmejal, sedel na stol in se razvalil... Pač mi ni bilo treba skrivati Stanislava! Oba sta zagrešila isti greh, pa ne bo torej nihče prenašal pošte in obrekoval.
»A-a-a... hm!« je zablebetal Spičkin, zagledavšl red na učiteljevih prsih.
»Da, da,« je rekel Pustjakov. Čudna reč to, Julij Avgustovič! Kako malo odlikovanj je bilo pred prazniki pri nas! Koliko ljudi je pri nas, pa sva dobila samo Vi in jaz! Čudna reč to!«
Framblant Je veselo pokimal in je potegnil levi ošiv, na katerem se je šopirila Ana 3. razr.
Po obedu je hodil Pustjakov po vseh sobah in je kazal gospodičnam red.
»če bi bil to vedel,« si je mislil, zavistno pogledavši na Fremblanta, govorečega s Spičkinom o redovih, »bi si bil obesil Vladimirja. E, kdo si je mislil!« Samo ta misel ga je morila. Vse drugo se je povsem srečno izteklo.
ICOSTA VO JANO VIC:
Ljubljanski sprehodi.
Letošnji sveti večer me je posebno presenetil. Med ne pregoste solnčne 3trani svetega zakonskega stanu spada namreč tudi to, da ti vsaj ob takih dneh pokaže tvoja ženica nekaj svoje naklonjenosti in pozornosti. Pod božičnim drevesom sem dobil serijo Cankarjevih del, ki so izšla po njegovi smrti, med njimi tudi »Cankarjev zbornik«. Kadar čitam Cankarja, sera vedno praznično razpoložen, zdi se mi, kakor bi šla mimo mene vsa naša domovina, vsi naši ljudje, vse naše veselje in naša žalost, naša revščina in naše bogastvo. Vedno in vedno slišim, da je Cankarja težko razumeti, da je pisal sa bodoče rodove, a odkrito povem, edino ta trditev mi je razumljiva. Cankarja je treba notranje doživeti, vsak stavek, vsako besedo in večina mlajše generacije ga tudi res doživlja, dasi se tega niti ne zaveda. V nas je že več cankarstva kakor mislimo in bodočemu analitiku bo usojeno, da bo razbral vse elemente, ki danes še podzavestno ležijo v naši duševnosti. V sijajnem in bleščečem slogu govori dr. Prijatelj v »Zborniku« o Cankarju, kakor bi podčrtava! napis: Domovina, glej umetnik! Prijatelj je nedvomno naš najduhovitejši esajist in tudi v njem samem leži dobršen kos Cankarja.
Esaj je danes najpriljubljenejša oblika razpravljanja o tem ali onem predmetu od znastvenopoljudne razprave, kakor jo najdemo v dovršeni obliki pri dr. Prijatelju, do lahko kramljajočega tona v časopisnem feljtonu, ki ga zahteva hitro čitajoči naročnik dnevnika. Mojster v feljtonu je Francoz, ki porabi vsako priliko, da se lahko zaiskri elasticiteta njegovega duha, najdemo ga v vsakem boljšem nemškem dnevniku ali reviji, ki je na-menjena širšemu občinstvu, naravnost genijalni pa so na tem polju Židje, ki uživajo mednarodni sloves ter imajo pravi monopol na polju žurnalistike ter s tem v zakupu javno mnenje kulturnega sveta. Specificiranje židovstva v naši kulturi kot njen sestavni del tvori nadvse zanimivo poglavje filo-zofične sociologije. Med Nemci slovita po feljtonističnem slogu in duhovitosti Herman Bahr, Auernheimer in Maks Nordau, prava naslada pa je či-tati esaje ameriškega pisatelja Emersona. Češko časopisje, zlasti »Pragei Presse« in »Tribuna«, je na višku, jugoslovanska žunalistika je v tem oziru šele v razvoju pri vseh treh plemenih. Prvovrstnega dialektika imamo Slovenci v Erjavcu. Klasična je njegova »Pot iz Ljubljane v Šiško«. Kadar dobimo na univerzi stolico za žumaiisti-ko, bo to njegovo delce lahko primera vzornega feljtona, če tudi še ne razpolaga z jezikovnim zakladom naše moderne. Tudi Levstik je v »Potovanju iz Litije do Čateža« ustvaril nekaj relativno dovršenega, ko razvija svoj literarni program, začrtava ljudske značaje in prikupljivo govori o vsem mogočem.
Pravzaprav sem začel s tem že sam govoriti po modernem feljtonističnem načinu. Da preidem v konkretnost I Koliko ljudi pa pozna Ljubljano m njeno življenje? Cisto napačno je mnenje, da j« dolgočasna, br« flvljfaja.
Resnica je le, da je še ni nihče našel .. . Lepota, grdobija, socijalno življenje, zgodovina, vse leži v naših ljudeh, po ulicah, hišah, cerkvah, gledališčih, nasadih in gozdovih. Doslej sem slišal samo Cankarja, da je lepo govoril o Ljubljani in pa menda Ale-šovec. Koliko pa vemo o Celju, današnjem namreč, o Mariboru, Ptuju in o vsi naši lepi domovini kakor živi in umira . . . Dnevno utripanje svoje duše, svojo lastno sliko, sliko svojega življenja hočejo videti ljudje, vedno, vsak dan. Morda bi to kdo imenoval samoljubje, drugi morda plehkost, plebejsko navdahnjenje mase, meni se zdi le življenje, toplo in gorkoy ki plove danes hitreje kakor nekdaj. Uspeh lista je zasiguran, če zna feljtonist o pravem času in na pravi način poseči v to polno življenje. Duh domače grude mora dihati iz vsake besede, ljubezen do lastne zemlje mora žareti iz vsega. Lepo je pisati o Rabu, Visu in Kotorju, o vsakem kosu naše velike očetnjave, a najlepse je, vedno in vedno stopati po tleh, ki nas nosijo vsak dan ali vsaj čutiti njihov božajoči dih.
O lepoti so napisali filozofi Cele ■ knjige. Ce je ne zaslutiš s svojim čustvom, z razumom je ne boš nikoli sprejel, priučiš se k večjem, da lepoto lažje najdeš. Gre samo za pot, nikdar, za vsebino. Stopim pred glavno pošto in pogledam proti novi stavbi Kreditne banke, ki je izdelana šele v surovem. Moje čustvo ne reagira ob tem pogledu. Ako prihajam iz Tivolija po Aleksandrovi cesti in pogledam isto poslopje, me vselej zgrabi čustvo višinske dimenzije, ki naravnost puhti iz nakupičenih nadstropij. Arhitekt bi morda lahko podal analizo tega dejstva, jaz ga nosim le v čustvu in se ga zavedam. V Magdičevi trgovini gledam harmonijo in nežnost v vsakem izloženem kosu, zanima me pa lahko tudi lastnica trgovine zgolj iz stališča esteta, kakor če gledam našega Danila v vedno izbrani in najfinejše dovršeni obleki. Francoski pesnik Verleine opeva vonj in lepoto ženskih las in končno: zakaj bi ne bilo polno lepote v dovršeni frizuri negovane dame. Prvi slovenski pisatelj iz brivskega stanu Navinšek, ki je napisal »Lepo masko«, bi gotovo vedel o tem poglavju marsikaj povedati lepega in morda celp pikantnega.
Kakor čustvo lepote, uživam lahko čustvo indiferentnosti ali celo zgražanja, ki ga označim kot minus lepote, da se poslužim matematičnega simbola. Tak minus me je vselej pretresel, kadar sem čital originalna dela slovečega podlistkarja »Slov. Naroda« Lui Calca, o katerem sicer ne vem, da je častit ljubljanski meščan in vzoren patrijot.
Prihodnjič še-le pridemo k jedru Ljubljane in sicer bomo pričeli o modi, modnih hlačah, telovnikih, damskih plaščih ter klobukih in sličnem, kar je po mnenju zelo merodajnih činiteljev bistveni del socijalnega vprašanja in predvsem razburja živce ljubljanskega prebivalstva, ki prepušča materijali-stično vprašanje maščobe mesarjem, draginjo fižola in krompirja histeričnim gospodinjam, problem pomaranč in limon branjevkam, 2adevo raztrganih srajc in nogavic pa nižjim državnim uslužbencem, ki nimajo zmisla za visoke ideale naše lepe domovine.
Vabim vse dobre in slabe, poštene in nepoštene Ljubljančane in Ljubljančanke, da pazljivo sledijo mojim izprehodom ter brezplačno spoznajo našo belo Ljubljano, ki jo ljubimo vsekdar in povsod . . .
Posetnica.
(Hamburg.)
Nad starim hanzeatskim mestom Hamburgom je viselo težko, deževno decembersko nebo, ko je prigrmel opoldanski vlak iz Berlina v lopo glavne postaje. Nosači so navalili na vozove; nastalo je mrgolenje izstopajočih, pozdravljajočih se, vpijočih in kramljajočih ljudi. Nato je udarilo kakor živa poplava po stopnicah, ki so držale iz postajnega predora na beli dan. Tu so se nastavljali izvoščki in avtomobili; še nekaj minut, in došla množica se je razkropila na vse strani.
Sloki, visokorasli gospod široko-plečega ameriškega tipa, ki je počasi prišel po stopnicah na vrh, se je ozrl, kakor da nekoga išče. Nato je krenil s trdnimi koraki k finemu staremu gospodu, ki je stal že nekaj časa ob stranskem sidu. »Gospod Olsen?« je vprašal Američan ter pomolil čakajočemu roko. Staremu gospodu se je zjasnil obras. »Moje ime je Olsen«, je rekel vljudno. »A vi ste Mr. Joe Jen-kins?« — »Nihče drugi« je smehljaje .odgovoril prišlec
»Ako vam je p«mv, Mr. Jenkins,« je povzel gospod Olsen, potegaMi do-šleea na drugo stran ceste, »se ne bt peljala naravnost k meni as dom. Predlagal M JMcrpč, 4» Stopiva v kak
bližnji restoran in si tam naročiva kosilce. Vmes vam lehko podrobno razložim stvari, zaradi katerih sem vas brzojavno naprosil, da pridite k meni v Hamburg.«
Gospoda sta ubrala pot, ki drži preko Zvonarskega nasipa k Alsteri; po kratki hoji sta dospela pred hotel »Atlantic«. »Vstopiva,« je povabil gospod Olsen, »tu pri Pfordtu je dobro jesti.«
Gospod Olsen, ki je bil menda znan, je mignil poslovodji. »Dajte nama ,separe’.«
Ko je natakar postavil predjedi na mizo, se je naklonil in odšel; Olsen pa se je pazno ozrl po malem, čisto rdeče opremljenem prostorčku in vprašal, sklonivši se nekoliko naprej ter gledaje detektivu v obraz: »Ali vam je prav, da začnem takoj s svojo zgodbo? Lehko si mislite, da mi teži srce . . .«
Detektiv je baš podrža! svojo čašo bordojca proti luči. Privezal si je dušo a krepkim požirkom, naslonil se nekoliko nazaj, nasmehnil se svojemu tovarišu in pokimal: »Prosim. Kar pripovedujte.«
»To, kar sem doživel, Mr. Jenkins,« je začel stari gospod nekam obotavljaje, »in kar vam hočem zdaj povedati, je samo po sebi tako neznatno, da bi se mi navaden kriminalist pač le smejal. Zato sem se takoj obrnil do vaa, Mr. Jenkins. Cital sem, da so vas vojni dogodki zadržali v Nemčiji, in odkrito vam moram priznati, da sem štel to v svojo srečo. Slišal sem, Mr. Jenkins, da se najrajši zanimate za tiste-slučaje, ki jih drugi odrivajo in se jih branijo, ker jih ne umejo razrešiti.«
Detektiv si je vzel košček opraženega kruha in segel po lopatico za ikro. »Prosim, le dalje,« je dejal.
»Kakor že veste, Mr. Jenkins, sem veletržec. Zadnjih pet let opravljam tudi konzulstvo neke južnoameriške republike za hanzeatska mesta. Ni me sram priznati, da sem se povzpel iz tesnih razmer. Mnogo sem se klatil po svetu, Mr. Jenkins, dokler se nisem pred nekaj leti ustavil v Hamburgu, Tu, v svobodnem, širokopoteznem ozračju kozmopolitskega mesta sem se počutil dobro od prvega hipa; postal sem hamburški državljan ter živim v prijetnih in urejenih razmerah, .Vem, da me nekateri imenujejo pedanta. No, kar je res, je res: šele pedantstvo mi je pomoglo, da sem postal to, kar sem, in nikoli sc mi ni bilo treba kesati svojega rodoljubja in svoje ,malen-kostnosti’. A da preidem k temu, kar se mi jc pripetilo: mogoče in celo verjetno je, da marsikoga drugega ne bi vznemirjalo bogve kako — da, kak poseben brezbrižnež se vobče ne bi bil zbrknil za te dogodke. Jaz pa sem že takšne vrste človek, da ne morem kar tebi nič meni nič mimo stvari, ki si jih ne vem takoj razložiti. Niti takrat ne, kadar so same po sebi morda brezpomembne.«
Mr. Jenkins je odrinil krožnik in uprl svoje sive oči v pripovedovalca, rekoč: »Mene, gospod Olsen, je naučila izkušnja, da je na svetu bore malo brezpomembnih stvari.«
Konzul je zrl nekaj časa na snež-nobeli mizni prt; nato si je potegnil z roko preko čela in povzel z negotovim glasom:	»Lehko	si mislite, Mr.
Jenkins, da dobim v svojem poklicu vsak dan nešteto katalogov, reklamnih tiskovin, kupčijskih priporočil in podobnih stvari. Vsako jutro mi dospe s pošte cel kupček takšne robe, ki jo kot vesten človek vedno v naglici pregledam, pobliže pa se ž njo seveda ne morem ukvarjati, ker ne utegnem. Med reklamnimi tiskovinami, ki jih dobivam tem potom, je zbudila mojo pozornost vizitka nekega zobozdravnika. Čudno se mi je zdelo, ker ni prišla samo enkrat, ainpak najmanj desetkrat, zmerom v presledkih po nekaj dni. Nu, to ni samo po sebi nič bogve-kakšnega. Dosti je podjetnikov, ki se načeloma utrjujejo v spominu občinstva s tem, da mu neprestano vsiljujejo svoje ime. A vendar, to pogosto prihajanje naslovnih kart me je jelo nazadnje res že zabavati. Ker imam svojeg zobozdravnika, s katerim sem jako zadovoljen, nisem imel nikakega vzroka, da bi se izročil drugemu. Toda zdaj sledi tisto, kar je res uganka. Po naključju je nedavno došla spet takšna posetnica, ko je bila baš neka prijateljica moje žene pri nas. Jaz odprem ovoj, pogledam karto in zmajam a glavo. ,2e spet ta večni dr. Kartaš s svojo karto!' pravim smeje svoji soprogi ter ji pomolim vizitko. Pri tej priliki se najina znanka radovedno ozre na tiskovino in vzklikne čez hipec vaa začudena: .Gospod konzul, mari vam pošilja to karto dr. Karras sam V ►_
,Menda,1 se namuznem, ,kdo pa naj bi m zabaval s tem, da bi razpošiljal reklame sa druge ljudi?' —■
.Da ... ali,. .,* začne ona z negotovim glasom . ,
jN«, kaj j« r tem taka čadoegaF •*» J
,I,‘ pravi ona, očividno nekam zmedena, .naslov na tej posetnici se glasi' .Veliko Belišče 45.’
,Nu — in?’
Znanka strmi še vedno vsa osupla na tisto karto; potem pa Zasope n» moč globoko in reče:	,Zobo/.di<:vnh;
dr. Karras je vendar že dve leti mrtev!
Priznati pa mOram, Mr. Jenkins da me je prešinil v tem hipu prav poseben občutek, kaj je pomenila M čudna stvar? Prišlo mi je na um, da utegne biti pomota, ali pa je bilo nemara dvoje zobozdravnikov tega imena. Zato sem se peljat.,, drugo tutt« osebno na Veliko Belme in seru natanko povprašal, kako in kaj. Ne, prijateljica moje žene je imela prav: dr. Karras je bil že dve leti in tri mesece mrtev, razen njega pa ne nosi tega imena nihče v vsem hamburške ;n mestu!
Ko sem s to gotovostjo počasi odhajal po Velikem Belišču, st- nisern mogel več ubraniti strahu. Kaj je pomenilo vse to? Komu je moglo priti ns um, da mi je jel pošiljati vizitk« mrtvega človeka? In čemu? Za šalo! Na prvi mah se je zdelo tako; in vendar sem živo slutil, da ni norčija.
Nu, sredi obilice svojih opravkov sem malone pozabil na ta dogodek. Se pravi, pozabil — do včerajšnjega jutra. Včeraj zjutraj pa je prišla spet posetnica zobozdravnika dr. Karrasa. 2e sem jo hotel vreči po stari navadi v koš, ko sem se premislil. Ne, karta je utegnila imeti kak poseben pome.n; najbrže ga je imela. Zato sem jo sklenil spraviti in sem jo položil v desni predal svoje pisalne mize, katero sem skrbno zaklenil. In zdaj sledi drugi dogodek, ki je morda v kaki zvezi i tem, kar sem pravkar povedal.
Snočnjo noč sem imel čudne sanje. Zdelo se mi je, da ležim na morskem bregu in poslušam šumenje vode. Valovi so skladno pljuskali in mrmrali; ta glas je dobil sčasoma posebno, nekam pojočo barvo.
Moje trdno spanje je najbrže po« malem prešlo v rahlo dremotico, zakaj mahoma sem se zbudil. In tedaj sem izprevidel, da se mi ni sanjalo. Iz mo-je pisalne sobe je res prihajal tih in pojoč glas, prav kakor bi tekel majhen strojček. In zdelo se mi je tudi, da bi moral poznati ta zvok. Nato je prešlo tisto pojoče brnenje v človeške glasove; povsem razločno sem slišal govoriti — po rusko, v moje neizmerno začudenje. Ruski jezik mi je doluo znan, ker sem živel nekaj let v Rusiji. A glas je bil vendar tako rahei, da nisem ujel pomena.
Z obema nogama hkrati planem iz postelje, splazim se k vratom in jiii mahoma odprem. Soba je razsvetljena in moj prvi pogled se ustavi na gramofonu: sredi sobe stoji in teče s tihim brnenjem. Zdaj sem vedel, odkod je bil pojoči glas. Nato sem s« ogleda! po sobi; takoj sem videl, da je moral biti pravkar še nekdo tu, zakaj okno je bilo na stežaj odprto. Dobro sem pomnil, da ' sem ga zaprl radi nočnega mraza, preden sem legel spat. K temu omenim, Mr. Jenkins, da stanujem v majhni vili na Rothenbaum-ski cesti; moja pisalna soba leži v visokem pritličju.
Nedvomno: nekdo je bil vlomil v moj stan. A kje je ostal? Mari se je skril v stanovanju?
Brž planem k vratom. Zaklenjena so in ključ tiči v ključavnici od znotraj. Skozi ta vrata moj nočni gost potemtakem ni mogel uiti. Stopil sem k oknu in sem pogledal na temačni vrt. Zdelo se mi je, da slišim daleč tam blizu mrežnih vrat nekakšno tihe škripanje.
Zdaj sem preiskal vso sobo. Manj kalo ni ničesar. Blagajna je bila nedotaknjena. Odklenil sem pisalno mizo 111 pogledal v vsak predal posebej. V desnem vrhnjem predalu sem bil pustil zvečer majhno vsotico — menda šestnajst mark — da bi jih dal svojemu smotkarju, ki je imel priti zju-ttaj ponje. Denar je bil nedotaknjen Tedaj pa, sam ne vem kako, sem se mahoma spomnil posetnice. Vrgel sem jo baš v tisti predal in sem kesnejc položil denarje nanjo. Ko vzdignem denar, vidim, da je karta izginila!«
Detektiv je molče pokazal z očmi na vrata. Hipec nato so se začuli koraki prihajajočega natakarja; še malo. in vstopil je z drugimi jedili.
»Kakor slišim,« je povzel Jenkins, ko sta ostala sama, »se nahaja v vaši pisalni sobi gramofon. Gramofon v delavnici tako resnega moža je pač nenavaden kos opreme! Ali ima to kak poseben pomen?«
»Po pravici se čudite, Mr. Jenkins,« je dejal konzul Olsen z rahlim nasmeškom, »ker stoji v moji pisaln. sobi gramofon. Priznati moram, ds imam to rozvadico. Kadar me obid« pri delu utrujenost, prestanem nekoliko in si privoščim na gramofonu kako staro italijansko arijo ali poskočen ribiški ples. To me stori zepef čdaga in sv«i«*»,«
(Dalje prih,J
0. Bernatovič
trgovina Izgotovljenih oblek.
Ljubljana,
Mest';! trg.
M. Trebar
trgovina s čevlji
Sv. Petra cesta.
Špecerijska trgovina.
Ljubljana
Dunajska cesta.
Anton Merhar
pletarska delavnica.
Ljubljana,
5v. Petra c. 22.
konfekcija
PreŠefcrtova ulica
trgovec
Ljubljana, Sp. Šiška
BLAS
K. JURMAN
optik
LJUBLJANA Šelenburgova ulica.
Kavarna, slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Ljubljana, Stari trs.
O.	STURM
špecerijska trgovina
MARIJIH TRG.
trgovina a čevlji.
Ljubljana,
Stari trg 1.
slaščičarna Ljubljana, Židovska ulica
Restavracija pri „Roži" Ljubljana, Židovska ulica,
trgovec x mešanim blagom tn delikateso.
Ljubljana«
Florljanska ulica 18.
stavbeni In pohištveni - pleskar In ličar. -
LJubliana,
Rimska cesta 18.
manufakturna trgovina
Ljubljana, Dvorni trg
trgovina z mešanim blagom
Kolodvorska ulica.
LJUBLJANA* Sv. Petra nasip
a KASS1G
A ČERNE
zlacar
\tfolfova ulica.
I. Buzzollini
krznar.
Ljubljana,
Židovska ulica 7,
trgovina s šivalnimi stroji UUBLJflTlfl Šelenburgova ulica.
trgovina s poljedelskimi stroji.
delikatesna trgovina UUBLJANA
želi vsem svojim obiskovalcem srečno in veselo novo leto.
Martinova cesta,
Franjo Malis
diplomirani kroJaL
® Ljubljana,
Reber štev. It
A. Fuchs
KOTAR
DROGERIJA
WOLFO\?A ULICA,
Družba „TekstiL‘
Pečenko-Princ
Ljubljana, Turjaški trg.
zlatar.
Ljubljana,
šelenburgova ulica 6.
špecerijska in delikatesna trgovina
nun, tatorgm ulica.
Joško Sušnik
Špecijalni artistični atelje za črkoslikarstvo
PRISTOV & BRICELJ
Ljubljana, „Hotel Malič".
špecerijska In delikatesna • trgovina.
Uubljana,	\q
Stari trg 8.	tQ
I.SIanovic
stavb, in umet ključavničar
Ljubljana,
Šelenburgova ul. O.
F. Brumat
manufaktura* /
Ljubljana,
Mestni trg 25*1.
VBietrgovina z vinom in žganjem. Spodnja Šiška,
Celovika cesta 70.
splošno krojaštvo
trgovina pisalnih strolev In pisarniških potrebščin
Cankarjevo nabrežje,
« Mt - mn
LJUBLJANA.
A. Poschl
glavna zaloga banditov in sleSSio tvomice JOSIP RAJŠTER, ŠoitanJ.
LJUBLJANA
Gosposvetska ceata štev. 7.
IVAN L06AR
sedlar in jermenar. UUBLJANA
Gosposvetska c. 13. (KollzeJ.)
A. Presker
krojač
Sv. Petra cesta 14
zaloga moke
Ljubliana, Valvazorov trg
IVAN ŠIMENC
umetni vrtnar
UUBLJANA Gradišče 12, Florjanska ul. 3,
FR. KAISER
I. Mohorič
Anton in Minka Brajer
prodaja in izdelav« čevljev
Ljubljana, Breg št 1.
puškar
LJUBLJANA Šelenburgova ulica.
Kavarna „LE0N“
(LEON In FANI POGAČNIK) Ljubljana, Stari trg.
splošno ključavničarstvo Spodnja Šiška, Celovška cesta.
TT7arija Tičar
LJUBLJANA Šelenburgova ulica.
sedlar in ličar.
Spodnja Šiška,
Sv. Jerneja c. 44.
krojač Ljubljana Kolodvorska ulica.
trgovina
Sv. Petra cesta,
KOMP.
LJUBLJANA
Drogerija
Cvančara
šelenburgova ulica.
Ignacij Žargi
trgovec
Sv. Petra cesta.
Luka Ahačič
Veličan Bešter
etnije HELIOS
Ljubljana, meksaRdrovactsfo.
vrtnarstvo In cvetličarna
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
strojni mizar
Ljubljana,
Hrenova ulica 8.
slaščičarna
Srečno in veselo novo leto
1*11 *uni tvojim c naročnikom In odjemalcem veletrgovina
FRAN DERENDA
Ljubliana. Emonska cesta 8
Srečno In veselo novo leto
želi svojim odjemalcem
I lino HuasL
Viktor ITleden.
SreEno In vm,I« novo Iato tali tvojim canj. odjemalcem
F. & E. REMŽGAR
■likar In ploska« Ljubljana,
Čopova eeata 1<X
Veseb in srečno mvo leto
1*H eenjir. cenj. odj emalcam
F. MENCINGER
trsovec
Ljubliana. Kolodvorska u.
Srečno In veselo novo leto
Svojim cenjenim odjemalcem teH
srečno in veselo novo leto
M. SEDEJ - STRNAD
modistinia
Ljubliana. Prešernova ulica
Franc Lavtižar
metar
Ljubliana, Sv. Petra cestaS4
FR. SEUNIG
trgovina t mnlam.
Ljubliana.
Manna trg itav. 2
tal mm avollm odlamslccn •ratoe la vaaata novo Me.
SvojJm cenjenim «ri«lnm laU
srečno in veselo novo leto uprava hotela
..UNION"
Svojim rejenim naročnikom leli
vcrelo in srečno novo leto
TONE MALGAJ
inasfcar in lliar
Ljubliana, Kolodvorska u.
Svojim cenjenim gostom 1*8
srečno in veselo novo leto
Marija Zgonc
foattaKanui
Ljubljana, Trtaika cesta.
Srečno in veselo novo leto
{ali svojim cenjenim odjemalcem
Fr. Lamovšek
Ljubljana, Trtaika cesta S
'aeaaamaiiaa»^BSiiiSiiMj
g SfeEdo io veseli) novo leto *
• bO n« injls Dlleaslcn ■
‘s delo. Mo pivovarnos
} UNION j
;	UubSIana«	\
\ Spodnja Šiška, s
•MWunatUM*«aB>Pai'
■vojlm canlenim odjemalcem In gii.nmi teli
srečno in vesrlo novo leto
d«tJiL«tt^Mtn in 5pcv\ ugovina
Srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto
Sr * rno in veselo novo leto
I RlkO ROPAR
tr«iovi*M> z meier.im blagom
• ■	•«.	Trža«‘; * cesta 11.
SraZno tn veaalo noro leto leli vaam avnjtm cenj. odjemalcem
LOVRO Pl CM AN
klv^arakj mojmter In vodnrodnt Kut zlatar.
Ljubljana, Kolodvorska ulica SO.
BESEDNJAKI DRUG
Industrija protez, kirurg, orodja in bendai
Ljubljana. Prešernova uL
SNOJ & MODIC
Uub?lana. Prešernova ulica
iinn &	___________________________»JUflOSLAVIJA«, T. JannarJa 1922.________________________________________ *
Srečno in veselo novo leto
Sele
svojim c. odjemalcem oz. gostom sledeče ljubljanske tvrdke oz. podjetja:
''■Mv-'	V-''V’• a ' v-
-   ■ •	  -_____._________     ___“""iMrmiirT nanen n ivmeimMMMMaMBBBMMMBMMM—■§ aMMMBMMBMIMMBB———BBMBOBIIli 'illMMMIPffliP1!
stran T.
Hospodarstf©*
©toasta	vzrok
drasinjg.
Med neštcvilnimi grehi demokrat-regulacija naše valute. Iz že danes ne ske stranke je eden glavnih takozvana dovoljno pojasnjenih razlogov je demokratska Davidovičeva vlada z jedno-.stavno naredbo in v času, ko parlament ni zasedal, uvedel kot valutno edinieo dinar in določil vrednost žigosane jugoslovanske krone na eno četrtino srbskega dinarja. Ali iz neznanja, ali iz zlobe, ali pa iz plemenskega šovinizma je demokratska vlada s to regulacijo v dvojnem oziru povzročila ljudstvu ogromno škodo. Prvič je oropala imetnike kronske valute in to so bili tudi Srbijanci in Črnogorci, ker se je bila za časa a. o, okupacije tudi pri njih uvedla kronska valuta) treh četrtin njihove imovine in drugič je uvedla z dinarjem previsoko edinieo, ki je morala izzvati v najkrajšem času štirikratno povišanje vseh kronskih cen.
Vse dokazovanje prečanskih pridobitnih krogov, da ima visoka valuta za posledico podraženje vseh življenskih potrebščin, je bilo brezuspešno: demokratski »strokovnjaki« so dokazovali, da morajo biti Prečani zadovoljni, če se jim da en dinar za deset kron, in da bo dinar v najkrajšem času dosegel tečaj francoskega franka.
Nadaljni razvoj naše valute je te osrečevatelje našega ljudstva postavil na laž. V Beogradu, kjer so takoj začeli računati v dinarjih, stanejo skoraj vse stvari štirikrat več nego h. pr. v Ljubljani. Posebno pa velja to za vse potrebe vsakdanjega življenja. Vsled tega uradnik, ki ima družino v Belgra-du z mesečno plačo 2000 dinarjev absolutno ne more izhajati, 6e nima velikega zasebnega premoženja, dočim so do zadnjih časov v Ljubljani uradniki tudi s prejemki mesečnih 6000 kron še precej dobro izhajali. Pri tem treba še pomisliti, da leži Beograd sredi pokrajin, bogatih na živini in žitu, dočim mora Slovenija vse to ravno iz teh pokrajin dovažati. Ni torej čudo, da se prečanski uradniki in častniki s vsemi močmi branijo proti premeščenju v Belgrad. Mesto da bi demokratje svojo zmoto ob reguliranju valute uvideli, pripisujejo vzrok te prikazni neki, vsaj pri Slovencih absolutno neobstoječi antipatiji proti Srbom in nadaljujejo z vsiljevanjem čiste dinarske valute tudi v naših krajih. Tako so jo že kot ob y.ezne uvedli za železnice, za carino, za pošto, za čekovni promet in sedaj jo predpisujejo tudi vsem trgovcem In vendar smo ravno pred kratkim iz najbolj kompetentnega demokrat' skega mesta čuli priznanje, da je baš dinarska valuta glavni razlog naglemu (skakanju cen v naših krajih. V svojem finančnem ekspozeju za I. 1922 pravi namreč finnačnl minister, demokrat Kumanudi, doslovno: »Da se ne bi po-remetlll ekonomski odnosi u novim pnjevima 1 da se ne bi izazvalo naglo *kakanje cena, što bi nesumnjivo nastopilo, da su krune zamenjane novča-oicama, koje bi glasile na dinare, za driato je obeležavanje i krunske vrednosti.« Finančni minister priznava to-'f*J izrecno, da bo uveden je čiste dinarje valute imelo za posledico skakanje iCen in da se je za sedaj obdržala označba tudi v kronski valuti le za to, da *» to skakanje ne bi izvršilo prenaglo In da se ne bi »poremetile« gospodarice razmere v naših krajih.
Človek z navadnim razumom W mi-*U1. da se iz tega spoznanja izvedejo logični zaključki in da se uvede nižja •dlnlca; no pri nas, kakor smo videli, *• postopa ravno v nasprotni smeri, vkljub spoznanju, da mora to provzro-Sti skakanje cen.
Avstrija je svoj čas, ko je spoznala, da je goldinar previsoka edinica, uvedla krono. Pa bognedaj, da bi se pri nas iz tega kaj naučili. To je vendar švab-sko in Avstrija je propadla, dočim se ptt nas to še ni zgodilo.
Kake posledice ima dinarska valuta tudi za državno gospodarstvo, poka-zuje proračun. Računanje v dinarjih, kakor smo videli, vleče za seboj skakanje cen; to pa sili državo, da povišuje svojim uradnikom plače, kar ima za posledico naraščanje deficita, to pa emitiranje novih nepokritih novčanlc in to zopet novo podraženje vseh stvari in zvišanje vseh davkov, carin, tarifov In drugih javnih davščin.
Češkoslovaška, ki je a. o. krono zamenjala al pari, je za svojo krono že 'dosegla pariteto z dinarjem. Na curiški borzi je č. sl. krona te dni notirala samo za 5 cent. manj, nego naš dinar In predvčerajšnjem je dinar na praški borzi notiral 99.75, torej že pod čsl. krono.
Da se pa dinar sploh še tako relativno visoko drži, se ima zahvaliti le okolnosti, da računamo pri nas še vedno v kronah. Najboljši dokaz za to nam podaja ravno omenjena curišlca borza. Gotovo se je že marsikdo vprašal, kako je to, da se nam notira jugoslovanska krona (Zagreb) in ne dinar, ko 1“
vendar dinar pravzaprav pri nas veljavna edinica. Razlog je ta, da naša vlada lega ne dopušča. Ona namreč ve, da bi dinar v najkrajšem času padel na tečaj jugoslov. krone, ako bi se le dinar notiral, ker drži le krona in njena relacija napram dinarju našo valuto še na sedanji višini. Vzrok si lahko sami izračunamo, kako se bodo stvari, zlasti pa one . iz inozemstva iinportira-ne, podražile, kadar zavlada po vsej naši državi dinar in pade njegov tečaj na višino naše krone.
Id* potem se v Beogradu čudijo, da ne uživa naša država zaupanja v inozemstvu in da ne more najti niti v Londonu, niti v Parizu in sploh nikjer potrebnega posojila!
Gospodarski in politični interesi niso vedno identični, trdimo lahko celo, da si mnogokrat nasprotujejo. Versaillska mirovna pogodba je začrtala Evropi nove politične meje starih in novo ustanovljenih držav, kakor je delal pred sto leti Napoleon. Prednje in vzhodno-evropske države, stoletja in stoletja v tesnih političnih in gospodarskih stikih, so doživele popolnoma novo grupacijo svojih političnih mej; s tem pa je bila mahoma pretrgana tudi njihova gospodarska zveznost. Kakor je bilo razmeroma lahko mehanično ustvariti politične državno-pravne tvore, če tudi upoštevamo ne-prilikc raznih plebiscitov in razmejitvenih komisij, tem večje težkočc in zle posledice so se pričele pojavljati v narodnogospodarskem življenju prizadetih držav. Velike diference v valutnem razmerju, obmejne carinske razmere, nepovoljne železniške zveze in pomanjkanje vagonov je pričelo pretresati temelje ekonomskega življenja novih držav, komplicirano še zlasti s tem, da so bili takorekoč raztrgani enotni gospodarski kompleksi.
Velevažni dogodki zadnjih dni, sedanji stadij evolucije male antante, ki se je zaključil s sestankom v Lani med Masarykom in predsednikom avstrijske republike, jasno priča, da stremijo nasledstvene države, ki jih geogra-fično lahko označimo kot Podonavje, za tesnejšo gospodarsko zvezo. Prvi sestanki Cehoslovaške, Jugoslavije in Rumunijj so bili čisto političnega značaja, organizirali so obrambo proti Habsburžanom, ki se je udejstvovala pri zadnjem pučv na Ogrskem. V tem času se je pričela Italija aktivno vmešavati v zadeve male antante, po eni strani, da prevzame njeno vodstvo in gospodarski diktat, po drugi strani pa jo v slučaju neuspeha razbije ali vsaj oslabi. O priliki zasedbe Burske po Avstriji se je ta divergenca med Italijo in malo antanto izrazito pokazala in se je v za4evi Albanije pojavljala v nasprotovanju interesom naše države. Sestanek v Portoroge je bil najmočnejši poizkus Italije, da se inici jativno in dejansko polasti tudi gospodarskega vodstva Srednje Evrope.
S sestankom v Lani se pričenja go spodarska emancipacija nasledstvenih držav izpod italijanskega jerobstva, ekonomska osamosvojitev Podonavja. Obstoj velike antante, ki je ustvarila versaillski mir z vsemi posledicami, je samo še vprašanje časa. Ta mir je ustvaril tudi manjše države Srednje Evrope ki so že iz naravnega nagiba do samoobrambe prisiljene, da iščejo potov in ciljev za bodočnost. Gospo darsko močno in neodvisno Podonav je ima prevažno nalogo, da tvori prehod med zahodom in vzhodom, med severom in jugom. Zal, da naša diplomacija ne zna pridobiti naši državi v tej borbi tistega ugleda, ki ji gre po njeni legi in njenem gospodarskem pomenu.
ali naj pa st varijo konzorcij, ki bo z garancijami bank uredil vso zadevo. Prav posebno banke so zainteresirane, da ne zaidejo trgovci v denarne težko-če, ker so angažirane na kreditih, ki so jih dale trgovini z inozemstvom na razpolago.
Od gotove meje je tudi država in-teresirana na dolgovih v inozemstvu. To pa iz teg*a vzroka, ker trgovci v gotovih terminih potrebujejo velike množine deviz, ki jih naenkrat nakupijo in s tem rušijo vrednost dinarja. Zato je dolžnost države, da deluje z vsemi silami na to, da se stvori konzorcij, ki bo kril obveznosti v inozemstvu in s tem razbremenil tržišče.
Dolžnost države je, da vodi najboljšo finančno politiko, da se vendar že enkrat zboljša vrednost dinarja. Odločno pa je svariti, da bi se spuščali v ekperimente moratorija, ki bi brez dvoma povzročil največjo škodo narodnemu gospodarstvu.
naj se drže določenega prijavnega roka ker mora bili letna taksa poravnana najkasneje do 15. februarja 1022, sicer zapadejo zamudniki kazni. Letno takso jo plačati pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu se stalno nahaja taksi podvrženo vozilo. Od katerih vozil se že plačuje letna taksa, je določeno v tar. post. 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (»Uradni list« št. 100/1921) oziroma točki 3 čl. 49 taksnega in pristojbinskega pravilnika (»Uradni list št. 104/1921 j. Vsake takse 'prosta so navadna kmetska vozila, katera služijo izključno potrebi lastnikov vsled česar jih sploh ni prijaviti. Taksni zavezanci, ki ne plačujejo letne takse, morajo poleg pravilno kolkovane prijave donesti za izkaznico o vozilu, katero izstavlja policijsko odnosno občinsko oblastvo, takso po 5 dmara v kolkih.
-j- Naša trgovina s cementom, Iz Splita poročajo, da postaja trgovina s cementom vedno bolj živahna, V
splitsko luko prihaja vedno vec italijanskih in drugih trgovskih ladij, kt ukrcujejo naš cement. _
-j- »Kras« gozdna industrijska d. u.
s sedežem v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil »Stro jiini tovarni Samsa 6t Komp., d, z. o. z. v Ljubijani v likvidaciji'-, ustanoviti
delniško družbo z uitcnc.n
■Mti15«,
Oozdna industrijska delniška oružoa S sedežem v Ljubljani. Družba je ustanovljena za trgovanje z lesom in za izvrševanje vseli poslov, spadajočih v lesno industrijsko stroko. Osnovna delniška glavnica znaša en milijon kron. ki se glase na prinosnika.
— Uvoz živine v Francijo. Kako* nam poroča g Janko L^rio, trgovec v Strassburgu. Francijem prepovedala uvoza jugoslovanske žVtove. \ ^ nekaterih novinah krožeča vest^ o taki prepovedi tora j ni resnična. L'Oznik mora sicer prej prosili za u,orno dovoljenje, ki ga pa lahko dr,bi. a z je carine prost.
Sodhdn! razgled,
Agrarna reforma v Italiji.
Socijalistični poslanec Canevaui je predlagal v zbornici, da se izvede socializacija zemlje. Predlog gre za tem, da se v vsaki pokrajini osnujejo agrarne zadruge, katerima se bo poverilo obdelovanje one zemlje, ki bi se odvzela veleposestvom. V zbornici se je razpravljajo o tem, če se predlog sploh dopusti v stvarno razmotrivanje.
Fašisti so izjavili, da je predlog de-magoški in bi izvedba povzročila v državi samo nered. Današnje agrarne politike nikakor ne dopuščajo, da bi se izvedla socijalizacija zemlje. Država mora varovati ustavo, ki zagotavlja privatnikom pravice do mirnega uživanja posesti.
Minister za poljedelstvo se je sicer izjavil, da je predlog preuranjen za stvarno razmotrivanje, vendar se pa mora predlog primerno proučavati. Tembolj, ker prihaja predlog od močne parlamentarne skupine, in ker so se socijalisti izrekli za zakonodajno razrešitev agrarnega vprašanja.
Socijalisti so naglašali,- da predlog ni demagoški, pač pa uganjajo dema-gojijo oni, ki so seljakom obljubljali zemljo in so na te svoje obljube pozabili. Glavni cilj predloga je, da se prepusti slabo obdelana zemlja zadrugam, ki se bodo v občem interesu brigale za boljše obdelovanje.
Predlog, da se vprašanje prouči, je bil sprejet z veliko večino. Kakor vse kaže se je tudi Italija pričela Daviti z izvedbo agrarne reforme.
Svetovna propaganda socijalne higijene. [ žični sposobnosti narodovi.
Svetovna vojna je zapustila medna- 1 narodovega zdravja, M bi rodno Ligo društev Rdečih križev s sedežem v Ženevi, ki je posvečena so-cijalnokaritativnemu delu na celi zemlji.
Njeno sedanje delovanje se razteza do najzanikernejših narodov Avstralije iri Azije. Med tem ko je pred vojno skrbela za ambulance in zdravstvene priprave za slučaj vojne, je sedanja mednarodna organizacija Rdečih križev posvečena socijalnohigijeničnemu delu in karitativnosti. Njene temeljne naloge so sledeče: pospeševati v vseh deželah sveta nacionalna društva Rdečih križev, izboljšati narodno zdravje, delovati profilaktično proti epidemijam in lajšati trpljenje vseh narodov sveta, poslovati kot posrednik med odkritji znanstvene higijene in zdravstva in narodi, končno stvoriti zvezo posameznih društev Rdečega križa in skupno pomoč v slučaju velikih nacionalnih ali mednarodnih zdravstvenih katastrof.
V
Moratorij za plailla v Inozemstvu.
Beograjske uvozne firme so pričele živahno propagando, da država izreče moratorij za one dolgove v inozemstvu, ki so nastali od 1. januarja 1920 do 1. oktobra 1921 in morajo biti plačani v dobri valuti (dolarjih, funtih, francoskih, belgijskih in švicarskih frankih, lirah ter holandskih goldinarjih). Plačilo dolgov bi se odložilo za 18 mesecev in sicer tako, da bi se dolgovi plačali v štirih obrokih po 9, ta, 15 in 18 mesecih. Moratorij se opravičuje s tem, da je nešteto največjih tvrdk zašlo v denarne težkoče vsled padca naše valute. Tvrdke še včeraj visoko aktivne, so danes pasivne, ker vsled nizkega stanja naše valute ne zmorejo plačil v dobri valuti.
Kakšno stališče zavzema vlada glede moratorija ni še povsem jasno. Eni trdijo, da je moratorij gotova stvar, dočim drugi odločno zagotavljajo, da o moratoriju niti govora ne more biti.
Vsekakor bi odlašanje plačil v inozemstvu zelo škodovalo ugledu države. Država se ne more umešavati, ker to demoralizuje državo in državljane ter ruši državni kredit. Trgovci se naj snorazume s srvoiimi upniki privatno,
-f- II. Ljubljanski veliki semenj vzorcev od a. n. septembra 1921. Sicer je še precej časa do septembra, vendar opozarjamo vse industrijske, obrtniške in velelrgovske kroge, da se že sedaj odločijo za sodelovanje na ljubljanskem velesejmu kot razstavljala. Premnogi so ob priliki prvega sejma z odločitvijo toliko časa omahovali, da so prišli prezpozno. Kljub temu, da bi bil sejmski urad tem rad ustregel in jim dodelil zaželjene prostore, tega ni mogel storiti, ker ni imel niti enega kvadratnega metra več na razpolago. Zanimanje za semenj v letu 1922 je izvanredno veliko. Seim-ske rede in obvezne prijavnice bo, kakor čujemo, odposlal sejmski urad interesentom koncem januarja, vendar more že sedaj vsakdo neobvezno z dopisnico prijaviti imenovanemu uradu svoje sodelovanje, oziroma £a pozvati, da mu svoječasno dopošlje prijavnico in sejmski red. Industrijci, obrtniki in veletrgovci, skrbite pravočasno, skrbite torej pravočasno, skrbite že sedaj, da si zasigurate sodelovanje na II. vzorčnem velesejmu v Ljubljani in sporočite Vašo željo, da hočete izločiti na prihodnjem sejmu na dopisnici sejskemu\uradu, da Vas zamore vzeti v evidenco in svoječasno tudi vpošte-vati. Vse dopise je naslavljati na »Urad Ljubljanskega velesejma«, v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
-j- Lokalna tarifa za prevoz mrličev, živih živali in blago na progah družbe južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1922 se zvišujejo voznine brzojavno in tovorno blago za deset odstotkov. Zvišani vozninski stavki se zaokrožajo navzgor na 10 par. —- Ur. 1. 151.
-f- Pobiranje takse od avtomobilov, fijakerskih voz in drugih vozil, a) Vsi, ki imajo avtomobile, fijakerske vozove na vzmeteh (fedrih), b) motorne ali navadne becikle, jih morajo — ne glede na to, kako se vporabljajo — najkasneje do 30. januarja 19*2 prijaviti in sicer ako se ta vozila stalno nahajajo v rajonu policijskega ravnateljstva v Ljubljani, ali policijskega ko-misarijata v Mariboru, tema oblast-voma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. Taksni zavezanci se opozarjajo na, razglas r »Uradnem listu«, iz katerega je razvidno, da se mora vložiti za vsako vozilo posebno pismeno prijavo, kako morajo biti prijave kolkovane m katere podatke morajo vsebovati. Vsi taksni zavezanci, zlasti pa oni, ki morajo plačati letno takso,
Splošne naloge L L. R. k.
V tem pravcu bo Liga izdelala podroben načrt narodnohigijeničnega po« uka potom posameznih nacionalnih draSfev, ki bodo mobilizirale v to svrho žene, može in otroke vseh slojev, vseh plemen in vseh veroizpovedanj. S takim delom se bo polagoma ustvarila mednarodna zavest socijalne in karitativne skupnosti celega človeštva. Ti načrti so posebno radi tega izrednega pomena, ker tvorijo žrtve, ki zapadejo epidemijam in neupoštevanim pravilom znanstvene higijene, nesorazmerno večje število hote kakor pa vojne žrtve. Tako je n. pr. takozv. španska bolezen pobrala 1. 1918. v par mesecih v Indiji 6 milijonov ljudi. Na Angleškem je bilo za časa vojne od vseh moških med 18 in 42 leti samo 36 odstotkov fizično za vojno službo sposobnih. Iz takih statistik bi se dalo še vse boljše utrditi spoznanje, da je sodobno človeštvo telesno nadvse šibko in da čakajo javno higijeno in odnosno znanstveno stroko ogromne naloge. Internacionalna liga Rdečih križev hoče dvigniti kvocijent zdravja, v to svrho je treba zanesti med ljudstva znanje higijeničnih zahtev. Organizacija higijeničnega pouka v najširših plasteh narodov celokupne zemeljske oble je torej najnujnejša naloga sodobnega socijalnega prizadevanja, ki meri na evgenično, to je na plemensko ozdravljenje in poboljšanje človeškega rodu. Poleg države in občine je treba organizirati prostovoljno delo javnosti, da se izvedejo ti načrti higi-jenične vzgoje. S tako mednarodno organizacijo se budijo socijalni nagoni v posameznih narodih in obenem se ustvarjajo izpremenjeni higijenični položaji, ki bodo polagoma izločili iz človeškega rodu epidemične katastrofe in uničujoče vplive bolezni, katere bo mogoče odpraviti z javno higijenično vzgojo najširših plasti narodov. Povsod je treba vzdigniti javno zavest, javno mnenje, propagira« idejo lige, zanesti križarsko vojsko socijalne higijene. Liga Rdečih križev Je tozadevno prišla na srečno misel ustanoviti pri posameznih nacionalnih družbah Rdečih križev omiadlnske organizacije Rdečih križev, ki so se bili posebno dobro izkazali v Združenih državah, In ki so se že razširile po številnih državah. Najlažje Je prepričati in poučiti mladino o načelih higijene in opozoriti jo na skrb za telesno snago in zdravje. Na splošnem posveča Liga sledečim štirim vprašanjem posebno pažnjo: tuberkulozi, od katere Je popadenih najmanj 90 odstotkov prebivalstva civiliziranih narodov, zaščito dece in mladine, usmiljenke Javnega zdravstva in mladinske organizacije Rdečih križev. Ljudski in metodični pouk higijene bo tvoril podlago za vse navedene stroke njenega delovanja.
Podrobno propagandno bi higijenično delo.
Kdor hoče ozdraviti delo, ki je temelj industrijskega in socijalnega napredka, se mora posvetiti sdraviu ln ft-
Včv-vanjfl
moglo z
; zadostnimi higijeničnimi priprcvami pa-! ralizirati, je strahovih; obsežno. Bo-j lezni, ki izvirajo po večini iz nezadostnih higijeničnih skrbi pdsiim*.v:nin:n uničujejo zdravje družin, otrok in celih slojev. Pa tudi iz industrijskega stališča so svolc, ki jih požirajo bo!c/.n, naravnost velikanske. V Ameriki Izpade vsled bolezni vsako leto več milijard dolarjev iz žepov delavstva in podjetnikov. ^ To razsipanje človeškega zdravja, produktivne sile in denarja ima dvoje vzrokov: nezadostnost naše higijemčne obrambe in slabe navade ljudstev. Na izboljšanju higijeničnega varstva, delujejo Mednarodni urad za higijeno, Sekretarijat hi-gijene zveze narodov in Mednarodni urad za delo. Vzgojno delo socijalne higijene pa si je pridržala Liga društev Rdečega križa, ki je v to svrho združila društva Rdečega križa celega sveta. Mednarodni urad za higijeno zbira ankete iz celega sveta, sestavlja poročila, statistike in jih dostavlja posameznim vladam. Internacionalni urad dela raziskuje pogoje industrijske higijene. Tt^ da najvažnejša je vzgoja mas, brez nje ne zaležejo še tako dobre socijalno* higijenične zakonodaje in organizacij«. Predvsem je treba vzbuditi higijenlČn« zavest narodov.
Najprvo prihaja kot pripravljalno delo v poštev usmiljenke, ki obiskujejo bolne na domu in otroke, ki delujejo v, higijeničnih uradih, ki prisostvujejo preiskovanjem v bolnicah, v tovarnah, v oskrbovalnicah itd. Institucije obiskujočih usmiljenk smatra Liga kot prvo nalogo higijeničnega pouka širokih plasti narodov. Usmiljenka zahaja na domove, poučuje individueluo, kako je lečiti posamezne bolezni, kako se je oblačiti, hraniti, delati itd. Druga metoda, katere se poslužuje Liga, je higijenično vzgoja javnosti. V to svrho se poslužuje brošur, tiska, predavanj, filmov, razstav, razstavnih avtomobilov in vlakov. Predvsem pa je treba prepričati ljudstvo samo in to je vprašanje psiholo«. gije, pedagogike in vede o reklami.
Toda odrasli človek ne menja svojih' navad. Mladina pa je voljna izpremenitl in vplivati nase, na način svojega delovanja in življenja. Vsled tega se je prišlo na misel ustvariti mednarodno organizacijo mladinskih društev Rdečega Križa. V Ameriki ima ta misel 6 miljo-nov pripadnikov, ki nosijo zdravstvene naloge v široke plasti naroda. Njihovo delo je enostavno. Prepričanje se izvršuje dokaj hitro. Letno imajo prispevati malo svoto. Obenem pa morajo natančno opazovati higijenična pravila, ki zdravijo telo ln bistrijo um, delovati altruistično npr. izdelovati igračke za bol-, ne otroke itd.
Socijainohigijenično 'delo Rdečih križev in Slovenci.
Strahote vojne poljane Solferinske so navdihnile Henrika Dunanta, da je ustanovil 1. 1864. mednarodni komite Rdečega križa in posamezne nacionalne Rdeče križe. Toda tl so stopali na plan samo o prilikah vojen in velikih nar. katastrof. L. 1919. je Henrik P. Daviscm, preds. vojnega komiteja amer. Rdečega križa je prišel na misel, da Rdeči križi trajno delujejo s tem, da mu je odmeril nalogo delovanja v prospeh zdravja v času miru. Iz te misli je nastala internacionalna križarska vojska proti bolezni v prospeh narodnemu zdravju.
Z žalostjo moramo v publikacijah mednarodnega Rdečega križa opaziti, da se v vseh deželah sveta propagirajo njene ideje, da so te misli prodrle na Kitajsko ln celo v Sijam, na Bolgarsko in' Poljsko, samo Jugoslavija in naša ljubka Slovenija zadnjači, kljub tema da Imamo obilo ženstva, ki je že izkazalo odlične sposobnosti. Zdi pa se, da je dosedanje njeno delo temeljilo na tradiciji našega splošnega narodnoobrambnega dela, ln da za ostale stroke ženskega socijalnega dela, ki predpostavljajo znanje svetovnih Jezikov ln stročne literature, nima zadostnega zanimanja.
S A in nlo im li1 sii ijBi tiiia sl ssia sl® Ulite Me ol rti:
Fran Repič
sodnrski moister volezijska ulica 18.
VAN VREČEK
mokar
rnovo, Korunova ul. 7.
Franc Pirš
kolarski mojster
Trnovska ulica št. 25.
M. Soklič
trgovec in gostilničar
Trnovo.
is rronc m
gostilna pri „V 11 E Z U" Breg št 18.
Micka Debevc
gostilničarka
Breg št. 20.
Franc Kosmač
ključavničar
Trnovo, Jeranova ul. 5.
ANA ČUFAR
KAVARNA „E G GI A' Turjaški trg.
los. H. Puh
Gradaška ulica št. 22.
Kočevar Ivan
restavracija „ZLATOROG" Gosposka ulica.
Franc Mihlič
restavracija
Kolodvorska ulica.
Sv. Jakoba trg.
JOS. MAČEK
gostilna
Krojaška ulica.
Alojzija Škot
gostilna pri „S lam niču"
Glince.
3. Maček
konf. trgovina
Aleksandrova cesta.
lekarna pri Sv. Petru,
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cemenim gostom in prijateljem
M
»l
Jvana Goršič
gostilna „NO VI SVET
Ljubljana.
Alojzija Gorjup
gostilničarka
Vegova ulica.
Tomaž Bizilj
gostilna pri „Kolo vratu"
Pred Škofijo.
Belič
gostilna pri štev. „& Dunajska cesta.
Zalta in Zilič
železna trgovina
Gosposvetska cesta.
Josip OIup
gostilna pod „TRANCO"
Stari trg.
Jerka Kovač
gostilničarka
Kolodvorska ulica.
Marija Lekše
gostilničarka
Resljeva cesta.
i J M il
trgovec
Martinova cesta.
gostilna
Ahacljeva cesta.
Franja Flegar
gostilna
Zaloška cesta.
Tinca Grošelj
trgovina
Poljanska cesta.
Mi
gostilna pri „PAVSEKIT
Martinova cesta.
gostilna
Privoz.
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom, prijateljem in znancem
 ti
Srečno novo leto želita vsem svojim gostom In prijateljem
Peter in Josipina Košak
restavracija »Ferlinc."
Svojim cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo
novo leto
v V
Srečno novo leto želita vsem obiskovalcem in prijateljem
Ivan in Rozi Herzog
gostilna pri „Levu“.
Srečno in veselo novo leto iell modna trgovina
/V SINKOVIČ si K. SOOS
Liubljana, Mestni trg št 19.
Srečno novo leto vošči vsem cenjenim odjemalcem
Jos. Rajšter, Soštanj-Celje
tovarna kandit in slaščic.
i
i
•i
>e«*MM«M eeteneeaseeei
Mnogo uspehov v novem letu
iell svojim trgovskim znancem
ALOMA COMPANV
a n on (na in reklamna družba z o. z.
v Ljubljani, Kongresni trg 3.
tHenne««# teeoaneeati
Svojim cenjenim odjemalcem želi srečno in plodonosno
novo leto
tvrdka Medic, Rakove, Zanki
Resljeva cesta,
ter se jim tudi v bodoče toplo priporoča.
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom
Kavarna Central.
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo
leto tvrdka
Janko Popovič
LJUBLJANA, Cesta v Mestni log št. 15.
tasimomi i Mntmumu«
mamini!
Špedicija in carinsko posredništvo
Ludovik Ševar vd., Rakek
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno in veselo | NOVO LETO!
■■■MwiiiuiiiuiiuwiiMWWwiaagaimiiiiiimwiiiwiiainmiiiiMaroB»»miinMHH«BwmwaMniWBim»gnMi^
Uspešno leto 1922 želi vsem svojim odjemalcem
tvrdka
R. Bunc in drug
CELJE-LJUBLJBNA-MflRIBOR.
Kavama „EVR0PA“ v Ljubljani
in RoL Restavracija i Zidanem mostu
želita vsem svojim obiskovalcem in gostom srečno in veselo novo leto 1922.
Se priporočata
Anton In Terezija Tonejc.
9
Veselo in srečno novo leto
9
9 želi svojim cenjenim sotrudnikom in prijateljem 9
9
9
m
tJ
9
9
9
IIIS1111 v Ljubljani ®§ želi svojim cenjenim klijentom src §| novo leto 1922.	1S91 '.čno in veselo ijf
Srečno in plodonosno novo leto 1922 želi vsem svojim odjemalcem trdka Jax & sin UUBUANA, Gosposvetska cesta. * IIIUUHliillM	
SREČNO NOVO LETO
vsem svojim naročnikom, posebno KMETIJSKIM ZADRUGAM IN KONSUMNIM DRUŠTVOM
želi
Gospodarska Zveza, Ljubljana.
Podružnica: Celje, Kranj, Novomesto, Radovljica.
TELEFON it 137. □ □ D Brzojavi: GOSPODARSKA, L3UBL3ANA.
nnnimmiim
% 9 mamam 9 9	Ul mam 9 ©<
Svojim cenjenim odjemalcem želi veselo in srečno novo leto
1 Zvezna tiskarna 1
v Ljubljani.
9 9 mmmm 9 9 <h» II1	9	9
I
9
I
I
9
I
9 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom #
S iini nu I Mia	*
S	HOTELA „SLON.“	«
9	Uprava.	9
I
Veselo in srečno novo leto
želi svojim cenjenim naročnikom. Čitateljem in 9	prijateljem
I
Ivan Poljak J • zaloga vina, piva - \ In 2ganja v Logatcu Želi srečno novo letol |	H ; • S Srečno in veselo novo leto jjj j 1 želi svojim odjemalcem jjj * tvrdk* 1 j THE REX( & a- Ljubljana, Gradišče 10. Telefon štev. 308. > Glerno zaatopitvo plsaln. stroja J J | „UNTEPU’OOD" In rarmnole- | valn. aparata ..OPAJ.OGRAPH". 1 j
Sretne božične blagdane 1 novu godlnu i«n tvojim cjvn. mulltrljams TTlccljunarodno odpremnlčivo Stcvo Tončič TTlarlbor £)r«vograd	
	a
	•
	Srečno in vedelo j -notK> Uto/ j Gostilna FRIKORLNU i Spodnja Stika, Gosposvetska e. 66. Josipi*a in Karol Cigler, j — i ■ ^ ■ — — ■		 A C.
5rečno in veselo novo leto
želita vsem svojim gostom,
- znancem In prl|atel|em -
Josip in Ffaza Cotič
gostilna.
Ljubljana,
Martinovi cesta 13.
Potngrefaki alelj«
FRANC KUNC
prvi dom. uvod M pnvvi. ilik
Ljubljana, Volfov a ul. O l»U nea »voj Im odjemaToeza veselo In srečno novo leto!
1 SANDRIN, trgovina z usnjem I
I IifffatlSMS Imm £
Uu&IJana, Mestni trg 6
ioll vaern tvojim odiemnlcom veselo in srečno novo leto.
mlmmkn tovorna
Josip Senica
LJablJana,
DonaJiVa rovi a - Za Baltgrradom,
Sr.fno novo leto tali Svojin cenjenim odjemalcem
Franc Rode
mesar
v D. M. v Polju.
IV
Ivr
0.0. Pristavec
gostilničar
Meljska cesta 18.
inpeiri
mednarodna špedicija.
TTlarija NReden
gostilna pri poiti
Aleksandrova cesta.
Avg. Schrok
trgovina
Vetrinjska ulica.
d. Spanninger
delikatesa
Jurčičeva ulica.
lili
gostilna
Vetrinjska ulica.
Ivan Pelikan
•lalčlčoma
Gosposka ulica.
P. Erzin
trgovina
Gosposka ulica.
Jos. Sulič
trgovina s čevlji
Aleksandrova cesta.
And. fialbwidl
restavracija
Jurčičeva ulica.
Fr. Frangcš
UL RUPERT
Gosposka ulica.
I
družbe j g.	t podružnica.
Janko Bernik
trgovec
Slovenska ulica.
Ivanka Veksel
trgovina s 'papirjem
Gosposka^ ulica.
Karol Preis
saloga pohiitva
Gosposka ulica.
Feliks Škrabi
trgovina
Gosposka jilica.
Gabrijel Haljah
kovama
Gosposka ulica.
H. I.Turad
trgovina.
Franjo Gaspari
^Narodna kavama"
Vetrinjska ulica.
Roza Holzhneciit
gostilna
Vetrinjska ulica.
Fr. Štocir
gostilničarka
Mlinska ulica.
Martinz s Strauss
galanterija
Gosposka ulica.
Iv. Trpin
trgovina
Glavni trg.
i Mjatili lis
i
r. z. z o. z.
Franjo Fridan
gostilničar
Koroška cesta.
'■ i
hotel „MERAN“
Aleksandrova c
Fran Bcmhard*ov al*i
Gustav Bernhard
trgovina s porcelanom Aleksandrova cesta.
]osip Favoditili
trgovina z dalmaL vinom Vojašinska ulica št 4.
SREČNO NOVO LETO ŽELI konfekcijska trgovina in krojačnica
JAKOB VEZJAK
MARIBOR, VETRINJSKA UL. T7.
Srečno novo loto 2tU vsem svojim cenjenim posf mikom Itd.
oglasni zavod L SlISNIK MARIBOR - SLOVENSKA ULICA 15.
Roman TFlatz
gostilničar
Frankopanska ulica.
Iv. Kokol
kavama
Frankopanska ulica.
Al. Laharnar
gostilničar
Frankopanska ulica.
Fr. Travisan
trgovec
Frankopanska ulica.
rilojz Horvat
gostilničar
Frankopanska ulica.
>J
gostilničarka
Tržaška cesta.
Fr. Švigelj
gostilničar
Mlinska ulica.
Dragotin Cutič
pužkar
Slovenska ulica 13.
V
°0°
❖
*>
•>
SREČNO NOVO LETO ŽELI
ANTON TAVČAR
- TOVARNA MESNIH IZOELKOV -
MARIBOR * JURČIČEVA ULICA 3.
❖
❖
«8*
❖
❖
❖
❖
SREČNO NOVO LETO ŽELITA
Henrik Oman Velpurga Oman
:t kotlariko delavnic« ::	:: n strojna pletarna :: ::
Maribor - Glovni trg 4. Mn ibor - Šolska ulica 4.
T**-
SREČNO NOVO LETO ŽELI
KUHAR & KLEŠ1Č
VELIKA KAVARNA, KLUB BAR MARIBOR • GLAVNI TRG.
SREČNO NOVO LETO ŽLLI
FRAN STICKLER
realevraci|e Gl AVN1 KOLODVOR
MARIBOR.
SREČNO NOVO LETO ŽEU
VILJEM FREUND
TOVARNA USNJA MARIBOR - MELJE.
SREČNO NOVO LETO ŽEU
SCHENKER IN COMP.
trn n» por in* deltT&ka druibe
Maribor, MeFska cesto.
SREČNO MOVO LETO ŽELI
t\. MTSLETA
gt»«i(ln* In isvoiček
Maribor, Cvetlična ul IT.
<11 oj z Kaffer
kavarna ,.Rotovž"
los. Gndraschitz
trgovina
Vodnikov trg.
Izidor Benko
gostilna pri „Kinavcu*
Koroška cesta.
Srečno novo leto želi
Fabian«« Dominik
kr©! »Uri i*lo* ta posoorf* I* 4*ra* Maribor • JurUčov« ufica S.
«**
SREČNO NOVO LETO ŽEU
IVAN VOLKER
irvaiček, avtninka« in autogaraga
Maribor, KnntnDova ulica T.
111
Morija Hladnih - BarovIC
trgovina Hvalnih slrojtv in kota Celje, Kralja Petra cesta 75.
Franjo Bigaj
urar driavna itlaznka
Celje, Glavni trg 2L 14-
Konrad Gorenjak
čevljarski mojster Celje, Gosposka ulica It. 21.
IWin DEČKO
trgovina s ipecerijo
CELJE.
JAKOB LOPAN
pekama
V Ctljo.
ANTON ORAZETTl
kr o |alki mojster
v Celju, Gledali tka ulica 9.
Ludvik Šelišek
odlikovana krojačnica Celje.
R. Mori
or ar
Celje, Gosposka ulica 1L 6.
iL Černe preje Piti
omriHIki atelje
CELJE.
Anton Fazarič
trgov!.«
Kralja Petra cesta.
°5» °!° •!• v> °o° °o° \' °o° °o‘ 'o° »fr
oaaaua ua cjoijo a
Karol Loibner
trgovce Kralja Petra cesta.
OMOfflO M 000003
JUGOSLAVIJA«, 1. januarja 1922.
Kar! Kodrun
gostilna pri „Solncu“ Ljubljanska cesta.
zaloga čevljev mirenske čevljarske zadruge
v Celju
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo
novo leto.
Hugo Schmidt
manuf&ktuma trgovina Gosposka ulica.
Ignac Potrč
mizar
Srbski trg.
Alojz Brenčič
trgovina manufakture
Panonska ulica.
•ea«Maama«MM
Konrad Cevček
gostilna Gaberje pri Celju.
Srečno in veselo novo leto želi svojim c. odjemalcem
trgovina m mesarija
Hrvatski trg.
Plevčak
gostilna Gaberje pri Celja.
Josip Fiirtner
pek
Vseh svetnikov ulica.
Franc Vogel
trgovina s steklom - in porcelanom -
Slovenski trg.
BBBSBBBBBBBSBBBBBBBBBBBfl
Franc Karbeutz
mannfaktarna trgovina Kralja Petra cesta.
civilni in vojaški krojač
Celje, za Kresijo št. 6,
cPo o“o o°o o°o o°o c£o o°o o°o ejp «§d o°o o°o
Ivo Mastnak
modna trgovina Kralja Petra cesta.
°o° °o° °o° "S0 ❖ *8» °o° °o° °o° °o° °o°
Fr. Vavpotič
sedlar in tapetnik
Vseh svetnikov uica,
F. Steudte
sodar
Aškerčeva ulica.
Srečno in veselo novo leto želi svojim c. naročnikom
ANT. RUPNIK
čevljarski mojster
Celje, Gosposka ul. 5.
trgovina mešanega blaga
Slovenski trg.
PETER MAROH FRANC PETEK
Florjanski trg L
Ign. Šuligoj
gostilničar pri „Grozdu' Dečkov trg.
Kavarna Korže
\?seh svetnikov ul.
žganjarija.
ooooon qq oonono
Dragotin Bernardi
hotel „Bell vol“ in hotel „Balkan“.
000000 00 000000
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim dosedanjim in novim naročnikom fl 9 VfV	Vtv
F. Schulfink
Karl Pajk
modna trgovina
Kralja Petra cesta
trgovec z železnino,
trgovina špec. in delikates
Slovenski trg.
trgovina
Panonska ulica.
modni salon za uniformiranje in civilne obleke
Celje, Glavni trg št. 10.
Jurij Pihler
kavarna „Evropa“.
I.	Mahorko
Dud. in Alojzija Zavodnik
gostila« la mesarija Prešernova ulica.
Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenj. dosedanjim In novim naročnikom.
°o° °o° °l° °o° °o° °o° °o° °o° °2° *£° °o° °o°
TTtilan TTtartinovič
hotel ,,Union".
trgovina
družba z o. z.
Panonska ulica
Krekova ulica,
Val. Spruschina
trgovina z autom<bili, motorji kolesi, šivalnini stroji
Miklošičeva ulica 5.
Telefon 41.	•:	i	Telefon	41.
Fr. Hoinig
trgovina mešanega blaga
Krekova ulica.
izdelovatelj glasbil
Celje, Kralja Petra c 14.
pek
Panonska ulica
•NMIMMItll
Ferdinand Dečman
gostilničar Gosposka ulica.
00 000000 Franc Rebenšek
hotel pri „PoJtl“ Aškerčeva ulica. (30030(3 03 000000
Srečno in veselo novo leto vsem svojim c. dosedanjim in novim naročnikom želi
Ivan Bevc
zlatar v CELJU.
manufaktura
Slomško/a ulica.
veletrgovina Krempljeva ulica
spit. h dtlihatrana trgovina
Florjanska ulica.
Janko Vučak
kavarna „Bfdkan"
Vseh svetnikov ulica.
trgivina
Ormoža cesta,
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. dosedanjim in vsem novim naročnikom
Franjo Vehovar
stavbeno in pohištveno mizarstvo
Celje, Boris Ipavčeva ulica št. 16.
Vsem svojim c. gostom želi srečno in veselo novo leto
trgovina galant. blaga
Minoritski trg.
Tomaž Lozinšek
pek
Hrvatski trg.
Avg. Stanitz
gostilničar
Breg pri Ptuju.
hotel pri ..ZAMORCU v Celju.
■—Mi—a mm mm —— -
.	..-a.	L!- i j	■	■	   ,«
Telefon iter. 508
Štev. poit. čekov, urada SHS 12.051
Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
Kongresni trg itev. 4.
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje
vse bnnčne transakcije najkulantneje.
Proda se:
PRODA SE:
TRGOVSKA Hl$A. enonadstropna, lokal In stanovanje se lahko takoj zasede za 260.000 kron;
LEPA STANOVANJSKA HIŠA z velikim vrtom, gospodarsko poslopje, hlevi, popolnoma prenovljena 600.000 kroo; SANATORIJ, enonadstropen, s kompletno opravo, krasno ležeč, l 'A milijona kron; VILA PRI MARIBORU. 157.000 kron;
O LA PRI SPODNJEM DRAVOGRADU, se lahko takoj vseli, 2 minuti od kolodvora oddaljena, 5 sob, kopalna soba, 1100 m* travnika, gozd, vrt, 60.000 Din.; POSESTVO 7 johov, velika hiša, veliki hlevi, pripravna lega za trgovce, 350.000 kron;
POSESTVO s 10 johi, 10 govedi, okoli 900 l vina, 9 hi mošta, 2 hiši, 550.000 kron; LEPO GOSPOSKO POSESTVO. 12 johov zemljišča, z vsem fundus lnstructusom 1,000.000 kron:
GOSTILNE. TRGOVSKE HlSE. ITD.
Realltetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	2348
NOV PEP1TA-KOST1M
se preda. Poizve se v trgovini Karlovška cesta 19.	2339
VEČJE POSESTVO NA LEPEM PROMETNEM KRAJU
20 minut od Ljubljane, obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in neka) Vrta na prodaj. V njem se nahaja vinska ter špecerijska trgovina. Pogoji ugodni. KJc, pove uprava »Jugoslavije..	2534
STAVBENE PARCELE NA PRODAJ! Natančnejše podatke daje Gradbeno podjetje G. Tonnles. d. z o. z., Gajeva ulica, pisarna poleg zgradbe palače Ljubljanske kreditne banke.	2483.
Razno:
DRUŠTVO KOMISI JON AR JEV V LJUBLJANI
prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz In oprem, glasovtrjev, železnih blagajn In vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah.	1227
ZLATO — SREBRO
staro — zlomljeno kupuje F. Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1.	878
PRUETNO, VELIKO STANOVANJE
tri minute od mesta Ptuj je proti nagradi za oddatL Samo pismene ponudbe na Franc Graber, Breg pri Ptuju.	2552
DOBRO IDOČO PEKARIJO
iščem v kakem prometnem kraju v najem. Prevzamem tudi gostilno bodisi v najem ali na račun. Pismene ponudbe na: Pekovski delovodja, Kočevje 86.	2349
PEKARNO VZAMEM V NAJEM, cenjene ponudbe je vposiati na upravnlštvo lista pod Slfro 2347.	2347
500 K NAGRADE
kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vbodom, meblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J. Oorišček, Sv. Petra cesta 6, Ljubljana.	2508
MLAD PROFESOR
Iiče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B oa upravo Usta.	2444
ŽENITNA PONUDBA.
Posestnik se želi seznaniti z gospodično alf vdovo, Izučeno trgovko, srednje starosti. Cenjene ponudbe s sliko pod štev. 2550 na upravuiitvo »Jugoslavije«.	2550
PRODA SE:
HOTEL S KAVARNO, prometni kraj; GOSTILNA S PEKARIJO IN IZDELOVANJE POKALIC ter 1,2 oralov zemljišča; POSESTVA od 5 do 150 oralov; GRAŠČINA z 130 oralov zemljišča;
VILE STANOVANJSKI IN TRGOVSKI HlSE proda pisarna Zagorski, Marfbdr, Barvarska ulica 3.
2553
la CISTO SVINJSKO MAST
ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič. Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefou inter-urban štev. 127.	2368
ŽENITNA PONUDBA.
Starejši obrtnik, dobro ohranjen, z dobrim zaslužkom, išče v svho ženitve tem potoni vdovo, katera ima lastno stanovanje.
Ponudbe pod -4000« na upravo »Jugoslavije.
ŽENITNA ponudba.
Neodvisen samec, 38 let star, inteligenten, zdrave, vesele narave, s kapitalom, želi znanja gospodično ali vdovo, katera Ima posestvo, gostilno, trgovino ali drugo podjetje v deželi ali v mestu. Le resne ponudbe prosim pod šifro »Srečna bodočnost 2532. na upravuištvo »Jugoslavije« v Mariboru.
3532
ŽENITNA PONUDBA.
Neodvisen samec, 38 let star, inteligenten, zdrave, vesele narave, s kapitalom, želi znanja z gospodično ali vdovo, katera Ima posestvo, gostilno, trgovino ali drugo podjetje v deželi ali v mestu. Le resne ponudbe prosim pod šifro »Srečna bodočnost 2532 na upravništvo »Jugoslavije« v Mariboru.
2532
LEPOTA
koša, obraz«. Vratu, rok, kakor tudi topa rast las, m morejo samo skosl razumno nsgo lepoto do««ij. Tiso tora pripoznaaja •o dospel« od neti detel svet* sa lekarnarja Fetterja:
Elsa BVino mlečne milo
najbolje blago, ns floeji« .»Bo topoto“; 4 kozi z aemolom iu poštnino M Kr.
JB«r obrazno
Službe:
VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni sc sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasignrano. Vpraša se Emonska cesta št. 8, v pisarni.	2395.
Dobra žena in mati
ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsa-fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikuni za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, Izdatnejši In delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 357, Hrovaško.	be.
PRODAJALKA ZA ŠPECERIJSKO BLAGO IN ZA DEŽELNE PRIDELKE
se sprejme takoj v Ljubljani. Reflektlra se na starejše moči z nekoliko znanjem knjigovodstva. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Naslov v upravi Usta. 2520
STROJARSKEOA POMOČNIKA
Iščem. Hrana In stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Joiel Prašnikar, usnjar, p. Medlja-lzlakt pri Zagorju ob SavL	2530
stran lf.
1. januarja .1922,
JUGOSLAVIJA
Za večjo tvomico v B.ede-kovčini na Hrvatskem (Zagorie) se potrebujejo za takojšnji nastop
4 ključavničarji (Mita)
3 VrtiVCl (Dreher)
proti urni plati od K 8* do K 11*-s prostim stanovanjem,.- kurjavo in razsvetljavo.
Samci imajo prednost, kateri dobivajo v tovarniški kgMnjl hrano ta K GOO do K. 700 mešetno.
Pismene in osebna ponudbe na ravnatelja Rozmana, Tovarna cementa v Zldanemmprtu.-
Novo deiloS
Srečno in vese o novo lete želi
za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
trgovina s papirjem v Ljubljani.
Ljubljana.
Družabnik
v Ljubljani, Dunajska cesta 17, Podružnica: Celje; Breg 33.
je ustanovila oddelek za živJienskn zavarovanja.
Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovani« na doživet!« In smrt v vaeh sestavah, i«varov«ji|a na otroško doto, rontna in ljudska zavarovanja pod najugodnejllml pogoji. V poiarnetn oddelku: zavarovan)« vaeh premakljivih ln nepremakl|ivlh predmetov, ki poakoduiejo po ognju, streli la po okiplosljl svetilnega plina po znano nizkih oenah.
Drva za kurjavo ln kostanjev les
postavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo kupi vsako mnoZlno Tovarna strojil, Hrvot-sko. — Naslov: Tovarna strojil, x Ljubljana, poštno ležeče.
z večjim kapitalom se išče za že obstoječo trgovino z železnino v Ljubljani. Ponudbe pod ^Družabnik* na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
| J	i| ' TelinlCal, elektrotehnični In gumijevi
\	prodmctl vseh vrst na drobno	In	de-
\	\ Vjjf	belo. — Glavno	zastopstvo polnih	JfO-
tnljevih obročev za tovorne automoblle tovarne W alt er Martiny. — Hydrnvllčna stiskalnica za montiranje ju tnljevih obročev v centrali, Ljubljana, Kimska cesta 2. — Prevozna podjetje Centrala:	^prevoz hlaga	celih vagonov	na	vse
Ljubljana, Rimska '> kraje, - za kar je	na razpolago	10	to-
eeata 1	»■ ■ ■	v cm ih automobilov. '«■
A . v. K\ 'l
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska e. 20. Jurčičeva uL t. Knes ttlhajlova tel it. 470. tet. it- 188. «U«a 8.
NAZNANILO IN [PRIPOROČILO
SPEDICIJSKA TVRDKA
P. n. občinstvu naznanjam, da sem prevzel na svoj račun
za strope ln stene lzde:u!em s na|* modernelšlml stroji.
StreSno lepenko letni cement
vse to dobavlja najceneje.
Tel SIS 3os. O. PUH, Tal SIS
Uubllana, Oradalka aL 18.
0“oo“o na RAKEKU
oakrhuj« točno, najhitrejše vae v ipe-dlellako atroko apadaioie posle, kakor ■nanra tudi ocarinjen)«.	v;:
nasproti lužnega kolodvora.
ToSIm samo pristna Jeruzalemska tn dnijre štajerska tar dolenjska vino, Prosim canj. občinstvo, da se prenrifa o izredno libomi kvaliteti Jeruzalem«.
Gradbeno podjetje
ing. Oditč & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
M priporoča za ata v to stroko spadajoča dala.
oblastveno poverjeni
stavbni tnitnlr
LKJBUAna
Hitler j asa ali ca Prelika 5.
SpeclJeL stavbeno podjetja se balonske. ielatobetoiv ake la vodne zgradbe.
Izrab« vodnih «U.
iaeeee eeeeie	SSeeeeiešed*	eOeei«
NAZNANILO.
Dovoljujem si naznaniti mojim cenj. odjemalcem tor občinstvu. da sem s« odločil povečpti mojo delavnico in delokrog, tv si v to svrho pridobil sotrudnika-družabnika gospoda
za jedno veliko poduzeče u Zagrebu zajfcm ili druga, po mogučnosti iz gostioni-čarske ili varietetske struke, sa jedan milijun dinara. Ponude na upravu ovoga lista pod štev. 1693.
Dolgoletna praksa gosp. čargonje kot delovodja tvrdke Zabknr in naddelovodja Strojnih tovarn in livarn mi je porok, da bodova lahko zadovoljila svojo cenjone odjemalce tako glede cene, kakor tudi točne in hitre postrežbe.
Izdolovnln bodeva vsnkovrstnc konstrukcije, ograje, štedilnika ln vsa v to stroko spadajoča daln, kakor tudi avtogenično larjenja.
R. GEVER	!	L.	ČARGOMA
C«8tn na gorenako železnico št. 10.
in krajce kupi premogokop v Ključarovcih pošta Ormol. Ponudbe na m3 v celih vagonih Iranko kolodvor na poštni predal št 1 0'inož.
Majlapio darilo za na!o gospodinjo
je Izvrstno ln praktično urejeni
i* • i •	 za	leto
1922
in jamske vozičke (notranja luč 600 mm) za poljsko železnico kupi premogovnik Ključarovci. Ponudbe po kg oz. komadih na pošml predal št. 1. Ormož.
Tvrdka LOŽAR & BIZJAK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20.
Priporočata ablftnejle tu- In Inozemsko sukno za obleke, suknje, površnike, žakeU itd., vsake vrst« Izgotovljenih oblek, raaglanov, zimskih sukenj, površnikov za gospode In dečke, najmodernejši klobuke, Čepi:'*, aemoveznlce, nepremočljive dežne plašče ita
Izdelava oblet po meri v najkrajšem času po najflnejšem kroju
I Stremljenje po »dovolitvi vsakega p. n. delojemalca v polni meri. Konkurenčna rena.	Konkurenčne cena.
Uredila Utva.
Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Ccnn 80 K. Dobiva ao po knjigarnah In pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani
Pred škofijo 21.
L Jugoslovanska tovarna za sumtoe bi kovinske predmete
d* Z* O JE«
bdelklt Rohtni Ib amatno roisnl gumH (knamlra Hth*X uttnjaki n smotko, •volčič*, pipa in iOnikeqptmbi is bloarovina (Porfanottar) «a -parilo, Držaji s« pafceata ^jfojjf is naravnog« roga. Tolsfon It R. bančni koalo t Obrtn« bank« Ljubljana, Poštni čok a
Slovenska Bistrica.
M iflttijGlasb. Katin zoiiLlnSuKbLnl
Najslovitejil klavirji, planini ln harmo-nijL KOrster, IlAsandorf«, 1 Uit rman ato.
na obroka in posodoI Velikanska zaloga violin, strun in vaeh glasbil.
Mi n dimil h klili IM ta nMnfr
psflidi t JimM
V trgovini	m
Bernatovic
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn BOsendorfcr, Bhrbar, Cznpka, HOlzl Schvalg-hofor, Stlngl Itd. Tudi na obroke.
JERICA HUBAD roj. DOLENC
Ljubljena, Hllšerjeva ulica itev. 6. __
Veletrgovina s usnjem
Hotel ,lkbasia Trst
nasproti pogorišča Narodnega doma
želi svojim cenjenim gostom
aročirto In w®s®Eo novo leto 1922
ter m v nadaljno naklonjenost najtopleje prloproča
Josip Valentin.
»■■iwsiiiiauiiiiisw»isineiiiiiTMuriwsmnimirinii'rrniui~r'-'r-i t~~~i	*•**r*
prloorota svo!o zalogo vseh vrst spodnjega In gornjega usnja le solidnih domafih In Inozamsklii Izdelkov po nalntžtth dnevmi cenah.
Strojarske maščoba kakor degras ln rlb|a mast vedno na skladišču.
T veeh opkoiah, meterijsl In tzgriba predvojno, *« rodbinsko ta obrtno tabo, t« v»l poaamoml dvll aa ra« slalom«, Igle, olje aa drobno la aa dabolo.
Večletna garancije!	Popravila	Se	sprejemajol
mm mariborskatovarna mila, maribor. !••••:
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO H. BUNC in DRUG. — S »eeeeeeseee*« CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR eee.eeee.eeeeeeeeeee
®0©90®
Srečno in veselo
novo letol
želi
ključavničar
tvornica ianpanjere po fran. naSnu I veletrgovina vina u bocama k. d.
u Novome Sadu
Izveltava n. hotelOere, restoratere, bareve I delikatesne radnje. da Imada na stovarlita od Cuicg vremena edletaneg iampanlera, kao i rasna stara frulkogorska vina e bocama.
•     Naloži se IzvrSulu brzo I tačno. -
Ljubljana, Rimska cesta 14
vsem cenjenim naročnikom, znancem in prijateljem s naznanilom, da prične s novim letom ■ izdelovanjem jeklenih valčnih zastorov (rolet) in se se naročbe toplo priporoča.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
|rušk
0
1
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo irahor tudi za industrijska podjetja ia razpečava Pii! dtaloi. in aosffl Ms za line ia Mo mi. Matki piemei ia trni n.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
JADRANSKA DANKA
BEOGRAD
Dtlnlika glavnica: kron 120,000.000-— Rezerva: . . . kron 60,000.000-—
TRST
Detnltke glavnica: Ur 1S.OOO.OOO-— Rezerve -. .... Ur S.000.000-—
PODRUŽNICE: Beograd. Celje, Cavtat Dubrovnik, Ercegnovl, 3elsa, Korčula, Kotor. Kranj, UubOana. Maribor, Matkovič. Sarajevo, Split Šibenik. Zagreb, - Trst Zadar, Opatija, Wlen,
Naslov sa brzojava:
JADRANSKA.	BANCADRIA.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Nai Amerikanaki oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci.
AFILIRAN ZAVOD
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET	NEW	YORK CITTT.
Raznovrstno
Bohlepovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
,.PROMET", tthn. ind. podjetje
LJUBLJANA.
Jhilligrafit"
siva barva proti rji
beli in crtii emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana
NAPRODAJ I
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah
Ivan Poljšak,
Jesenice, hotel Pošta.
DRVA
suha ali sveža bukova, franko Slsak ali oddajna postaja kupim v takojšnjo dobavo.
Ponudbe pod „MOLANKO“ na An. zav. Drago Beseljak & drug Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
HODNO MOČ!
V nakup ali v najem se iščejo vodni mlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod št. 1580 „mlini".
TRIBUNA
tarna Mota la aMMIi uozifihoc
Nejcenejle dvokolesa In otroikl vozički rasnih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa In otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem In ponlklanje.
UUBUANA, Karlovška cesta štev. 4.
i I. C. MAYER
I LJUBLJANA
Ustanovljena 1834.
MANUFAKTURA
EN GROS
EN DETAIL
Naznanjam
da sem od g. Frana Krapeža prevzel dobroznano
Narodno kavarno
Izkušal bom podjetje ohraniti na dosedanji višini. Skrbel bom za točno postrežbo, dobro pijačo in okimba jedila. Cenj. občinstvu bodo, kakor doslej, na razpolago vsi domači in večji tuji listi ter revije, politične, leposlovne in znastvene vsebine. Na razpolago sta gostom dva izborna, popolnoma prenovljena biljarda. — Priporočam se slav. občinstvu, da bi mi ohranilo isto naklonjenost ki jo je izkazovalo
nu predniku.
mojemu prednl I velespoštovan jem
JOSIP CARL
kavarnar
inminiiiituimimiHmuiuiraiisrmittnttnnMR|
(Driefordner) 1
priporoča za nousleto
po najnižji ceni, pripoznano dobre kakovosti tvrdka THE REX & C^., Ljubljana,
TELEFON 260. Gradišče št 10.
Lisičje kože
Kapital: 20,000.000 kron.
Slovenska eskomptna banka
Jm In Srinlo brnra o Zagrebu Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.	Izvršuje	vse	bančt
in kože divjačine sprejme v stroj, baPVO in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana, GradIRe 7
kUPUje kože divjačine po naj viS j ih dnevnih ceneh. Sprejemi
moderniziranje.
Rezerve okrog 6,000.000kron.
Intimna skupnost s Hroatsko eskoniptoo banko In Srbsko bano s Zagrebu Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje.	—
Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza.
uiHiiHiiiiiifflmminiiiiiiiiiiiiijHiiiimimiiittiinmiHiHtfflmttmimiimiiinjiii)ijititnm
I
muinimiiimtiit!
JUGOSLOVANSKA UNION - DA. IKA/ i	‘
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
' •' *■:	‘1
USTANOVLJENA L. 1872
Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikoec *TBS
Rezerve K 16,000.000
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Nasproti
glavnesa
kolodvora
J
imumi
eacesmassago "ir^-rrMnneeee
eee
    —- w w w      SS»—ggg
Menjalnica Slovenske eskomptne banke *v
•• Kolodvorska ulica.	  ..»i
MtMt
• ••
• ••
Nasproti
Slavnega
kolodvora
Zlatorog
„ZLflTOROG-MILO“
da sneinobale perilo.
Prva mariborska tovarna mila, Maribor.
Glavno zastopstvo za Slovenijo
U,Bunc In drugf Celja. Ljubljana, Maribor.
Zlatorog
teea&sni
Glavni in odgovorni urednik
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska .- 2v«z«a tiskarna* v t-Uihiunl