4aUj PEOSVETA NE PODPORNE JEDNOTE UradaišM ta sprem liki »mM Nit 1. UWBdftk iT! OfftM «f PvbttMtlMi tNf South Lowndolt Ato. Talopbono, Rockwell «904 [irr0_ykab xxm. riTTc^r ^'TSr ClJcayo, Iii, petek, 17. oktobra (October 17), 1930. AecepUnco for su.i.i,K at^pecuTTS of )>u*tafe ^USTtwin >^ti»n llSTTT^^f^ctrrTMr^Hor«»^ »n Juat 14, l'.M*" Subscription $<1.00 STEV.—NUMBER 245 Federacija mri Hooverja pred anarhije Green je dejal na bontonaki konferenci, da vidi veliko nevarno** za sedanji družabni rad v brezposelnosti. Na draft strani pa je Green dosegel, da je konvencija zavrgla resolucijo za javno in obveeno socialno zavarovanje! Boston, Masa. — Will. Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je 15. t. m. na konvenciji federacije dramatično »varil predsednika Hooverja in a-merttko vlado, da je družabni red v veliki nevarnosti, ako se bodo industrijske depresije s brezposelnostjo vred ponavljale v gotovih kratkih dobah kot se to dogaja v Združenih državah. Družabni red se more zrušiti v anarhijo, ako pojde tako dalje, je rekel Green in pozival Hooverja, naj drži dano besedo in stori kaj, da bo dežela zavarovana pred takimi krizami. Nadalje je Green pozival glave industrij, naj se zganejo, dokler je ¿e Čas in "denejo svoje hiše v red", ako nočejo doživeti razočaranja in propasti. Green je takole grmel potem, ko je nagnal konvencijo, da je zavrgla resolucijo za obvezno federalno ali državno savarovanje zoper brezposelnost; resolucija je bila izročena eksekutivi, da jo "proučava", kar pomeni, da pojde v koš. Mesto tega je Green hotel, da federacija obdrži a vo je "tradicionalno stališče nasprot-nosti do vsake zakonodajne obveznosti" in da eprejme njegov načrt pobijanja brezposelnosti. Konvencijs ga je sprejela. Načrt se glasi, da se naj brez- Prvi poraz fašistov v h m*ki zboraioi Socialist Loebe izvoljen predsednikom med nsjvečjimi kravaH, ki ao jih delali fažieti in komunisti #j Hoover se rad moti, pravi ekonom BerHii, 16. okt. — Na včerajšnji drugi aeji nemškega parlamenta so bile volitve zborničnega predsednika in izvoljen je bil predsednik prejšnje zbornice socialist Paul Loebe kot predstavnik najmočnejše stranke v zbornici. Dobil je 269 glasov ln zanj so glasovale demokratične stranke s klerikalci vred. Fašisti so glasovali za dr. Scholza, poslanca ljudske stranke, ki je dobil vse nacionalistične in drage nnjreak-cionarnojše glasove, skupaj 2091 komunist je imel 68 glasov. Fašist Stoher je bil izvoljen podpredsednikom. Fašisti so bili topot v civilnih oblekah in svoje rjave uniforme so pustili doma, toda obnašali so se kakor pravi paglavci. Ves čas volitve so tulili in zmerjali socialiste in komuniste ; ozmerjali so tudi kreli-kalce, ker niso hoteli voliti njihovega kandidata. Komunsti so tudi delali kraval in zmerjali vsevprek. Stavka 126,000 kovinarzkih delavcev v Berlinu in okolici v znak protesta proti znižanju mezde za osem 'odstotkov poteka mirno. Vse tovarne so zaprte in medstavkarji ae meša ostalih ■■je občutnejša v Ameriki kot v drugih indu- etrijakih državah New York. — (FP) — Lei-fur teagnusson, bivši ekonomski ekspert v zveznem delavskem departmentu ln sedanji repre-zentant Mednarodnega delav-skega urada v Washington u, je vzel na kritično rešeto Hoover je ve izjave, ki jih je izrekel pred delegati Ameriške delavske federacije. Hoover jeiakrat med drugim dejal, da je Amerika več naredila sa ekonomsko ne-odvisnost delavakega sloja, ds prejemajo delavci višje mezde in delajo manj ur na dan kot delavci katerekoli druge industrijske države, zato odklanjajo sistem miloščine v vseh oblikah. Magnusson vprašuje, katere države je imel Hoover v mislih Amerika je ostala zadaj za dmp gimi državami, ki zo sprejele kon o osemurniku. Med temi so Velika Britanija, Nemčija, Francija in veliko drugih. Hoover je poudarjal, da je brezpoaelnost v primeri z drugimi državami manjša v Ameriki kot kje drugje, toda Mag nuason trdi, ds to ni res. £en-zuspe Številke o številu brezposelnih delsvcev v Ameriki so nepopolne in nikdo ns more bazirati zvojih trditev na pqvršnih statistikah. V Nemčiji in Veli. ki Britaniji so vsi tisti, ki želijo delati, zanešeni v rekorde kot brezposelni delavci. V Združenih dršavah so censusni števci ozns čili le tiste za brezpoeelne, k; 600,000 brezposelnih delavcev, ki so včeraj vsi skupaj korakali ________ posdnče*- pobija -*-sftaeHim po ulicah. Kovlutrzka unija je m bili v časa ljudskega štetju ■H " naznanila, da bo izplačevala stavkarjem tedensko podporo v skupni vsoti 9686,000. skrajšan delovntk na pet dni v tednu, stabilizirane industrije, sposobnost vodstvs produkcije in trgs, ustanovitev po vsej Ameriki borz dels, aparat atatistike o uposlenosti, program javnih del v vsaki periodi ciklične brezposelnosti, praktična pomožna ak cijs in življenjaka izobrazba. V svrho, da se te zahteve dosežejo, je federacija, pooblastila Greena in ostale člane ekaekuti-ve, da gredo takoj po konvenciji v Washington in apelirajo na presedifika Hooverja, naj takoj imenuje "narodni odbor", ki naj «kuia izvajati priporočila federacije. Obenem ima eksekutiva nalogo, da stopi v zvezo z delavskimi federacijami ter jih poao-ve, naj enako apelirajo na governer je in župane, da koopera-r i raj O s federalnim narodnim odborom. s Nekateri delegati ao ostro kritizirali zvezno vlado, posebno ps mornaričnega tajnika Adamsa, ki je znižal pleče nameščencem v federalni ladjedelnici v Phila-delphiji, kar je proti lanski izjavi predsednika Hooverja, ki je rekel, da bo vlada skrbela, da mezdnih redukcij za čaaa /IMA PRIHAJA Snežen vihar drvi Is < Hkago. — Vremenski biro js v ktrtek zjutrsj napovedal hud Jr*z, ki obišče Chicago v petek. 1 r"akuje se padec temperature »* *> stopinj, to je pri ledišču, in "f^K ni izključen. v Kanadi je v sredo in včeraj "ivjal oster snežen vihar, ki je ,;;knl Provinci Saakatchevan in A,^rto z debelim anegom. Ta se pomite proti nam ia Je £ lsjsvo » de- ^ ¡lMéiCttti u, Iwtern.po- Isgatje prezrli In tudi časopisje, ki Js vsliko poročalo o potoku konvsncije, je ni obje vilo. Pri» neslo ps Js lordovo izjsvo glede omejitve brezposelnosti, v kateri je dejal, ds se morajo tovnr-narji zavarovati z zidom visoka carine, da bodo tako varni pred konkurenco drugih držav in da zagotovo domačemu delavatvu stalno zapoalenost. Anglija Je edina, ki objavlja redno natančna poročila o številu brszposel nlh, je dejal Barnby, ki se nI ni ti s eno besedico Izrekel proti državnemu zavarovanju zoper brez póseteos!. Predsednik asociacije Kdger ion, misleč najbrž ne visoke dl-vidoade. ki jih bodo prejeli to-vcrnerjl v Um letu, je citiral Shakespear jeve besede o sladko, «ti težkih časov, ki učs ljudi trpsžljlvostl. S Um ss Je ga ponovno Izvolili za predsednika asociadJe.^^^H alsnl domov po odgonu. V U namen je potrebna registracija, je rekel Stjulrae. Registracija bo na« kakšna " precedi U v brespossine- Js prebivalstva", ki odbere "vrane od ntvroanllT. Pri tem "pre-cejanju" — pravi flqulras — bodo oblasti lahko tudi sajsle In adhrale zločinske elemente, ki se skrivajo med brsnoeelniml — In one, ki ao prišli nepoeUvno f Amsriko In sdsj skušajo od-jestl zaslužek domačinom! Vodstvs univerze evsri begate i iS w renca, Kana. — Dijaki bo. gatih sUršev, ki pohajajo držav, no univerzo, so bili od uprave u» niverze pos varjeni, naj ae ne kažejo preveč očitno a svojimi dragimi avtomobili In naj ne de« Is J o prevsč hrupa, "e katerim ša-mm I dijake, Ujm .il>ožnejše dijake, sinove prikupil svojim tovarišCm, ki ao farmarjev in daleveev, ki P eredstev ze potratno živijo •Je." FROSVETA THE ENLIGHTBTHENT „„_____ti m «<*»• i*«» «• «JI y I« Itü « IM. II« » M Uli ■ la CUaro riM aa ad* Ml» aa M M»; ae ia^ _____ ratai I far Um UnlUS «Uta* (< a*4 UmO HJ« »ar ChU«a»'e»* Obm «T« I" ■--t p» 4o9Q*oru MuilH aa aa »n «tu M» k» Wf4» MKMUKK OF THE IEDSSATKD PUU Omtmm v «k «mm ee iiäw rifttei r«MV Uptlm. M erl« e >«■■!. H « tu h ff^Um * (S«pt. 14- m le • 0, 4e m*m M), »oUe ■F11®" Pomoč prihaja! Illlnoiski governer j« «klical konferenco v Chicsgu za omiljenje brasposelnosti v državi. Konferenčnih! «o ie na delu in jannega programa Ae ni na vidiku, ali i« toga, kar se Je govorilo in predlagalo prva dva dni konference, je l«hko zaključiti, da t» vse »kupaj groba komediji, ki «a odigra na ra «in brinih brezposelnih delavcev in njihovih družin. £ Gospodje, ki v člkaUtem La Salle hotelu "rešujejo" krizo brezposelnosti, niso prttll nič dalj kot do--prošnje, ki Jo naslov« na delodajalce, dobrodelne organizacije ln na cerkve. Beračili bodo za berače dela! Beračili bodo pri kapitalistih, naj se usmilijo revežev in znižajo delovnlk, da bodo lahko uposllll več delavcev, kakor da je kapitalistični business stvar srca in ne profita 1 Beračili bodo pri profesionalnih hinavcih, voditeljih organizirane dobrodelnosti in cerkva, naj beračijo na ulicah in v svojih organizacijah, da bodo siromakom, ki nimajo vsled izgube dela kaj jesti, kje spati ln kaj obleičl, postregli t drobtinami miloščine.! To ja pravica 1 To je vse kar more dati kapitallatlčna država brezposelnim delavcem. Miloščino! Beračila bo zanje! In država se prav nič ne sramuje tega ponižanja! To je nov dokaz, kako impo-tentns, kako js brez vsake moči politična oblast v kapitalistični drŽavi, Samo prositi še more! Governer Emmerson obljubujo državno po. moč z Javnimi deli. Rekel Je, da državna uprava lahko uposll 18,000 delavcev, ki bodo tlakoval) cesto za avte ln gradili mostov«, toda samo do zime. To pa bo. res nekaj zaleglo I Trinajst tl«oČ, sami pa pravijo, ds jo ssmo v Chl-cagu 400,000 mož brez dela. Do zlms j« «smo še dober mssec, ksm Jih ps denejo potem? In koliko čiksških bresposslcev je v stanu doseči ta dala? Ceste «o ragtreseno po vssj državi. Ali naj oni. ki nimajo denarja za vožnjo, bu-majo od mesta do mesta? Presldsnt Hoovsr pravi, ds prosperiteta prihaja. Mogoče js Is dolga pot—mogoč« Je draga prosperiteta šs ns luni—ampak prihaja. Enkrat Že pride, samo potrpite, dragi ljudje! Pomoč za brezposelne tudi prihaja. Mogoče pri-d« o božiču, mogoče prihodnjo sftomlad, mogoče čes tri leta ., . Medtem pa bo is kako ,.. Inženirjeva smola člkeške "Tribun«" j« te dni poročala, da se je predsednik Hoovsr hudo zameril rimskokatoliški hierarhiji v Združenih državah, ker j« pred kratkim čsstital amerlAklm luteranom, Id ta mesec obhajajo Štlrlstoletnlco Lutrov« reformacije. Hoovsr Je saplnal v svoji čestitki, da js popolnoma pravilno, čs se "vsi spominjamo velikih oa«b. ki no pomogle, da so s« spremenili pojmi glede vere In vlade, ki so položil* načelo ločitve cerkve od države in ki imajo danss največ pristašev v Ameriki v verskem pogledu." 8 temi "velikimi osebami" Je «eveda mislil Marti-lia Lutra in druge vodilne reformatorje, ki ao ustanovili protestant Izrnn. Predstavniki rimske hierarhija zdaj oči-UJo Ifooverju. da Je s to čestitko užalil milijone ameriških državljanov, ki so katoliška vere, ds Je prelomil svojo, pri-dnednlško prisego, na podlsgi katere ne sme dnjatl prednosti nobeni veri ln da J« povedal neresnico glede načela ločitve rerkve od države, kajti Luter ni nikdar priznaval te ločitve. V tem sportj imajo voditelji hierarhij« v Ameriki prav. lfoov«r ga je polomil. Luter j« bil verski fanatik, ki ni bistveno ničesar spremenil. Njegovo—(n drugih pomsgačev—cvan-geljsko krščanstvo Je 1« drug« forma Istega sta-rega malikovaUkogs humbuga. Luter j« I« od-vzel mslikovslstvo Rimu in od«! i njim mrtvo biblijo. To je vse. Hoovsr j« slabo podutVn. te misli, ds Js lAiler ali kateri drugi protestant imatavil načelo ločit v« cerkv« od države. Luter J« bil absolutist, ki Jc zahteval al«po pokorščino držav« napram eerkvl. Dokaz tsmu so »trašne civilne vojne In preganjanja drugačnih vernikov v pmteetantaklh državah, Načel,, ločitv« je poste-vlla Šele francoska revolucija. IVoover Je že |irej pohabi, da J« slab ao-cislni hi ekonomski Inženir, In sdaj je pokaaal ds Je slab politični inženir. Njegova čestitka— kakor vse druge čeatltfce-dokaiuj«, da j« dober inženir vsestrenakega bunka. PKOBVgTB Prask Lukancich: A w ZA NAŠE FARMARJE odgojiti na» Jih na) bo . ' (Nadaljevanja.) -Zakaj ne moremo piščancev do»a—vjdno nad polovico pogin«, p še tako dobro pleme?" Približno «ličnih vprašanj sem imel mnogo. Tor«j vsi vprašale! čltajte naslednji članek, pa boste o vsem informirani. V prvi vrsti si moramo nabaviti dobre vrste standardizirano perot-nino, to se pravi čistega pleme-n^, pa to naj že bo ena ali druga pasma. Kupujmo živali la od povsem vestnih, dobrih in zmožnih rejcev, kateri so na glasu kot Izvrstni perotnttiarji, negle-de, Če so piščanci par centov dražji, kar se nam pozneje stokrat povrne. Mnogo nevestnih perotnlnar-jev—«H pa drugih rejcev—js, ki ne gledajo ravne na ta najvažnejši čin. Enostavno kupijo piščance kjerkoli, ssmo ds so poceni. Enostavno gfredo v deset-centno trgovino in «1 nabavijo piščanca za pleme. To ni rejec. Te ni dobro. Rejec mora vodno vedeti, kaj je kupil, kakšno pleme si je nabavil itd. Plemenske živdl morajo biti zgodnje, povsem močne, Čistokrvne ln zdrava ¿ivall brez kakih znakov bo-losni. Pazite torej v prvi vrsti na plemensk« živali» V prvi vrsti je treba natančno vedeti, kdaj so bili piščanci izvaljeni, da si zamoremo na ta način določiti prič«tek krmljenja. Piščanci ne smejo dobiti prve krme najmanj 48 ur po iz-valjenju, ker imajo toliko ostalega rumenjaka, da se od tega preživljajo do 72 ur. Zato je treba vedno vedeti, kdaj so bili krmi jen i pirvič ali zadnjič ln kaj se je njim krmilo. Ako se prične takoj « krmljenjem, tedsj rejec najlažje nakoplje bolezni na svoje živali in to v prvi vrsti belo drisko. Vsski rejec naj ima pripraven in sposoben prostor za gojenj«. _ i Rejci imajo navadno zato pripravljene hleve gojilnice (brooder house). Prostori morajo biti čisti, brez prepiha, z dobro ventilacijo, prosti vsakih uši ali pršic. Navadno rabijo jilnike 8x6—10x10 ali pa 12x12 za 300 do 360 piščancev. Isdelo-valci takih gojilnikov priporočajo, da so taki gojilnlki za 1000 piščancev, kar pa ni priporočljivo. Kadar se taka množina piščancev natrpa v tako majhen gojltnik, tedaj nima rejec nikdar povoljnll^spehov. Piščanci se pričnejo grmadlti in kopičiti vse naokrog iskajoč prostora in toplote. V sredini takega grojilnega hleva imamo peč na trdi premog ali pa na petrolej z zato pripravljeno kapo iz pleha. Take peči se morajo neprenehoma kuriti noč in dan in držati temperaturo kolikor mogoče enakomerno. Temperatura regulira za to pripravljeni regulator, ki ga Ima vsaka peč. Temperatura se navadno drži prvi teden 95 stopinj in potem se prične vnfoivati vsaki teden po 5 stopinj tako, da Je ob 4 tednih le/ftgtppinj.j ksr se potem drži d? dveh mesecev in znlžs Ie do stopinj tako, ds se živali povsem utrdi-, jo. Paziti Je treba, da se med tem časom piščanci ne prehlade, ker bi se, ako bi slučajno peč ugasnila. Pod kapo na obodu naj visi toplomer, kake 4 inče visoko, ki vam zaznamuje toploto. Piščanci imajo lahko po enem tednu prost izlet v ograjo, ako je toplp vreme. Paziti pa je treba, da se ne prehladijo ali pa da jih n« zadene dež. Jas jih nisem nikdar izpustil na jirosti Izlet pred 2 tednoma. Med tem časom se že piščanci valijo» kateri bodo dobri in se jih lahko prebira. Oni, kateri zaostajajo v rasti, niso za pleme in ne ne-senje. (Dalje prihedaj 6LAS0VMZ NASELBIN Smrt mladeniča - Kaylor, Pa. — Dne 22. sept je tukaj preminul John Majič, atar let la član drufttva 244 8NPJ. 6mrt j« bila nagla, k«r je bil bolan 1« tri dni in j« na« vse, ki smo poznali pokojnega mladeniča, globoko užalostila. Podlegel je po operaciji za slepičem. Kb Je bil |K)klican idravnik, j« ukazal takoj ga prepeljati v Butler bolnišnico, da ga operira. Bilo pa je prepozno. Pokojnik je bil ves Čas pr! zavesti in «« Je na ganljiv način loči od svojih star-šev. Kil Je v«sel« narave, dasi miren dečko. Jako Js bil nadarjen za godbo In se i« učil različnih instrumentov. Bil j« splošno priljubljen, kar Je pokazal tudi njegov > pogreb. Prijatelji so k mrtvaškemu odru poklonili mnogo vencev in gs spremili k zadnjemu počitku v velikem številu. Zapušča očeta ln mater, oba rojena v Hercegovini. 4 brate in dve sestr«, vsi rojeni v Ameriki kakor tudi pokojnik, in vsi člani društva 244. Naj mu bo lahka črna zemlja, društvo pa Igrfcka družini Majič brstsko sožalje. J. Ilaralovk. Volilna basanja . Milwankee, Wie. — V soboto zvečer II. oktobra je socialistična stranka priredila poulični shod na vogalu q. ulice In Walkor ceste, n« katerem ao govorili njeni kandidatje. Istočasno ps j« ns nasprotnem vogalu grmel neki komunietlčnt kričeč proti — socialistom. Socialisti so pripovedovali ljudstvu, kako velik vpliv ima vlada na gospodarsko življenje celegs naroda, da kapitalisti nastopajo v politiki kot dobro organiziran ras rod, o pot n-h i podržavljanja industrij, predvsem pa e-lekttarske, o vzrokih brezpoeel-noatl. katero povgroča privatno lastništvo produkcijskih sredstev. Stroji bi morali biti jsvns lastnina in shitlti tsemu I Jo*, •stvu In ne profltu iRStnikov industrije Dokler se to ne sgodt, bodo stroji lapodrtvsšl delavce to tudi v vedno vačjl »en i k« taja« Älao breme Rsmeato jprsHU so tudi • potrebi UtHne organizacije ss delavstvo. wiawraarijw — w wfatrm i ■ ■■■ i Izvajali so. dokler driavstra se stati bo imelo svoje močne poli organizeclje, toliko Časa ne pričakovati izboljšanje sv< življenja na trajnejši podlagi. Kapitalisti «o že davno sposnali' pomen ln moč politične organizacije ln rad! tega imajo vladô V svojih rokah in ve« vlàdttf aparat služI v prvi vrati njihovim interesom. Kot sem Že prej omenil, so komunisti na nasprotnem vogalu kričali proti socialiatom. Urgira-11 so delavce, naj ne glasujejo sa socialiste, ker «o krukl in ker ne zastopajo pravega delavskega stališča. Ko sem poslušal govornike na obeh straneh, se mi je zdelo, ds so komunistični kričsči nsjeti od kapitalistov, da udrihajo no socialistih ; bodi temu že tako ali drugače, vseeno sem gotov, da taktika ameriških komunistov ne služi v prid stvu. Sami itak ne nprejo u na zmago med tem ko imifl allstlčna stranka v Kril dober izgled, da bo nekaj nj kandidatov zmagali Zato apeliram na delavce, dR se ne puste savajati od komunistov in da glaaujejo na volilni dan za kandidate socialistične stranke, sa celo socialistično 11-Sto joneplfcljk* mmmmmmmtmm^mmmmrnm^ LJUDSKI GLAS immmmv ^ Zaalege m »«rt na J^rd« Nortk Chicago, m. — Br. P Stonlcfi pravi v dvojem odgove-ru na moj dopi«, da mu ni prl-Jateljstvo nič. pravičnost pa vSS. To s« lahko zapi*«1," samo rea ni. Koliko j« nJemu prijatoljatvo te koliko pravičnost, Je pokazal bsš v polemiki glede Fatojanovafrs dopisa. Ril J« prvi, kl se JéS glasil, da naj članstvo vi ivobodo tiska, češ, da Pab, Ima po pravIHh pravico Uk dopi«. Br. Zaita je dd ht resolucije o svobodi tlaka ta Is pravil, da nima nihče prav*» smerjatl v Prosveti, peč tk stvarno in dostojno kritisirsli Namesto, ds bi mtopall takt, Je bilo drugače In br. Sttfhtelrfl Je prvi oglasil o tej stvari Zaiti je dokssst ds vsak član asm odgovoren upogleda in vem, da on v èi preprečuje uvedbo dik 8Î&J, kar Je videl lahko | ki je bil na proŠli konvenciji, meril ae je enim zelo, ko je dokazoval, da poletni meseci, niso za govorniške ture la bo denar proč vrten za Jednoto. Ali ni bilo res?. Pa so prizadeti vseli udi in iščejo prilike, ksfco bi S« rnaw<'* \ aLi. Nisem pisala, da «o bili bivši cxJ4xjrmki. katere on (ne vem čemu) imenuje z imeni, nepošteni. m pa ras, da JC vsakdo poštenjak in zdravih načel, samo če ni bogataf. Tako argumentiranje je nesmiselno. V jednoti je bile veliko bojev proti Ijôdem, o katerih se je vedelo, da zasledujejo svoje osebne koristi veliko bolj kakor pa koristi članov in prav v takih borbah ima pokojni Zavertnik posebno velike za-sluge. - v ; ,V v' f Br. gtonich pravi, da so tisti, ki jih je nsštel v dopisu, več storili v enem letu za 8NPJ kakor bom jas v celem svojem življenju. Ce je to "modrs". mera, kar naj jo rabi! Nekateri njw. merijo svoje "zasluge" po dolgosti svojega bivanja v Amerl ki, drugi s samohvalo, tretji pa delajo in se nič ne hvalijo. MU ugovarjam, da je bil marsikak-ftra eahmer do|jer ag*ator sa «HP4, aH večinoma ao biU zase najboljši. (Br. Molek je v par povestih o njih veliko povedal.) Br. âtonieh piše, de je pomagal ustanoviti društvo št. 14 in 4a se je zavij agitiralo po salu-nih. Hvaležni amo mu za njegovo sodelovanje In veseli nas, da je nas opozoril na svoje zaeluge. W*ukeganČajije nimamo navade, d* bi se hvalili s svojimi ssslu~ gsml — menda jih nimamo — toda v svoji skromnosti smo skušali tudi za SlNPJ storiti kolikor mogoče. Imjmo par društev, vsa precej rtiočna in tudi par drugih naprednih ustanov, ampak to iH Očitanje br. Stoni-chu. Zdi se mi pa, kolikor jaz poznam tukajšnje pionirje, da so bili sposobni graditi brc« tuje pomoči, ki si išče reklamo. Prsne«« Zskoviek, članica društva It. mi ' , radi J8Z, katero je brat kritiziral, Češ, zakaj ne Jmela vsaj 10,000 članov. Ka-bo delavstvo toliko zrelo, da ta organisacUa imela toliko članov, tudi nama s Stonichem ne bo treba rešetati o socializmu na ta nič kaj nedosteje» način. 'gmo pač slabiči in sicer tako veliki kot mali. Nam navadnim prost a kom bi .še ne bilo toliko zameriti, ako ga včasih Aalo polomimo. pa pa Je brat Stonich precej muhast, jd pač znano tudi meni- On je prepotoval marsikatero naselbino, kar nam na- OKTOBRA. Vzgojite rod, ki bo samJ stojno mislil Veliko je ljudi, ki še nikoK niso ponj čemu so na svetu. Pa kdo bi premišljeval, premišljati ni lahko niti prijetno; zato ko redko poeejani tisti, ki mislijo. Glej drevo! Zeleni, raste, rodi sadove, kadar pade, se nihče več ne spomni nanj In človek? Kolikor milijonov ljudi Živi M kor drevo. Rastejo, kakor jim je narava dolS jla, In kadar umre telo, ne ostane za njimi ni Pamet in z njo mišljenje Je dar, ki človj dvjfca nad druga tytja. Zato je treba lJL vzgajatt da začno samostojno misliti. Ker TI je za prožnost misli treba dosti vaje mam ■gg^H^^Hin ¿atol vadnim težakom ni bilo mogo- reliko potrpljenja, ki ga ja ljudje nimamj Če. Vendar pa so zlati Časi mi- preveč, je preveč težko to do«ečl. nili. Vsak dan vsaj ena samostojna misel Nikjer nisem zapisal, da so šle d v« moje kritike v enem tednu v koš, par tednov ie vsaj pri meni razlika. Tfcdi poznart take tiče, ki bi radi djali vsa v kozji rog, pa ne gre takto gladko. Ako bi bil brat Stonich zapisal: "Kaj boste vi zakotni premogar-ji? Roke proč od glasila, ker bomo že mi vse uredili, ker znamo!" pa bi ne bilo, nič zavidanja. pot, ki vodi dO duievne zrelosti. Začeti je trJ 4a že pri otroku. Kdo ima nanj večji vpliv ica-l kor mati? Saj otrok ispočetka misli 1, z njJ no pomočjo. Nobena misel ni čisto njeJ ampak le poMedela sldca mtali materine očetove. Pod vodstvom inteligentnih star3B se nebogljen otročiček lahko razvije v duševnJ močnega človeka. Kako zahfmivo je študirati človeško dušo in nje razvoj. Spoznanje Življenja se razvija tako počasi kakor tista bajna roža, ki cvetel In ako se ne motim, a tem bi tu- samo enkrat. Koliko «topinj prebije duša, do. Odgovor Stonich n Krayn, pL^-fte Želim polemizirati z bratom Stonichem in od moje strani atvar zaključim. Njegovo zmSožnost v zavijanju mu drage volje prepuščam. Polemika se Je pričela, ko sem dne 31. marca dregnil y sršenovo di pravila ne bila kršena. Ako bi človek nič ne videl, nič izkusil v 84 letih, pa bi bil tiho. AH ker se je pričelo tudi v naših trdih buticah svitati, je to znak, da bo delavstvo s časoma tudf izvojevalo, kar mu gre. Ja* ostanem trd kot jeklo v svojem (prepričanju, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Dela so kajpada različna, in umska so dostikrat težja od ročnih. Različni ljudje imajo tudi različno veselje do posla. Je na svetu pa preveč pijavk, ki ne opravljajo nikakega koristnega dela. Glede biznisa, je tudi velika razlika biznia od bi&nisiL in tudi bo, dokler ne bo kapitalistični sistem odpravljen. Trgovci z življenskimi potrebščinami so nam potrebni, dasi se nekateri hitro spozabijo, da so odvisni od delavstva. Kar se pa tiče tiste rumene robe, je nam ravno toliko potrebna kot kurje ofto na nogi. Glede njegovega nasveta, naj Čitam dobra knjige, mu lahko povem, da sem že marsikatero preči tal in upam, da jih bom tudi v bodoče. Radi tega se tudi ne puetim zavajati, četudi me brat Stonich skuša smešiti s "ampak" ampakom. Tudi v tem je on v zmoti. št. 174. Ivan Mopck: Od Ljubljane do Londona i; „L'f-Mfl (Nadaljevanja.) Vesti, ki Jih čits* v Londonu o Aneričaaih v Parizu. Anglež Odhod Is AngH r. sunsgB «tvari. BT. ni ras. d« J» »voren ta tO ksr objsvé, kajti teden j« vsslcrf Hst in jed no ta Ime etratte. ■ Primrose Hill park nam je nekoliko popravil težke vtise, ki smo jih odnesli is "slumskih" u-fic. Kaj se če. Človek ne gre sito po svetu, ds bo gledal bedo, ki Jo lahko vidi doma. Ameriška mësta imajo tudi svoj« ragvptt« in škandalozne "slume", zlasti New York, to Je bofesen kapitalistične družbe. ^ V prodajaln ici časopisov sem kupil "Daily Herald", glaailo an-glè#ke delavske atranke in pari-Ško Itdajo "Chicago Daily Tri-bdne", ki Je biU polna "ameriških novic" Is Pariza. Med dru gint aem tam čital, da je neka prefrigana francoska dama potegnila mladega ameriškega inženirje MacDonalde sa 17000 Vodila ga je okrog po mestu in koitčno su sablodlU v kabaret. Ko «s je inženir drugo jutro zbudil v tistem kabaretu, je bil sam Dam« hi bilo več hi denarja tudi ni bilo več V njegovem iepu Kljub temu «e Francos! zgražajo nad čikašklmi banditi! — Ko aam ae drugI daa sešel na pm\ niku s Jspetom. Id ss Je g četo svojih izletnikov u kresi v Cfier-bourgu ns nslo ladjo, ml js nekaj povedal, kar je gornjo vest potrdilo in Jo naredilo sanhr vejšo. Pokazal ml je tudi itrasek iz Iste parliko-čikaške Tribune" Tistega Američana ln njegovo fino damo je Jape videl na pari škem Mon t ma rt ru. Američan nI razumel nltl ene besedice fran-pa niti «ne In tako sta b««sd«* j tons totnači. Tudi Nadlegovala Kaam-je ), da naečil vsaj dveh Bür !» •Pro- _____, v- S^ola modrih Amerlkancev je malo manjša v Londonu, kjer ne potrebujejo tolmača, dasi morajo večkrat po — dvakrat vprašati prodno razumejo. Angleščina v Angliji le po izgovorjavi nekoliko drugačna kot ameriška. To razliko jh našemu preprostemu č i ta tel ju težko demonstrirati v pisavi; ložje se pove v govoru. Američan se lahko norčuje iz londonske govorice, ampak Lon-dončan tU nič manj sarkaattfM če se hoče ponorčevatl iz ameriške angleščine. Amerikahca takoj spoznajo po govofici In njihova mila sodba je, da Amerika pači njihov jezik. Well — vse Je relstivno, privi učeni Einstein. - e [Dne 28. avgusta je 4>il ruti islet od Ljubljsne do I^ndona zaključen. Cunard Unija js sprt poslala svoje avtobuse pred mi hotel in nas odvlekla s prtljago vred ns postsjo, kjer asa je čakal zastoHjski vlak. Pa smo šli v Southampton. V London smo prišli v dežju ln slovo smo vseli spet v dežju. Dve dobri uri js vosil vlak do morja in vao pot nae je spremljal det Med potjo smo videli več in-dostrijsklh Krsjev, toda nič po-sebnega. Nil posebnegs nI bilo tudi v Southamptonu. velikem anšleš-kem pristanišču, razen da J« tja priplul moderni nemški panHk "Europe**, katerega smo pustili za seboj, ko je odplula naša "Mauretania", toda mrha nas je dohitel pr«! Cherhourgom ln potem smo mi ostali zadaj. Po petih dneh tn nekaj urah smo spet stali pred kipom 9tt>-bode in sssd potniki Je še) svsri- čuvsjte s«, konsumi-rajts ali «Mčfte v morje kar i-mate. kajti Bvdboda je Mtaj t....** (Konec ) kler se ji ne odpre pogled v stvari in tajnosti| življenja, na osnovi katerih lahko pravilno pre. soja okolico na ljudi, in sicer tako jasno in prd vilno, kakor bi vzniklo iz nje samp in hi biJ Vse nje lsstni doživljaj; naj bo veselje ali ¿J lost, ljubezen ali aovraštvo, krepkost ali strutl itd. Važen pripomoček za pravilno opazovanje in objektivno presojanje pa je skromna] zavest lastne ničevosti. * Tak opazovalec in sodnik naj bo vsaka I mati. Nekatere matere tožijo, da njih otrok ni nadarjen in da se mu neljubi misliti; ne vedo pa, da so krive same. Saj so Že-vse blažene, če zna otrok posnemati njih kretnje in ponavljati njih besede; kar pa ni bogvekaj, ker Je ta lastnost otroku že prirojena. Bolj vaz-ho je, če otrok reagira nečisto nov in tuj vtisk. Opazuj otroka, ki ga prineseš v novo okolico! Da bolje vidi, privzdigne glavico in gleda i r». dovodnimi očesci vse stvari okoli sebe. Kako premeri z očmi drevo od vrha do tal, kako iztegne rožico za plfcapo cvetlico aH metuljčkom in kako prešine drobni obrazek iskra spozna-| nja ,kadar se ti prvič nasmeje! Matere, to ¡w trenutki Čistega, Iskrenega veselja, saj to ao prvi pojavi misleče duše. Večkrat mislita oče in mati, da je njiju otrok najbolj pametno bitje na svetu. Pa pride to bitje v Šolo in učitelj naj na njem izgiadi in popravi vse, kar so zagrešili starši. In ¿e učitelj ne more napraviti nad njim čudeža, je seveda slab učitelj. Kakšna krivica! Dajte otroku priliko, da lahko samostojni misli in dela. Večkrat sem opazovala otroka, Iti je vrgel dragoceno igračko v kot in se igral rajši s preprostim predmetom. Moja mala povija najrajši polena, se dolgo pogovarja z njimi in jim poje: "Aja, utaja". S punčko ali drugo kupljeno Igračko se ukvarja le tako dolgo, dokler iz radovednosti ne pogleda, ksj je V njej. ' ' Vsi vemo, da dandanes zmaguje Človek, ki se ne ustraši pred ovirami in nasprotova-njem, ampak gre pogumno preko vseh zaprek do svojega smotra. Uavajajte torej svoje o-troke, da bodo samostojno mislili, sodili in odločali, in življenje jim ne bo delalo velikih preglavic. ■ Truda Pečariččva. M t! U< ' tfjk , Jajca prazgodovinske ptice Ll1 i*i rt* *'» « ^ waenmiaeSr i' * Zs snujoče se kolonijalno razstavo v Ps-rizu prihajajo iz vseh francoskih kolonij razne zanimive poiiljke, ki bodo izstavljene ns izložbi. Iz Tenanarive so poslali na razstavo največ znamenitost: jajc« pnmgodovinakega orjaškega ptiča. Dolgo Je 90 cin, v premeru rs ima 60 cm. Jajce je edino te vrste ns svetu in so ga našli pred 26. leti na Madagaskarju v nekem močvirju. O nJem je le napisana cela gora knjig in Američani bi bili radi kupili ss svoje psleontotoške zbirke ta redki primerek. Ponujali so zanj $8,000. Sovražnik koruna |Mlčaeti lepenec (doryphora) — rdečka* hrošček — dela v«Uko preglavico francoskim kmetovalcem okoli Bordeauiu, koder se Je rt» prostrl v okrožju 350 km In vsako leto»-praduje nekako si petdeset kilometrov danjl koraki proti tej uimi se zde premslo uii»-kovati, zato ae avetuje naslednje: v prt* detih In sosednjih pokrajinah bi »orali prepovedati sejanje krompirja. Le tu pa Um bi določile njive s tem sedežem za pasti, ki bi « požgale, kadar bi prišle ličinke ne dan. Ns ts način M v nekaj letih zatrli škodljivi mrčes. Kako • Po najnovejšem štelfs je na Bolgarskem 1» Uudl, ki so doseg« sto let. VečHm med njimi gorjanci, ki zaužlvajo ràstllnako Hrano, ne indijo In ns pijejo slkoholnih pijač. 8o msj^ ■Bi širokih pleč. poroMM as ss večim-s. v starosti od 80. Ao M. Isto to imajo P"**** po sedem otrok. Samo dva mid njimi č.tats is pišeta. Kdor hois doživeti sto let * Is ksj sedaj torej kaj naj stori PETEK, 17. BKOB.YETX Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski Uro Promu t Jugoslaviji.) cERkbv JE OKRADEL ZA K 100,000 DIN hñ Cerkev novomeških frančiškanov je nekdo opknU zlatnine Ljubljana, 2. okt. 1990. Včeraj «jutraj ao aa v Novem _,stLJ raAuritt predvsem frančiškani. Zakaj ponoči ja bil nji-kovo cerkev oblekal vlomilec ter odnesel mnogo dragocenih atvari. Ko je zjutraj frančiškan Gregor stopil v zakristijo, je opazil, da je vse razmetano in da so vsi predali odprti ter prebrskani. Posebno cerkvena zlata posoda je manjkala. Stekel je v cerkev, Ubernakelj v oltarju je bil odprt in monštrance nikjer. Obvestil je brž svoje kolege in policijo Potem je hotel iti zvonit, a v zvoniku ni našel nobenih vrvi. Vlomilec jih je bil poresal Potreboval jih je namreč za spuščanje b k ora v cerkev . in potem ipet za beg skozi okno. Uganka je bila rešena. VJomflec se je «kril na koru, splezal ponoči * janski parnfk "Giuseppe DoricT cerkev, oropal jo in potem spet trčil v našo jadrnico "Sloga". prepovedano govoriti I razredih med ljudmi, češ, da raa-redov ni ki da smo vsi enaki. Trditi, da ao razredi, pomen! podžigati mrznjo mttd sloji. To pa je po zakonu prepovedano. Zato za odpravo ter razredov in za bolj demokratično ureditev. Starec se ošenil v bolnici Ljubljana, 2. okt. 1930. Redek dogodek se je pripetil v ljubljanski bolnici. Medvojno je bila vsaka bolnica deležna mnogih podobnih prizorov, a po vojni so bolj redki in srečavamo jih zdaj najpogosteje le Še v filmu, ki hoče uprav ganiti gledalce. NamrdČ — da se dva v bolnici H. K.: Ptice se selijo, ljudje za qjimi*.. Orožnike je obvestil in orožniki so ga na kolodvoru aretiraH. Preiskan ao ga. Pod spodnjimi hlačami je nosil še plavalne hlačke in v njih zašitih 7200 Din. Fant, star jedva 10 let, je seveda priznal, da je denar vzel mojstri^ Zaprli so ga v litijske zapore. — Časopisje pri nas beleži te številne kraje, in s tem smatra zadevo za poravnano. lY>da ta kraja gotovo ni iz navade ali iz športa, ampak je znak sedanjega vzameta za moža in ženo, da du- Proti koncu jeeeni se zbirajo ¡za nekoliko ur, all a železno neu-sloke a vse Nove Zelandije na pustem Severnem rtiču, ki moli težkega življenja. Kdor ima, ne krade, je star rek, a pravičen. Zakaj kdor ima mnogo, krade kvečjemu velike sume. Tatove odlikujejo, tatiče zapirajo. NOV KAEAMBOL NA JADRANU Italijanski parnik zadel v našo jadrnico, kapitan ranjen ^^BKnRrTS^'•SPI Ljubljana, 2. okt. 1960. Is Splita poročajo, da je dne 30. sept. zvečer ob 11. uri itali- po vrvi «plezal skozi okno na prosto v noč. Najprej je v zvoniku prerezal obe vrvi za zvonove ter oba konca zvezal skupaj. S tem se je s kora spustil navzdol v cerkveno ladjo. Iz cerkve je stopil na hodnik, kamor vodijo vrata zakristije, ki je bila njegov prvi cilj. Vrata v zakristijo pa ao bila zaprta in vrata so prav težka, hrastova. Kako priti akozi nje? Vlomilec je brezobzirno vzel poleg stoječi precej močan frrfc ter s tem udri skozi vrata v zakristijo. Tu je prebrskal vse. Vzel je en ciborij, poln hostlj, ki jih ni maral vzeti s seboj ter jih je kar raztrosil po tleh. Potem je vzel £e 5 kelihov. Potem je šel v cerkev k glavnemu oltarju. S ključem, ki ga je bil našel v zakristiji, je odprl tabemakelj ter ga docela izpraznil. Vzel je veliko mon-itranco ter ciborij z že posvečenimi hostijami. Te je vsul kar na Oltar. V zakristiji je pobral tudi 1200 Din drobiža. Vse skupaj pa je zavil v maŠiid srajco, da je late nesel. Potem je šel iz cerkve po isti poti, kakor Je bil prišel. Na vrv, ki je visela a kora, je privezal plen, splezal po vrvi na kor in potegnil za ae/boj še vrv. Potem je odprl okno s kora na prosto, privezal vrv ter ae po njej spustil na tla. Imel je spodaj pač svoje pomagače, aloer ne bi mogel delati tako pogumno in breoskrljno. ' * ^ Skoda znaša do 1Q0,000 Din — tako trdijo frančiškani. Kažejo predvsem na to škodo, o bogo-kletstvu še ne govorijo in tarna-J« toliko. Le maševati bi zjutrzj Kkoro ne mogli. K arečl so imeli v «zmostanu spravljeno monštran-co in dvoje ciborijev. Tako da1 je posel ¿el vendarle dalje. Hmeljniški graščak je dal na razpolago svoj avto, a katerim "O ne odpeljali obveatit; o tatvini ljubljansko policijo, ki je po-»Ula v Novo meeto detektiva Policijskim psom, da bi izvohal «torilce an pa vaaj kkfttft » odšli. Policijami pea je ubral Pot proti Mirni peči, kjer so o-foiniki izvršili preiskavo pri biv-hlapcu frančiškanov Leo-P°'du Razboršku, ki so ga orožniki aretiraH. O njem ae namreč tovori, da je kupčeval z rzznimi «rk veni mi predmeti. Kljub nje-rovemu zatrjevanju, da je nedol-*n- je vendarle moral v novo-■•ške zapore. Ali je ta ree kak eokrivec in ***<> Prave atorilce zgrabili — o tem bomo še poročali. PoKdj- P<* je nada vseh. Tatvina v utljL — Zoboteh-J'k Glavič ima v službi vajenca, w za plača a 1600 Din moeečno. u fant je segel po tuji laktni-^ Ko je njegov mojster delal na VV1'v»j«nee segel v mojstrov ■JknJ* ter vzel Iz žepa kljoček y mitnice, v kateri je potem va-7200Din. Vzel je vse, * 7*» raztrganega kovača ja ^ti. Ko je naslednjega ¡J m°j«ter odprl miznloo, ho-**aeknmn izplačati drobiž, je rr7"- da mu je vae zmanjkala. k vajenca, a ni raka» nl-Lf mu je, naj es od- * • J 1 jubljano k mojstrovi ¡T?' W mu bo Izplačala liOO n ker «o ■ 1 Parnik je bili na poti iz Južne I-talije v luko Vranica pri Splitu. V Bratskih vratih je parnik vozil po levi etrani, namesto po desni, ter je Šele zadnji hip hotel kranltl na desno, a je pri tem zadel v jadrnico "Sloga", ki je last dveh podjetnikov z otoka Korču la. Parnik ae je hotel prihajajoči "Slogi" umakniti na desno, a je vendarle trčfl obnjo. Na jadrnici ni bilo nobenih potnikov, le kapitan z mornarji. Kapitan Draško-vlč Je bil teže ranjen na nogi. t-talijanski parnik ee je vrnil, privezal jadrnico ter jo potegnil v splitsko luko. Sunek je bil zelo močan, tako da so vsi mornarji na jadrnici popadali v vodo, a so ae seveda rešili. Jadrnico so prepeljali v luko. Pomorske oblasti so začele preiskavo, k niso mogli zaslišati italijanskega kapitana, ker je ladja zjutrzj zgodaj odplula h pristanišča. , £roti !. razredu na vlakih Kot nikjer drugje menda je pri nas naš železniški osebni promet rsadeljen v tri razrede, ponekod celo v ž tiri. Po Boani in Srbiji imajo celo vagone četrtega razreda, vagone, ki ao žlvln-ski, le* da imajo nekaj propro-stfh klopi. Hretji razred ima v vagonih urejene klopi, vagoni i majo ¿na in tako dalje. Drugi in prvi razred pa imata mehke sedeže. Uprava železnic je tako razdelila ljudi v tri oz. štiri razrede, od najbednejšega do "dobro stoječega". Toda ljudje aa-mi ee vozijo večinoma v vagonih tretjega razreda. ' Te dni je nekdo priobčil v beograjski "Politiki" članek, v katerem ae oatro zavzema sa odpravo I. razreda. To utemeljuje številkami. Vagoni I. razreda vozijo ponavadi prazni, dočim zo vagoni HI. razreda vedno dobro *aeed*rf. Vzdrževanje I. razred- nih vagonov zahteva etroške, ki presegajo dohodke. Z vagoni razreda ima torej železnica izgubo. Tudi z H. razredom nI mnogo bolje. Oba skupaj data na leto dohodkov 101 milijonov, dočim znašajo stroški nad 266 milijonov. Izguba je torej precejšnja — okrog 164 milijonov Din na leto. Nasprotno pa in., plebejskl razred nese žekanici lepe dobičke. Stroški za promet HL razreda znašajo letno krog 460 milijonov, 0 dogodki nad 000 milijonov Din. Torej zasluži železniška u-prava z m. razredom krog 160 milijonov Din na letp. fl L In n. razredom ima uprava izgube več kot pO ima dohodkov a in. razredom. Zato ae za-vzema pisec za to, da ae odpravi l razred. 6 tem bi aa zvišal pro-met H. razreda ter znižali stroški oz. odpravili stroški se I. rsa-rad, kar M pomenilo sa železnico dobiček ln ddbro gospodarstvo. Potniški promet ns M bil več pasiven kakor je sdaj, marveč bi izkazal celo 48 milijonov aktive na hovnik v bolnici izvrži poroko para, od katerega je bolan ali on ali ona, ali pa oba. No — ljubljanska bolnica ni doŠivela kaj takega Že od vojne sem, zdaj pa je doživela in sicer z nekim starcem. 77 let je star ženin. Doma pa je iz Stanežič pri St Vidu nad Ljubljano in se piše Matevž Ce-pelnik. Upokojen železničar je, a ču je Že moral nehati voditi lokomotivo, bi radi vodil zdaj v pokoju ženico. Človek, ki ja vajen v življenju imeti v rokah vzhod kakega «troja, ki ga vodi, pač težko opusti podobno opravite. Zenico ai dobim, je sklenil strojevodja, pa bova skupaj uživala moj panzijon. Je pa menda še kujon in močan ter krepak. In zato je nevesto tudi kaj hitro našel. V Utiku pri Vodicah je našel svojo Marjeto Znidar, dobro kuharico, staro komaj 48 let Tb je našel in izvolil za vrtnari-co svojega arca. Njo ali nobeno, ln še letos aH pa ae premislim in izberem drugo. In se Je dal ž njo brž na oklice, enkrat za trikrat, da gre hitreje. In bolj »i gumo. Toda prejšnji teden je stopil na neko lupino, spodrsnilo mu je, da je padal ln al zlomil nogo. Prepeljali ao ga v ljubtjan-ako bolnico. Tu pa je kmalu izrazil željo, da bi se rad oženil kar v bolnici. Naj pokličejo nJo-govo Marjetko iz Vodic in bolni ški kurat naj ju kar poroči In ras se je zgodilo. V malo bo ko sobico je prišla nevesta, dlva bolnika ata bila aa priči In duhovnik ju je zvezal. Po poroki ao malo prigriznili vai akupaff, na-to Je ženica odšla domov, mož pa še čaka v bolnici, da se mu noga pozdravi in da ae vrne v objem nove ovoje Ženice. Radi slabs letine ne je Ljubljana, 2. okt. 1900. | V Straži pri Krškem ee je o-besil v nedeljo dopoldan na evo-jem sklednju 00-letni užitkar France Tomašin. Obeail se je baje is obupa nad tam, da ja poljo rodilo slabo in da so šs tisto neurja uničila precej, tako da bo imel njegov sin Alojzij malo pri delka ln mnogo skrbi. V nedeljo dopoldan še pred zajtrkom je delal v hlevu, krmil II-vino, šel na pod ln pospravljal krog hleva. Žena ga je klicala % zzjtrku, on pa je dejal, da mu nekaj ni prav, da je nekam bolan v želodcu. Pri hlevu je potem vzel koš in najtrfe tudi vrv ter odšel na skedenj po mrvo. Ker ta dolgo ni bilo k zajtrku, je stopila žena na skedenj, ja aa-ttUniala da z nekega trama viai mož. Obesil ae je na vrv, ki je za vezanje aena. Pokojni je bil eden tistih skifc-nih gospodarjev, ki jokajo, kadar zemlja ne more roditi kot 1)1 morala, ki ae jim je grun* zagrizel do srca. Videl je, da so slabe letine, da delavcev ni, da denarja ni, ne pridelkov — in v tem o-bupu al ja bržkone tudi končal življenje. daleč v morje. p#ct daljnega juga je naša vrata slok. Na rtiču so pred davnim čaaom stali mogočni pragozdovi avstralske smreke, ki pa jih je človek uničil s ognjem in spremanil rtič v močvirja, kjer raste le nizko grmičevje. S tq.spremembo pa ao dobile sloke prijetno zavetišče, bogato živeža in nepristopno lovcem. Vsak dan prihajajo nove jate a joga, kjer ae bolj in bolj uveljavlja jesen; Število ptic raste v sto tisoče in ko doeeštf množica milijone, je Čaa sa pot amiljenostjo ae bliža dan, ko ae tundra ne bo več omehčala. Ptl Toda ne le glede tega denarnega atakšča, tudi dru^č* bi bilo vae bol j pravično, odpraviti I., pa magari tudi 0. razred. Pri potniškem prometo nas deH jev ------ a v javnem življenju ja a js krita s ce to vedo ln ne čakajo tega ža-ostnega časa, marveč se vzdignejo, dasi naialčaj še ni popolnoma trden v krilih. Modri vodnik jim to pot isbere lagodnejši polet s daljšimi odmori. Milijoni krenejo ob vzhodni kitajaki obali, nakar odKts v velikem loku na blažene otoke Južnega morja. Isogibljejo se ob-judenih mest in redno nahajajo samotne kraje, kjer ae mladina ah ko spočije in okrepi. Od otoč-a do otočja lete proti Novi Se-andiji: Filipini, Marijani, Sand- na mrzli aever v pomladansko ad, pričakujoč prihoda ptic ln računajoč I njih mesom s večjo gotovostjo, nego s uapešnožeVvij« Žetev je negotova, sloka tiš ae vsako lato vračajo z isto gotoVostJo, kakor e-lementarni pojavi zime ln polet-jk. Oblak ee na azijtil oaSnl razdeli v več ÉMn in atreml prot severovzhodu, kjer je v malo o- bij ude ni Mandžuriji stanek vsa* aločjih do Ud. — V nedeljo zvečer ee ja nad krškim poljem ulila ploha med grmenjem ln bllakanjcm brežiški okolici Je neurje bOo najhujše. Krog 7. zvečer aa je bllsnlk) ift treščilo a tako močjo, da so ponekod popokale šipe v o-knih. Kmalu nato je stražnik i Brežicah oznanil ogenj v Mižinl Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Filipčlča V Zakotu pri Brežicah. Dasi Je da-ževslo na moč, ja vendar bilo poslopje iznenada v plamenih, zgo-r5o Je do tal. le le zid ožgan štr-U nsvpik Sreča js bila. da je vel veter v tako amar, da je preprečil vnetje stanovanjske hiše. Oa-silci is Mostees ao prikitaH^tar omejevali požar, iz hleva a šili živino, a letina letošnja Jf določen ee-_ _____ vojak za zadnji najtežji del poleta. NJifi o-bi J uW J ena MeIs so tundre sovama Sibirija, Id so aa v mesecu juniju otajale zs kak matar i globino in je v njih blatu vikli 10 novo življenje nižjih vrat živalstva, da nakrmi lačne prišle-ee, ki ao al fferal i la človeku ns-pristopne pokrajine sa rojstn kraj evo jamu naraščanju. Od rfs-kdanjlb milijonov, ki so krenil! v marcu i Nove Zelandija ter spotoma a svojim m« *om krmili raznih pokrajin, jih je ostala komaj slaba po-lovica, ali v tej ¡olovtd ja aleó-nji posamesaK prekaljen v nevarnostih h» ojačen v dolgih poletih, jamstvo za ¿nato novo po-kol jan jO, kf ga čakajo lati napori (h težave na Obratni poti v domovin« Pari aa najdi jo. vzljubi jo, 4 znesejo gneeda la sv mladiče. Kratko je severno polet-je fn komaj dš ao mladiči godn la vešči letali ja. ta&no samrzova- 11 gOlto!jubne močvsre. Slabotno sotnee Jih čer dea le še otaja mod, Fidži, Tonga, Nlue, kakor veliko sabavno potovanje, ki ga le priredila večja mednarodna »tovalna družba. Silni krožni Mlet ae konča jeaeni v Novi Ze-andiji, kjer ae ptloe raaprše, da pomladi kakor po dogovoru sbero sopet na Severnem rtiču. Leto za letom opazuje Človeštvo to zagonetno aelltev ptičjega rodu ln ugiblje, kakšna težnja je V njegovi krvi, da ga tira na aol-rotrajna potovanja leto aa letom brez prestanka a akrajnega Juga Da skrajni sever. ''?Bdl Maori, krepko in bistroumno pollndslj sko ljudstvo, je leto Za letom čakalo povratka ptičjega vlaka, ki II sa par tednov v letu brezskrbno življenje. Zaradi goste naseljenosti in i njo zvezane težkoče prehrane je bilo med maorskim plemenom razširjeno ubijanja o-trok In ljudožratvo. Toda modre maorske starce je akrbelo, da ne bi njih vrlo pleme kšpadlo Žalostnemu poginu in mislili so, kako bi delu naroda preskrt><-li novo domovino. Sklepali eo, da sloka, Istečo na jug. gotovo letijo proti kopni zemlji in zklenlli so, da poiščejo ln naselijo to nesnsn& de- lalo.^H Is najdebelejših debel so ai iz-delali velike čolne, nalošill nanj a vojnike, šeneke, otroke, živila ln vodo ter ao krenili aa ptičjim oblakom. V njegovi senci ao Mesto busole Jim je služils na ob-zor ju leteča ptičja Jata, ponoči pa ao eledlli klicem slok — mater, ki ao hrabrile svoje mladiče na trudapofnem poletu. Dan dnevom, teden za tednom Je Človek veelal v smsrl, ki mu Jo Je kazala ptica. V maorskih čolnih je začel oglažatl glad. Naj prej Ja pomrla deca, kiji izsušene prsi mater niso mogle več preliti ožlvljajočega mlaka, za tand so aa vratlll slabiči obeh spolov ln vsako jutro ao li čolnov metali trupla ponoči umrlih. Ko je stiaka pri kipela do vrhunca, so Maori naenkrat začult nad seboj zopet klioe slok, klloe zadnje js-te, ki Jih je prehitevala In aa m^l veselimi žvižgi spuščala nižja ln nižje. Oči onemoglih vojnlkov so se uprle v daljavo in vsem ae ja Izvll is dna duše veeal vzdih: Zemlja 1 čvrsto ao se uprli v vesla ln pomladanakl Jutranji veter Jim Je prineeel naproti prij« tni duh šumečih pragozdov a Sever nega rtiča Ndve Zelandija. Tako eo prišli Maori, aledeč pticam, pr vIč na Novo Zelandijo ln 0 njih mukah ln naporih šf danas poj o narodni pevci. Ptičjemu rodu pa eo se oddolžili, da eo na rtiču p galf gozd ter ga spremenili prijetno bivališče evojim vodnicam — stokam. Na isti način je tudi e Havajskega otočja prišla klepetava papiga Kea» domača šival Maorijev, ki jo Imajo Maori kot pričo elavnega pohoda davnih daiav v velikih sdelo, da je vae bolj imenitno, Itati knjige odrpallh, nego otroške pripovedke in pravljice.' Ljubezen do knjige ja doraš-čala z menoj vred in tako mi je postala knjiga prava toVarišlca, takor tudi evetovalka, učiteljica in iiajsvestajša prijateljica. V veselih in grenkih dneh sem jo amala v roke ln vedno sem na-lla v njej zadoščenja' svojemu, smirom po nečem nepoznanem koprnegenem hrepenju. ' , ! 4 Kmalu sem postala pravtako navdušena sa lepo notranjščino knjige, kot sem bila prej za njeno lepo obliko. 1 Začela sem sbirati med dobrimi in manj dobrimi knjigami — vsak pripovednik ml ni b!1 več po godu. Čedalje bolj ln bolj sem se nagibala h knjigi, ki je kazala in živo slikala šlvljenje brez olepševanja človekove nravi. Zamrzlla ssm pustolovske romane in poveatí a navadnim Veiellm koncem in še bolj pa povesti o bogoljubnih ljudeh/ ki so vedno zmagali na en ali drug način nad nevernimi tekmeci. Kar samo od.aabe Je prišlo, instinktivno poznavanje dobre ali alabe kntffi. j Komaj sem preči-tala par listov, še aem slutila natančno, kakšen bo konec n malokdaj me je varal moj nstlnkt v, Vsega tega me ja pač naučil^ prijazna učiteljica* Zato eem jI zaupala vedno več; tem pogosteje sem se poglabljala v njene bele lista. Nisem več Čltala mno-, pač pa boU pazno — mnogo-rat eno in isto knjigo po več- kvat, ; Tri "m Dražja od vaa druga zabave, mi je postala končno ta tiha, nuvidno knjigo privlačujoča knjiga življenje J.. Zakaj kaj dru gaga je pač knjij|¿váflta živ Janje v vsej njegovi goloti, kot del življenja samega T lttkdoje zlil vanjo svoje življenje, kar je bilo prebogatb.in predragooeno, da bi bilo umrlo a zadnjim utri pom srca. In tako Ja oetala plemenita duša v belih liatlh, da uči, vodi ln usmerja pota tistim, ki iščejo njenega nasveta, če Jih mučijo dvomi alt U jih teftš človeške krivice preti ugonobiti. Knjiga, kdo bi ne vrfjubtl tvoje pkmenita družbe) Vaa plemenitost, vas nesebična čuvetve-noet ln ljubeian do natftižjlli je izražena v tebi. TI s) nosltelji ca kultura, ki u« bratstvo ln enakost, ti boš človeštvu do konca evesda-vodnica. To tebi nas bodo sodili polni rodovi. Ih kakršno te bomo pustili sa seboj— taka bo sodba daljnih potomcev o nas ... Prod menoj lell odprta knjiga življenja mojega rodu—tako mal narod, pa toliko trpljenja ln obenem število svetlih Šarkov, ki raoévetUujeJo v mogle savito pot k boljši bodočnosti, k nesebičnemu bratstvu, ki je cilj vseh v pravico i nami rojeno verujočih 1 ■Hvala ti stokrat tihs, skrom-na knjiga, za vae, kar ai ml tako voljno raaodslz ln rasjasnila, svojimi belimi listi,It katš-rlh diha življenje ,,, A. P. K.: Za v otroških letih sam viso-ko cenila lepo, novo knjigo; no-ben dar me al bolj rsaveaelil kot nova šoteka knjiga. Z njo wm mala posebno vaaelje. V lep papir sem Jo zavijal* odpirala jo zelo skrbno, da bi ostala do'fo lepa injpflMpft» Vselej, kadar ja oše dobil nova knjige, sem ga peprasils, da ml pasti čltat! knjigo najličn«j še oblike. Oše se je moii otr ^ naivnosti smeiai, ter mi ngvsdno pripustil zsž^jeno knjigo zs določen čaa. Cesto so bila v kak laki knjigi pisaae reči, ki jih nisem rasntnsla, a eem Jih vandar Is Čltala, zgolj sato, kar as ud C * Blaer v kleu Na goetiJC kamor je bila povabila Antonija ln h o teč ga prekositi v rassipnosti, je baje Kle-ojvatra raatoplla v oetu blssr, vreden danes 11 milijonov dinar-ev, ter Antonlju na čaat izpila čašo. Po Pliniju ae je ta biser ru/U zel v kisu, kakor se razpusti sladkor v vodi. To pa nI možno, zakaj biser bi ae bil moral po->rej zmleti v prah, drugače se v tlslini ne raakrojl. Verjetno je i. da Je Kleopatra pogoltnila celi blaer. Omeniti moremo mi-vograde, da si je zadnja egiptaka kraljica lahko privoščila tako do-mislico. Ob slavnostih Je bila od vratu do gležnje v ovita v mrežo z najlepših biaerov svoje saklakijsM|^obts*tl, da ■ploh ns bodo omoSavall poi nobonlai nstlnom pri Isšolovanjo trg vsUko bolJSI In vso Isglsža, šs bs kalifornijsko vioofrsdnlke Al'«""'«» ----J-I t-i-l La ■sw,BJi wpap jso js kfalHela šsbm ta osna ai Jo sodaj, pravi av. Twtehsll. PoroéUa Is KaMíoraUi PfZfK da }9 lotos frosdjo šosorslo Vtllko ra- no Jo kot v aavadl la da i_______J •o dobi aa tega aajboljšs insijt sa Nakspovasjo aa nbodf ra odgnariaU sporodno, take da šaorv odpošiljat v« hHru rss| ko doopojo ss trg. dmfo^o ho viti S poAtlJstvssil grsadjs SS šssa, da so trg vrodL Ako hi do toga, Šssar al upati, bt te la fino kvelltoto groad Ja, Jo aodaj pripravljosa aa aa trge aa vahada, led« M Uadjs dobla fUbdo kvsliuto la ^idPilVft* ü ^Nrf Ml i'til* Sonjo poélljalvo Is pr u>« (Adv.) Izdajatelj dnevnikov ae jeal Sacramento, Cal. — C. K. Me-Clatchy, Izdajatelj več dnevnikov v Calif orni j I, Jo napadel v svojih listih M. A. Forda, poro-Čevalca Faderallziranega tiska, kar ie objavil v tedniku New Re. public, ki lehaja v New Yorku, serijo člankov o Moonev-BIlling-vem slučaju, v katerih raikrU va omreženje teh delavskih vo« dlteljav. McClatchy ja eden ti-stih ljudi, ki so ovirali akcijo, da sa lipusti obsojenca Is zapora In Ja čestital governor ju Youngu, ko Je odrekal pomiloetltev. Po-znan Je kot vnet zagovornik odprta delavnice, ki ob vsaki priliki rohni proti organiziranemu delavstvu. O J A S N I L O DRURTVK. TAJNIKOM IN POtlLJA. ibm Baznim naznaniu uv^rut^r^ Inn oglae all kal navadna veat Aka je prlekl^M kaš fiat, ae hmaetl k n<——Hi vaa mêm aakvala In knann pea* brezplačna. Hadar pe vSjtkdotSlM Mj na kratko la aa pava le važnejši deL Ca pa aaraMte, ft naj la pialan eglaa, aa priobči ves, kar sak Uvate» Ma taka velja m vaa draga aaana* K še ao koga Išša, šealtveso »ÍES S* PO^tam MLADINSKI UST 4B TUDI ZA ODKASLS. AU STB NAB0CSN1 HAMIt .. , ..é¿ m FROSVET = Ob bresi je slonela. Breze je kipele v mladem zelenju. Okoli nje eo bHl reztrezeni v nočni trevici zvončki in šopki trob«itic. Dane je strmela v ročico. Sušljaja je, penila ee. Bila je naraaUa, umazana ali živa. V planinah se je talil sneg ln prej čista rečica ae je sedaj valila med bregovi kakor opojen! mali ciganček. . ..w Pomlad. Zrak je duhtel po vlažni zemlji. Za travniki so bile njive, ki so se kadile. Kmetič je oral ln zdaj ln zdaj je bilo eiiiatl od daleč in blizu: Hi, hot., . 8 pomladjo je oživelo delo, z delom pa za-dovoljnoet V zraku ln v zemlji trepetal je pogon, utrip dela. Dana ni občutila te sile, ki je vrela okoli nje. "Naj bo ... Dovoli je ... Čakala eem ln upala. Prepozno je. Oreh ee ne ve popraviti. Kakor aem el pootlala, tako bom tudi ležala ... Verjela eem lažnjivim besedam, lagala sem se jaz. vae je bilo eamo gnuena laž . .. Tako ... In če storim konec? Kaj bodo rekli ljudje? Prav ji je. Kaznovala ee je zame kakor je zaslužila ... In on? Oddahnil ss bo? A , moja mati? Jokala bo in se tolažila; "Ognila ss js sramoti ... in nlhčs ns bo kazal za njo s prstom." Sosede jo bodo tolsžile, v srcu ji ps privoščile ... Sej so Uko zavidale Dani njeno sdravo lepoto in njen lepi ¿las. Vaški fantje se bodo emejsll: Kdo bi si m^Hl kaj takega o tej ošdbnici... E, z gospodom Je hotela imeti ljubezen . . . Dekleta bodo tudi zadovoljna, sns manj za moiitev ..." Veter Je zapihal, Dana se je stresla. "Kaj ml js vendar bilo, da sem ee tako spozabila ... Verjela sem . . . Mlada eem . . . Dosti. Greh manj, nesreča manj na svetu I Kam naj bežim pred hudobnimi pogledi s svojim otročič-kom? Vgosd? V gozdu nI več sveri? K ljudem? Ds ms bodo kleli? V vodo! Tem bova našla mir ... Konec." Dana je stoplls korak bliže k vodi. Solnce se Je ss trsnotek skrilo za oblak, ki je drvel kakor misel čez modro nebo. Spomladi se o-blskom vedno tako mudi. Kopljejo «e v zobcu in hite neznano kam. Dana js stala ns robu brsgs. "Skok in konsc!" Hotsls as js sagnati, ko jo js neka roka trdo prijela okoli pasu. Hrlpav glas j* dejal: "Ali >1 snorslo, dekle!" Dsna se Js preplašena ozrla, dpela jo je i držala. "Pusti me . . ." je dejala Dana. "Kaj ee brigam Jas!" , "Brigaš, brigaš ... Vedela eem, da bo tak konec 1 Apela Je modra in zato ae Je boji cela vas In še sedem far naokoli. Pravijo, da Je hudič v meni ... ho, naj govore, ksr hočejo, ne boj ee me samo I" Dana ee Ji Je hotela strgati is rok. "Nič ne bo, dekle I Bodi pametna, misli na sebe ln ne pa na tiste lam ..." ln dpela je zamahnila s roko proti vssl. "Jss ne morsm več med nje I" "Beži, beži deklelH Spela Jo Js odvlskls od vodo k brezi. "8sJ ne veste, kaj me Ure!" "Vem, vem . . .H "Oh, aaj še nihče ne ve . . ." "Jaz pa vem!" "Kako moreU" "Saj sem bila tudi mlada . . ." Dana Jo Js prijsla za roke in drhte rekla: •In vi me ne kolneU?" "Ce ti pe pravim, da bodi pametna!" . Dana je zamišljeno pokimala, pptem je pa rekla: "A kam naj pa grem s svojo era- moioV9 Spela je jezno «nenila: "Kakšna sramo- U!" "No, z otročidkom 1" "K tnenl . . Dana se je zgrozila, dpela je zapazila in rekla mehko: "Nb boj se me! Tem doH me imsjo zs čarovnico ... ker ne hodim v cerkev in ker se jih ogibam kakor hudič križa . . . Veš, pa Je Uko najbolje ... Bom ti že povedala zakaj je tako. Oni sami ne vedo, zakaj mi gredo s poti ... Le pojdi z menoj!" Dana se je oboUvljsla. Nekako vesela je velela fipela: "Pravzaprav ti je pa vse ono, če greš z menoj, ali pa v smrt! Samomorilce jemlje hudič in zato jih ne pokopavsjo v blagoslovljeno zemljo . . . Ce greš z menoj, si potemUkem revno tista, kskor da U je vrag vzel . . ." Prijela je Dano za roko in stopali sU proti stezi, ki ee izgubi v gozd. Uro hoda, na eoinčni jati je sUls lesena bajtica, okoli nje lesen plot, s zs plotom lepo gredice. "Doms sva!" Pes je zalajal Tolpa kokoši je pritekla pred vrtna vrata, mačka je skočila z vodnjaka. "Vidiš, kako ao me veseli . . ." je rekla Dani. Dana pa je stala kakor okamenela in s strahom pokazala na mal kamenlt olUr, kjer je plamUl ogenj. dpela se je ozrla tja ln potem pa h udom u- r nasmehnila: "Veš, tega se vsi boje in zs-me puste ns miru. Mislijo, da prižiga U ogsnj ssm peklenšček ... Nič se ne boj. Jaz prižigam U ogenjšek . . ." "Zakaj?" In dpela je odgovorila resno: "Svojemu Bogu ns čget. . ." "A kje je njegove podoba ?" "On js brez obrszs ln ieless, on zUnuje v naših srcih . . ." "Čuden je U tvoj Bog!" "Čuden ... ali pravičen . . ." "Pravičen!" "Da!" * "Potem je pa dobro!" ' "Dobro! Vstopivs!" In vstopili sts. Živali so hotele na Spelo. "Ven, kokoši!" je rekla ln zamahnila z roko. "Pa tudi ti muca ln Perunček!" Solnce sije, ksj bosU pri naju dveh . . ." dpela je psljsls Dano skosi čedno kuhinj, co v prijazno sobico. Pokassla je na čieto postelj, rekoč: 'Tam — le ee malo odpočlj. Tu boš apela od ssdaj ... Jas bom ps v tem čssu zs vrela mslo mleka " Dana Je bUa eama. Sesula ss js ln kakor onemogla legla v belo postelj: "Kaj bo, kaj bo/' se je sprsšsvsla. Nazadnje pa js dejsls: "Naj bo, kar hoče . . ." In se samielila v Uke misli, ki ne teže in ne bole. dpela je pa medtem pomolzla svoji kod Dlvko In Belko, zavrela mleko In prinesla s črnim kruhom in medom Dani, rekoč: "Jej ... Potem pa zaspi." "A ko ss bom ps zbudila?" "Se bova pa nedelje pogovorili . . ." (Dalj« prihodnji«.) Wer le iiroko zazijal. "Manda se šališ. Saj vendar bova izpraznila vse hiše?" ne T. J. B.: Jim Corter je že nekaj dni hodil okrog vile v aristokratski četrti Londona in oprezovsl, čakajo ugodnega trenutka, da vlomi v vilo In Jo oplenl. Dva. trije dnevi so mu minili v Uki neodločnosti. Nazadnje ae je opo-gumfl in sklenil je, da vlomi. Bilo je v ranih jutranjih ursh. Ts dsn se mu je videl tako valen, da si ni mogel kaj, ds ne bi oprsvil nalogo, ki al Jo je bil zafttavil. Ravno pred petindvajsetimi leti na U dan je bil namreč izvršil »voj prvi vlom v nek« ftkladišče ob Temzi. Imel je srečo. Začel je karljem, ki se ji ni Izneveril niti za pet mi-nut v svojem dolgem Življenju. Zašel Je v poklic, ki je v večjem naaprotstvu In borbi z zakoni. Današnji vlom je bilo st"i>et te poklicati noter! Tedaj si pe ssm skočN v sobo." In zdajr ^ "Imam predlog, TI pojdi po vos k «pedtterj», ds tsprasnlva vilo in odpeljeva vae, kar Je mo^ čl Upleniti Pohlttve In vee bo- mo prepeljali v hišo, ki sam Jo Ig najel." "Bedak! Vidi se ti, da si se mo salonski vlomilec. Podgane SramU bodi!" Osramočen je odšel Jim Cor Ur po voz. Ko se je vrnil, ga je sprejel gntleman z besedami («fl&daj po kar na delo! Nosi i i vile omare, postelje, mize ln stole!" Corter je začel nakladati tovore na pleča ln noeil, da je pot curkoma 111 od nfcga. Prenašal je pohištvo aem in tja, iz sobe v sobo, iz zob na dvorišče. Moral je ubogati, kajti gentleman je bil hud in se sam ni do* Uknil nobenega predmeU. Jima je samo toUžit, da dobi nagrado, ko bo vse končano. CorUr je vzdihoval, da nosi težko, kakor še nikoli v svojem življenju. Nič ni veselo mislil na obljubUeni delež; celo petde set funtov je ponujal gentlema-nu, če g* pri Uj priči odpuetl v svobodo. Voz je dvekrst naložil ln šele ko Je tretjič odpeljal, je bila vila izpmsnjena. Corter je bil jsko ubit Truden je legel trsvo ln ječal kskor izmučene živina. Gendšritti pa je bi svež in spočit in je po vrsti zs klepaš vrata v vili. Jimu Je poiUlo to nazadnje sumljiva A bilo je ie prepozno. Zakaj že se je pribil« eleganten avtomobil, lepa lhnu zina. Iz nje stopi moški, ki mu je Izročil gentleman neko plsa nje, nakar sU se pozdravila ln poslovila. Ko je Jim videl, ka ko gentleman Izroča ključe oc vile, je začudeno pogledal in vprašal: '€13 "Kaj pa naj to pomeni, mladič?" Gentleman pa ni ničeear od vrnil. Segel je v žep po listni co, vzel Is nje bankovec za pet funtov in ga ponudil CorUrju z besedami: "Tu imate nagrado za svoj trud. Prfeli sU k meni ravno ob pravem času, ko sem bil ns-menjen najeti dvs noseča. Včeraj in predvčerajšnira sem bil še lastnik te vile, danes nisem več. Vita je prodana in, kakor sU videli, so tudi ključi že is-ročenl. bom se vsm pred' sUvljel. To bi bilo odveč. Lahko bi tudi Uks reč poeUla ss vss uvodna. Odpustim vsm vlom zsrsdi UgA, ker sU dobro delali ln V pob» svojega obraba zaslužili kos kruha." "Prvič v Svojem življenju!" je pomislil, g ni zinil ne bŽv ne mev. "Hvala in z Bogom!" se je poslovil gentleman Ur izginil na cesti. {"M* , • r^ Kralj vlomilcev Jim CorUr pa je oeupel gledal sa njim. Pre* vrtal Je bankovec za pet funtov ln z jesopljunil: "Prekleti jubilej!" In z nekam težko roko je stlačil denar v^nedra. Hotel ga je shraniti kotttrajni spomin na nesrečni jubilej svojega poklica, aa edini dan pašUnja in sxno-jem zasluženega kruha v svojem vlomlkkem življenju, ■t» > i i PETEK. 17. OKTOIJRA. električni štedilnik, na kaUrem je pražil podjetni lastnik mah ^ kinematografa resničen jajčnik! Glavni Inžener je žalostno odšel. Iluzija je bila aeveda popolna — a samo zato, ker so ee na deželi vamoetne oblasti U-ko malo brigale za požarne predpise. . Kdaj rasU drevje? Die Koralle" beleži izsledek raziskavanj M. Hertza o rasti dreves. Rast v dolžino ne zsvUi v prvi vrsti toliko od svetlobe kolikor od toploU. Ob toplem vremenu je raat največja, in če so noči toplejše, raste ponoči celo bolj nego podnevi. Ob zelo nizki Umperaturi rasU drevo samo nekaj čsss vaak dan. Sploh obstoje periode rasti drevje in sicer sU se dognala dva minima: prvi je med 6. in 8. uro, drugi med 10. in 14. uro. NezdroMjivo steklo Ce pravilno poročaU Petronius in Dio Casslus, je bilo nekrhko sUklo znano že pred 2000 leti. Neki umetnjak se je pojavil pred ceaarjem Tiberijem s stekleno čašo, ki jo je vrgel na tla, a da se ni strla. Vladar je vprašal izumitelja, pozna 11 še kdo njegovo skrivnost Ko je moš ponoeno zatrdil, da nihče, je Tiberij ukazal, naj mu pri Uj priči odsekajo glavo. Samodržec se je po vssj priliki zbal. da bi Uko aUklo prišlo na trg in silno zirižslo ceno dra-gim kovinam. ^ ' .t neprebavnoBti, siv •«AO Nenavadni trtev opičje vojne Ce smemo verjeti poročilom pariškega ttoka, je neki avtomo-bRiet v bl.tiai Setifa < AHirska) umrl aelo nenavadne smrti Zali je s svojim vozilom neprfča-3 med dve opičji čredi, ki ali s kamenjem, ss je veula v svto, avtomobiMsU v ubil. Isti Usti pi-ilee v Alžirski v Id so si med se-in podobne hitke prav vsakdanjega. ameriškem kraju film "V V nekem priso-mmk dejsnjs. ,V dvorani je cvre in praake- V majh ao predvaj stari Arizo^T ru ti cvre jsjčno jed v bilo ališati. U slanina na ognja. Glavni inženir zvočnefS oddelka WeeUrn Electric Compenr. ki je bil slučajno v dvorani navzoč, je čuden dvignfl nos In planil na oder. Jajčnik M namreč ni samo "slišal"J temveč tudi "vohal r Inženir Jo mlelll da je bil .napravil _______ monter na dgReli milijone fcum. A Trpel 8 mesecev... dobil pomoč za neprebavnost "Trpel ns nOpre-bavnosti in kislega ielodca ososa mesecev in ko som prvič poskuéal Trinerjevo grenko vino. Pro-našel, da Jo čudovito dobro sa odpravo in pomoč moji pišo Herbert Curry h Chicaga. Slavni sdravnik js isns-iel ta prijazni zeliščni predpis. Očisti štiri va£ne prostore—želodec, jetra, iolčni mehur in čreva. Odžene Želodčne, jeterne, sabasanost in saprtnice in aprtnice nerednoeti. »i Dokazano Poskoalta ga na naš ti-7>a«jml tUl0- Pw»krbite «i sts-klen leo tegs Se danes od vašega lekarnarja, jemljite ga deset dni. Ako vsm no pomar», vrnite o» stalo lekarnarja in sahtovajto vaš denar nassj. Mo odlsšajte to če Tfcl$ BITTER WÎXE RAD BI IZVEDEL za svojega brsU John Lesnjaka. Pred 5 leti se je nahajal v Wau-kegan, IU. Kdor rojakov bi kaj vedel o njem, prosim, da mi U sporoči, bom zelo hvaležen; ako bo pa sam U oglas čiUl, naj se nemudoma javi evojemu bratu: Franc Lssnjak, 817 Commonwealth Ave., Waukegan, Dl. —(Adv.) mám*m "Prooveto"? svoj list! "GRAPE JUICE" ZA DOMAČO UPORABO JE DOVOLJEN POPOLNA PROTEKCUA JAMČENA Kalifornijski vinorejci so dobili vladno za gotovilo, da ne bo nobenega umešavanja od strani zvezne vlade g kupovale!» ki si žele nabaviti grozdje za izdelavo sadnega soka za domačo uporabo izključno. VLADA SE NE BO UMEŠAVALA Sedaj je najboljši čas si nabaviti grozdje. Vprašajte vašega trgovca s svežim sadjem o tem, ali pa kupite direktno iz kare na železniški pogtajLv • V NABAVITE SI "JUICfi GRAPES" SEDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board« Ltd. ■ s San Francisco California ot the entire California grapo production is being marketed this yesr by sgencies co-operating 'with tho California Grspe Control Board, Ltd. Those sgesicies sre: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDIST8 ASSOCIATON SAN JOAQUIN GROWER-SHIPPER A880CIATI0N LA. NAZNANILO IN ZAHVALA Z ftalootaim orcom nasnanjam sorodnikom, snaacem in pri)s-teljem točno veot, da Je promiaal moj ljubljeni soprog ia oU JOSEPH ROŠTOHAR Umrl Jo ». oktobra. 1980 ob svočor sa bolosalje, na ksteH Je bolehal škod Miri lota. Rejca Jo Ml v RaJfcoabarga aa Speč-nJem Sujerskem. Sedal ob smrti )o Ml eter S8 let. BU Je čiss H. B. Zajedale« reč let. Pogreb ao Jo vršil dao 1». oktobra t. L pe katoliškem obredu Is hišo islooU aa pakopaHščo. Qnsv lepe ss sahvaHm vsem Članom društva ln dragi« prijateljem, U se gs obiskali ga čaaa ajegove bolosai ia ob njegovem mrtvaškem odra. Srčna hvala sa darovano krstne vence in cvetlice la vee«, U ao se udeležili pogreba. Lepa hvala vsem ia ss vsa. Tebi dragi aoprog Ia oče pa želimo, počivaj v mira in lahka aa| Ti bede ameriška semlja. Žalujoči oetal(: Agnes Roetohar, soprogs, ea sla la štiri smsšsas hčere. FriderkfcWa, Pa. v tsuttsko out spadajoča bela (4jli .' s Jm- ' \ ' 1 .V - jfC. . j« '. » ' - i • . ' ' • 7 , Tlaka vabila sa jaaaHcn ia afioda, visHnlea, časnik^ knjiga, ko dar je, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, ¿tikam, nem ikem, angUBram Jeziku in drnfOj XOD0ITO TISKARNI APKIiRA NA ČLANSTVO &NJRJ, DA WKOV1N» NAROČA X SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila «afi vodstvo unljsfo dalo prvs vrsU S. N. P. J. PRINTERY WT-H So. LawUll Avenue : ^ITfšOTl UBL TAM U DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMBMA POJASNILA