Ljudske šole v Novem Jorku. Novi Jork, 20. maja 1908. Eyropejec, ki je prebil dlje časa v Združenih držarah severne Amerike ter imel priložnost spoznati temeljito uredbo države, mora priznati, da je doživel veliko razčaranje. Ees je: marsikateremu popotniku, ki obišče Ameriko samo zaradi zabave, se dozdeva marsikatera styar, ki jo ondi yidi, ako ne zlata, tako vsaj vredna občudovanja, vendar potem, ko jo presodi temeljito, pa se pokaže, da je to le — iluzija. Namesto svobode, kakršno predstavlja Amerika v domišljiji, dobimo ondi neomejeno vsevlado denarja, da ne izvzamemo malone vsemogo6e korupcije, ki se je polastila celo stanu sodnikov in vsega sistema postavnega postopaDJa. Brezčutnost naroda je preobrazila splošno volilno pravico v mrtvo formulo; korupcija in nepoštenost vladata v vseh panogah javnega življenja in marsikateri župan ali občinski svetnik bi se ne odtegnil usodi župana iz San Fraciska — ki je bil obsojen pred nedavnim časom v šiiriletno ječo — ko bi se samo dobil y mestu pravnik, ki bi se drznil vložiti tožbo. Nad to uboštvo javnega življenja se more povspeti samo ena reč, narareč Ijudska šola. Zaradi sprejotega načela se peča država z vzgojo širokih mas naroda samo toliko, da se briga za vzdržavanje šol, ki bi imele nekakšno nalogo Ijudskih in strokovnih šol; v poslednjem času pa se je jela brigati tudi za uredbo srednjih šol, ki so nekako slične našim nižjim srednjim šolam. Višje šole (Colleges in Universitetes) so pa večinoma privatni zavodi, ki imajo pravico javnosti. Šole, ki se vzdržujejo na stroške občin, so dobro založene z vsem potrebnim; učitelji imajo lepe dohodke, in predstojuiki občin ne štedijo ne s trudom niti s stroški, samo da napravijo iz njih vzgojevalne zavode prve vrste. Eesnica: šolski zavodi so različni v raznih državah, splošno pa je uvedba šol povsod enaka. Posebne ljudske šole y Novem Jorku osnovane v največjem ia najbolj bogatem mestu države, ne predstavljajo zgolj le nekak ideal ameriških ljudskih žol, maryeč nam obenem dajo zmožnost, da spoznamo, za koliko se kosmopolitiški značaj obljudenja ozira na vprašanje vzgoje Ijudi. Meščanske šole y Novem Jorku so naelednje: I. nPublic Schools" (ljudske in strokovne šole), II. nHigh Schools" (nižje gimnazije in realke), III. BEvening Schools" (večerne šole). Prisilno šolsko obiskovaDJe, ki mora biti strogo izvršeno, povzroča, da je šolsko obiskovanje dovolj dobro ; v poslednjem letu je namreč obiskovalo šolo 700.000 otrok. nPublic School" je po svoji uredbi nekakšna naša Ijudska šola, ki ima osem razredoy, katere mora učenec (ozir. učenka) končati, ako hočejo priti y kak višji učni zavod. Da se sposobnim učencem omogoči prehod v srednje šole nekoliko poprej, se je izdala naredba, na podlagi katere zamore učenec, ki se dobro uči, kak razred preskoeiti. Torej se dogaja, dasiravno ne preveč pogostoma, da učenec zapusti ljudsko šolo že po koučanem 1% (namesto 14) letu svoje starosti. V nižjih razredih poučujejo učiteljice, v višjih pa učitelji. Pouk v šoli se opira v vsakem oziru na najnovejše nazore in napreduje z duhom časa. Podobno kakor v naših ljudskih in strokovnih šolah so deli ondi pouk o raznib panogah znanosti, močno pa se jemlje ozir ua to, da pridobi učenee potrebno spretnost v izražanju svojih misli. V to svrho so uvedene v nižjih razredih posebne ure, odločene za vaje v goyoru ia razgovoru. Mladi državljan se seznanja dovolj zgodaj s poglavitnimi osnovami državnih zakonov, s katerimi se mora seznaniti, da ima, ko zavzame vbodoče kakšno stališče, svoje jasne nazore, kar se tiče sistema, uprave ia admiaistracije države. Navzlic veliki verski vnemi ameriškega prebivalstva se vendar veronauk ne poučuje v šolah; bržkone ga ni mesta na svetu, ki bi imelo toliko cerkva raznih veroizpovedanj, kakor Novi Jork, a vendar država Dalje v prilogi. kot takšna ne priznava nobenih sekt. Otroci se uče veronauka v takoimenovanih nedeljskih šolah, ki se nahajajo v zvezi s cerkvami ter so vzdrževane na stroške občine. Vzgoja ameriške mladine se vendar dokaj razlikuje od vzgoje mladine st rega sveta ter se opira na skrupulatno gojitev fiziške izobrazbe. V to svrho služi ne le zgolj pouk telovadbe, ki je močno razvit, marveč tudi pouk spretnosti (the work shop). JJčenju telovadbe dajejo velik pomen svečancstne predstave pred občinstvom. Slehrnega pol leta se vrše javna tekmovanja vseh šol, in ničesar ne izpodbuja tako ameriške mladine kakor to, da se more udeležiti skupnih javnih vaj, in pa to, da jih spuste v vrato telovadnih tekmovanj. K poglavitnim tekmovanjem pripadajo dirka, skakanje ia metanje težkih usnjatih krogel, napolnjenih od znotraj s svincem (shot). Od strani občinstva je zaniinanje za te yaje jako veliko; časopisi kaj široko pišejo o tem, in raladina dobiva v nagrado zlate srebrne in bronaste medaljone ... Še važnejše morda nego pouk telovadbe je pouk y spretnosti. Ta pouk pridobi mladini neke vrste spretnost, ki ji zamore v vsakem slučaju prinesti dobiček. V velikih delavnicah, nahajajočih se y šolskih stavbah, se uči mladina tudi raznih rokodelstev. Poučujejo y takšnih šolah pa nalašč v ta naraen izkušani učitelji. Gradivo vsake vrste inia zmerom na razpolago; torej tudi yidimo, kako mladina tukaj reže, seka, skobla teropravlja razne opravke itd. Šola daje učencem gradivo ne le zgolj za delo v delavnicah, marveč jira daje brezplačno tudi vsa učna sredstva, kakor: knjige, zvezke, pisalne potrebščine, brez ozira na to, ali iraa otrok ubožne ali bogate starše. Lahko si je predstaviti, kako velike vsote troši raesto vsakoletno samo za ta učna sredstva pri tako velikem obiskovanju ljudskih šol v Novem Jorku! Slično kakor za otroke ne štedi mesto tudi s stroški za učitelje ter jih bogato nagraja. Učitelji ljudskih šol, ki jim prebivalci zaupajo vzgojo mladine in ki zavzemajo v državi stališče polno odgovornosti, so gmotno povsem preskrbljeni in se morejo posvetiti popolnoma in izključno svojemu poklieu. Kandidat, ki hoče napraviti izkušnjo za učitelja, se mora izkazati z izpričevalom, da je dovršil kurd (tečaj) Colleque, ki deli nekoliko višjo izobrazbo nego naše višje srednje šole. Po dovršitvi tega tečaja dobi kandidat prvo akademiško stopnjo: Bachelon of Arts"; razen tega mora napraviti izkušnjo iz tečaja pedagogike. Učitelj ljudske šole ne ostane predolgo na stopnji začasnega učitelja ia brž ko napravi izkuŠDJo, ga imenujejo za pravega učitelja; takrat potem dobiva 900 dolarjev (okrog 4500 K) letne plače. Cez leta pa se mu ti dohodki še znatno izboljšajo. Kakor n. pr. pri nas ne dobi nikdar opozicije zahteva zastran izboljšanja arinade, tako tudi v Ameriki zahteva po dobrih šolah nikjer ne naleti na odpor, ko bi bila tudi izvršba jako dragocena. Množica prišlecev v novojorško pristanišče, ki znaša na leto celo milijon duš, prinaša v ameriška velika mesta osebe, ki ne znajo državnega jezika. Da torej dvigne stopnjo olike teh Ijudi, ki so še večinoma analfabeti, da jih seznani z jezikom in naredbami nove domovine, je potrebno, da je reprezentacija Noyega Jorka osnovala številne šole, v katerih se prihajači iz starega sveta uče državnega jezika. Tudi v teh šolah, odprtih od 8. do 10. ure zvečer, so na razpolago vsakovrstna učna sredstva, in angleški učitelji in učiteljice imajo ob času učenja, uravnavanega po metodi Berlitza, tako raznovrstno in mnogojezično poslušalstvo, kakor se je to godilo nekoč pri zgradbi babilonskega stolpa. Italijani, Nemci in Židje iz Eusije, zlasti pa resno pred se zroči Kitajci — vsi poslušajo pozorno učitelja, ki je med to mešanico prisiljen pojasnovati svojo govorico z raznimi gestarai. Kakšna dobrota so te šole za ubožne prišlece, to je raoči razumeti samo takrat, ko je človek videl vnemo teh ljudi, za učenje in živahno radost, ki izvira iz tega, da vsaj peščica teh Ijudi razume del razlagane yede. Mesto se briga ne le zgolj za one, ki prihajajo, raarveč tudi za lastno prebivalstvo, ki v svoji mladoati ni imelo prilike obiskovati šol: ,,Public" ali rHigh School". V vsaki delavnici je nekoliko naroduih in srednjih šol, ki so odprte zvečer od 8. do 10. ure; y njih se poučujejo učenci brezplačno. Šole so torej dobro založene in obsegajo oddelke, ki odgovarjajo našim trgovskim ali obrtnim šolam. Kdor je dovršil takšno šolo, dubi izprieevalo ali diplora, ki ima enak pomen kakor dovršitev pravilno obiskovane vsakdanje šo!e. Posneme vredni napredek v ljudskem šolstvu pa se pojavlja tudi na vsakem koraku v snovanju poletnih šol. Le malo inladine je, ki ji je mogoče prebiti počitnice zunaj raesta; večina izmed nje mora ostati v Novem Jorku. Mladina se zabava- torej po cele dneve na ulicah, kjer starši niso zmožni nadzorovati otrok zaradi različnih opravkov. Da se pride teruu v okom, je mesto osnoyalo takoimenovane p o 1 e t n e šole. Pod vodstvom učiteljev zahaja mladina na izlete v mestno okolico ali se zbira na dvorišču pod streho šolskega poslopja. Tu se vrše zabave, učitelji razlagajo zgodoviiio, slovstvo ali fiziko ; mladina se ukvarja takisto z učenjem, spretnostmi. Dete, zavarovauo na ta naoin pred vsemi slučaji, preživi veselo iu s pridom poletne dneye ter ostane neprestano pod varstyom svojih učiteljev.