222 številka. Ljubljana, v sredo 28. septembra 1898. XXXI. leto. Izhaja Vtak dan svr**t\ izimli nedelj« in prarnike, ter velja po polti prejeman za a vstro-ogerske dežele m tu leto 15 gld., za pul leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden BUDO 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brw pošiljanja na dom za th leto 13 gld., sa Četrt leta S gld. 30 kr.t aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se po 10.kr, aa meeec, po 80 kr. ta četrt lata. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poatnina znaaa. — Na narocbe, brez istodobne vposiljiitve naročnine, se ne ozira. Za omenila platoje ae od ttiriatopn« peiitvidte po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trt okovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trga st. 12. Upravni!tvu naj m blagovolijo pošiljati n arocnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Telefon 6t. 34. Gradec. Včeraj ao aa vršile občinske volitve ii dru-sega volilnega razreda, laid te volitve mora presenetiti vea avet, kajti taoega iaida pač ni nihče pričakoval in najmanj ao g« pričakovali nemški na-cijonalci sami. Gradec je mesto uradnikov in penaijoniatov. Ti volijo akoro vsi v dragem volilnem raareda in aa more ta raared po vsi pravici imenovati domeno o. kr. aktivnih uradnikov in a kr. penaijoniatov, vojaških in civilnih, kateri imajo v njem absolutno večino. V tem razreda so bili izvoljeni vsi kandiditje, katere je postavila nemlkonacijonalna stranka in ievoljeni ao bili z uprav ogromno večino. Nemško-nacijonalni kandidatje ao dobili po 1800 glasov in več, do<5im kandidatje nemlke patrijotične stranke niso dobili več kakor do revnih 400 glasov. Te številke govore glasno dovolj. Tako etra* bovitega poraza patrijotične atranke pač nihče ni pričakoval, toliko manj, ker se je patrijotična stranka odločno postavila na nemško stališče in kandidovala razen nekaterih meščanov tudi nekaj penzijoniranih častnikov, dočim so mej kandidati samske nacijocalne atranke biti nekateri največji kričeči in celo poslanec profesor Hofmann-Wellen-hof, vredni drug slavnega junaka Pferscheja v dnevih najbrutalnejši h obstrnkci jskih izgredov v parlamenta. Agitacija za volitve je bila jako živahna. Obe »t ran ki sta zastavili vse svoje sile. Delovali sta z vsemi močmi in rea dosegli, da je bila udeležba pri volitvi tako mnogoštevilna, kakor doslej še nikdar. Ako so vzlic temu kandidatje nemške patrijotične atranke dobili samo 400 glasov, njihovi nasprotniki pa kar za 1400 glasov več, potem je evidentno, da je morala ogromna večina aktivnih uradnikov in tudi jako mnogo penzijoniatov glasovati z a kandidate nemških naci jonalcev , kajti sicer bi ti gotovo ne bili zmagali, vsaj s tako veli-kanako veČino ne. Prav v tem pa tiči splošni, čez meje graške občine in dežele štajersks sezajoči pomen minolih volitev. Bilo je že v naprej gotovo, da zmagajo pri volitvah nemški nacijonalci, in kakor so zmagali v drugem in tretjem volilnem rezređu, tako se zgodi t odi v prvem, ni pa bilo pričakovati, da dobe v dragem volilnem razredu tako veliko večino volilcev na svojo stran. V tretjem in v prvem volilnem razredu ima odločilno besedo neodvisno meščanstvo in če ae je to postavilo na nepatrijotično, nemško-iredentovsko stališče, ae temu vsled vladajočega političnega sistema naposled ni čuditi. Toda v dru gem volilnem razredu odločajo aradništvo, izid volitve v tem razredu je glas uradništva in to uredništvo je včeraj glasno inj as no povedalo, da sto ji v prusofi I s kem taboru, da je zbrano pod zastavo tiste stranke, katere ama ga pomeni pogubo staroelavne naše države. Minola volitev je dokaz, da se je graško uradništ vo vrglo v naročaj najekstremnejšemu npcijona lizma, Že pri volitvi v tretjem razredu smo rekli, da je bila premagana in poteptana črno ramena zastava. To velja tudi za drugi razred samo z do stavkom, da je bila v tem razredu Črno rumena zastava premagana s pomočjo državnih uradnikov. Kako se vlada na Primorskem. Pod tem zaglavjem je priobčila „ Edinost" jako zanimiv članek, v katerem čitamo mej dragim: Vsi se spominjamo le predobro, kako se je godilo lansko leto o državnozborskih volitvah. Približno istotako se je postopalo tudi sedaj o izgredih v Nabrežini in v Trstu. (V Nabrežini! po vda r-jemo še jedenkrat, ker so nasprotni obrekovalci in lažnjiki govorili o izgredih tudi po drnzih krajih okolice.) Lani ob volitvah in sedaj o izgredih povodom smrti cesarice, se je postopalo z drakonično strogostjo. Da se uduše nemiri, uporabil se je do skrajnih konsekvenc ves upravni in policijski aparat in vrate vojaških bajonetov so opominjale naše okoličane, oziroma Nabrežince in meščane, da morajo biti mirni in da naš kazenski zakon ne dopušča izgredov, marveč jib kaznuje eksemplarično. V par dneb je bilo priprtih pošteno število okoličanov, oziroma Nabrežincev in meščanov, in mir se nt kalil nikjer več. Pozneje, veliko pozneje po lanskih volitvah, so prišle glavne razprave na deželne ti sodišču tržaškem, ka erih razprav posledice delujejo še sedaj usodno in po katerih boli glava m nogo -katero družino o^oličiasko. Izkratka: ves aparat je deloval s točno in neizprosno strogostjo i d slavne oblasti so storile vse, uprav vse, kt»r se jim je videlo potrebno, da zmaga avtoriteta nad izgred-niki. Postopalo se je torej strogo in mi ne bi imeli ničesar proti tej strogosti, da se je postopalo tako tudi v drugih slučajih. Ali da vidimo ! Prišli so izgrdi v mestu povodom propovedij očeta Pavišica in radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu. Na tisoče Ijudij se je drlo in kričalo po mestu; izgredniki so se zbirali pr d cerkvijo in pred škofijsko palačo, na katero poslednjo so metali kamenje, groze in prete cerkvenemu pastirju! Ranjenih je bilo s kamenjem celo nekoliko c. kr. redarjev in poleg njih tudi ji. Jen c. in kr, stotnik (v ulici S. Michele). Po našem mnenju niso bili ti izgredi nič manje nevarne nravi, nego oni po tržaški okolici, a kar bo dostaje motivov, sd bili ti posleduji visoko vzvišeni nad one, ki so vodili izgrednike proti pro-povedniku. Vsekako bi bili zahtevali izgredi povodom omenjenih propovedij iBtotake, gori opisane strogosti. Kakor je bilo (po spoznanja oblasti namreč) potrebno v okolici, da avtoriteta pokaže svojo moč nad upornostjo, tako potrebno je bilo gotovo tudi o izgredih v mestu, naperjenih proti o. Pavišiču, da se istotako izkaže ieta moč. To je bilo potrebno tembolj z ozirom na dejstvo, da je tisoče Ijudij demonatrovalo proti jednemu človeka, v katerem pa je bila angažovana tudi cerkveni avtoriteta, in z ozirom na sveti prostor, kjer je ta jc lini človek ho'.el braniti svoje uverjenje o potrebi verskega čustvovanja v dražbi človeški. To je torej gotovo, da bi bila energija potrebna tudi v tem poslednjem slučaju vsaj v toliki meri, kolikor smo je videli povodom lanskih izgredov po okolici in sedaj LISTEK. „A I d a". (Opera v štirih dejanjih. Libratto apiaal Ant. O hi al anioni, Vglasbil G. Verdi.) V starodavne čase mogočnih Faraonov, v deželo piramid in svetega Nila, v kraljevski mesti Thebe in Mempbis nas prestavi jutrišnja najznamenitejša in najslavnejša opera mojstra Verdija. Strastna ženska ljubezen do zmagovitega junaka ter vroče tekmovanje dveh kraljevskih hčera sta glavna motiva Ghislanzonijevega teksta. Mračen roman se nam odkriva v tem librettu; žalost, obup in smrt so zvezde vodnice vsega dejanja. V odprti kraljevski dvorani v Memphidi sr*»o. V daljavi se vidijo templji in palače, ondi na ho-ricontu pa dvigajo k nebu svoje glave grobovi egipčanskih kraljev — gigantske piramide. Veliki duhovnik Ram p h is sporoča vojskovodji R a dame su, da izvoli boginja Isis še danes Egipčanom poveljnika, ki jih pelje na divje Etijopce. Radames hrepeni z vso dušo, da bi imenovala Isis njega. Samo to željo goji še v svojem srcu poleg najglo-bočje Ijnbezni do A ide, v egipčanski sužnjosti ko-perneče hčerko Amonasra, kralja Etijopoev. Prav ko izliva Radames v pesem svoja čutile do Aide, pride A m ne ris, hči kralja Egipčanov. Straatna ljubezen do lepega junaka plameni Že dolgo skrivaj v njenem srcu. Ljubezen nje pa se spremeni v strašno ljubosumnost, ko zapazi Amneria, da ljubi Radames — sužnjo Aido. Kar nastopi kralj s sijajnim spremstvom ter naznani, da je izvolila boginja vojskovodjo Rada mesa, ki popelje egipčanske bojne Čete proti Amonasra. Amneris sama izroči Radamesu posvečeno zpstavo in mej bojevitim popevanjem odidejo vsi. Le nesrečna Aida, kraljevska sužnja, ostane ter plpka nad ucodo, da mera ljubiti moža, kateri je določen prav za to, da ugrabi njenemu očetu prestol in morda tad i življenje. Izprememba: V templju se razlega petje ■večenic, katere spremljajo harpe. V spremstvu duhovnikov pride Radames molit za zmago. Veliki duhovnik Ramphis pa oboroži izvoljenega Radamesa s svetim orožjem. II. dejanje: V krasni dvorani Amneridinega stanovanja lišpajo in napravljajo pojočo sužnje svojo gospodarico. Tudi Aida pride in z neiskreno ljubeznivostjo sprejme kraljeva Amneris kraljičino Aido. Srce A ide je sila žalostno, saj se boji i za očeta i za ljubimca, ki se bojujeta na življenje in smrt. Ko ji pove lokava Amneris, da so Etijopci premagani, a da je Radames ubit, hoče bedniea obupati. V svoji brezmejni tugi izda Aida svojo ljubezen do Rađamesa, ki živi ter se vrača s triamfom kot zmagalec. Izprememba: Pred vrati Theb in pred terapijom Ammona pričakujeta egipčanski kralj in hči Amneris zmagovito vojsko in njenega vodjo. Mej silno koračnico in veselim popevanjem naroda pride Radames. Kralj ga poljubi. Pridejo pa tudi ujetniki, mej njimi je nespoznan Amonasro, premagani kralj Etijopcev. Aida ga takoj spozna, objame in poljubi, Amonasro pa pripoveduje, da je kralj Etijopcev mej mrtvimi. V tem svečanostnem trenotku se pokaže plemenito srce Radamesa. Proti volji duhovnikov izprosi ujetnikom svobodo, češ, brez Amonasra itak niso več nevarni. Kralj mu da nato roko svoje hčerke, Amneride ter ga imenuje svojim naslednikom. Na prigovarjanje velikega duhovnika Ramphiea ostaneta Aida in Amonasro kot poroka mira na dvoru. Kralj Amonasro pa tolaži Aido skrivaj, naj trpi mirno, saj skoro napoči čas osvete. III. dejanje: Ob Nilu stoji svetišče Iside. Ramphis privede nevesto Amneris, da premoli ž njim noč pred poroko. Približa pa se tudi Aida, ki hoče še jedenkrat govoriti z ljubimcem. Mesto njega pride Amonasro — očo. Pregovori jo, naj zainami Rada« mesa, da pobegne -2 n,o vr d iz dežele Egipčanov, kajti lo tako si obrani Filuai novo ljubezen 'i le v Nabrežini in v mesta. No, naši čitatelji vedo sami dobro, kako je bilo. Mi pa konstatujemo le, da je v okolici, v Nabrežini in te dni v mesta zmagala avtoriteta, v mesta pov.dom Paviš OMvih propovedij pa 40 zmagali — demimtrantje* nad avtoriteto. Crtajmo nadalje paralelo! Povodom lanjskih izgredov v* okolici ia zadnjih v mesti je nase časopisje in so nafti prvaki mirili; povodom izgredov radi propovfdi Pavtsić* pa je hujskalo laško časopise in — mestni zbor. Vaa posledica temn pa je bilo le par sretovanj in malopomembnih kazni, a glavno na tem je, da v stvari sami je zmagala ulica nad avtoriteto in so se odpravile ne le Pavisiceve konference, ampik tudi — kar je bil glavni namen — slovenske pri sv. J.ikobu. Ž»lcitne so razmere na tržaškem oeemljn, ali po vtem rečenem je jasno, da so te razmere po velikpm dr-lu posledice opisana nedoslednosti v postopanju !! Saj ne more bi i drugače. Itilijaoi, videli, da *e vlada vsikdar umika pred njimi, če no ji le zagrozili, dobivajo velno več pogum i. A tidi naši izvajajo I* 8e nauk iz tega dejstva. Ko vidijo namreč-, da Lahi navadno dosežejo svoj namen le z energijo in drznostjo, pa si mislijo n^ši: z tkaj ne bi poskusili tudi mi s tem izvo lom izgielov rali Pasivič-v h propovedij konc otrovali v mestu 10 batalijonov vej ikov, kakor se j^ zgod.lo te dni, varovana bi bila avtoriteta cerkve in države. S t->m, da bi se bili onemogočili fsgrsdi pr ti d bri stvari, zadoščeno bi bilo priv;oni zahtevi vernega lahkega in slovenskega Ijndst a, m (kar treba po« vdariti posebno) spoštovali bi avtoriteto Slovenci in — Italijani! Tako pa razgrajajo Italijani, ker vidijo da se jim \ae p*sreča — a razgrajajo tudi naši, ker vidijo uspehe Italijanov. Ia to njjjrej v nad1, da kaj do ežejo tudi oni, potem pa iz ogorvenosti, ker niao dosegli ničesar, razen — kazen! Ker v:dijo to.ej— dvojno mero! Kvintesenoa vse dižavniške modrosti na Pomorskem bi morata bit', torej ta : jednako strogo proti vsem, a tudi jednako pravično proti vs-rn!! Mi pa smo deie'.ni vse vladne strogosti, jednakega varstva pa ne! V nas vlada mend i načelo: pomagati močnejemu, ki v zavesti svoje moči in svoje — svobode, še bolj pritiski — itak že tlačenega! Takemu vladnemu r:ač* lu ne morejo izostati žalostne posledice, kakor kažejo tudi za !nji izgredi, ki so pravcati sad — z-stema! V Ilustracijo tega zhtema le še par dejstev. Dokaz o krivičnosti t-gt zisteraa so naši neprestaui boji za drobtinice na pošti, ni finančnih uradih, v šolskih stvareh itd. Ali ni žalostno in zajedno tudi značilno to, da po 14 letih, reci po 14 letih ni mogla vlada prisiliti magistrata, da ustanovi jedoc borno slovensko ljudsko šolo v Trstu?! Še več: da si ni npala niti teg«, da bi bila vaaj resila zadnji reknrz, u lože a v tej stvari pred več nego — štirimi le ti T Tn bi bilo pač na avojem mesta malo več energije in pravičnosti! Potem bi videla vlada, da ne bi se dogajalo marsikaj, kar »e dogaja sedaj, ao vidi ljudstvo dvojno mero, provzročajočo na jedni strani objestnost, na drn|! pa ogorčenje ia obupi Še je čas, da bi se popravilo marsikaj, kar se js grešil >. Žito bi želeli iskreno, da bi njiju ekscelenei namestnik grof Goftss in ministarski predsednik grof Thun resno razmišljala o tem, kar smo napisali tu. A tudi gospodom državnim poslancem polagamo na srce ta izvajanja naša!! tem n;u';iunm reši ubogo domovino, Erijopijo. Po-izve naj tudi, katero pot je izbral sovražnik. In Radames pride, A 'dina ljuberen in hrepenenje po nji ga premagata. Izda ji pot, ki je bila izborna za napad ter hoče zbežati z A do in njenim očetom. Tedaj jih zalotijo Amneris, Ramphis in vojaki. Amonasro hoče zabosti princesinjo, a Radames jo reši. v rr.et-žu se pf sreči Amcnaaru z Aido uteči, Ra-damea pa se izreči sam v roke pravice. IV. dejanje: V kraljevi palači, — pod njo je sodišče. Amneris ljubi še vedno Radamesa. Zapadel je kot izdajalec smrti, a rešila bi ga rada. Pozove ga pred-se ter mu ponuja svojo ljubezen, ki ga jedina more rešiti pogina, Ridamea jo odbije, kajti A:de ne more pozabiti nikdar. Ia odvedejo ga duhovniki in vojaki v sodno dvorano. Radames molči na vsa vprašanja. Obsodijo ga na smrt: živ bo pokopan v svetišju Vulkana. V blazni obupanosti in grozni tugi proklinja Amneris vračajoče se sodnike« duhovnike. Izprememba: Pozorišče je razdeljeno v dva dela: gorenji del predstavlja svetišče Vulkanovo, spodnji del temno podzemlje. Zgoraj zapirajo duhovniki vrata, skozi katera so odpeljali izdajalca Radamesa živega v grob. Žalovalni obredi se začno. Spodaj je sklenil Radamea s svojim življenjem ter misli le še na Aido. Nakrat stopi predenj — Aida. Ž njim vred hoče umreti, zato se je vrnila. In zvesta ljubimca izdihneta od gladu. V IJubl|ianl, 28. septembra. Državni zbor. Radi praznika sv. Vaclava ima državni zbor dva dni počitnice. Vsi češki poslanci so odpotovali v Prago, še predao s> je konstituiranje zbornice izvršilo. Gosposka zbornica je imela včeraj popoludne sejo, da je izvolila stalne komisije in svoj bnreau. V seji, ki bode v četrtek, stavijo scctjafni demokratje dve interpelaciji radi nagodbe z Cjersko in radi § 14 Klub ustavover-nega veleposestuištva je izvolil včeraj svoje načel-tiištvo, v katetem so baron Schv/egel, grof Dubskv in grof Siurgkh. Desnica g ispodske zbornic-i pa je izvolila mesto pokojnega grofa Falkenhavna načelnikom grofi HobJsnvrarta. K položaja. Vse kaže, da vlada maj opozi-c;jona!nirai strankami glede taktike napram nagodbe-nim predogom velika neslogi. „Grazer Ta g-bi a t t' poroča, da je le manjši del nenški ni-pridna stranke še za obatrukcji, veajl pa, da je že na strani nemških veleposestnikov in socijalnih demokratov, ki so proti nagoioi, todi tnii proti ob-struko ji. Glasilo nemške narodae stranke, te zveste sestre nemške nacijonalne Wo!f-Scho3ererjeve strank', že obsipa svojo dosedanjo zaveznici, nemško napredno stranko s priimkom iz l.ijalka ter ji groJ, da bodo skrbeli voli'ci, da izginejo njeni ,nepošteni" in „Beznačajni* poslanci s političnegi poz)-risča. Vsekakor pa mhli nemška narodna stranka začeti najhujši boj proti nemški napredni stranki, ako se ji izneveri. — Tudi krščanski socijalist Sohneider je proti obstrukciji ter je nazival na svojem volilnem shodu vse o je, ki hočejo še sedaj nadaljevati obstrukcijo — torej tudi svoje kolega — Esel und Schurken". Socijalni demokratje. Delavni voditelji da. najskih socija!n:h demokratov so sklicali na prel-večer otvoritve parlamentarnih sej sedem javnih shodov, na ktterih o povdarjali vsi govorniki soglasno, da treba z obstrukcijo ponehati ter omogočiti delovanje parlamenta Na ta način se izjalovi Thunov načit, ki hoče s § 14. dognaid nagodbo. Dr. Adler je najostrejše obsojal umor cesarice Elizabete ter izjavil: S teroristi in anarhisti nima socijalna demokracija nič skupnega. Ultimatum sultana radi Krete. Rusija, Anglija, Francija in Italija, — velevlasti, ki so s svojimi ladijami še ostale pred Kreto — so se naveličale brezkončnega zavlačevanja sultanovega, ki ni zadovoljen z nobenim predlogom, kako naj bi se uravnale že dve leti trajajoče razmere na Kreti. Sporočile so mu, da pošljejo svoje bojne ladije v Dardanele, ako se ne zadovolji s svojo suvereniteta nad Kreto in s svojo varstveno pravico nad krščanskimi Muselmani. Ta suvreniteta bi bila seveda le na papirji, kajti prvi pogoj miru na Kreti je, da zapuste* turške čete otok ter se — kakor kristjani — razoroži tudi vsi moham danci. Listi dvonijo, da bi prišlo do skrajnega sredstva, češ, sultan se bo rajši vsaj navidezno udal, kakor d\ bi dovolil vstop tujim ladijam v Dardanele pred Carigrad. Tudi Rusija bi se protivila, da bi prišle angleške ladije toli blizu Črnemu morju. In ker Turčija to ve, ne bo smatrala grožnje ultimatuma za preveč nevarno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. septembra — (Iz slovanske krščansko-narodae a veze prijavljajo listi kaj različna poročila, iz katerih je razvidno, da hočejo kranjski klerikalci na vsak na čin v opozicijo, dočim se večina kluba tema upira. Ker klerikalni poslanci s svojim predlogom ne mo rejo prodreti, se poslužujejo že najobapnejših sredstev. Tako je — glasom teh poročil — jeden kl rikalnib poslancev dopovedoval kluba, da vse volilstvo sili, naj slovenski poslanci prestopijo v opozicjo, ae samo klerikalno, ampak tadi liberalno. Ta je precej debela, in mi ae čudimo, da ima kateri peelaaee pogum, da poskusi kaj teosga natveaiti svojim tovarišem, ki gotovo tudi potsanjo lezmere. lvajobnpnejše sredstvo, katerega so se poslužili klerikalni posianoi, js pa to, da so pokMcali na Dunaj doktorja Šnštersića. Kolikor vate*, se to is nikdar ni zgodilo, da bi se bil seje kluba državnih poslan cer udeležil ntposlanee. To nasprotuje vsem v tem ozira veljavnim nazorom. Poslanci imajo lahko privatna posvetovanja »komar hočejo, ali proti tem« motamo protsttovati, da M klerikalna stranka pošiljala v klub uepoelance, da tam intervenirajo. Dvomimo tudi, da bo interveniranje dr. Šušteršiča povzdignilo ogled in veljavo klerikalnih poslancev, saj mora vsakdo nehote misliti, da vodstvo klerikalne stranke vseh sest svojih poslancev skupaj ne smatra zmožnimi, zastopati njega nasvete in da je vsled tega poslalo na Dunaj dr. SuŠteršiča. — (Is o. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila v sredo dne 21. t. m., smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar ss brez ugovora odobri. Na znanje se vzame letno glavno poročilo kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja ^rana Levca o stanji slovenskih in slovensko-nemških ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih v šolskem leta 1897/98 in sklene se, da se ima to poročilo predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Soglasno se sprejmo nasveti jubilejskega odseka glede praznovanja šolske jubilejske sla vnos ti, predrag ačeni vsled grozne nesreče, katera je zadela prejasno vladarsko h>šo in vse narode avstrijske. O tej priliki se tudi sklene, da se mestni sjlski svet poda k Nj. Ekscelenei c. kr. deželnemu predsednika barona Heinu izrazit Nj. Veličanstva neomabljivo zvestobo in udanost, ob je dne m pa globoko sožaljenje ob smrti Njenega Veličanstva presvetle cesarice Elizabete. Prošnja vodstva zasebne dekliške šestrazredn ce v Licbten-tlmrničinem sirotišči za dovolitev porabe Bezlaje-vega „Geometričnega oblikoslovja" predloži sa visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočilno. Pomožnimi učiteljicami na mestni dekliški oserraz-rednici, kjer se bo letos poučevalo 465 učenh v 11. oddelkih, imenujejo se: dozdanji pomožni učiteljici Jakobina Tomčeva in Marijana Pr o sončeva, ter radovoljka Marija Stegnarjeva. Na I. mestni deški petrazrednici se bo poučevalo 57? učencev tudi vil oddelkih. Pomožnima uči eljeraa se imenujeta dozdanja pomožna učitelja Henrik Petras in Rudolf Vrabl. Na mestni nemški dekliški šestrazrednici je 410 učenk v 9. oddelkih. Pomožnimi učiteljicami se imenujejo dozdanje pomožne učiteljice Gabrijela Cidrichova, Eraa Wurnerjeva in Ivana Kušarjeva, ter za dobo I. polletja mesto prve, ki bi na c. kr. vadnici nadomeščala učiteljico Pavlo pl. Renzenbergovo, radovoljka Franja pl. Poka. Končno se redi več prošenj zunaj mesta stanajočih otrok za vstop e mestne šole. — (Razstava Germo »ih slik) bode odprta samo še do konca t m. Kdor si jo še namerava ogledati, naj torej ne odlaša. Dosedanji obisk nikakor ni na čast Ljubljani, temu toli proslavljanemu središču slovenske inteligencije. Nekoliko več moralnega kakor tudi gmotnega uspeha je bilo vender pričakovati vkljub našim klavernim razmeram. No gosp. Germu bode to v pouk za bodočnost, drugim slovenskim umetnikom pa v svarilen vzgled, da ne bodo več ob svojih pičlih sredstvih v Ljubljani prirejali razstav svojih del. Ko človek vidi, kako vse drugače vro ljudje v cirkuse, panoptike, panorame itd., mora pač čuden pojem dobiti o kulturni stopnji, na kateri se še nabaja slovenski na red. Pač žalostno ! — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 18. do 24. septembra kaše, daje bilo novorojencev 19 (=28 21 •/,©), umrlih 11 (=16 34 °/00), mej njimi je umrl za vratico 1, za jetiko 1, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bil tujeo 1 (=9 09«/o)i iz zavodov 4 (=36-3 %>)• Za iofekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifusom 1, za grižo 1, za vratico 1 oseba. i — (Umrl) je včeraj v Škofji Loki notarski koncipijent gosp. Alojzij Triller, vrl in delaven pristaš narodne stranke, kateri je užival občne simpatije. Bodi mu žemljica lahka ( — (Ia Gradca) se nam piše: Pri včerajšnjih občinskih volitvah so zmagali nacijonalci z večino 1400 glasov. Kor m je volitev udeležilo jeko mnogo urednikov, niso neoijonalci do sad njega vedeli, pri česa de so. Toliko večje je bilo njihovo veselje, ko so isvedeli resni tat volitev. Pred volilnim lokalom je čakalo izida na stotine Ijndij, ki so po naznanila zmage začeli hrupno demonstrovati proti vladi in peti aWacht am Rbein". Policija je demonstrante iztežka razgnala, e vender le brez pomoči vojaštva, katerega so bile konsignirane štiri kompanije. — (Zveza alovenskih posojilnic) bo imela svoj redni občni zbor v četrtek, dne 27. oktobra 1898. ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani posojilnice v Celji. Dnevni red : 1 Poročilo predsednika. 2. Odobrenje letnega računa. 3 Poročilo društvenega tajnika. 4. Slučajnosti. Opomba: Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v „Zvezi" stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. — (Knezoikof dr. Missia in goriški Slo venoi ) Poročali smo že v soboto, da se je zaduje seje dež. zbora goriškega udeležil tudi kuezonad škof dr Missia, da je bila seja vsled njegove ude ležbe vzlic odsotnosti slovenskih poslancev sklepčna in da so Lahi porabili to okolnost za napade in obrekovanja na slovenski narod. Z ozirom na to tiše .Soča" : „Ne vemo kakšni so bili nagibi, po aterih se je odločil nadškof in knez iti v deželno zbornico. Alt se je hotel na lici mesta nmu prepričati, kako delajo italijanski poslanci v d« 'ni zb01 niči, ker je njihovo postopanje res tako, d* človek ne more verjeti poročilom, ako se sam v istini ne prepriča; ali pa se je morda ndal italijanskemu vplivu ter je stopil na stran sovražnikov slovenskega naroda? No „Piccolo*, najnesramnejši židovski list pri nas, že tnumfuje ter privi, da tisti nadškof in knez, ki je pred par dnevi prisegal v slovenščini, je uničil s svojo navzočnostjo v deželnem zboru veo nade Slovencev. Pravi, da vlada ima nadškofa in kneza na svoji strani ter da radi tega more sklicati de'.elni zbor, kadar hoče, brez Sloven oev, katerih sploh potreba ni, tako da morejo brez njih s pomočjo nadškofa io kneza Italijani gos^o dariti v deželi. „Piccolo" poje priznanje iu slavo novemu nadškofu in knezu!!! Ne moremo si mi sliti, I regrozno bi bilo, zli se nam sploh nemogoče, da bi se bi nadškof in knez odločil vkupno z Italijani proti slovenskim poslauce.m Ne moremo verovati, da bi oo kot tako visok cerkven dostojanstvenik s tako vzvišenim poklicora šel v boj z Italijani ptoti že tako zatiranim Slovencem v Primorju ! In Če hi to storil, če bi se dal ujeti na laške I m, niče ter bi pomagal tlačiti Slovence na Goriškem v družbi z Italijani, tedaj pač bi se nam jasno po-kazalo, da ni smeti verovati v vzvišene poklice in v visoka cerkvena dostojanstva, tedaj bi morali reči, da je vse hinavščin■:, katera bi se skrivala pod najdragocenejšo cerkveno obleko. Ni še povsem jasno, pri čem da smo z novim nadškofom in kne zom, nočemo obsojati ptezgodaj, rečemo le. da je on spoznal, kako stoje reči pri nas. Sedaj ve, kako si ima uravnati svoje d lovaoje in po delih pnhod njosti bode tudi sodil slovenski narod o njem!* — (Italijanska obravnava proti ,So6iM.) Proti zadnji zaplembi jo „Soča" podnla ugovor, toda razprava se ni vršila v slovenskem, ampak v laškem jeziku. Predsednik Zorrer je obravnavo laški začel in jo tudi laški končal, navzlic protestu „Sv činega" zastopnika, kateri je vsled tega postopanja senatnega predsednika zapustil dvorano in se brzojavno pritožil pri ministerskem predsedniku, pri ju8tičnem ministru in pri vseh treh klubih desnice. — (Kranjski milijonar v Ameriki) V revni dolenjski vasi kot sin revnih starišev se je 1. 1867. rodil Anton Stander, kateri je danes posestnik lepih milijonov. V starosti 20 let je šel v Ameriko in ko se je izkrcal v Novem Vorku, je imel premoženja — 1 dolar 75 centov. Peš je šel v Johnston v državi Ohio, kjer je bil zdaj hlapec, zdaj kočijaž, zdaj natakar in Dog ve kaj še vse, in peš je po dolgih potovanjih križem nove domovine pričel v Kalifornijo, kjer je pasel govedo in delal v rudnikih, dokler si ni prihranil nekaj dolarjev, s katerimi je šel v Alasko, kjer je pri Kla-rencu Berrvju pral zlato. Ko je Berry s pridobljenimi milijoni zapustil Klondyke, je naš rojak ostal lam in neutrudno zbiral zlato. Imel je srečo. Našel je tako bogate „claims", da mu je neka družba, ko je že sam iz njih nabral za poldrugi milijon dolarjev zlata, ponudila to isto svoto, kar pa je Stander odklonil. Kevni kranjski kmetski sin je adaj lastnik kolosalnoga premoženja, a vzlic temu ne misli opustiti dela, ampak je na spomlad zopet začeti. Sedaj je na ženito vanjskom popotovanju, kajti v Klondvku ni našel samo veliko zlata, ampak tudi mlado ženo. Miss Violet Ravmond, sedaj gospa Stander, je bila operna pevka. Podjetna gospodična je šla v Alasko, da si tam e petjem zasluži premoženje. V Davcson City je imela seveda velik nspeh. Ker tam ni cvetlic, metali so ji njeni Čestilci koščke zlata na oder. Naš roj.ik bo je zaljubil v lično pevko in jo snubil na res amerikanski način. Pokupil je vse demante, kar jih je bilo v Alaski dobiti. Dal je zanje 75.000 dolarjev (183.600 gld), jih zavil v svoj robec in šel i njimi v gledališče. Ko je miss Violet Ravmond končala svojo glavno arijo in je gledališče odmevalo ploskanja, prikazal se je nakrat Stander na odru in je presenečeni pevki vsul iz robca vse demante na prsa. Gdč. Ravonond je ostrmela, potem pa na odru objela našega Dolenjca in ga poljubila, v tem ko je obč nstvo kakor blazno ploskalo in rjovelo. Kmalu potem je gdč. R«ymond postala gospa Stander. Za ženitove.njsko darilo ji je mož dal železen ziboj v katerem je bdo za 100 000 dolarjev zlata. Zdaj Bta Stander in soproga na ženitovanjskem popotovanju na Japonsko in na Kitajsko, a o priliki pariške razstave prideta v Evropo in obiščeta tudi Standerjev rojstni kraj. „Kranjec . . . išče te sreča, um ti je dan, našel jo b A, če nisi zaspan." * (Kolumbovi ostanki.) Kakor poročajo iz Madrida, je vJa Is sklenila, da premelje Kolumbov pepel iz Havane na Kubi v Granado, kjur se bode seveda takrat vrft la velika slavnost. * (Nov babilonski stolp ) V spomin zjedi-njenja newyoiskih okrajev z mestom mislijo Amerikanci sezidat* srolp ki bo Še jedeakrat višji kakor E H >v v Parizu. Visok bo Go2 m Do vrha se bode vozilo z električnim dvigalom. * (Dva m -seca po poroki) Pred kratkim so našli v Litomericah na *»mrt bolnega uradnika tamošnje pivovarne. Ecnila lireuerja io njegovo mlado soprogo mrtvo v posteljah. Na mizi pa je le*' «!o pitamo, v katerem prosita zakonom svoje so-todmku odpničanja, da sta se usmrtila. 29letni, jetični Breu<-r se je pred dvema mesecema poročil z lepo, Ijubnzoivo, a nekoliko prenapeto Saksouko, katera je vedela, da t.;., u soprog vsled že zelo razvite tuberkuloze ue bode več d ihjj živel. Ljubila ga je in hotela ga imeli za moža. Ko pa sta zakonca izprevidela. Ha je vsaki d*n pričakovati katastrofe, sklenila sta skupno urnreti. Žena je ustrelila najprej moža, pot. m še nanio sebe * (Oženiti se morajo l) Sv. sinod na Ruskem je baje sklenil, da se mora vsak popovski kandidat dva ledna po svojem imenovanju oglasiti 8 prošnjo, da se sme oženiti. Dovoljenje dobi vsak prosilec. 4 tedne na to rr^ora biti že oženjen. Tem načinom i-kibi sv. sinod za moral i te to mej svojimi popi. * (Maščevala se je) Normauski posl. Paul j mier je pisal vojnemu ministru pismo, v katerem 1 ga je pozival, Bij ne do»oli več, da se časopisi rogajo višjim oficirjem in napadajo armado. „Lan-l terne" h.- j« norčevala iz tega ptsma tel svetovala Paulraieriu, naj se briga rajši za svojo ča^t in za to, da ne bo igral v svojem zakonu ulogo — tretjega. rLanteme" je pisala, da je bd Paulmier na nekem pariškem plesišču klofufan, da j^ njegova ž^na sila uslužna gospa itd. Posl. Paulraierja ni j bilo doma ko je izšel ta list, bil je oanirej v N'>r-! ronndiji. Pač pa je čitala napad na svojo i u moževo I čawt gospa Pdlmier. Takoj si je kupila revolver, iskala trikrat šefredakterja „Laterne", a ker ga ni dobila, ustrelila dvakrat njegovega nadomestnika v trebuh. Potem se je v sedla na zofo ter čakala mirno, da so pri.šii po ranjenca in po njo. — „Popotnik". Vsebina 18 št. je naslednja: I. Cesarica Elizabeta. — C^sarjrvn zahvala — II Slovenskomu ačiteljstvu — III. Desetletno delovanje BZ iveze slovenskih učiteljskih društev. — IV. Stanje i želje hrvatsko slovenskega učiteljstva Istre. (I) — IV. Nova temeljna načela za regulacijo učiteljskih plač na Štajerskem. — V. Slovstvo. — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in razne vesti — VI11. Natečaji in inserati. — „Kako se je ravnati slovenskim potnikom v Ameriko ali v staro domovino", je naslov brosurici, katera je izšla v zalogi „Glasa Naroda" in katero naj bi prebral vsak, kdor misli iti na pot v Ameriko ali iz Amerike domov, ker najde v njej vsa potrebna pojasnila in navodila. Telefonićna in brzojavna poročila Dunaj 28. septembra. Skupina kranjskih klerikalnih poslancev poskuša energični nastop slovenskih pooblaščencev v izvrševalnem odboru desnice predstaviti kot posledico sklepa ljubljanskega vodstva klerikalne stranke. To spominja živo na znani „post hoc, ergo prop ter hoc". Faktum je, da so pooblaščenci v izvrševalnem odboru zastopali z isto odločnostjo slovenske zahteve že v času, ko o do tičnem sklepu ljubljanskega vodstva še govora ni bilo. Dunaj 28. septembra. „Slovanska kršč.-narodna zveza" je danes nadaljevala razpravo o političnem položaju in o predloga, naj preide v opozicijo, a še vedno ni prišla do sklepa. Sklenila je samo, naj se valuje tajnost. Poročila Časnikov o teh razpravah so deloma neresnična, deloma netočna. Dunaj 28. septembra. Danes opoludne ob dvanajsti uri bc je sešel izvrševalci odbor disnice na sejo, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Thun in katera je trajala tri ure. Pred sejo je imel grof Thun posvetovanje z načelniki desničarskih klubov. Dana j 28. septembra. Potrebno je absolutno, da so pri jutrišnji seji vsi poslancicze začetkom seje navsočni. * Dunaj 28. septembra. Maloruski členi „Slovanske krščansko narodne zveze" so se zjedinili ns naslednje postulate: Ustanovi naj se v Tarnopolu maloruski gimnazija; zagotovi naj se izvrševanje veljavnih jezikovnih ntredb in na lvovskem] vseučilišču naj se ustanove maloruske katedre, zlasti na pravoslovni fakulteti. Dunaj 28. septembra. Načelniki ob-strukcijskib klubov so s 4 proti 1 gla-u se izrekli, naj nemška opozicija ustavi obstrukcijo pri prvem branju nagodbe io naj jo eventuvalno nadaljuje šele pri d ugeai branju. S tem seveda še niso klubi vezani. Iz vrst uaciionalcev se čuje, da se njihov klub ne uda in da bo na vsak način nadaljeval obstrukcijo Gradec 28. septembra Ko je danes zjutraj ob 3. uri 49 minut odšel s postaje brzovlak štev. 5, zaletela se je vauj lokomotiva tovornega vlaka štev. I(i9 Strojevodja te lokomotive, Weidhofer, je bil ubit, popotnik Kuroi Moser pa ranjen. Atene 28. septembra. Admrali so naznanili načelniku izvrševal sega odbora v Ka-x eji, da bodo Rusija, Angleška, Francija in Italija šiloma nastopile proti Turčiji, če ne pokliče s Krete svojih voj. kov in uradnikov. Slovenskim abiturijentom 1 Le nekaj dni še in prišli bodete v vsenčiliska mesta. Pričeuja se za Vas akademiška doba, ki odloča VaSe hodoče življenje. Poleg strokovne izobrazbe pripravljali ee bodete na resno delo za svobodo in napredek našega naroda, zvesti obljubam, ki ste si jih zaprisegli v slovesnem trenotku svojegi raz-stanka. V tujem mestu cajdete svojo ožiO domovino J v krogu evojih rojakov. Vas vse, ki stopate naaka« ! demifika tla dunajska, vabi podpisani odbor, da i Vstopite v ^Slovenijo". „Slovenija" je od ustanovitve središče slovenskega dijaštvu na Dunaji in bila kot taka tudi letos na vnedijaSkem shodu splošno proglaSena. To naše najstarejša e.kndemično društvo Vam nudi ne samo s svojo bogato knjižnico mno^o zanimivega in po-učoega, temveč i obilica domačih in tujih listov je na razpolagi v čitalnici. V klubih ko z znanstvenega stališča pre notri-vajo razna strokovna vprašanja bodisi v predavanjih, bodisi o razgovorih Ni občn h zborih, sestankih in zabavnih večerih pa vlada mejsebojno spoštovanje in se goji pravo tovarištfo. Organizacija v tujini je neprecenljive važnosti ne samo za nas dijake, temveč tudi za bodočnost i našega naroda. „Vse za narod in svobodo!" je nafte geslo. I To bodi geslo vsakega slovenskega dijaka 1 Opouanja: Členi se sprejemajo od 5. okt. i naprej vsak dan od 12. do 2 ure pop. v društvenih prostorih. Novodofilim daje odbor drage volje pojasnila o vpisovanji na vseučilišču, o potrebnih i korak>h za podpore i. t d Do 4. oktobra morajo ee abiturijentje za informac je oglasiti tudi pri društvenem predsedniku v Ljubljani. Slovensko akademično društvo .Slovenija" na Dunaju, VIII., Lederergasse 20, Mezzanin 5. Za odbor: Phil Jožef Reisner, Jar. Ivan Bakovnik, t. C. predsednik. t. 8. tajnik Narodno-gospodarske stvari. — „Giro - konto" ali tekoči račun otvori splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg 3 vsem svojim Členom s 1. oktobrom t. I. Določila kakor tudi položnice se dobivajo brezplačno v pisarni. Na ta način si more vsaki imejitel giro-konto računa naročiti plačila brez troskov. kakor tudi sam denar vlagati vsaki dan in vzdigniti vsaki dan, ali nakazati na poljubni naslov in kraj. Ni treba torej imeti denarja doma, vrh tega se mu takoj obrestuje in ni potrebno na razne kraje denar sam pošiljati, temveč le izdati nakaznico. V deželah, kjer je trgovstvo zelo razvito, kakor na pr. na Angleškem, regulirajo se računi skoraj izključno po čekih brez denarja. Vsaki trgovec, obrtnik tudi notarji, advokati in zasebniki imajo svoj „Giro konto* pri banki, tje da vsaki dan svoj denar in si nakaže poravnanje svojih terjatev na banko, kakor tudi poravna račune tem potom. Danka pa obremeni enega, drugemu pa vpiše na dobro ali mu izplača v gotovini, na pr. mesečne in druge plače uradnikom itd. Ker to ni le zelo praktično, ampak tudi pomenljivi napredek trgovske omike po slovenskih pokrajinah, pozdravljamo z veseljem ta pričetek in želimo, da se pridružijo temu podjetju vsi slovenski sloji. tor. 4. Dižilno iMaliić« i LJubljani. Dr. pr.er,«. Prvikrat nastopita Karcnka Stropnloka in Wanda HadkJewloz. SJBJJ*" Nova o"VSJi V četrtek, dno 2». neptembra lSOS. Prvikrat: AIDA. Velika opera v Štirih dejanjih, spisal fihislanzoni, poslovenil Janko Lehan in Ahksj Nikolajev. Glasbo zložil Oinseppe Verdi. — Režiser g. Jos Nolli. Kapelnik g. Hil. HeniSek. OSOBE: Kralj Egiptu------gosp. Kronovic. Amneris. njegova h«?i---gdć. Wanda R»dkiewicz. Aida, etijopska mižnja---gdc. Mafenka Stropnicka. Radames, vojskovodja---gosp. RaBković. Ramphis, vifiji duhoven---gosp. Fediczkowski. Amonasro, kralj etijopski, ofie Aide gosp. J. Nolli. Prva duhovnica-----gdć. Slavienova. Sel---------gosp. Rus. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zafietek ob *lt8. uri. Konec ob 10. ari. Pri predstavi soilelnje orkester c. in kr. pespolka fit. 27. V soboto, dne 1. oktobra. .Aida", velika opera v štirih dejanjih. Meteorologično poročilo. Vikina nad morjem 306*3 m. "o. Sj ■J. Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. IS Vetro" H ** Nebo lil tU » 27. | fc svecer 28. fl. ajutraj . | 2. popol. 734 8 781 o 730 2 13 1 | sr. szah. 12 9 1 al. jvsh. 15 4 brezvetr. dež dež dež 68 Srednja včerajšnja temperatura 130', ta 0 3' pod Bormalom. XDu.ne^3ls:eL tooras ~» dn* 28. septembra 1898. Skopni državni dolg v notah..... UO «ld. 75 r~. Skopni državni dolg v srebra .... IGO , 65 , Avstrijska slaU renta....... 120 , 8 > , Avstrijska kronska renta 4°,..... 101 „ — . Ogerska «Iat* renta 4»/........ 119 , 80 , Ogerska krooaka renta 4«/...... 38 , 15 , Avbtro-ogereke bančne delnice .... 903 „ , Kreditne delnice......... 350 , 75 , London vista......... , 120 «15 a Nemški dri. bankovci za 100 mark ... 58 „ 85 , 80 mark............ 11 , 77 , SO frankov........... 9 „ 53l/, # Italijanski bankovci..... 44 „ 15 , C. kr. cekini........... 5 , 68 Jedno stanovanje v IT. nadstropji za 280 gld. in jedno stanovanje v III. nadstropji za 250 gld. se oddasti 1. novembra t. 1.; zadnje se lahko tndi takoj odda. Povpraša se: Motni trg it. 17 |»rlgblaw£«|iil<*l v prodajalni. (1363—11) i r-J." i ' J C C?) Mlad učitelj v lepem kraju na Gorenjskem Želi zbog žeuitve tem potom seznaniti se s solidno, koiikor mogoče premožno gosptco. — Prijazne ponudbe s fotografijo se prustjo pod šifro .T. II. npravmfitvu „Slov. Naroda". — Diskrecija častna stvhr. (1503—1) Komptoirist (volonter) vzprejme ae v lesno trgovino. Zahteva se znanje slovenskega in nemškfga jezika. (1513—1) Naslov pove upravnifttvo „Slov. Naroda". Nina Pressl kroiačica z a* čL&liggl& stanujoča na Sv. Potra cesti št 12, pri tleh se priporoča za izdelovanje najpriprostejših do najelegantnojših jesenskih in zimskih toalet pO »mernili conah. (154*2—1) kakor tudi privatne osobe ki imajo znanstva, se takoj vzurejmejo za prevzetje naročil na patentovaue predmete. Visok« provizija ali stalno plačilo se garantnje. — Ponudbe vzprejema kT. Flamadok, l>raKa I IS t-II. (14H4-1) isematografLumiere Ki v steklenem salonu kazine. Danes in viak dan ob 6., O., 7., 8. in 9. nri sveder. M izredne predstave. ► Nov vspored: 1. Eavalkada rimskih in abesinsklh vojifcakov. 2. Uaćjl zajutrek. 3. Pri bed gondola v Benetkah 4. Panorama Amberieua (snežno vreme i povzeto iz žel. vlaka.5.Dragonski Steeple-Chaise. 6. Sirka v žakljih (Run . 7. Dvoboj na {istole 8. Baski ples. (Na splošno za talijanski karatinijarjl. 10. CKumac. 11. Zamorska kopelj v Kamerunu. 12. Bitka i snežinkami. (Na splošno zahtev »nje ) Vstopnina ao kr., otroci in vojaki do narednika IO Ur. (1478—S) Dobro ohranjen klavir se za primerno ceno proda, 1601* Kje? pove npravnistvo „Slovenskega Naroda". Vzprojmom slovenskega stenografa oziroma tndi pisarja, z gladko in lepo pisavo. Vstop s I. oktobrom ali tndi pozneje. Plača do> 50 gld. po dogovora in zmožnosti. Dr. Dragotin Treo (1502—2) odvetnik v Pottojinl. se dobe Izbrane raznovrstne sveže morske ribe pri (1506-2) Ant. Stacul-u v Ljubljani. Iščem koncipijenta zmožnega v vseh poslih notari jata, poštanega in urnegu Nastop 1. oktobra t. 1. Spričevala co a ponudbo dc poslati. Plača pa dogovoru. Gustav Omahen (1497-3) o. kr. notar v Poatojini. hoče piti dober konjak kupi naj CognacStJulien pri tvrdki (1439—S) Kham %fc IMurnik. tJmrll no v LJubljani: Dne 25. septembra: Ln-dovik W6lflinff, trgovec, t let, Krojaške nlice St. 1, omehčenje možgan. Dne 2i>. septembra : Jožefa Potokar, mestna uboga, ♦ 6*/i 'e^i Karlovska cesta fit. 7, rak v želodcu. — Edvard Bolletich, mehanikov sin, 2 meseca. Klor-ianske ulice fit o2. črevesni katar. — Helena Knez, delavčeva hci, l mesec, Tesarske ulice fit. li jetika. Dne 27. srLO. 11886—11) ■m -m ej el *1 ej M ■m -ej m -m ■m M -a Splošno v Ljubljani Dvorni trg hiš. štev- 3 sprejema in Isplaćuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41///n polumesečno in 4°/0 od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti po: (i5i7) 3° 3V|o „ 20 za IO dnij 30 •> •> w ■F W W m-v m-W e- \r K t> e- ____.......______JS ^00^^^^^f^v^^^^l}i>^^^v^^^(^^v^^v^v^f^ Kentni davek plača društvo samo. Poštnc-hranilnične položnice in pojasnila brez-plačno v pisarni ali po pošti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk aNarodne TiBkprne".