Poštnina piaCana v gotovim Leto LVIt. V Liubliani. v torek, dne 8 oktobra 1929 St. 229 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 29 Din polletno ISO Din celolelno SOO Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedel)»kn Izdala celolelno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D X S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1*50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, t uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veClem O norofcilu popust Izide ob 4 zjulra' razen pondeljka ir. dneva po prazniku Stresemannov namestnik Oseminštirideset ur po smrti zunanjega ministra Gustava Stresemanna, ko nemški narod Se niti ni izkazal zadnjih zemskih časti njemu, ki je domovini služil do zadnjega diha, sta že predsednik Hindenburg in državni kancler Miiller rajnemu poskrbela naslednika v osebi Curtiusa, dosedanjega ministra za narodno gospodarstvo. Hitrica, s katero se je imenovanje zvrši-lo, je toliko bolj pomembno, ker so nemške ministrske krize znano vedno dolge in zapletene. Tekma in ljubosumnost med strankami, katerim gre za ravnovesje in prestiž, zelo otežkoouje sporazumevanje. V sedanjem položaju bi otvoritev parlamentarne krize bila še posebno nevarna, ker ljudska stranka in centrum podpirata vlado le s precejšnjo rezervo. Razven tega je osebno stališče državnega kanclerja Miillerja v stranki omajano in so se v zadnjem času že čuli glasovi o njegovem nasledniku. Politični konglomerat je držala skupaj prav za prav osebnost rajnega Stresemanna, oziroma skupni vidiki na zunanjo politiko. Stranke, ki sestavljajo obstoječo vlado, so skreno pacifistične in so v tem edine, da je treba »likvidirati vojno«. — Moralna sila velikega pokojnika je zginila, s tem pa je tudi že ogrožena homogenost vladne večine. Ce bi se začela v takih okolščinah parlamentarna pogajanja za Stresemannovo nasledstvo, bi težko šlo brez resnih pretresljajev. Miiller se je tej nevarnosti spretno izognil na ta način, da je predlagal predsedniku republike Curtiusa, ki naj začasno vodi resor zunanjega ministra. Tako bo ostalo vse nespremenjeno in ministrske kombinacije se odlože za poznejši čas, ko bo mogoče v normalnih razmerah o stvari razpravljati. Reichs-tag je preložen do 19. novembra, do tedaj pa se bodo stranke že mogle pogovoriti o Stre-semannovem nasledstvu. Zaenkrat se med resnimi kandidati imenujejo od centruma pre-lat dr. Kaas in dr. Marx, od socialistov pa Breitscheid. Z veliko verjetnostjo se more smatrati, da bo Curtius tako dolgo vodil posle zunanjega ministrstva, dokler ne bo ratificiran haaški sporazum in v tem dovršeno delo, započeto po Stresemannu. Imenovanje Curtiusa na tako odgovorno mesto se gotovo ni izvedlo brez predhodnega pristanka odločujočih strank. Vidi se, da je vladi mnogo na tem ležeče, da se končnove-ljavno in čimpreje uredi vprašanje reparacij, kakor jih je določila liaaška konferenca. Akcija velenemcev pod Hugenbergovim vodstvom proti ureditvi reparacij je jako šibko odjeknila v političnem svetu in se more reči, da so nacionalisti z njo doživeli veliko blama-žo. Le nekaj osamljenih frakcij in plačanih listov vodi boj proti Youngovemu načrtu, med tem ko vsa Nemčija v svojem življenskem interesu smatra za potrebno, da se Dawesov načrt čimpreje nadomesti z Youngovim. Kajli, ako bi haaški sporazum ne bil sprejet v parlamentu, potem se ne bi izvedla predčasna izpraznitev III. zone v Porenju in francosko nemško zbližanje bi še naprej ostalo odprto vprašanje. — Kaj takega pa si morejo želeti le prenapeti nacionalisti, ki v nesporazumu obeh narodov skušajo nepošteno profitirati na strankarskem vplivu in ki z brezumnim klicem po revanši brezvestno ogrožajo pomiritev Evrope. Nemška odgovorna politika jim gotovo ne bo sledila. Določitev Curtiusa za Streseman-novega namestnika jasno kaže, da vlada hoče brezpogojno zasledovati isto politiko, kakor jo je započel, pa je ni mogel dovršiti umrli državnik. Curtius je namreč pristaš iste politične stranke, kot Stresemann. V stranki je zastopanih one struje, ki je bila vedno za lojalno sodelovanje s strankami levice. Kot minister za narodno gospodarstvo je jako energično podpiral Stresemanna in mu je bil na haaški konferenci s svojim bogatim ekonomskim znanjem in praktičnim izkustvom najuspešnejša opora pri reparacijskih pogajanjih. Njegova navzočnost na Wilhelmstrasse v lastnosti zunanjega ministra se torej more smatrati kot garancija, da bo zastopal iste politične smernice, kakor so bile dane v Haagu. Za Nemčijo je v resnici to edina plodonosna politika. Izbira je bila torej jako srečna. Dober predznak je tudi to, da so Francozi Cur-tiusovo imenovanje sprejeli s simpatijami. Po ratifikaciji haaškega sporazuma mnogi napovedujejo spremembo celokupne vlade. Težki boji okrog davčne reforme in socialnega zavarovanja so sedosegli le za silo, a bodo takoj zopet izbruhnili na dan. Zelo težko, da bi centrum sprejel socialistično davčno reformo. In ker je kabinet desnice z nacionalci na Ustvaritev avtonomnih banovin Izjava bivšega predsednika črnogorske vlade — Pozdravi iz vseh krajev države Beograd, 7. oktobra. A A. Prodsedništvu vlade dohajajo še vedno pozdravne brzojavke in čestitke k novemu nazivu države in njeni razdelitvi na banovine. Tekom današnjega dne jo predsedništvo vlade prejelo čestitke is Dubrovnika, Zagreba, Varaždina, Sušaka, Ptuja, Savskega Marovca, Bakarja, Velikega Bečkereka, Ogulina, Novija, Karlovca, Kastva, Aleksandrovega na otoku Krku, Trogirja, Sinja, Somborja, Subotice in drugih krajev države. Beograd, 7. oktobra. AA. Jovan S. Plame-nac, bivši predsednik črnogorske vlade, je dal poročevalcu > A vale« to-le izjavo: Proglasitev naše troedine kraljevine za enotno jugoslo-vensko narodno državo in ustanovitev avtonomnih banovin je kaj pomemben zgodovinski dogodek ne samo za naš narod v teh mejah, temveč tudi za vse ostale narode in države na Balkanu. S svojim velikim in dalekwvid-nim dejanjem je Nj. Vel. kralj potnogel do tega, da zmagajo v naši državi centripetalne sile. Z ustvaritvijo avtonomnih banovin je našemu narodu omogočen nagel in varen gospodarski in kulturni napredek. Po drugi strani pa se bo vrhovna državna uprava oprostila lokalnih pokrajinskih vprašanj, tako da se bo mogla lažje posvečati splošnim državnim in narodnim potrebam. Zlornica za TOl je poslaia kralju in preds. vlade sledeča brzojavna pozdrava: Z velikim činom jasne modrosti uresničuje Vaše Veličanstvo jugoslovansko državno idejo in idejo narodne enakosti in edinstva, oživlja z ustanovitvijo Dravske banovine upravno združitev slovenskih krajev, polaga z uvedeno široko upravno dekoncentracijo temelj zdravemu narodnemu gospodarskemu kulturnemu razvoju in napredku. 01) tem velikem zgodovinskem mejniku prosi Zbornica za trgovino, obrt iu industrijo, da sprejme Vaše Kraljevsko Veličanstvo radostne čestitke, iskreno zalivalo ter zagotovilo zveste uda-nosti gospodarskih krogov slovenskih. — Zbornica za trgovino obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani. — Predsednik Ivan Jelačin ml. — Generalni tajnik doktor Fran Windi-scher. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani prosi, da blagovolite sprejeti ob velikem zgodovinskem mejni-i ku, kojega postavlja v naši zgodovini veliki »čin svitle modrosti Njega Veličanstva Alek-i sandra Prvega viteškega kralja Jugoslavije, j iskrene in radostne čestitke ter zagotovilo ' hvaležne udahosti gospodarskih krogov slovenskih. — Predsednik Ivan Jelačin ml. — Generalni tajnik doktor Fran Windischer. Hrvatski Sokol kralju Zagreb, 7. okt. (Tel. »Slov.«) Hrvatski Sokol je ob novem zakonu o nazivu in razdelitvi države na banovine poslal Nj. Vel. kralju sledečo brzojavko: V imenu Hrvatskega Sokola v globoki vernosti in udanosti pozdravljam modro odločbo Vašega Veličanstva s proglasitvijo novega naziva in delitve naše zedinjene države na banovine. Izpolnjen je s tem san našega velikega Strossmayerja in številnih mislecev ter naroda hrvatskega v poteku zgodovine. Razdelitev države v nove upravne enote bo mnogo pripomogla k narodnemu blagostanju, pravemu cilju vsake politike. Bog naj živi Vaše Veličanstvo in slavni dom Karagjorgjevičev. — Dr. Nikola Hoffer, starešina. Venizelos v avdijenci pri kralju Belgrad, 7. oktobra. (AA) Predsednik grške vlade Venizelos je davi ob 9 odpotoval z avtomobilom v Topolo, kjer je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel kralja. Po avdijenci je predsednik grške vlade odpotoval z avtomobilom v Mladenovac, kjer je vstopil v salonski voz, ki je bil priključen orijentnemu ekspresu, in odtod nadaljeval pot v Atene. V Mladenovcu so Venizelosa pričakovali njegovi grški spremljevalci Papadatos, Lambros in ostalo osobje njegove misije. Belgrad, 7. okt. (Tel. »Slov.«) Potem, ko je predsednik grške vlade Venizelos razmo-trival s predstavniki uaše zunanje politike mednarodni položaj in je grški državnik izmenjal z našimi merodajnimi krogi svoje misli, je danes ob 9.15 zapustil Belgrad. Pred Želje in zahteve profesorjev Profesorski kongres končan — V resolucijah zahtevajo izplačilo zaostankov, izednačenje upokojencev itd. Veliki Bečkerek, 7. okt. (Tel. Slov.) Danes se je tu nadaljeval in končal kongres profesorskega društva. Na kcncu zborovanja so sprejeli 15 resolucij. V prvi ugotavljajo profesorji, da se mora centralni odbor kljub temu, da je že sprejet zakon o osnovnih šolah, o učiteljiščih, strokovnih in srednjih šolah ter učbenikih, brigati za to, da bo učni načrt in šolski program čim bolj v skladu s principi profesorskega društva, da mora skrbeti za to, da bodo šolske zgradbe, v kolikor ne odgovarjajo higienskim zahtevani, popravljene, da naj se zgradi dovolj novih šol, ki naj v vsakem pogledu odgovarjajo zahtevani novega srednješolskega zakona. V drugi resoluciji nalagajo profesorji osrednjemu odboru, naj stopi v čim ožjo zvezo z drugimi sličnimi društvi iz inozemstva, da se even-tuelno sklene zveza profesorskih društev slovanskih držav. V tretji resoluciji priporočajo zborovalci glavnemu odboru, naj skrbno stoji na straži, da ————————— ———um ■■ ii i—i ■ čelu v notranji in zunanji politiki docela nemogoč, ni izključeno, da prihodnja pomlad prinese Nemčiji nove volitve. Vse lo so kombinacije za bodočnost. Trenutno je najvažnejše, da smrt Stresemannova ne bo imela za posledico ukinitev miroljubne politike, ki jo je vodil rajni in ne bo kompromitirala popolne in definitivne ureditve vojnih reparacij. odhodom se je poslovil od grške kolonijo v Belgradu, od grškega poslaništva ter naših oblasti. Pred odhodom je odšel v spremstvu pomočnika zunanjega ministra v Topolo, kjer je bil sprejet v daljši avdienci od našega vladarja. Na čast grškemu gostu je bilo nato prirejeno intimno kosilo. Ostali člani grške delegacije so pa odšli z orientekspresom proti atenam in so dočakali svojega predsednika na postaji Mladenovac, kjer se jim je pridružil nato še predsednik Venizelos, nakar so skupno nadaljevali svojo pot proti grški presto-lici. Kakor se trdi, je 'predsednik grško vlade odšel iz Belgradu z najboljšimi vtisi in v trdni veri, da bo prijateljstvo med albanskimi državami pomenilo močno oporo za mir ne samo v jugovzhodni, ampak v vsej Evropi. govi prosvetnega ministrstva napram srednje šolskim učnim močeni glede honorarnih ur od meseca apriia do sedaj, ko jc stopil novi zakor v veljavo, čim preje izplačajo. V deseti resoluciji zahtevajo, da sc v gimnazijah, kjer je le mogoče, izvede že preje določeni učni načrt V enajsti resoluciji, prosi kongres prosvetne I ministrstvo, da se stenografija v srednjih šolah | in živi jeziki na klasičnih gimnazijah dopuste kot fakultativni predmeti, ako se javi' zadostno šte vilo učencev. V dvanajsti resoluciji nalagajo glavni upravi, da skrbi za to, da glavni prosvetni svet čim preje izda določbe o nadaljnji uporabi onih učbenikov, katerim je potekla štiriletna doba uporabe. V trinajsti resoluciji nalagajo osrednjemu odboru, da se čimpreje reši vprašanje šolske nomenklature v zvezi z zakonom o učbenikih. V štirinajsti resoluciji nalagajo osrednjemu odboru, da po pravilniku uvede novo ime in nova pravila profesorskega društva. Nadalje je bila sprejeta resolucija, da naj s< začne z zbiranjem fonda za dem profesorskega društva v Belgradu. Končno je kongres sklenil, da ae bo vršil X. jubilejni kongres drugo ieto v Belgradu in da se ob tej priliki položi temeljni kamen novegr doma. Nato so sledili še referati, in sicer jc refe rirala profesorica Milica Bogdanovič iz Zagreba o kcedukaciji in profesor dr. Krstič o psiholoških predavanjih na srednjih šolah. Nato jc bil kongres zaključen in se je otvorila seja pomožne kreditne zadruge profesorske ga društva. Iz blagajniškega poročila jc razvid no, da se je imovina tc zadruge v zadnjem letu povečala za 327.166 Din, tako, da znaša sedaj 1,599.143.19 Din. Nato so bila vsa zborovanja profesorskega društva zaključena in so se zborovali razšli. Slovenski profesorji so se preko Be! grada vrnili nazaj v svojo domovino, SožaSje predsednika nase vlade Belgrad, 7. okt. (AA.) Povodom smrti nemškega ministra zunanjih poslov sta bila med predsednikom nemške vlade dr. Uer-mannom Mulleijem in predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Zivkovičem izmenjani naslednji brzojavki: Nj. ekscelenci g. dr. Hermantiu Muller-ju, predsedniku vlade, Berlin. Pridružujem se obči tugi, ki jo je v Nemčiji izzvala toli nepričakovana smrt g. dr. Stresemanna, čegar zasluge ni mogoče dovolj globoko oceniti. Prosim Vašo ekscelenco, da prejme moje toplo sožalje. — General Peter Živlcovič, predsednik ministrskega sveta. Nj. ekscelenci generalu Petru Zivkoviču, predsedniku vlade, Beograd. Za izraze iskrenega sožalja povodom smrti nemškega ministra zunanjih poslov dr. Stresemanna izrekam Vaši ekscelenci svojo globoko zahvalo. — Dr. Hermann Miiller, predsednik vlade. Kongres narodne ženske zveze v bo profesorski ugled izven šole in v njej stal vedno na višini. V četrti resoluciji nalagajo profesorji glavnemu odboru svojega društva za izdajo pravilnika k zakonu o srednjih šolah in sodelovanje pri sestavi učnega načrta srednjih šol. V peti resoluciji nalagajo osrednjemu odboru, da skupno s prosvetnim ministrstvom, kot jc to predvideno v novem zakonu, določa smernice za vzgojo srednješolske mladine s strani profesorjev ne samo v šoli, ampak tudi izven nje. Dalje zahtevajo v šesti resoluciji, da se vprašanje o dohodkih srednješolskih moči in strokovnih učiteljev v ministrstvu reši čimpreje in to petem zakona, uredbe ali na kak drug način, kakor je določeno v zakonu o srednjih šolah. V sedmi resoluciji prosijo zborovalci prosvetno ministrstvo, da se profesorjem, ki so bili vpokojeni, ne da bi dokončali polnih pokojninskih let, dali dohodki po novem zakonu. Kongres nadalje prosi prosvetno ministrstvo, da na podlagi mišljenja profesorskega sveta, ki ga je osvojilo tudi že ministrstvo in s katerim se regulira položaj bivših ruskih profesorjev, da se to mišljenje konkretizira bodisi z zakonom ali z uredbo ter se ruske učne moči prevedejo na novi zakon, tako da bi imeli ruski šolniki iste pravice kot jih imajo naši profesorji. V deveti resoluciji zahtevajo profesorji od davnega odbora, da se briga za to, da se dol- Split, 7. okt. (Tel. Slov.) Včeraj popoldm se je nadaljeval kongres narodne ženske zveze. Na dnevnem redu so bili referati. O vzgoji dece jc podala referat ga. dr. Božena Deželič iz Zagreba. Prikazala je dosedanje delo narodne ženske zveze v tem praven. Nato so zborovalke sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo, da se v šolske učbenike uvrsti več primerov iz življenja žena, ki so si stekle zasluge bodisi v humanitarnem, kulturno prosvetnem ali drugem oziru. Gdč. Milena Tanackovič iz Belgrada je nato rc-fcrirala o zaščiti dece. Razvila sc jc debata, katere sc je udeležila tudi predsednica ga. Micič iz Sarajeva. Soglasno je bilo sklenjeno, naj se zan-teva cd merodajnih činiteljev čimpreje uzakonitev zakena o zaščiti dece in da se k sestavljanju tega zakena pezovejo tudi žene. Nadalje zahteva resolucija ženski inšpektorat dela v krajih, kjer sc zaposleni tudi otroci. Kongres narodne ženske zveze jc danes prejel brzojavni pozdrav od Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga je osebno odposlala. V tej brzojavki žel' kongresu čim najboljšega uspeha, pozdravlja vse žene iz Jugoslavije in sc zahvaljuje za pozdravno in udanostno brzojavko. Arhicrejski sabor sc sestane 15. t. m. v Karlovcih. Na dnevnem redu bo vprašanje cerkvene ustave. Tekom današnjega dne jc izvršilni odbor o tem razpravljal in zbral materi jat. Ivan Hribar: Novo obdobje v našem nar. in državnem življenju .0 :o pridobitvi ogromne važnosti prinesel nam jc 3 dan oktobra tekočega leta: kralje • i n o Jugoslavijo in Dravsko banovino. Z le-to poslednjo oživotvorjena je Z e d i n j e n a Slovenija, kolikor je nfisrečonosne zunanjepolitične razmere niso potisnile pod tujo vladavino. Zedinjena Slovenija! Bila nam je svetal ideal. Nosili smo jo v svojih srcih od narodnega probujenja sem. Zasužnjeni tujemu režimu vedeli smo dobro, da nam le ona more prinesti svobodni razvoj in s tem človeka dostojno življenje. Desetletja sem bila je poglavitna in obenem tudi najpozitivnejša točka našega političnega programa. Svetovna vojna prinesla nam je možnost izpolnitve te naše najgorečnejše želje. Že smo mislili, da je oživotvorjen naš davni ideal in da se bomo v Zedinjeni Sloveniji mogli svobodno razvijati in po svoje narodno izživljati. A prišlo je razočaranje. Lastni naši rojaki prožili so kratkovidnim politikom pomožno roko, da so s prepovršno zasnovano ustavo raztrgali Slovenijo na dvoje. Kruto in grenko je bilo to Pa hidi nenaravno. In ker se vsako nasilje proti naravi mora maščevati, tolažili smo se rodoljubno navdahnjeni Slovenci, da prej ali slej mora priti do izpremembe. Najboljši naši možje bili so za to izpre-membo na delu. Tudi takrat, ko je dušeča sapa najbrezobzirnejšega strankarstva grozila zamoriti državno življenje. Njihove oči so bile uprte tje, od koder so vedeli, da more in končno tudi mora priti prava beseda. In uča-kali smo jo. Po modri odločbi Njegovega Veličanstva kralja vstala je Zedinjena Slovenija kot dravska banovina poveličana iz groba! Zares vzroka dovolj, da radosti odjekne vsa Slovenija in da se tej radosti da vidnega izraza! Vzroka dovolj, da hvaležnosti do kralja zažare vsa slovenska srca, kakor žarnice mogočne električne struje. Vzroka zlasti dovolj za te, bela Ljubljana, čije grbu je bil z zakonom z dne 3. oktobra za veke neizbrisno zopet vtisnjen pečat primata, ob kateri so te bili skoro pripravili lastni otroci! Ako molči Slovenija in ako meščanstvo ter poklicano zastopstvo mesta Ljubljane konzularnim zastopnikom tujih držav prepušča, da z izobešanjem zastav podčrtavajo zgodovinsko pomembnost najnovejše kraljeve odločbe, pripisati je to le oni otopelosti, v katero jo je zazibala dvoumna politika polpretekle dobe. Prav nič pa ne dvomim, da je pravilno pojmovanje ysesplošno in da bo zlasti tudi pri naših obmejnih bratih odjeknilo v dušah in srcih. In hoc signo! Saj je dravska banovina integralen del kraljevine Jugoslavije. One velike, z vsemi prirodnimi lepotami in bogastvi oblagodarjene države, ki jo je Previdnost božja ustvarila na enem najpomembnejših ozemelj starega sveta. Ondi, kjer se stikata bajni iztok in visoko-kulturni zapad. Ustvarila Jugoslovanom, ki so poklicani, da kot čuvarji miru vrše v skupu narodov veliko in važno zgodovinsko nalogo. Z izredno bistrovidnostjo spoznal je to mahoma ves svet. Unisono je po njem odje-kalo, da na zgodovinsko poprišče v povečani kraljevini Srbijii stopajo Jugoslovani. Samo naši takratni odločujoči politiki bili so udarjeni s kurjo slepoto. Ves svet je našo narodno Iržavo z občudovanja vrednim soglasjem krstil za Jugoslavijo; le mi sami nismo hoteli tega enostavnega, a vendar izrazitega imena. Kratkovidneži so smatrali, da tudi v politiki velja matematsko pravilo, da je tri več ko eno in zato nismo mogli doumeti, da je v njej — in prav posebno v tem slučaju — eno neprimerno več ko tri. Saj naslov kraljevina Jugoslavija poleg faktičnega stanja pomenja še kaj več! Jugoslovanska ideja, spočeta na Hrvatskem, negovana na Slovenskem, bila je dne 3. oktobra tekočega leta oživotvorjena po našem skupnem kralju, ki nam ga je dala Srbija. Do nas samih je, da bi besede »jugoslovanski državljan sem« mogle kedaj s takim ponosom izgovarjane biti, ko nekdaj napoved: »cives romanus sum«. Quod bonuin faustum felix fortunatum- que siti Atentat na Vajdo Vojvodo - komunistično delo Bukarešta, 7. oktobra. AA. Atentator Goldenberg, ki je skušal izvršiti ateniat na lotrimjegu ministra Vajdo Vojvodo, je priznal vse. I'o njegovem priznanju je zapletenih v atentat 5 komunistov iz Jasija, po čijih nalogu je odšel v Bukarešto, da izvrši dani nalog ln ubije ministra notranjih del. Policija je na podlagi njegovih podatkov aretirala 4 zarotnike, peli pa .je pravočasno pobegnil. Atenta-orji so bili odvedeni v Bukarešto. En atentator je čevljar, drugi je tipograf, tretji atentator jo brez poklica, četrta pa je neka šivilja. Dunajska vremenska napoved: Nekoliko bolj obiačno, sicer pa še malo izpremembe vremenskega značaja. Nova velika bančna tvorba na Dunaju Creditanstalt prevzema Bodencreditanstalt, hi je zašel v težkoče Veliko povečanje sredstev Creditanstalta Dunaj, 7. okt. (Tel. Slov.«) Po težkih pogajanjih je prišlo v soboto pozno ponoči do iuzije bank Creditanstalt in Bodencreditanstalt. Pri sklepanju sta osebno sodelovala zvezni kancler dr. Schober in predsednik Creditanstalta Louiš Rotschild. Po opravljenih gotovih formalnostih bo torej Creditanstalt prevzela Bodencreditanstalt. Za to se bo za štiri akcije Bodencreditanstalta dajala samo po eha akcija Creditanstalta. Creditanstalt bo zvišala svojo delniško glavnico. Nove akcije bo razpisal poseben mednarodni konzorcij s soudeležbo Rotschildove banke. Predsednik Sieghart izstopi iz vodstva Bodencreditanstalta. Zastopstva vseh ravnateljev tega zavoda in podjetij njegovega koucerna se bodo s,posebnim proglasom proglasila za neveljavna. Od 800 nameščencev jih bo 300 reduciranih. Že sklenjena pogodba določa, da se bodo posestnikom vložnih knjižic nI i blagajniških izkaznic na zahtevo dotični zneski izplačevali-pri blagajni Boden-Creditanstnlfa pod vodstvom Creditanstalta. Isto velja tudi za efektne depoje. Da se prepreči katastrofalen padec tečaja, je finančno ministrstvo danes sistiralo trgovino ze delnicami Bodencreditanstalta (zadnji tečaj 94 šiliugov). Preprečen polom Bodencredita Propad Bodencreditanstalta, katerega gospodarske in politične posledice so kljub rešilni pomoči Creditanstalta nepregledne, jo jasno razkril položaj Avstrije. Ta fuzija, ki se je izvršila povsem nenadno preko noči z največjim pritiskom vlade, ima preprečiti polom Bodencreditanslfdta, Za Creditanstalt je bilo potrebno, da prepreči splošno katastrofo, stavila in dosegla pa je trde pogoje. Smatrati je za jasno priznanje poloma, če se 100.000 delnic Boclencredita z nominalno vrednostjo po 50 šilingov zamenja za 275.000 delnic Creditanstalta po nominalni vrednosti 40 šilingov, pri čemer je pomisliti, da je kurzna vrednost delnic Creditanstalta do zadnjih dni znašala skoro ?00 šilingov, da je kurzna vrednost delnic Creditanstalta znašala po 52 šilingov ter da jc Bodencreditanstalt izplačevala v zadnjih letih dividefldo po 15%, Creditanstalt pa po 10",;. Razmerje zamenjave 4:1 pa se za delničarje Bodencreditanstalta poslabša še s tem, da se glavnica Creditanstalta zviša, s čimer se znatno zviša skupno število njegovih delnic. Delničarji dobijo sedaj samo sedmino svoje dosedanje pcssstne vrednosti. Skoro polovica vseh debitorjev Bodencredita so dubi-oza. Prizadeta je tudi Narodna banka, ki je v velikem številu prevzela menične terjatve Bodencreditanstalta. Cuje se, da bodo zadolžene industrije koncema pri odplačevanju teh obveznosti dobile olajšave. To more pomeniti samo, da Narodna banka ne bo uveljavljala svojih meničnih terjatev, kar bo storila najbrže samo proti jamstvu vlade. Te menične obveznosti se cenijo na 60 do 80 milijonov šilingov. Kot direktna izguba vlade v višini 10 milijonov šilingov prihaja v poštev še manjša vrednost okoli 200.000 delnic Bodencreditanstalta, ki jih je svoječasno dobila Poštna hranilnica za delnice Unionbanke. Upati pa je, da koncsntracija bank na široki podlagi mednarodnega sindikata, ki ga bo vodil Rotschild, tudi lahko koristi avstrijskemu gospodarstvu in kreditu. Vtis na Dunam Ves Dunaj tudi nebnnčni in neborzni svet je pod vtisom te Iuzije. Pred borzo so se pred začetkom uradnega prometa zbirale razburjene skupine. Najprej ni bilo sploh nobenih kurzillh notiranj. Pozneje se jo položaj pomiril, ker se je doznalo, da se vršijo dvigi pri blagajnah Creditanstalta brez težkoč. Banka je preskrbela vse, da se zadovoljijo vsi vlagatelji. /zge:"Se Boclencredita Glavno se očita vodstvu Bodencreditanstalta, da se ni zijala preurediti v novih razmerah. Delala je še vedno, kakor pred vojno, kakor velebanka, dasi je v resnici predstavljala samo še srednjemečno banko. To se očita tudi predsedniku avstrijske narodne banke dr. Reischu. ki je bil prej tudi ravnatelj Bodencredila in je imel ozke' trgovske zveze s predsednikom Sieghartofti. Očila se mu, da je še koncem septembra v brzojavki poslani Agence čcononiioue et fhianeiere v Parizu jamčil s svojim imenom za to, da s6 vse vesti o poslabšanju položaja Bodencredita neosnovflne. Sedaj oficielho sporočene težkoče Bodett-credlta mečejo slabo luč na težki položaj avstrijskega gospodarstva. Vse banke trpijo več ali manj radi neinobilnih industrijskih kreditov. Težavno preusmerjenje in gospodarski! preosnovitev so vse industrjie zadolžile pri bankah, ker so krediti izredno dragi. Celo najboljše tovarne so morale pred zadnjim zvišanjem diskontne mere plačevati okoli 14% -ne obresti. Zato so se posamezne družbe močno prezadolžile in vračilo kreditov z narastlimi obrestmi je postajalo vedno težje. Te razmere s posebno težko učinkovale na Bodencreditansltalt, ker je preusmeritev tovarn v Steyru, ki so bile prej v glavnem urejene za izdelavo orožja, pozneje pa so se preuredile v tovarno avtomobilov, zahtevala izredno visoka sredstva, ne da bi zvišanje izvoza, na katero se je s tem upalo, moglo dovesti do gotove izravnave. Ravno lako je nelikvidnost drugih podjetij, spadajočih k Bo-denereditu, slabo vplivala tudi v Inozemstvu. K temu je prišel še velik padec delnic avstrijskih Siemens-tovara. Večje zgube je imela bunku tudi pri WarchMowski tovarnah, ki so se končno združile s tovarno za lokomotivo Steg. Mnogo se je govorilo svoječasno tudi o nesrečni transakciji s prodajo delrtic petro-lejske dražbe Fanto. V predborzi so se ponujale delnice Bodencreditanstalta pb 20: šilingov in celo po 15. Čiije se, da so različne tvrd-ker v zadnjih dneh dobile večje množine akcij, katere skušajo sedaj oddati z dobičkom. Delnice tovarne v Steyru in Narodne banke so bile oddane v čekovni promet, da se prepreči skok na trgu. Na borzi se je govorilo, da bo predsednik narodne banke dr. Reisch odstopil, kar pa se do sedaj ne potrjuje. Znižanje glavnice Creditanstalt. Dunaj, 7. okt. (Tel. . Slov.«) Da se izvede fuzija, namerava Creditanstalt svojo glavnico zelo zvišati, in sicer za okoli 40 do 50 milj. šilingov. Pri prevzemu novih akcij se bodo v okviru sindikata, ki ga bo ustanovil Rotschild, udeležile tudi druge velike skupine delničarjev, posebno banka Schriider v Londonu in Morgan. (Dosedanja glavnica 85 milj. šiliugov.) Smrt člana regentskega sveta Buzdugana Ministrski sve? prevzel eksekutivno oblast Novega regenta izvoli parlament bukarešt.. 7. oktobra. (Tel. »Slov.«) Član regentskega sveta Buzdugan je umrl danes ob 7 zjutraj v starosti 63 let. Takoj so se v stanovanju zbrali ostali člani regentskega sveta in člani vlade. Buzdugan je bil pred svojo izvolitvijo za člana regentskega sveta prvi predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča. Bil je tudi intimen prijatelj Maniu-a in je najbrže največ pripomogel k temu, da jc Maniu dobil nalog za sestavo kabineta. Ko se je včeraj zdravstveno stanje zelo poslabšalo, sta ostala dva regenta pozvala Mania k sebi in se z njim posvetovala o formalnostih, ki bi bile potrebne po smrti Buzdugana Maniu jc izjavil, da bi v tem primeru vlada po ustavi prevzela predpravice krone, ker bi regentski svet ne bil polnoštevilen in ne bi mogel vršiti svojih funkcij. Po smrti Buzdugana je v uradnem listu takoj izšla naredba vlade, s katero prehajajo eksekutlvn« oblast in predpravice krone na ministrski svet. Z drugo naredbo se sklicuje parlament k zasedanju z dnevnim redom: volitev tretjega člana regentskega sveta. Ministrski svet je danes na dveurni seji sklenil, da po čl. 88 ustave prevzame kraljeve pravice ter da se zakonodajno telo skliče na sredo ob 10 dopoldne k volitvi tretjega regenta na skupni seji kot narodni skupščini. Princ Nikolaj in patriarh Miron Cristea ostaneta še nadalje v regentskem svetu. Maniu je izjavil vašemu dopisniku, da o osebi novega člana regentskega sveta ne more ničesar reči, ker ima samo parlament pravico, staviti predloge. Ministrski svet je določil, da bo pogreb Buzdugana v sredo popoldne ob 4. Bukarešt, 7. okt, (TeL »Slov. konu obsegala približno 20 paragrafov. Zračna zveza Belgrad - Zagreb - Dunaj Zagreb, 7. okt. (Tel. :>Slov.«) V sredo st začne zrakoplovni promet med našo državo in Dunajem. Letala bodo letela vsak dan, iz j vzemši nedeljo. Vozni red bo: odhod iz Belgrada ob 10.30, prihod v Zagreb ob 13.20, od ; liod iz Zagreba ob 13.35, prihod v Gradec ob 1.4.45, odhod iz Gradca ob 15.15, prihod nt Dunaj ob 16.45; odhod z Dunaja ob 7.30, prihod v Gradec ob 8.45, odhod iz Gradca ob 9. prihod v Zagreb 10.10, odhod iz Zagreba ob 10.40, prihod v Belgrad ob 13.20. Vozne cene so: Iz Belgrada na Dunaj 1240 Din, iz Zagreba na Dunaj 720, iz Gradca do Dunaja 320 dinarjev. Žična žel ezmea na Sije me Zagreb, 7. okl. (Tel. Slov.,;) Zagrebški župail dr. Srkulj je dal nalogo inž. Liškovi-ču, da izdela načrt žične železnice na zagrebško Sljeme, s čimer bo postalo to še bolj mikavno. V tem oziru so se v zadnjem času določile parcele za zgradbo hotelov in vil ter novih cest. Žična železnica se bo začela pri Šestini, do koder se bo podaljšal zagrebški tramvaj. Stroški za žično železa''-o bodo najbrže znašali 6 do 7 milj. Din. Angleška esikadra v Splitu Split, 7, okt. (Tel. Slov.) Danes zjutraj ob pol 8 je dospela angleška eskadra 4 rušilcev. Poveljnik eskadre je bil ob 11 na službenem obisku pri velikem županu, poveljstvu mesta in pri mestnem županu. Predstavniki naših oblasti so takoj nato vrnili obisk. Lekarniški kongres Split, 7. okt. Sncči je končal kongres lekarnarjev svoje delo, nakar je bil danes kongre zaključen. Lekarnarji, .so prerešetali novi zakon in 60 poslali ministru za socialno politiko in na-rodrto ■zdravje s vejo.pripombe ter želje sprememb v nekaterih delih novega zakona. Kongres je nato pcšlal udnnosrno brzojavko Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in resornemu ministru dr. Drinkoviču. Belgrajska vesti 7. oktobra. Radi pritožbe PnniŠe RafiČa na razsedbb belgrajskega sodišča je odposlalo belgrajsko sodišče vse akte apelaeijskenui sodišču v ua-daljnje postopanje. Ministrske plače se bodo v kratkem uredile na novo, in sicer je to v zvezi z novim zakonom o razdelitvi države na banovine. Pravoslavno bogoslovje sv. Save se preseli iz Srcmskih Karlovcev v Belgrad. Šef prometnega ministrstva v osebni stroki je postal inž. Ilič iz Banje lake. Za ekonoma notranjega ministrstva jc imenovan bivši uradnik velikega županstva v Mariboru Donaj. Samoumor. Danes je Sava pri Bosanskem Gradišču splavila na breg truplo 30—34 letne Kate Bogatič iz vasi Hajka v okraju Novski. Izvršila je samoumor. Težja železniška nesreča se jc pripetila danes pri Jajcu, kjer jc vlak povozil nekega Marka Perica. Bil jc na mestu mrtev. Težki polož®§ fiefgctrije Sofija, 7. okt. (AA.) Bolgarska brzojavna . agencija poroča: Konferenca predstavnikov bolgarskih trgovskih in industrijskih zbornic, ki se je včeraj sestala v Sofiji, je pretresala žalostno stanje bolgarskih financ in ugotovila, da prebivalstvo gladuje in da je finančna kriza dosegla vrhunec. V svoji resoluciji poziva vlado, naj predoči inozemstvu pravo sliko razmer na Bolgarskem ter doseže ali popolno črtanje reparacij ali pa ponoven moratorij za 20 do 30 let. Obenem apelira na vlado, naj ona apelira na vest sveta, da bi zmagovalne države postopale s premagano Bolgarijo humano. Konferenca petih Newyork, 7. okt. (Tel. Slov.) O pogajanjih med Macdonaldom in Hooverjem je do sedaj vladal popoln molk. Včeraj popoldne pa je Iioo-ver obvestil privatnega tajnika, da bo prihodnji ponedeljek razposlal vabila za konferenco petih držav v Rim, Pariz, Berlin in Tokio. Novi patriarh Atene, 7. okt. (Tel. »Slov.«) Grški sinod jo dimen dopoldne soglasno izvolil metropolila Photio.in za naslednika uniTlega patriarha Basiliosa. Novo izvoljeni patriarh je star 55 let In je dovršil svoje študije v Muncbenu in Lauaanne-u. Pet rudarjev v objemu smrti Rov Kotredež pri Zagorju gori — PUni omamili v noči od sobote na nedeljo 5 rudarjev — Čudežna rešitev — Junaški rudar Puh Dobra reševalna organizacija Zagorje, 7. oktobra. Zadnji teden je bil za naš kraj poln raz burjenj in žalostnih dogodkov. Najprej sira hovita smrtna nesreča mladega rudarja Kr-znarja, dalje en samoumor, trk vlakov na postaji in potem tudi vedno bolj vznemirljive vesti iz rova Kotredeža — dovolj, da časopisje stalno poroča o našem kraju. Komaj smo pokopali mladega Krznarja, že se je zvedelo v nedeljo o strašni tragediji, ki bi se bila v noči od sobote na nedeljo kmalu odigrala v rovu Kotredežu, kjer so prav v zadnjem hipu rešili življenje petim rudarjem. V Kotredežu gori že dva tedna. Naš zagorski rudnik ima dva večja rova Kisovec in Kotredež. Rova nimata medsebojne podzemske zveze. V Kisovcu vlada že desetletja stalen požar, to se pravi, da stalno tli plast premoga in razvija strupene pline. Da je sploh možno delo v tem rovu, morajo ogenj stalno krotiti, popolnoma pogasti pa ga ne morejo. Pred približno štirinajstimi dnevi pa je zagorske rudarje zelo vznemirila vest, da se je vnela tudi premogova plast v rovu Kotredežu. Rudniška uprava je morala ukreniti posebne ukrepe, da se ogenj pogasi. To se do zdaj ni posrečilo. Premogova plast v zemlji še vedno tli in razvija razne dušljive pline. Radi tega delajo rudarji mrzlično dan in noč in pripravljao vse potrebno, da bi ta kraj, kjer gori, zalili in ogenj zadušili. Večkrat je že prišlo kakemu rudarju na tem nevarnem mesitu radi plinov slabo in so ga morali takoj odnesti na sveži zrak. Rudarji v obeh rovih zelo trpijo. Poleg tega, da delajo zelo nevarno delo, jih muči še tako zvani »Treibsistem« dela v rudnikih. Saj je treba pomisliti le, da se je število delavcev od lani zelo zmanjšalo, produkcija premoga pa je znatno narastla. Tudi delovni čas se je skrajšal, seveda ni treba misliti to tako, da delajo rudarji mesto oseni ur samo šest ali manj, temveč tako, da delajo delavci le v dveh tretjinah dneva, sta torej le dva »šihta«, tretjo tretjino ali »šiht« pa delo v rudnikih počiva. Rudar pa mora prigarati sedaj še mnogo več premoga, kakor kdaj prej. Ponoči omamil plin pet rudarjev. Do prave življenske rudarske katastrofe bi prišlo kmalu v noči od sobote na nedeljo. V rovu Kotredežu je delalo in pripravljalo za gašenje ognja pet rudarjev, med temi paznik Drnovšek ter delavca Krautbcrgcr in Škrubej. Plin je v nedeljo zjutraj proti drugi uri vseh pet omamil. Od mesta, kjer so obležali nezavestni in omamljeni rudarji do prvega rova s svežim zrakom je 50 do 60 metrov, toda treba je iti navpično po visokih lestvah. Dva med omamljenimi delavci sta s skrajnim naporom svoje volje zbrala zadnje ostanke svojih moči in z muko na pol mrtva splezala po navpičnih lestvah, kjer sta takoj spet onemogla in se zgrudila. Tako bi ostali trije, ki so obležali spodaj, bili zapisani smrti, zakaj imeli niso ne moči, ne volje in ne zavesti, da bi se rešili sami. Tudi ne gre ob takem času ponoči navadno nihče tam mimo. Omamljeni delavci bi v miru zaspali — za večno. Resnični in čudežni slučaj je nanesel, da sta prišla v bližnji rov s svežim zrakom dva delavca. Ta dva delavca sta bila Matevž Puh in Smrekar. Morala bi priti na delo ob 6 zjutraj, toda paznik jima je prav slučajno naročil, naj grešita delat ob 2 zjutraj in sicer v bližino nevarnega mesta z dušečimi plini. »Na pomoč!« Oba delavca sta pričela takoj delati, spuščati cevi in seveda ropotati. Ropot dela je prebudil za hip iz globokega smrtnega sna enega od omamljenih delavcev v globini. Oba, Puh in Smrekar, sta naenkrat čula iz globine onemogel klic: »Na pomoč!« Puh je vedel, da je prišel klic iz nevarnega mesta. Brž se je sklonil in zaklical: »Kaj je? Koliko vas je?« Odgovora ni. Še enkrat in krepkeje: »Koliko vas je?« — Tišina, nemi molk — edini odgovor. Na ves glas: »Koliko vas je?« — Nič, zopet nič odgovora. Puh je zavpil iz vseh pljuč: »Koliko vas je?« Prav lahen, komaj slišen vzdihujoč odgovor: »Tri-je!« Matevž Puh je vedel takoj: trije rudarji leže doli, omamljeni od plinov, vsak čas jih more zadušiti. Za hip negotovega obotavljanja: ali naj preje obvesti druge tovariše, da doli, v globini, spe že na pol mrtvi trije rudarji, ali naj gre sam doli do ponesrečencev in reši vsaj enega. Enega vsaj! Puh se je odločil za zadnje. Mladi, krepki Puh je naglo splezal po lestvah navzdol in pograbil najstarejšega ponesrečenca, delavca Krautbergerja. Nepisani zakon velja med rudarji: pri reševanju imajo prednost delavci in sicer najprej najstarejši tn družinski očetje, za njimi mlajši delavci, prav nazadnje pa se sme rešiti paznik, enako Radio Maribor Aleksandrova cesta 6 Je naie pod/et/e! Zahtevajte ponudbo, bogata zaloga — solidna postrežba, tis boste z nobenim radioaparatom Ljubljane bol/ie pos/uiah, kakor z našim izdelkom. kakor kapitan s potapljajoče se ladje. Tega nepisanega zakona se je zavedal tudi Puh. Oprtal je Krautbergerja uase, ga prinesel k lestvi in ga tiščal navzgor. Krautberger je bil brez moči in zavesti, Puh mu je moral prestavljati zaporedoma noge in roke po lestvinih klinih. Ko ga je s težavo na tak način priri-nil gori do svežega zraka, ga je položil poleg onih dveh, ki sta se popreje sama rešila in sta še vedno ležala nezavestna. Nato je Puh stekel kakor blazen iz rova do bližnjega stanovanja paznika Klopčiča, ga zbudil in obvestil o strašni nesreči, ki preti še dvema rudarjema. Klopčič je brž skočil v rudniško pisarno in brž telefoniral v kisovški rov po reševalce, ki so baje bolj izvežbani v reševalnem delu. Ko sta Puh in Smrekar o nesreči alarmirala Klopčiča in še nekaj rudarjev, je Puh hitro stekel nazaj v rov in na isti način, kakor Krautbergerja, rešil drugega delavca Škru-beja. Med tem so prihiteli že drugi reževalci in rešili iz zastrupljenega rova še tretjega — paznika Drnovška. O nesreči je bil obveščen že zagorski zdravnik dr. Zarnik. Ta je imel ves teden dovolj dela radi večnih nesreč v Zagorju, vendar je takoj prihitel na lice mesta. Vseh pet nezavestnih rudarjev so prenesli v rudniško pisarno. S pomočjo umetnega dihanja in raznih ostro dišečih tinktur je zdravnik obudil k zavesti vseh pet. Tudi oba rudniška inženirja Ulricli in Mastnjak ter šihtni mojster Kiefer so bili takoj na mestu in požrtvovalno vodili reševalno akcijo. Če ne bi bilo junaške požrtvovalnosti delavca Matevža Puha in takojšnje reševalne akcije, bi ponesrečeni rudarji v teku ene ure na nevarnem mestu tragično, dasi brez muk, zaspali za večno. Krautberger sam je znan basist. Prejšnji dan je pri pogrebu tragično ponesrečenega 24 letnega rudarja Krznarja, ki ga je v noči od četrtka na petek ubilo v Kisovcu, igral na bas. Le malo je manjkalo, pa bi drugi igrali žalostinke tudi njemu. Tudi v nedeljo dopoldne, ko so rudarji nadaljevali gaševalna dela v rovu — med njimi je bil zopet Matevž Puh, — so se onesvestili vsi in so jih morali drugi prenesti na sveži zrak. Onesvestila sta se tudi dva rudarja iz rova Kisovca, ki sita prišla za vsak slučaj na delo opremljena z reševalnimi aparati. Edini, ki mu plini niso mogli do živega je bil — Matevž Puh. Ta dogodek, ki se je odigraval v Zagorju v razburljivi noči od sobote na nedeljo, bolje ilustrira življenje rudarja pod zemljo in nevarnosti, ki ga obdajajo, kakor najboljši roman, pisan s še tako fantazijo. Pet sumljivih potnikov prijetih na Jesenicah Jesenice, 5. oktobra. Pripeljali so se na Jesenice, kakor se dandanes spodobi, namreč z avtomobilom. In sicer iz Karlovca. Koliko so plačali za avto, ki jih je vozil 250 kilometrov daleč, ni znano. Pet jih je bilo, in jako samozavestno so nastopali. Pili in jedli so v hotelu »Paar« ter vse sproti plačevali. Hoteli so preko meje, a ker niso imeli dokumentov v redu, ali baje celo ponarejene, ni šlo tako gladko. Kar-lovški avtomobil so ria Jesenicah odslovili ter tu čakali, kako se bo stvar nadalje razvijala in kako bo mogoče od tu naprej — na varno. S hotelirjem so se domenili za ceno, ako jih prepelje čez državno mejo pri Ratečah. Hotelirju pa se je jako sumljivo zdelo, da so bili tako voljni plačati razmeroma visoko voznino, kajti sicer je navada, da se vsak gost pritožuje nad ceno. Ho-telirjeva soproga je obvestila orožniško postajo. Domenili so se ž njo orožniki, da bodo pred postajo na Jesenicah avto ustavili. Družba petih ptičkov je res zasedla avto ter se veselo odpeljala proti .. Na —1 Pred orožniško postajo je naenkrat zadonel klic: »Storj!«. Aretacija je bila bliskoma izvršena in vseh pet vtaknjenih v zapor. Poleg ponarejenih potnih listov so pri njih našli mnogo v obleko zašitega denarja. Pravijo, da okoli stotisoč dinarjev. Kje in kako so prišli do tako visokih vsot, bo dognala nadaljnja preiskava. Na Jesenicah se o tem mnogo govori. Eni pravijo: »Gotovo so izvršili na Hrvatskem kak velik vlom.« Drugi trde: »Ne le vlom in rop, ampak čisto gotovo roparski umor.« — Kako pa je v resnici, pa nihče ne ve. Z večernim brzovlakom so jih odpeljali v Ljubljano vklenjene v spremstvu dveh orožnikov. Gotovo bodo pomnili, kdaj so bili na Jesenicah, kjer je dolina ozka in je težko uiti mimo oblasti, ki so neprestano čuječe in budne. Mlad tolovaj oropal dečka Nesrečna mati. Zagorje, 7. oktobra. Prejšnji leden je inlad fantič — tako kakih 10 ali 17 let ima — opravil temeljito delo. Na poti skozi Podkraj proti čolnišain je dobil rokodelskega vajenca iz Litije, ki se je od doma vračal k mojstru, pa ga je napadel, mu vzel Din 450 denarja in obleko. Menda ga je dobesedno slekel — in v taki pomanjkljivi uniformi jc ta prišel do orožnikov, ki so se takoj napotili na lov za roparjem. Ujeli so ga v hribih pri nekem kmetu, ga odgnali v Zagorje. Pa jim je ponoči ušel izza mreže in se klati zopet po hribih. Njegova mali, žalostna svojega otroka, je pila strup. Vendar «e je zdravniku posrečilo pravočasno ji izprati želodec, rta je ostala pri življenju. Junak od SoUerina in Kustoce Pri najstarejšem Kočevnrju. Kočevje 6. oktobra. Oglasil sem se pri njem. Potrkal sem na vrata in vstopil. Pred menoj je stal še ves zravnan starec Matija Briški in mi prijazno ponudil stol. Oči so mu veselo igrale in se od časa do časa nasmejale. Govori moško in jasno. »Slišal sem, gospod Briški, da ste najstarejši meščan in tudi najstarejši v kočevskem okraju sploh. Bi hoteli povedati kaj i/, svojega življenja? Kdaj ste rojeni?« »Točno 11. decembra 1835. V Ajblju pri Banji loki mi je tekla zibelku. Usoda pa me je kmalu vrgla v sredo bučnega življenja. Kot 14 letni fantek sem odšel na Madžarsko »liattsi-rat«. Osemkrat sem bil na Madžarskem takrat. Osemkrat peš! Okrog' Pečuha in Budima smo takrat krošnjarili. Povsod peš. Edina železnica je vezala takrat Dunaj z Ljubljano. L. 1851. sem šel k vojakom in tam ostal preko 12 let. Ha! Fletno je bilo pri vojakih, dasi smo veliko trpeli. Bil sem najprej dve leti pri mornarjih ob Lago de garda, potem sem pa služil kar celili 10 let pri Janezih. Udeležil sem sc dveh bitk I. 1859. pri Solferinu, 1. 1866. pa pri Cu-stozzi.« Mož se je razvnel, in pripovedoval o teh bojih, o poveljnikih. Z izredno svežostjo se spominja svojih vojnih tovarišev, za vsakega ve ime. Sam je bil podoficir ordonanc. Bil je ljubljenec generala Eilipoviča, ki je važen iz bojev za okupacije Bosne in Hercegovine. »Kaj ste pa potem počeli ata?« sem vprašal. »Oženil sem se in prev/,el branjarijo v Ljubljani, vendar sc mto opustil in postal »birt« v Elorjanski ulic;. Ljubljanski birt sem bil celili 36 let. To vam je bilo takrat prometa pri meni. Vsi Dolenjci, Kočevarji in Belokranjci so se zbirali pri meni. Vsak dan je [rostiljon trobil v zavit rog. Eh, to je bilo življenja! Vsak dan sem imel v hlevu po dvajset konj. Tudi zaslužilo se je. Vsa Ljubljana me je poznala. Kar je bil Eigabirt za Gorenjce, sem bil jaz zn Dolenjce. Poročil sem Ljubljančanko in imel z njo 10 otrok, pa ni nobeden preživel svojega očeta. Danes moreni gledati precej samo trop svojih vnukov.« »Koliko jezikov ste govorili, ata?« »Jezikov? Madžarsko sem znal, nemško, češko, hrvatsko, italijansko in kočevsko. Govorim še madžarsko, nemško, kočevsko in tudi svoj materni slovenski jezik. Kakor nisem hodil v šolo nikdar, znam brati in pisati. Vse to pa sem se navadil pri vojakih.« »Kaj mislite, kaj je vzrok, da ste učakali tako visoko starost?« »Sam ne vem, gospod Ko sem bil mlad, /lasti pri vojakih, sem kadil kot Turk, kot krčmar sem moral veliko piti. Sicer pa sem nžil v svojem življenju toliko bridkosti in težav kot nikdo drugi, in vendar, glejte, še je veliko moči v meni, da bi še marsikoga vrgel. Bolan nisem bil do zadnjega časa nikoli. Le oči sedaj pešajo, da rubini pri čitanju očala. Berem pa rad, zlasti časopise.« Mož od časa do časa zaide ua tista lepa leta. ko je nosil »vojaško suknjo belo«. Tam ni u ne zmanjka dogodbic nikoli. Dvanajst let je tam preživel, najlepša leta mladosti; kdo bi mu zameril, če sc ponudi pri njih mulo dalj času. »Kako živite sedaj, ata?« »E, pa živi se! Malo bolj dolgčas je, ko je človek star in nadložen. Bog dal. da bi le še bil zdrav.« »Bog dal, ata, in hvala vam srčna za vaša pojasnila. Starec mi jc krepko stisnil roko in rekel, naj se ob priliki še oglasim. Uboji na Dolenjskem Komaj se je tukajšnjo prebivalstvo pomirilo od razburjenja radi Debevčevega uboja pred K) dnevi, že se je v sosedni vasi izvršil •tov uboj. Ubili so 70 let staro ženico Franco K n ni p e I j . prevžitknrico, domu iz Ml. Strmeče pri šmurjeti. Starka je šla v sredo, dne 2. t. ni., \ gozd po drva. Od nikoder je ni bilo več nazaj; šli I so jo domači iskat, še le v soboto 5. t. m. so jo našli ubito v gozdu. Zločinec jo je zavlekel med ' dve bukvi, ki sta rnstli prav blizu druga od druge. Ko bi bila tudi živa, bi se v tem položaju ne bila mogla rešiti i/, tesnobe. Upati je, da krutega morilca kmalu izsledijo. Pod sttmnjo, češ da so Debevčevi — »Ban-cerlovi« ubijalci, so zaprli dva brata, Jožeta in Leopolda Seiko iz Cužnjc vasi ter nekega Ite-gino. Vsi so stari od 20 do 30 let. Leopold je brez sledu izginil. Izdain jih je neka ženska. Seveda bo preiskava uirotoviln resničnost na vedb tiste ženske. ne jj^ izpusti Ya 1927); v njih naj navedejo številke starih še do 31. dccembra 1929 veljavnih legitimacij in prilože po 10 Din za vcako legitimacijo. Izstavljene nove legitimacije se bodo razpošiljale v drugi polovici meseca decembra. Stare legitimacije brez slik je vrnili železniški direkciji po Novem letu v svrho uničenja. Legitimacijam, 'zdanim po letu 1925., pa podaljšujejo veljavnost pristojni državni uradi. •k Pomlad v jeseni. Jabolčno cvetje je "bilo v nedeljo uirgono na landsberžki rajneti v šolskem vrtu v Litiji ter pri g. Šloserci poleg litijske sodnije. ■A" Cvetje in kukavica v jeseni. Z Naklega: Jablana cvete pri g. Tomažu Križnariu, vnetemu sadjarju na Okroglem. Pa tudi pri dveh drugih cveto jablane. Kukavica se je tudi še oglasila v naših gozdovih. * Cerkveno taivino so doživeli prejšnji teden v farni cerkvi v Zagorju. Zlikovec je polomil vse puščice in odtrgal zapahe in pobiral iz njih denar. Tatvino ic cerkvenik Dolinar zapazil v nedeljo 6 oktobra. Zgodili se je moralo pred soboto, ker je pri glavnem oltarju bilo nekaj de-narja-darovanje od sobotnega pogreba-, drugje pa je bilo prazno. Ker ob prvih petkih ljudje darujejo v puščico pri oltarju M. B., ki pa je bila prazna, smo mnenja, da se je zgodilo v petek ali soboto. Te dni so videli ljudje dve sumljivi osebi hoditi okrog cerkve, osebi, katerih eno poznajo kot cerkveno tatico iz ene sosednjih far, pa vendar se nam zdi čudno, kako bi ženska mogla zlomiti tako močne ključavnice. Bo že prišel enkrat v past tudi la podjetnik! *Prvi družabni večer Trnovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrši v sredo dne 9. oktobra 1929 v prostorih restavracijo >Zvezda« ob pol 9. uri zvečer. Na red pride predavanje gospoda dr. Blaža Svetela, profesorja na Trgovski akademiji o aktualnem predmetu: Napolemi in Slovenija. Po predavanju petje- društvenega sbora In godbene točke. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. Družabni večeri Merkurjev! prineso ponesno vrsto zanimivih predavanj naših odličnih mož. Postanejo naj zbirališče osobito naših trgovskih in obrtniških krogov. Združena bo izobrazba z razvedrilom •k Odgovor na opozorilo tvrdke Tea Import v nedeljskih časopisih. Podpisani obveščam cenjene trgovce, da sem kot ustanovitelj in dolgoletni lastnik ter družabnik tvrdke Tea Import dne 6. septembra t. 1. od iste izstopil ter ustanovil lastno podjetje te stroke z znamko »Indra«. Cenjeni odjemalci so imeli skozi dolgoletno kupčijsko zvezo dovolj priložnosti se o kakovosti čajnih mešanic, katere sem vedno |ar sam kot dolgoletni strokovnjak v čaju sestavljal ter priporočam mojo sedanjo znamko »I n d r a« v še znatno boljši kakovosti. Tvrdko Tea Import znamko Buddha vodi od mojega izstopa naprej sedanji lastnik Zadružna banka, katere predsednik je gospod Anton Kristan. — Luka Menard, Ljubljana, Damatinova ulica 10/1. '•k Osebo, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef«. vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Češke in italijanske srečke kupi Uprav-ništvo »Merkur«, Ljubljana. Telefon 3052. Bulgarska posojila kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Dclnice vseh vrst kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Železniška posojila, obligacije, prioritete kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Vrednostne papirje pred in povojne, tu-in inozemske, vseh vrst, kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Obveznice ljubljanskega investicijskega posojila kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Pregled srečk izvršuje Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Nesreča ne počiva — Karambol poštnega avta s tramvajem. Včeraj med 11. in 12. uro dopoldne se je pripetil v Prešernovi ulici v Ljubljani večji karambol, ki je sicer povzročil večjo kalnmiteto v prometu, škoda pa je Ie majhna, od ljudi tudi ni bil nihče poškodovan. Velik poštni avto se je zadel v tramvaj, ki se je iztiril. Ne avto, niti tramvaj nista mogia ne naprej in ne nazaj. Na obeh straneh pa se je nabralo več tramvajskih voz. Tramvajski promet je bil prekinjen za pol ure, dokler ni prišel pomožni voz, ki je ločil ponesrečeni tramvaj od avta. Avto i ni poškodovan, na tramvaju pa so utrte prednje I šipe. : — V vrelo vodo za pomivanje je padel mlad fanliček. komaj par let star koncem prejšnjega ledna v Zagorju. Močno je opečen in bo po zdravnikovi izjavi težko ostal pri življenju. — Nesreče v Celju. Vččraj so pripeljali v celjsko bolnico 40 letnega Franca Leskovšeka, zaposlenega pri pivovarni »Union«, skladišče v Celju. V nedeljo je vozil pivo v Sv. Peter v Savinjski dolini, pa so se prekucnili nanj prazni sodčki za pivo in ga poškodovali po desnj plati telesa. — Dalje so včeraj pripeljali 24 letnega delavca Konrada Nežmaha, zaposlenega v kamnolomu Mar-chetti v okolici Rogaške Slatine. V nedeljo so se v gostilni Stefancioza pri Sv. Florijanu fantje ste-pli in Nežmah je dobil z nožem po glavi 'er v pljuča. — Težka nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer na državni cesti med Kočami in Fra-mom. Avlo, čigar številka se ni mogla ugotoviti, je zdrvel preko žaganja Ivana Perneka ter vini-čarke Terezije Butolen, ki sta se v nočni uri vračala proti Framu. Butolenova je kmalu po tem za-dobljenim poškodbam podlegla, Pernek pa, je za-dobil težke poškodbe na glavi ter so ga prepeljali v mariborsko bolnico. K11VO HUBHAKSKI DVOU Premijera iz nižin življenja Podzemski suet Ev«lin Brent 1. v. Stcrnberg Ob 4., '/< na 7., '/„ 8., 9 uri. Telefon 2730 — Radi neprevidnega ravnanja z orožjem. Ponesrečila se je v Kravjetu pri Ločah pri Poljčanah 16 letna Štefanija Fevže. Po nesrečnem naključju se je izprožila bratova puška, ko je ravno brat čistil puško in je slrel i/, puško prizadejal Fevžetovi težko ranitev v trebuhu. Prepeljati so jo v mariborsko bolnico. — Požar za požarom zaznamujejo zadnje čase v okolici Vranskega. Tako je prošli petek 4. oktobra pogorel posestnik Ivan Terglav pri Sv. Juriju ob Taboru. Ogenj je najbrž nastal vsled saj, ki so se v dimniku vnele, pa je močan veter iskre iz dimnika zanesel po strehi. V silnem vetru se je došlim gasilcem le z veliko težavo posrečilo ogenj toliko omejiti, da je minila nevarnost za veliko sosednjo vas Tabor. — V soboto 5. oktobra zvečer se je vnelo in zgorelo gospodarsko poslopje posestniku p d. Kozlu na Prekopi. Domači so ravno molili rožni venec, ko jih je obliznila svetloba gorečega gospodarskega poslopja. Ker se je vnelo v lLstnjaku, sumijo, da gre za hudoben čin požigalca — V nedeljo (j. oktobra popoldne je nastal požar pri posestniku Savineku v Zaklu, občina Gomilsko Nesreča je nastala vsled neprevidnosti pastirjev, ki so v bližini napravili ogenj, pa je veter iskrt zanesel v poslopje posestnika Savi-neka. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in čevljarska delavnica. — Gašenje je v teh dneh povsod bilo silno otežkoeeno vsled velikega pomanjkanja vode, ki je nastalo vsled suše, ki traja že toliko časa. Ljubljana Kai bo danes? Operno gledališče: Jonny svira. A. Začetek ob pol 8. Kino Ljubljanski dvor: Podzemski svet. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Spomenik Iliriji raste Štirinajst kvadrov so že postavili delavci do včeraj drugega na drugega, ostale bodo pa še danes. Danes ponoči pride iz Zagreba tudi prva bronasta plošča za spomenik, ostale pa še slede. Sedaj tlakujejo širok hodnik pred križevniškim vrtom in sicer z velikimi granitnimi ploščami. Razširjene hodnike ob univerzi in Glasbeni Matici so nasuli z rumenim peskom, Knežjo ulico je včeraj /.valjal valjar. Okrog novo zasajenih topolov so že položili travnaie blazino. Balkonček in stopnice pred ' Panjem so tudi skoro gotove. Hiša je s temi stopnicami pridobila za s-to procentov. Kakor sino že poročali, bodo na knežjeirt zidu tribune. Nc Na Valvazorjeveni trgu je dal postaviti arh. Plečnik, ki se ves dan trudi krog spomenika, za po-skušuo troje mlajev. Sedemdeset takih mlajev bo na dan odkritja spomenika krasilo Vegovo ulico, Valvazorjev trg in bližnje ulice. Govore in petje pri odkritju spomenika bodo oddajali po radiju. Istočasno pa bodo postavljeni pri »Panju«-, Jelači-nu in na palači oblastnega odbora trije sprejemni aparati z zvočniki, ki bodo sprejemali govore in petje. Tako, da bodo tudi tisti, ki ne bodo mogli blizu spomenika, slediti vsemu poteku slovesnosti. Na' dan odkritja spomenika se bo vršila Pred škofijo še ena druga mala slovesnost. Na skromen način bodo zjutraj odkrili na škofiji vzidano ploščo iz glinškega možnarja z napisom: »Napoleon I. — 28. aprila 1797.« Avtentično je namreč dokazano, da se je ta dan mudil v Ljubljani Napoleon, ki se je nastanil v škofiji V spomin na ta dogodek bodo odkrili tudi to ploščo. Sodeč po pripravah za slovesnosti v soboto lu nedeljo, bo organizacija vseh prireditev vzorna. DRUŽABNI KLUB V LJUBLJANI ima svoj redni občni zbor danes, 8. t. in., ob 8 zvečer v »Srebrni dvorani« hotela »Union« Člani naj se gotovo udeleže, — Gogala. Peregrin: Kaj pa ze Madjari? (Spomini z mojih potov.) Ali bi hoteli enkrat slišati katero tudi o Madjarih? Sicer si nismo politični prijatelji, a zato še nismo tako ozkosrčni. da bi o njih ne hoteli nič slišati. Bili bi prečudno zaplankani, ko bi ne smeli ali nc hoteli [»gledati preko mej Jugoslavije — tudi v dežele naših političnih ne-prijateljev. Tudi od nasprotnika sc jc treba učiti! Madjari! Kako srno si blizu ž njimi — sosedje — pa kako malo se poznamo! In vendar je poznavanje drugih narodov nele velezani-rnivo, ampak tudi vrlo koristno. Etnografija (na-rodoslovje) je ena najznamenitejših ved, in etnografski muzeji so najzanimivejši. Madjarov pa, dasi so tako zelo posegali v zgodovino tistega kosa Evrope, na katerem živimo, nič ne poznamo in oni nas ne. Samo sloviti jezuit P. Bangha mi je dejal, da Slovence ne lc dobro po/na, ampak ima tudi dobro zapisane kot zelo organizirane katoličane. Enako mi je rekel pred 25 leti, ko sem bil prvič v Budimpešti, škof Fischer-Colbrie, da poznajo Madjari Slovence najbolj po usmiljenih sestrah, katerih je bilo takrat kakor v Avstriji tako tudi po Ogrskem polno — dokler niso zbežale pred komunisti — in prav dobre sestre so. je dostavil škof. Prav za prav je bilo to ne v privatnem pogovoru, ampak na javnem zborovanju, ki smo ga imeli katoliški abstinent-je, kjer se jc škof oglasil neposredno za menoj. Torej bi mi ne bili tako slabo zapisani na Ma-djarskem. kolikor nas poznajo. Pa kako bi nas ne poznali, saj imajo vse polno naših besedi! — In to vedo! Sem jih nalašč vprašal, če jim je znano, da imujo mnogo besedi iz slovenščine in so mi radi pritrdili. Zato sem jaz govoril letos na kongresu med- narmlnn jrnlnliiilfp 7VP7P TKA v * Ul drdg drugega premalo poznamo, oziroma: poznamo se le bolj od slabe kakor od dobre strani. Zato drug drugega po strani gledamo in se celo mrzimo in črtimo. Ko sem prišel med Nemce, katerih nisem prej nič kaj rad imel, in sem jih natančneje spoznal, sem rekel: I, saj so Nemci vendar tudi dobri ljudje; boljši kakor sem si jih predstavljal! (Pri navzočih Nemcih smeh.) In ko bi bil dalj časa na Ogrskem, bi morda tudi rekel: Glej lio, tudi Madjari so dobri ljudje, boljši kakor sem si jih predstavljal! (Smeli pri navzočih Madjarih.) In ko je bil predsednik našega kongresa (škof Waitz) v moji domovini, mi je rekel, da mu je bilo tudi všeč, odnesel je najboljše vtise. Ko bi se bolje poznali. morda hi se tudi bolje sodili, če že ne ljubili. Tako sem govoril. In nisem bil še tri dni med Madjari, pa sem se že prepričal, da so boljši, kakor sem si jih predstavljal. Kar sem jim tudi čisto brez ovinkov povedal: Slišite, ljubi moji Madjari, jaz sem vas imel pa prav za slaba!... In so se spet smejali. Ne, — veste, ljubi moji, povsod |ki svetu se dobijo dobri ljudje. In morebiti jili jc več, kakor si mislimo. Narodi, vsaj mase ljudstva, si med seboj niso sovražni. Ob mejah je ribanje povsod, sicer pa ne. Verjemite, da na Nemškem ljudstvo ne misli na nobeno revanšo nasproti Francozom. Tisti, ki delajo po svetu zdražbe med narodi, so prevzetni in objestni hujskači. Fašistovska garda na Laškem, Ludendorff in njegovi pruski junkerji, rajni Tisza in njegovi madjarski trabanti. Ne trdim, da tudi zdaj ni takih na Madjarskem — seveda so — a preprosto l judstvo ni bojaželjno. Ljudstvo si želi miru. Toda stoj! 7.c me je zapeljalo v filozofiranje, preden sem v Budimpešto prišel. No, kako se pa pride v Budimpešto? Po železnici seveda, kakor veste, po tisti, ki jo ubriše od Pragcrske-ga čez Dravsko in Ptujsko polje, pri Središču pa privozi v Medjimurje. Ptujsko polje! Ne morem, da bi ne pove- dal, kaj sem tam opazil. Bilo je na Veliki šma-iin, Štajerci bi rekli: na Velike meše dan popoldne, ko sem se tam preko vozil. Seveda sem opazoval iz okna lepe kraje, koder prebiva slovenski rod. Pa ka/ sem videl? Mnogo ljudi po travnikih. Otava je ležala pokošena. Nekaj je je bilo v kupili neraztrosene; ljudje se je na ta sveti dan niso dotaknili. Po mnogih travnikih so jo pa sušili, obračali in grabili, na enem pa nu voz nakladali. In bilo je prej 14 dni nepretrgoma lepo vreme in vse je kazalo, da bo še, in res je bila za tem še dolgu vrsta samih lepih solnčnih dni. Pri nas smo imeli časih Veliki Šma-rin v taki časti, da je bil pregovor: Kdor gre na Veliki šmarin na drevo (sadje trgat), se mu kača ovije okoli roke. Tu ti pa gredo na tak praznik mrvo sušit in spravljat brez vsake najmanjše sile in potrebe!! Mislil sem si, toto moram pa o.švrkati v »Slov. Gospodarju«, da bodo štajerski kmetje brali, pa do danes še nisem utegnil. Sicer pa ni samo na Ptujskem polju tako, ampak kje drugod po Slovenskem tudi. Kaže, da bomo kmalu na Franooskem. Tam sem videl v nedeljo popoldne s konji na polju delati, tukaj pa par konj na travniku! O tempora, o moreš! Na Francosko gremo. Zdi se, da ne samo po enem, ampak po več potih. Po tistem tudi, da je vedno manj krstov... Ljubljana raste, da bo kmalu celo ljubljansko polje do Save mesto, na kmetih pa ponekod hiše razpadajo in po tistih, knr jih je, je vedno manj ljudi. Pravijo, da ne morejo živeti. Kako so pa nekdaj živeli? Premislite!... Zdi se, da hočejo ljudje nu vseh koncih vse vezi porezati, s katerimi nas veže božja postava. Naša stvar v tej vesoljni revoluciji proti Bogu je: argue, obseera, inere-pa in omni putientiu ct doctrina! Pa magari. če nič ne pomaga! Molčati bi 6e reklo greh priznati. Če vse okoli n«us padu in sc pogreza, moramo mi nepremakljivo stati in svetu klicati: Tako ni prav! Taka je bostava božja! Da tudi nas potegne brezbožni svet v svoie vrtince in prepade. Ko zdrkne vlak čez Muro, smo na Madjarskem. Ne dolgo — in smo ob Blatnem jezeru. Tod okoli je bilo nekdaj gos|>odstvo knezu Ko-celja. 80 kilometrov je jezero dolgo. Poldrugo uro vozi brzovluk ob njem. Lepo! — V osmih urah smo na cilju. Budimpešta! Krasno mesto! Dunaj je za en del lepši od Berlina. Berlin ima krasne široke ceste, v novem delu vse zasajene, »Ringa« nima. Budimpešta pa je lepša od Dunaja. Vsaj ob Donavi. Mogočno valovi skozi mesto. Šest ogromnih mostov vodi čeznjo. Dva železniška, štirje mestni. Najlepši EHzubetin. štirje stebri, ki ga nosijo, so visoki kakor štirje zvoniki. Na desnem bregu grič, na griču Kraljevi grad, kakor mogočna veličastna krona. Malo naprej Mo-tijeva cerkev in druge krasne stavbe. Na levi parlament, da mu ga ni para na kontinentu. Nimaš kmalu kje na svetu tako lepega pogledu, kakor tu ob Donavi. (Konec prihodnjič.) so najlažji pol, po katerem prihajajo bolezenska klice v naše telo. V kavarni se najlažje obvarujete prehlajenja. nahoda in influence, ako porabljate okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imilirajo Anncot-pastilje 0 dg. katahetom. V sredo, 9. okt, ob petih popoldne v posvetovalnici KTD razvrstitev spo-vednih dni za mladino ljubljanskih sol. O Vreme je bilo včeraj oblačno. Od časa do časa je rosilo nekaj kapelj. Toplota 19.6 C. Povsod drugod je bilo topleje od 22 C do 26 C. O Starec še vedno cvete. Pred kakimi tremi ledni smo zabeležili, da je stari kostanj pred Mah-rovo hišo naenkrat vzcvetel. Ta starec je podoben staremu človeku, ki se v poznih letih »vname«, še Vedno cvete, njegovo jesensko cvetje je še vedno sveže in belo. Kostanj je, kakor pravi starec, ves in popolnoma plešast, to je brez listja, cvete pa le. To cvetje seveda ne bo obrodilo, smo že blizu zime. Ali občudovanje pa starec s svojo svežostjo le zasluži. O Dva vloma. Stolarski mojster Franc Sever na Cesti dveh cesarjev 10 (Mestni log) je prijavil, da je v noži na nedeljo obiskal njegovo delavnico noznan vlomilec. Ubil je šipo na oknu delavnice ta se splazil notri. V delavnici je bilo mnogo mizarskega orodja, vendar ni vlomilec odnesel ničesar, ker ga je najbrže kdo preplašil. Sever ima le 40 Din škode za ubito šipo. — Boljšo srečo kakor ta vlomilec je imel drugi, ki je v nedeljo zvečer vlomil v barako pri Battelinovi stavbi na Miklošičevi cesti. V baraki spi in je imel spravljeno obleko stavbni čuvaj Jakob Lazar. Ko je šel ta večerjat, se je priplazil vlomilec, odtrgal od vrat ključavnico in iz barake odnesel dve temnomodri obleki, cajgaste hlače in čevlje. Lazar trpi 1420 Din Škode. Maribor Med slovenske izseljence v Ameriki Med slovenske naseljence v Newyorku in Chicagu pojde pater Hijacint Podgoršek, ki ostane tamkaj dalje časa. Odhod splošnopriljubljenega in požrtvovalnega očeta Hijacinta bodo župljani predmestne župnije Matere Milosti težko občutili; saj je s svojim ljubeznivim nastopom vsem kakor prirasel k srcu. Patru Hjjacintu želimo ob njegovem odhodu, da bi v vinogradu Gospodovem med našimi ameriškimi brati zel najlepših uspehov. •k □ Cestike ob 10-letnici tukajšnjega gledališča. Uprava tukajšnjega Narodnega gledališča je prejela te dni še sledeče Brzojavne čestitke, ki so jih poslali — starosta naših igralcev Danilo, Dragoljub Goršič, Betetto za ljubljansko Združenje gledaliških igralcev, mestni odbor v Osijeku ter centralni odbor gled. igralcev v Belgradu. □ Ob priliki slovesne otvoritve Mestnega mladinskega doma, ki se je vršila v nedeljo dopoldne, o čemer je prinesel izčrpno jx>ročilo včerajšnji -SI. list«, je poslal mestni župau dr. Juvan Nj. Vel. kralju sledečo udanostno brzojavko: »Prilikom današnje otvoritve in blagoslovitve Mladinskega doma v Mariboru pošiljam v imenu mesta Maribora Vašemu Veličanstvu, kralju Jugoslavije,. ter vzvišenemu zaščitniku mladine, zagotovilo neomejene udanosti in hvaležnosti.«: □ Železniškim vpokojcncem, vdovam in sirotam. Radi jjodaljšanja rdečih železniških legitimacij za leto 1930 naj se prizadeti, ki stanujejo v okolišu mariborske postaje na koroškem kolodvoru, zglasijo najpozneje ao 12. oktobra t. I. na imenovani postaji. Razen legitimacije naj prinesejo s seboj ludi zadnji odrezek prejemanja pokojnine ter sledečo na četrt pole papirja napisano ter lastnoročno podpisano izjavo, da nimajo nobene bodisi protokolirane bodisi neprotokolirane trgovine ali obrti. □ Smrtna kosa. Preminuli so: Julijana Brat-kovič, slikarjeva žena, stara 61 let. Pogreb danes ob pol 15. uri iz hiše žalosti v Meljski ulici 43 a. — rranja Mislej, zasebnica. stara 64 let; pogreb danes cA) 17. uri iz hiše žalosti Tomšičev drevored 229. — Marija Kljun, soproga uradnika drž. žel. Pogreb jutri ob 17 iz mrtvašnice studenškega pokopališča. — Otilija Šantl, hčerka jx>sestnice, stara 9 let. Pogreb jutri ob pol 10 na ]x>breškem pokopališču. — Marija Kukovec, zasebnica, stara 76 let. Pogreb jutri ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Nočni napadi in spopadi... V Pobrežju je sin noči navalil na 21-letnega čevljarskega pomočnika Valentina Senčarja iz Studencev ter mu meni nič tebi nič porinil noževo ostrino v zatilnik, da je moral Senčar iskati jjomoči pri reševalni jx>staji. — V Jezdarski ulici pa se je v nočni uri zapodil kar na lepem neznanec na 29-letno trgovčevo soprogo Rajo Argel Ier jo pričel obdelovati s pestmi s toliko silo, da so revico radi težkih ranitev na glavi morali prejjeljati v tukajšnjo bolnico. □ Podlegel V tukajšnji bolnici je preminul 28-letni pečarski pomočnik Kari Smolej, ki je pri lička-nju koruze v Rošpohu pri Kamilici padel s skednja in si pri tem zlomil hrbtenico. Po 24-urnim boju s smrtjo je revež podlegel težkim poškodbam. □ Na Pohorje z avtomobilom »Dixi« je dospel v nedeljo dopoldne trgovec Moravec. Njegova pot je šla preko Slovenske Bistrice in Šmartna k Sv. Arehu, nato preko Mariborske koče in sv. Bolfenka v pekrc. □ Nezgoda z motociklom. 27-letni lesni trgovec Anton Bohm iz Marenberga je na ostrem ovinku pri Fali zavozil z motornim kolesom v obcestni jarek. Pri padcu so se mu pretresli možgani ter je dobil tudi nekaj drugih težkih poškodb na glavi. Tukajšnji rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Sprememba uradnih ur pri sodišču v Mariboru. V okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru se uvedejo z 10. oktobrom nedeljene uradne ure in sicer od 7.30 do 14. Vložišče je odprto od 8 do 13. □ Desetletnica »Jadrana«, ki se je proslavila v soboto zvečer v veliki Unionski dvorani, je potekla predvsem v znamenju zvestobe in prijateljstva, ki veže Mariborsko občinstvo do svojih bratov iz Pri-morja, ki so se v težkih dneh bili zatekli v našo lepo obdravsko prestolico. — Med gosti smo opazili tudi predsednika Glasbene Matice ravnatelja dr. J. To-minška ter jxxlžupana dr. Lipolda. Slavnostni govor ravnatelja Detela je prikazal joomen »Jadrana« kot pevsko ter splošno kulturno društvo. Nastop »Jadrana« in »Drave« je žel po polen usfieh. Celie Dva starčka — turista Izletniki, ki so prošlo nedeljo posetili ljubeznivo goro Oljko, so bili ob prihodu na vrh prijetno presenečeni, ko so naleteli tam na dva stanovalca celjske ubožnice, 85 letnega starčka Naceka Kodruncu in njegovo 72 letno ženico Nežo. Že v soboto sta priromala k Materi Božji na gori Oljki. Nacek ie star Celjan, ki je vse svoje žive dni preživel v mestu kot dninar, na stara leta pa mu je usojena skromna oskrba v mestni ubožnici. Majhen, skoro neznaten, a simpatičen možiček je, ki mu je starost vzela že precejšen del vida, a je kljub temu živahen ter korajžen. Krepka je še njegova boljša polovica Neža, ki je izletnikom živahno pripovedovala, kako je sicer šlo težko na goro. a ona je možičku pomagala ter ga za roko jieljala. Lepo in tudi potrebno bi bilo. da bi se starc*a parčka spomniti celjski meščani s kakim darilcem, ki bo gotovo močno razveselilo starčka, ki ie celo svojt življenje daroval delu za druge. Darila zanj sprejema podružnica »Slovenca« na Cankarjevi cesti 4. & Krekova drutina v Celju uprizori v nede-Itjo 13. oktobra ob pol 4 pop. v celjskem Narodnem domu petdejansko veseloigro čeških pisateljev A. in VI. Mrštikov »Zenitevc. Komad je lepa slika češkega narodnega življenja, prepleten s petjem in do konca napeto zanimiv. Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve. & Bojevniki s severne naše meje. Vabim vse tovariše iz Celja in okolice, ki so se v letih 1918— 1920 bojevali za našo severno državno mejo (na Koroškem, v Podravtju, v Mariboru, ob Muri in v Prekmurju), na važen sestanek, ki se vrši na predvečer obletnice koroškega plebiscita v • sredo dne 9. oktobra t. 1. ob 20 v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Pridite polnoetevllno! — Dr. Mejak Dunajski Crediianstalt prevzame Bodencredtiansiali Spori Nedeljski šport Prošlo nedeljo so se vršilo po naših športnih centrih derby prvenstvene tekme. Z velikim zanimanjem so kibick Ljubljane in Maribora pričakovali izida glavnih tekem v sezoni. Kajti klubi Ilirija, Primorje, Maribor in Rapid tvorijo brezdvoma poseben razred in Ie škoda, da se ti klubi nc srečajo vsako sezono v jirven-stvenih tekmah. Ljubljanski »denby« Ilirija Primorje, ki je končal s pičlo, zasluženo zmago 2 : I v korist Ilirije, je prinesel dober šport. Pod vodstvom objektivnega sodnika Lepaca iz Zagreba, je bila tekma igrunu v silnem tempu vendar fair. Bilo je sicer dosti faulov na obeh straneh, ni bilo pa opaziti hotimičneg« na-skakovanja posameznih igralcev. Tako je tudi prav, pravi športniki morajo znati zmagati in jx>dleči. O kvaliteti moštev je težko kaj reči. Obe moštvi sta dali U sebe vse, bili sta si skoro enakovredni le, da je moštvo Ilirije zaigralo malo bolj odločno. Obe obrambi sta bili odlični, le taktično je bila ona Ilirije bolja. Moštvo Priniorja ni zaigralo v stilu kot v prošli sezoni, tehnično, zlasti v igri z glavo so bili Iliri Jani v prednosti. Presenetil je izid rezervne tekme. Tu so si mladi Primorci izvojevali nad vse častno zmago s4:V Primorsko moštvo, sestavljeno po večini iz samih juniorjev, je podalo veliko efektuejšo igro kot Ilirija. Oblikovala sc je ožja obramba z novim vratarjem, ki je držal neverjetne stvari. Opasnega konkurenta ima Slumič v Sočanu. Lahko bi rekli, da je to tekmo Soča n odločil \ korist Priniorja. Škoda lc, da igra preostro. Ilirsko rezervo so poleg mladih ojačili stari kanoni« nove akvi-zicije Ilirije. V napadu sta ugajala edino »tnali« Krcč na krilu, ki je pokazal, da je svoje znanje v Zagrebu prccej izpopolnil in p« Vcnko v desni zvezi. Druga glavna tekma jc bila v Mariboru, kjer jc. Rapid premagal Maribor s "5 : 2. Kakor j>oroča jo je tu sodnik Deržaj precej kriv ostre. igre. Takoj v začetku ni znal zajeziti ostrosti, tako da je cela igra v sj>ortnem jiogle-du vse izgubila. Tretji in iokalni derbv so imeli v Trbovljah. Igrala sta Amater in Trbovlje z rezultatom 6 : 1 v korist Amaterja. Tudi tej tekmi je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, ki so moštvo Amaterja, ki je sestavljeno iz samih delavcev, burno pozdravljali. V Zagrebu se je vršil ob priliki proslave 15 letnice zagrebških železničarjev zanimiv nogometen turnir. Omenimo samo rezultate glavnih tekem: Gradjanski : Concordia 2 : 1 (I : 1) in Hašk : Železničarji 2 : 1 (2 : 1). Naša državna reprezentanca, ki je igrala v Bukarešti z Rumunsko je prvo igro za Balkanski pokal izgubila z 2 : I. Runmni so postavili v l>oj izborilo moštvo, kateremu naša radi raznih odpovedi oslabi jena reprezentanca ni bila kos. V Zagrebii so se vršile v Černomercu velike mpdnarodnc motociklistične dirke: ki so končale z lepimi uspehi za naše dirkače. Radio Pro grami Radio-Ljubliana i Torek, 8. oktobra: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 19.00 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafenauer — 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Orafenauer — 20.00 Spominska proslava Iva Vojnoviča: 1. Ivo Vojnovič kot književnik, govori profesor Fr. Koblar, 2. Ekvinokcij Vojnovičeve šti-ridejanke (člani nar. gled.) — 22.00 Časovna napoved, poročila — 22.15 Koncert radio-orkestra zemlja da dober sad. če porabljate plemenita semena. VaS radio aparat Vam daje dober prejem, če rabite TDII|l$rQIII BARIUM-CEVI Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 8 oktobra: Zaprto. Sreda, 9. oktobra: FAUST. Red C. Opera: Torek. 8. oktobra: JČ)NNY SVIRA. Red A Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 8. oklobra ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORIJANSKJ. Ab. A. Kuponi. Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Orel šentpeterski Orel, Ljubljana. Vse člane odseka vabimo k udeležbi današnjega občnega zbora ljubljanskega mestnega orlovskega okrožja. Ker smo tudi mi člani imenovanega okrožja in ker imamo 2eljo, da se dvignejo vsi ljubljanski odseki tako, da bodo častno reprezentirali orlovsko centralno žarišče — Ljubljano, je naša dolžnost, da se snidemo danes v* Ljudskem domu (ob 20. uri). Bog živil — Odbor. Ljubl|ansko mestno orlovsko okrožje ima v torek, dne 8. oktobra, ob 20 v Ljudskem domu redni občni zbor. Zastopniki in člani odsekov vabljeni. Bog živil Poizvedovanja Raven akademik je pozabil dne 4. t. m. v vlaku, ki pride iz Zidanega mostu v Ljubljano ob 18.12, aktovko z dokumenti. Poštenega najditelja prosi, da vrne vsaj dokumente proti nagradi vratarju univerze ali izroči svoj nariov. Pletenine vseh vrst v najnovejših vzorcih ia solidnih cenah pri Stun RSSi. MMSi m3RSS'R!n Ljubljana Sferi trg 18 Skoro nepričakovano je prišla vest o fuziji dveh največjih dunajskih velebank: Credltanstalt in Bodencreditanstalt. Še pred nedavnim se je držal tečaj delnic Bodencredita na 99, v petek pa je tečaj nazadoval na 98, v soboto pa celo na 94. Govorilo se je o imobilizaciji zavoda, ker so se začele dvigati vloge in naravno niso izostali glasovi o predstoječi fuziji, zaenkrat z :>Wiener Bankvereinr, toda v ponedeljek dopoldne je nepričakovano prispela vest, da bo Creditanstalt, Rotschildov zavod, prevzel Bodencredit. Delnice se bodo zamenjale 1:4; kaj to pomeni, je razvidno iz sledečih dejstev; nominale delnic B.-credita je 50 šilingov, Creditanstalta pa 40, tečaj v soboto B.-c. 94, C. 52, sedaj bodo pa delničarji 4 Bodencreditanstalta dobili za svoje 4 delnice (nom. 200, borzni kurz sobote 376 šilingov) samo 1 delnico Creditanstalta za nom. 40, borzni kurz 52 šilingov, torej so izgubili pri delnici 160 šilingov z ozirom na nominalo. To razmerje kaže,zakaj je moralo priti do fuzije in kdo je močnejši, tako da ne moremo govoriti o fuziji pač pa o prevzemu po Creditanstaltu. Kako velik bo nori zavod, je razvidno iz tehle podatkov: vlog je imel koncem 1928 C. za 199 milij. šilingov, upnikov pa 869, B.-c. pa vlog 74.5, ujmi i kov 637.4 milij. šilingov, skupaj 711.9 milij., oba zavoda skupaj bosta imela pa ca. 1780 milij. šilingov tujih sredstev, kapital novega zavoda pa bo znašal 95.25 milij. šilingov. 5 tem dobimo daleko največjo srednjeevropsko banko, ki bo tudi ena največjih svetovnih bank. Tu imamo še enkrat priliko videti, kako majhni smo: Novi zavod ima nad 14 milijard Din tujih sredstev, naša največju banka Praštediona 2135 milij. Din, Zadružna gospodarska 381 milij. Din, vse slovenske banke pa 1524 milij. Din. Pred vojno (1913 sta imeli obe banki 1087 milij. vlog. (Bi- Borza DENAR 7. oktobra 1929. V današnjem prometu so se tečaji večinoma učvrstili. Promet je bil srednji, največ v devizah Praga in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Budimj)ešta in Trst, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280.50. Berlin 1351.50—1354.50 (1353), Bruselj 791.02 bl„ Budimpešta 988.50-991.50 (990), Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.53-799.53 (798.03), London 275.97 bi., New-york 56.65 bL, Pariz 221.50—223.50 (222.50), Praga 167.71 - 168.51 (108.11), Trst 296.10 — 298.10 (297.10). Zagreb. Amsterdam 2279 bi., Berlin 1351.50 do 1354.50, Budimpešta 990.69 bl„ Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.53—799.53. London 275.57— 276.37, Newyork 56.55—56.75, Pariz 221.69—223.69. Praga 167.71-168.51, Trst 296.15—298.15. Belgrad. Berlin 1351.50—1353.50; Budimpešta 039.19—992.19; Curih 1094.40-1097.40; Dunaj 796.53 do 799.53; London 275.57-276.37; Newyork 56.55-56.75; Pariz 221.69-223.69; Praga 167.71—168.53; Milan 296.10-298.10. Čarih. Belgrad 9.125, Berlin 123.45, Budimpešta 90.35, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.85, London 25.1825, Madrid 76.875. Newyork 517.94, Pariz 20.315, Praga 15.3375, Sofija 3.7425, Trst 27.11625, Varšava 58.15. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska poe. 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 870 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešjr 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap: vojna škoda ar. 404—405; k asa 404-405; termini uit. XII 412—41350; 7 odst. in. posojilo 83.50—84. — Bančni pap.: Union 202— 203 (202); Poljo 16-17; Hrv. 50 den.; Kred. 93 den.; lugo 81.50—84; Lj. Kr. 123. den.; Nar. 8000-8150; Prašted. 870—880 (870); Srpska 155 den.; Zem. 130 do 135; Obr. 36-40 (35); Etno 169 den.; Kat. 32. bi. — Ind. pap.: Guttmann 180—190; Slavonia 125 do 140 (125); Slaveks 96—100; Danica 120 blago; Drava 385 blago; Šečerana 410—425; Brod. vag. 130 do 138; Isis 20 den.; Ragusea 430 bi.; Trbovlje 465 do 475 (465); Vevče 132 den.; Nar. šum. 40—45; Piv Sar. 305 bi.; Nar. ml. 20 den.; Jadr. 515-530 (530.) Belgrad. Narodna banka 8200, 7 odst. inv. posojilo 83—83.50, agrari 52—53.50, vojna škoda pr. 404-404.5 (403.50). Dunaj. Don. sav. jadr. 83.01; Wiener Bank verein 21.75; Creditanstalt 52.50; Fscompteges 21.60; Union 24.50; Aussiger Chemische 247.75; Mundus 183.25; Alpine 37.60; Trboveljska 57.25; Kranjska ind. 36.—; Leykam 5.10; Rima Murany 106.80; — žito Dočiro so notacije v Čikagu in v Budimpešti čvrste, se na našem domačem žitnem tržišču položaj ni izpremenil, ne glede cene, ne cjlede tendence. Promet je slab. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Budimpešta. Tendenca: zelo čvrsta. Pšenica okt. 22.50—22.56 zaklj. 22.57 - 22.58; marec 24.70— 24.97 zaklj. 24.94—24.95; maj 25.42—2555; zaklj. 25.70—25.72; rž okt. 19.10-19.28 zaklj. 19.28-19.29; koruza maj: 17.82-18.05 zaklj. 18.02-18.04. Iz društvenega življenja Predavanje o spolnih boleznih. Na samari-tanskem tečaju Rdečega križa, ki se bo vršil danes, dne 8. oktobra, ob 7 zvečer v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti št. 20, bo predaval g. dr. JakSa o spolnih boleznih. Opozarjamo na to važno predavanje. Rezpoliljalnica »Universal«, družba z o. z., bode poienii dne 9. t. m. in nadalje vsako sredo in soboto prodajala ostanke in blago nedvignjenih poštnih paketov, kot manufakturo, galanterijo, čevlje, pletenine itd., po znatno znižanih cenah. Prodaja se bo vršila v paketnem oddelku tvrdke »Universal«, Ljubljana, Krekov trg št. 10, I, nadstropje, vhod skozi vežo nasproti Mestnega doma. Na to se opozarja zlasti ljudstvo z dežele, ki ima ob semanjih dneh v Ljubljani opravka. Klub ljubiteljev ptičarjev priredi dne 13. oktobra 1929 t Ptuju poljsko tekmo ptičarjev. K tej tekmi je pripuščen vsak čistokrvni ptičar brez orira na starost. Zbirališče dne 13. oktobra 1929 ob 7 zjutraj pri Dravskem mostu v Ptuju. Na predvečer tekme je sestanek v hotelu Osterberger ob 8 zvečer. Ker jc Klub ljubiteljev ptičarjev za lo tekmo določil lepa darila, vabimo člane in lovce, d« te prireditve v čim večjem številu udeleže. Prijave ie po»5*ti Kl"bu liubi'eliev piičarjev v Ljubljeni. lančna vsota obeh zavodov presega 2 milijardi šilingov, točno 2045 milij. šilingov.) Obe dunajski velebanki, oz. nova velehanka Creditanstalt, ki je jx>stnla sedaj s tem prevzemom velebanka tudi mednarodnega stila, ima znatne interese tudi v Jugoslaviji. Lahko rečemo, da je največji inozemski kapitalist, ki se udejstvuje v poslu -v naši državi. Bodencreditanstalt sicer Creditanstaltu ne bo prinesla velikega povečanja posla, saj je imela samo znatnejšo udeležbo pri Unionbanki v Zagrebu, kjer je imela z drugimi internacionalnimi interesenti ve-čino, sedaj pa bo dominiral v Unionbanki Creditanstalt, ki je tudi udeležen pri njej. Nadalje ima Bodencredit vodilen vpliv v tvornici vagonov v Brodu na Savi. Creditanstalt jia ima v Jugoslaviji kar cel Industrijski in bančni koncem: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in ves njegov znaten industrijski koncem, v katerega spadajo Številna > usjtevajoča podjetja Slovenija, nadalje Trgovačko in obrtničko banko v Novem Sadu in je udeležen tudi pri Zenialjski banki za Bosno in Hercegovino, dočim je svojo zagrebško udeležbo pri Hrv. sveojiči Kreditni banki prepusti' Budimpešti. Koncem Creditanstalta je največji inozemski koncem v naši državi in Hiša Itot-schild se udejstvuje tudi pri financiranju državnih l>otreb v odlični meri. Fuzija torej ne bo imela za posledico kakšnih znatnejših transakcij r naši driavi. ker so interesi bili dovoli različni in si zavoda nista konkurirala, pač pa tem večje v Avstriji in drugod. Danes sta obe banki gospodarja avstrijske industrije, kar je bil že pred vojno slučaj, samo v manjši meri. Zaenkrat še niso znane podrobnosti m c, jiosledicah te dalekosežn.e transakcije v Avstriji je tudi še pričakovati dejstev. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 8 vagoni tramov, 20 vagonov hrastovih drv, 10 vagonov bukovih drv, 3 vagoni bukovih okroglic, 4 vagoni mešanih okroglic, t vagon oglja in 1 vagon brzojavnih drogov. Tendenca živahnejša. Povpraševanje ie za trame: [»lava-glav« od 13—16 do 27—32 cm od 3—s m, fko vag. naklad, posl.. hrastovino paral. oatror. rez. izven srea 00X80X1200 mm, 80, 85. 450, in 33, 140. 2ragove 1.20 cm 12X15 cm (800 kom.) 2.60 m 14X24 cm (50.000 kom.) fko vag. meja via Postojna, oz. fko vag. Sušak pristanišče. Hmelj Niirnberg, 7. okt. (Tel. Slov.) Na trg je bilo pripeljanih po železnici 300 bal, s kmetov pa 50 bal. Prodanih je bilo 350 bal. Cene so znašale za gorski hmelj 38—45 mark, za hallertauski 50—90, za vvur-temberški pa 70—105 mark. Razpoloženje je tudi še nadalje mirno. Cene za prima blago so trdne. Živina Dunajski goveji sejem. Prignanih jc bilo 250* glav in sicer volov 1325, bikov 570. krav 611 in bivolov 8. Iz Jugoslavije vsega skupaj 213 glav. Na kontumačneni trgu je bilo 365 glav živine. Cene za vole najboljše 2.20—Z30, I. 1.70-2.-, H. 1.40—1.69, HI. 1.— do 1.30, za krave I. 1.25—1.50, H. i do 1.15, za bike 1.40, za klavno živino 0.80—1.—. Z« 1. kakovost so se cene dobro držale, sicer pa so bile cenc neizpremenjene. Prihodnji živinski trg bo v torek 15. oktobra. SLADKOR Letos je bil pridelek sladkorne pese večji kakor lani, pa tudi površina se je povečala: od 56.000 ha v letu 1928. na 60.000 ha letos. Kampanja pa bo dala po dosedanjih cenitvah 14.000 va gonov sladkorja napram 11.565 vagonov lani; pre-ostajalo nam bo torej za izvoz nad 2500 vagonov Lani smo izvozili 170 vagonov v Indijo, 550 pa v Grčijo in Romunijo. Letos bo pa prebitek za izvoz še večji. Kože, usnje in čevlji Tendenca v cenah sirovim kožam je v tem tednu postala nekoliko živahnejša edino na Češkem, dočim je v vseh drugih državah in pri nas ista kakor prejšnji teden. Prekooceanske kože popuščajo na evropskem trgu. ker se je klanje izvršilo v velikih količinah in kvantiteta zaklanih kož je večja kakor potreba ameriškega trga. Posebne vlogo igrajo kože iz Afrike, katere se vse j>oleti suše in izvažajo v Evropo v velikih količinah. Afri-kanske kože so v kvaliteti dobro izdelane in suhe ter so cenejše od surovih soljenib amerik. kož, ker stane dovoz manje, a a f r i k a n s k i narod pazi na kože, ker je to njihov najvažnejši vir dohodkov. Cene goveji koži so 12—13 Din. V tem tedne se je prodalo veliko bosanske robe po 10—11 Din Veliko (»manjkanje se opaža pri ovčjih surovih kožah, katerim je cena za 2 Din poskočila in sicer od Din 30 na 32 in Din 33 (Kavlakc) per kg. Istotako je prodanih mnogo telečjih kož. Zagrebačka Mesarska Zadruga, katera se zelo udejstvuje np tržišču, ni prodala telečjih kož, ker ni imela ugod-dih ponudb. Uvoženo je v temu tednu in to |>rvif po 1. okt. t. 1. dva vagona telečjih in en vagon go vejih kož iz Avstrije v Jugoslavijo, katero robo "pa češki agenti jionujajo. Za svinjske kože ne kaže dosedaj trg nikakeg* pravega interesa. Kakor izgleda, ne bo v leni leti trgovina živahnejša kakor lani. ker so bile rene previsoke in tovarne niso prišle prav na svoj račun Trgovina v usnju je mirna, ker tovarne iz-delavajo svoje sklenjene dobave in novih sklepov pa šc ni veliko. Lepo jesensko vreme zadržuje trgovce, da se odločijo se zalagati z večjim kvan-tumom usnja ter čakajo prvi močni jesenski dež ki bo deželo spomnil na pravočasno )>reskvbitov dobre obutve. Cenc pri podplatih in boksu so u približno 2—3 Din višje, dočim pri drugem blagu neizpremenjeno. Nekatere tovarne, katere so razprodane so dvignile cone in jih držijo, ter je brez dvomn, dn st bo cena gotovem usnju dvignila v kratkem. Cene čevlje m so razne po vrsti in izdelavi Prava kupčija še ni začela, ker še stara obutev, vsled lepega vremena dobro služi. Tovarn« v Sloveniji so zelo dobro zaposlene. Naročij je dovolj, kar jc prepisati le dobri letini v celi drtav.i. Moderne fasone imajo vsekakor prednost, a vendar so tudi gorenjski čevljarji zelo dobro zaposleni Ce bi bila organizacija prodaje Čevljev urejena. M bila ti> obrt v stanu doseči še večje uspehe. Zadruge in oblasti bi mogle tukaj veliko dobrega storiti. Inkaso je v splošnem prav doher izvzemši kupčij v Ikmiii, ker iM>iačiiH za iobak še niso realizirana. Upor v ameriški kaznilnici Svetovni jeziki", ki jih nihče ne govori Posledice babilonsko zmešnjave jezikov se v naši dobi mednarodno prepleteno trgovine in vedno hitrejšega in lažjega prometa čim dalje bolj občutijo. Zato že okrog tri sto let ponovno skušajo sestaviti umetni jezik, ki bi bil lažji in enostavnejši kakor vsak naravni jezik in bi vsakemu prebivalcu zemlje poleg materinega jezika služil kot svetovni pomožni jezik. Kratek uspeh volapiika v osemdesetih letih preteklega stoletja in precejšnja razširjenost esperanta v današnjih dneh dokazujeta, da se more taka teoretično pametna ideja tudi praktično uveljaviti. Vsekakor nosijo vsi ostali predlogi, čijih število znaša nad 300, ime »svetovni jezike samo zalo, ker tvorijo njihovi iznajditelji svet zase; ne govori jih nihče, najbrže tudi njih očetje ne. Temeljne misli za sestavo raznih svetovnih jezikov so zelo razpolične. Čisto filozofski jezik je sestavil anglikanski škof John \Vilkins iz Chestra, ki je bil svak Cronnvella. Zadnji se je osebno zelo zanimal za vprašanje svetovnega jezika, ker je mislil, da bo nekoč zavladal celemu svetu in mu nato dal jezik, katerega bodo umeli vsi ljudje. VVilkins je razdelil vse pojme, ki so bili takrat (1668) znani, v velikem, več sto strani obsega jočem seznamu v različne skupine, oddelke in pododdelke; vsakemu oddelku je dal značilen zlog, n. pr. de, be, si; tako pomeni de element«, deb :> ogenj.:, deba plamen;, det /me-teoav, deta mavrica:. Slovniške sklanjatve in spregatve so se označile s posebnimi skupinami črk. Tako so glasi v tem »svetovnem jeziku,- začetek očenaša: - Hai eoba vgia vil dad, ha babi io svymta ha salba io velca.« Kako ogromen spomin bi moral imeti človek, da bi si zapomnil brezkončen seznani stvari in pojmov v lem filozofskem jeziku! Wilkin-sov vrstnik Leibniz, ki se je vse svoje življenje bavil z vprašanjem svetovnih jezikov, je imel skoro golovo prav, ko je dejal, da se poleg Wilkinsa in njegovega prijatelja Roberta Boyle nihče na svetu tega jezika ni učil niti pagirali na Francoskem še tik do izbruha svetovne vojne, se pa golovo ni nihče drugi tega jezika učil in ga govoril. Najkrajši umetni svetovni jezik je pa brez dvoma pan-kel« (to je svetovni jezik), ki ga je ustvaril M. Waldt (1906). Njegova slovnica je v kratkem času doživela šest izdaj in to v času, ko razna znamenita znanstvena dela, ki so trajne vrednosti, niso prišla niti do druge izdaje. Da je pan-kel res najkrajši jezik, naj dokaže naslednji stavek: : Daj mi knjigo« — volapuk: Givolod obe buki — esperanto: j Aiiglcško-ruska pogajanja /a obnovitev diplomatskih odnošajev so se ugodno končala. Ka-| kor poročajo, bo za angleškega poslanika v i Moskvi imenovan mornariški izvedenec delavske stranko Ken\vorthy (na levi), za ruskega poslanika \ Londonu pa Sokolnikov (na desni). Donu al mi la libron — pan-kel: Davu as buk; v slovenščini je 11 črk, v volapuku 14, v esperantu 16, v pan-kelu pa samo 9 črk. Radovedni smo pa, koliko ob 6000 kupcev »pan-kel,-ove slovnice se je tega "svetovnega jezika učilo in naučilo. Dandanes je od umetnih svetovnih jezikov brez dvoma najbolj razširjen esperanto, ki ima tudi med Slovenci že mnogo pristašev in prijateljev. Pravijo, da je ta jezik v primeri z drugimi zelo lahek in da mu je zagotovljena bodočnost. Če bo to res, o tem se bodo prepričali pač še le naši potomci. gleško, ne da bi ga spoznali. Pozneje je šel v Rotterdam, kjer so ga sprejeli za mornarja. Kot tak je prepotoval skoro ves svet. V začetku leta se je pripeljal iz New-Orleansa v Liverpool in šel nato peš v London. Kmalu se je pojavil pred glavnimi vrati norišnice v Broadmooru in prosil za sprejem, češ, da hoče tam preživeti svoje zadnje dni, ker ve, da se mu ne bo godilo slabo. Najprej so ga odklonili, ko je pa povedal svojo zgodbo, so ga izročili policiji, da poizve o njegovem predživ-Ijenju. Ko so se prepričali, da je njegova povest resnična, je notranje ministrstvo privolilo, da ga zopet sprejmejo. »Nimam niti enega prijatelja in sem čisto sam na širnem svetu , je dejal, ko je bil zopet v zavodu. »Vsa leta sem se potepal po svetu v zavesti, da sem begunec in da me lahko prime prvi policist. To me je čisto ugonobilo. Moji živci so zanič. Ker se bojim, da bi sam umrl. sem se sklenil vrniti v zavod.« Iznajditelj smrtnih žarkov Te dni je apelacijsko sodišče v Frank-furitu razpravljalo o pritožbi monterja Alberta Bruhahna, ki je bil pred par meseci obsojen radi goljufije na škodo več članov šlezij-skega visokega plemstva. Bruhahn je po sve-tovni vojni začel špekulirati in sicer na račun lahkovernosti gotovih krogov. Skrivnostno je razglasi, da je iznašel »smrtne žarke«, s pomočjo katerih lahko na razdaljo 3000 m popolnoma uniči ljudi, konje in materijal. Ta iznajdba je bila za neko staro plemenitašinjo lako zapeljiva, da je takoj sama založila visoko vsoto in pregovorila nekega v. Bismarcka, da je tudi 011 storil iglo, da bi si »iznajditelj« lahko uredil svojo delavnico, kjer naj bi izpopolnil svojo iznajdbo in nato izdeloval 1110-rilne žarke. Bruhahn je dobil na razpolago razkošno opremljeno vilo. Iznajditelj je pa rabil vedno več denarja in tako so ustanovili konzorcij, ki so ga tvorili izključno Ie člani šlezijskega visokega plemstva z grofom Piick-lerjem in generalom Stange na čelu. Albert Bruhahn je hvaležno vtaknil v žep 480.000 frankov — šlezijski plemenitaši pa še danes čakajo na naročene smrtne žarke. Neki frank-furtski veletrgovec, s katerim je imel Bruhahn poslovne zveze, je odkril goljufijo. Julija meseca je bil slepar obsojen na 18 mesecev ječe in sedaj je apelacijsko sodišče potrdilo to sodbo. Zanimivo je, da je Bruhahn navedel 20 članov visokega plemstva kot razbremenilne priče, pa so se opravičili. Najbrže so vsi močno prehlajeni. Otvoritvena seja organizacijskega odbora reparacijski- banke v Baden-Badnu. Sejo jc vodil Američan Reynold (na sliki v sredi). ga razumel. Londonska Roval Society« je Wilkinsov jezik zavrnila. Večjega priznanja pri učenih družbah je bil deležen skoro dve sto let kasneje muzika-lični jezik »solresol« Francoza Jeana Fran-coisa Sudre (1787—1862). Kot 30 letni gimnazijski profesor v Soreze na južnem Francoskem je prišel na komičen domislek — ali naj ga imenujemo genialnega? — da napravi sedem zlogov: do, re, mi, fa, sol, la, si — za podlago svetovnega jezika. 45 let se je neumorno trudil z besednjakom, ki je obsegal eno- do petzložne besede: re »in«, dofa »on, , dorela ;leto«, domisol Bog -, itd. Slabost tega jezika je predvsem izredna enozvočnost, ki se ji ni mogoče izogniti radi vedno ponavljajočih se samo 7 različnih zlogov; sikoro nemogoče bi bilo tudi obdržati v spominu večinoma štiri- ali petzložne besede. Sudre pa je bil o velikanski koristi svojega solresola popolnoma prepričan, ker se vendar njegove besede lahko 1. izgovarjajo ali pišejo, 2. pojo ali igrajo, 3. pišejo kot note, 4. pišejo samo s sedmimi stenografičnimi znaki, 5. pišejo s prstom v zraku (!), 6. označijo s prvimi 7 arabskimi številkami. 7. pokažejo s sedmerimi barvami mavrice, 8. označijo s kazalcem desne roke na štirih prstnih členih leve roke in treh njihovih presledkih. Tako se le duhovite iznajdbe poslužujejo lahko tudi slepci in gluhonemi. Francoskemu izumitelju ni manjkalo priznanj za njegov »solresok. »Institut de France«, ki so mu takrat pripadali možje kakor filolog Burnouf, fizika Arago in Fourier, komponisti Cherubini, Auber in Boieldieu, mu je leta 1827 izrekel svoje priznanje in je to pozneje še trikrat ponovil. Tej pohvali so se pridružile tudi akademije v Metan, Roueiiu in Bordeauxu. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 je dobil Sudre nagrado v znesku 10.000 frankov in sedem let pozneje na londonski razstavi častno svetinjo. Razen malega kroga Sudrovih sorodnikov, ki so njegov jezik pro- Sam se je vrni! v norišnico V norišnici za zločince v Broadmooru na Angleškem je te dni umrl v starosti 69 let mož, ki je bil skoro pred polstoleljem radi umora obsojen in interniran v zavodu Broadmooru, odkoder pa je leta 1888 pobegnil in se nato več desetletij potepal po svetu. Pred dvema letoma se je pa prostovoljno vrnil v zavod, ker se je čutil osamljenega in se je bal sam umreti. Mož je, ko je bil star 23 let, iz ljubosumnost umoril svojo ženo. Porotniki so vprašanje glede krivde potrdili, obenem pa izjavili, da duševno ni normalen. Čez pet let se mu je s pomočjo ponarejenega ključa, ki mu ga je najbrž poslal kak prijalelj v kruhu, posrečilo ! pobegniti. Sicer so ga takoj zasledovali, pa je j izginil brez sledu. Vtihotapil se je na neki ; parnik in se prepeljal na Francosko, kjer ie ! opravljal razna dela. Nato se je vrnil na An- I V državni kaznilnici Canon v državi Co-lorado se je te dni uprlo okrog tisoč jetnikov. Posrečilo se jim je, da so vdrli v kaznilniški arženal. Vnel se je boj, v katerem so bili ubiti trije pazniki, več pa je bilo težko ranjenih. V Canon so poslali oddelek topništva. Tudi so poklicali na pomoč policijo iz raznih krajev Colorada. Po kasneje dešlih poročilih je v bojih v kaznilnici doslej 16 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je pet paznikov. 150 jetnikov se je zaba-rikadiralo, potem ko so zažgali dve poslopji. Vojašlvo s topničairstvom oblega kaznilnico. Jetniki so stavili »ultimat«. Zahtevajo tri tovorne avtomobile, s katerimi bi se radi odpeljali. Deset paznikov so prijeli kot talce in izjavljajo, da bodo peljali paznike s seboj tako daleč, da pridejo izven območja topov. »Ultimat; je bil odklonjen. Več napadov oblego-valcev so jetniki odbili. Privlekli so na zidove šliri paznike in jih pred očmi oblegovalcev vrgli v glob oči 110. Nesrečni pazniki so biLi takoj mrtvi. Zadnje vesti poročajo, da so oble-govalci razstrelili del kaznilnice, ki so ga zasedli uporniki. To so storili potem, ko se je zvedelo, da so uporniki pomorili vse talce. 20 milijonski odvetniški honorar Občina New York je svoj čas naperila tožbo proti Interborough Rapid Transit Cy., ki je hotela zvišali osebne tarife. Občina je tožila na podlagi svoj čas sklenjene pogodbe in je dobila pravdo v vseh instancah. Pred najvišjim sodiščem je zastopal občino odvetnik Charles Evans Hughes. Svoje delo si je dal ta mož Dr. Breitscheid, * predsednik socialno demokratske stranke. dobro plačati: dobil je 75.000 dolarjev (nad štiri milijone dinarjev). Ampak la vsota je še majhna proti honorarju, ki ga zahteva od občine neki drugi odvetnik. Charles L. Craig je predložil stroškovnik, ki se glasi na več kakor 350.000 dolarjev (blizu 20 milijonov dinarjev). To je več, kakor so si upali računati skupaj vsi ostali odvetniki, ki so v tem procesu zastopali občino. In pri tem Craig nikakor ni največ naredil. Občina seveda ni voljna priznati tako ogromne zahteve. Zupan Walker je stroškovnik vrnil s pripombo da je izredno pretiran. »Strašno, kako moja peč kadi. Ne vem, kaj bi napravil.« »Daj ji eno tvojih cigar, pa ne bo nikoli več kadila.« * »Danes s>!e pa zelo resni.« »Imam skrbi radi nekega bolnika.« »Ali je težak slučaj?« »Ja — računa noče plačati.« Prelat dr. Kaas, predsednik ccntruma. Kandidati za nemškega zun, ministra Dr. Wirth, minister za zasedeno ozemlje. Ilirska razstava V soboto, dne 12. oktobra 1929 ob 11 dopoldne se otvori v veliki preurejeni dvorani Narodne galerije v ljubljanskem Narodnem domu zgodovinska razstava, v kateri bodo razstavljeni najrazličnejši predmeti, ki spominjajo na ilirsko dobo, uu one čase, ko so bile nase pokrajine pod vlado slavnega francoskega cesarju Napoleona I. Iz svojih bogatih zbirk tjo prispevali za to razstavo: muzej v Ljub' Mani, mestni muzej v Ljubljani, muzejska društva v Mariboru, Ptuju in Celju, dalje različni zasebniki, predvsem imejitelja velikih in dragocenih zgodovinskih zbirk, sodni nadsvetnik Vitez pl. Strahl v Škofji Loki in pa višji živinozdravnlk 1« Kamnika, g. Niko Sadnikar. Veliko materljala se Je nabralo tudi v raznih kranjskih gradovih, ki hranijo še mnogo pred. metov iz ilirske dobe. Na razstavi bodo zastopani tudi odlični sodobniki v slikah, predvsem razni župani (meri), ki »o uradovali pri nas za Časa francoske vlade. Razstavljenih bo cela vrsta izredno redkih in zanimivih predmetov. Podrobnosti bomo še sporočili. Razstava bo odprta deset dni od sobote 12. oktobra dalje dnevno od 9. do 12. in od 2. do 5. popoldne. Vstopnina znaša 5 Din. Šole in društva, ki po9etijo to izredno ln inierosanino razstavo, pa plačajo le dva dinarja vstopjjfce. Med ^prednostmi ena R. Maister: Kitica mojih Od leta 1P04. ko je izšla Maistrova prva zbirka, do ii >.kiliee njegovih«, je minila dolga vrsla let — pet in dvajset — okrogel jubilej. Kar čitatelja te knjižice najbolj preseneti, je, da se staremu pesniku vsa ta leta kar nič ne ix/najo, kajti njegove pesmi » sveže, dišeče in mlade ter kipijo šegavosti, pa ne morda tiste, ki je modrim siarčkom lastna, ampak prešerne mladeniške, fantovske šegavosti. Tragike Maister v ničemer ne čuti, komaj aa ga lahna senca otožnostl zatemni, v drugo ga že gnev razpali — lukor priliči vojaku najčistejšega kova. R. Maister-Vojanov je pa vojak skozi in skozi. Le ]x>glejmo, kako opeva »našo sveto zemljo« — v pesniško najbolj tehtnem in najbolj ubranem delu pričujoče zbirke. Iz slehernega verza čutiš, zdaj bolj, zda; manj zadržano, a vedno v enaki j a kos t i prisotno željo po osvojitvi, slast neke telesne posesti opevane zemlje in čuječno pripravljenost, braniti do [poslednjega diha lo lasinino, katere bogastvo, katere lepota ga opaja do spozabe. In s kako pestrimi barvami nam jo predstavlja, na videz sani zase jo opevajoč, a vendar v nekaki prekanjenosti hkrati razkazujoč jo, da bi vsakogar poželjenje zbudila! R. Maister je pesnik »slare sorte«. Se ga ma-mijo domorodni glasovi in njegova muza je taka, da K najrajši naslaja v preprostosti morda zastarele, morda že neresnične resnice... Novega nam ne povč veliko — kar je, je pa lepo povedano. Njegov {Šzik je neprisiljen, sočen, primere so krepke in bar- Otvoritev ljublj. operne sezone Premiera opere »Svanda dudak«. Najprej eno: še nobena primera, kaj šele otvoritvena predstava ni bila tako slabo obiskana kakor it. Kam pa naj to vodi? Ce. naše meščanstvo ne podpre naše opere z obiskom, jo bo konec! Vrag vzemi fo blazlrano apatijo! Ostali svet se jo je že otresel, pri nas pa je ta povojna bolezen, navdušenje za vse, kar ni etično ali estetično, menda šele sedaj jtsoslala moderna. Dajmo no, premislimo malo In z dejanji aa dan! Ali smo kulturen narod ali kaj? Ce bo Šlo tako naprej, bomo imeli drugo leto samo še lusbal pa oštarije! Naša opera životari iz sezone v sezono. Enkrat: slovanski repertoar. Ni ljudi. Potem: izvenslo-vanski repertoar. Ni ljudi. Potem: Moderno. Ni ljudi: Potem: Verdi. Zopet ni ljudi. Potem opereta. Nič. Enkrat ne gre v teater Inteligenca, drugič manjka »publika« — resnično težka jc bufara na railii vodstva! Letos imamo repertoar, ki kljub kvalitetam ni ne tič ne miš. Ne premoderno, ne prestaro, slovansko in tuje, vsakega nekaj, toda vendar vse le »oder-«ki efektno« Itd. Ne bi rekel, da opera noče ali ne zna drugače, nego bi rekel, da mora eksperimentirati v teh razmerah. Krivi smo veliko tega sami. »Svanda dudak« od skladatelja Jaromira wein-bergerja je otvoril sezono. Naravnost simbolično je, da jo je otvoril »Svanda dudak«. Fabula efektna, glasba efektna, balet efekten, scenerija efektna, izvedba kaže silno ambi: cijo opere, privezati, privabiti, ugajati, zazanimati tega. onega, vse! Onemu )x>vojnemu tipu, ki hoče Igolj uživati, se zabavati, treba vendar nuditi kaj takega in ne drugačnega, zakaj vzvišeni Oedipus mu je ostal v želodcu. \Veinberger tudi ni ne tič ne miš, ne umetniška osebnost, hoče pa »vleči«. Vleči Cehe s trkanjem na njih nacionalno strast, z naslovom na Smetanovo melodično linijo, Dvofakovim plesom, s snovnim naslonom na »Tri oranže«, na »Jonnyja« in kdo ve, na kaj še vse. Se pravi: nc vem, v koliko je mi direktno »pobiral«, ampak res ie, da je ta eklekticni eiekt onemu, ki je vse gornje že prej vide n slišal, vse drugo kot nov. Sodoben človek je prisluhnil le nekajkrat tej glasbi: kadar je zapela iz nje Reger- jeva šola. ,. , . , . Glasbo za to opero je nastudiral z njemu lastno preciznostjo g. Polič. Učinkovito je znal po-iiveti orkester s sredstvom kontrasta, stopnjevanja, Izčrpal je delo in vse, kar je nenapisanega ostalo vite. V skladu s pesnikovim značajem je opazovanje, da je svetovna vojna zapustila pri njem neznatne osebne sledove. Prve pesmi v knjižici, ki se naslanjajo na vojno, so držaue nekako v tonu narodne pesnu — kar zapazimo tudi sicer na marsikaterem mestu, kakor tudi močan vpliv Zupančiča v oblikovnem oziru. O, jaz ne spim..., iz najbolj osebnega doživetja generala Maistra, s koroške fronte, «0 med pesmimi prvega dela najboljše. Šibkejše so pa pripovedne pesmi. Njim je vsebina sama že dosti šibka in neznatna, oblika pa še bolj izpričuje, da darovi-toat Maistrova ni epiČna, temveč samo lirična. Pa recimo še, da je Maister vse prej kot pasiven lirik in njegova podoba nam bo ostreje pred Očmi; kajti v slovenski liriki, zlasti v novejši, takega zelo po- | grešamo. Tako se razločuje Maister od neaktivne, ' nepregledne in temotne poezije, ki nam Že dolgo velja kot edina možna lirika in ki smo je — priznajmo kar odkrito — že do grla siti. Evo, morda je v tem razlog, da smo baš te jx>gumne in čvrste in vesele Maistrove knjige tudi mi veseli. Tiskovna založba v Mariboru nas je s to knjigo dvakrat presenetila. Ne le, da si je za svojo prvo knjigo izbrala Maistra, tudi okusna oprema, ki priča, da se pri nas vedno bolj udomačuje načelo »lepe« knjige glede njene zunanje oblike, je hvale vredna. Tisk v polmastni Bodonijevi antikvi je prijeten, nekoliko širši format knjige, ki je izdana na lepem, močnem papirju, je prav ličen. s. š. med vrstami partiture. Q. V a v p o t i č je tej deloma romantični, deloma impresionistični glasbi in deloma realni, deloma pravljični fabuli dal s scene-rljo logično ozadje barvno dekorativnega (II slika), oblikovno preprosto-humornega (III., IV. si.); skrbeli so tudi za |>osebno pestre kostume, efekten balet (učinkovito je bila baletski ponazorjena forma luge v IV. sliki). Ge. Thierrvjeva in Poiičeva na eni, gg. Križaj (sijajna operna pridobitev te sezone!!), Janko (je blestel kot Svanda), Kovač (vsa časti Bil je Bobinski), Rum pel j (Čarovnik) so storili vse v prospeh delu, ki je bilo prav primerno in z ljubeznijo izvedeno in opremljeno. Tudi režiser g. Krivecky je storil svoje. Ravnal se jc po gla9bi in tekstu in moral kreirati Isto mešanico realnega in fantastičnega kakor je delo, žal, ima (Oranže so kakor Jonny nekaj čisto drugačnega glede estetske logike! ) »Svanda dudak« je efekten, »oderski«, pester, poln izpremembe in zabaven, ni pa v stanu umetnostno oploditi našo kulturo. Dovedle so ga razmere, tega Jonnyja II. Češkega, da je otvoril letošnji program v smeri čutne in snovne' zabavnosti ln te razmere se morajo končati, če naj vlada v operi čista umetnost in sodobnost. Ofsera s svoje strani se res trudi. Imamo tako dobre pevce kot še nikdar (Betetto, Križaj, Gostič, Janko, Grba, Primožič Itd.), dobre dirigente, marljivega režiserja in Inscenatorja, le publika je apatična in kriva vseh teh eksperimentov! Zavedlte se že! Podprite opero z obiskom, pa bo jjokazala višje uspehe in večja dela! V. Naš gospo d župnik (Premiera 6. oktobra.) V obrambo za naš dobri ljudski spored in za uspešno reklamo nam je gledališka uprava na dolgo pojasnila, da je katoliško časopisje v Franciji proti tej komediji dvignilo veliko gonjo, da pa je sam rajni kardinal Dubois delo pohvalil. Dve muhi naenkrat, ali zelo obziren rekamni okus. Da ne bo treba o delu razmišljati,, sc bom enkrat oprl na občinstvo, katero je najboljši zaveznik te vrste umetnosti. I. dejanje. Občinstvo je spočetka topo — pre-kasno so se začeli šlagerji, a nerodna raba tujk ga spravi mahoma v dobro voljo. Po II. dejanju na hodniku, potem ko je že prišla v razgovor teorija o veri in politiki. Znan ljubljanski (liberalen) gospod: »Zato »Slovenec« danes ni igre nič pri|X>ročil.« ---1 <2 in vendar najčistejše, najžlahtnetše jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da ie za rabo res najcenejše *S>Dobro jo jim je povedal,« pravi tisti poleg mene. Gosj>od pisatelj, ki bo jutri tudi sam pisal o predstavi, me |x>menljivo, skoraj obupno pogleda: >Sem zelo radoveden.« »Na kaj?« »Kaj boste napisali, sem zelo radoveden.« Med V.dejanjem. Generalni vikar ua odru; »Prinesite akt gospoda župnika.« Za menoj gosj»-dlčna iz trgovine svojemu nedeljskemu spremljevalcu: »Kaj, akt?« Mogoče pa je bila v kakem drugem kolu dobra volja občinstva še boljša — videl sem lopot tudi višje meščanstvo, ki sicer ue zahaja v gledališče. Spominjam se, prav |>ri lej igri, kako se je pred tridesetimi leti začel uveljavljati slovenski šund ■>Giuseppe Mussolino«, Grofica beračica« in druge, ki jih navaja mož, katerega izborno igra g. Lipah. Zadaj na platnicah tistih zvezkov je bila podoba Srca Jezusovega in Marijinega in molitvena knjiga Kdor naroči vse zvezke, dobi le slike ali molitveno knjigo povrhu. Jaz pa pravim: Kdor samo enkrat vitli predstavo »Gosj:oda župnika« v Na rodnem gledališču, ima že vse lo zraven. Parve-nijc, grajščake, sentimentalno gospodično, kabaretne plesalko, župnika, jirav kakor dobri vojak Svejk iiuuo, generalnega vikarja, kardinala, celo bar, prav dobro narejen, vse v izborili režiji alla prof. O. Šest Ljubljana je doseglR Pariz in Prago. Izredno pikantno je vse in podprlo za potrebo s zdravim jedrom lu še nobenih novih kulis ni bilo treba za to. Tako |irinašain tudi jaz svoj skromni prispevek za reklamo, o predstavi pa bo strokovno pisal neznani |x>ročevalec »Slovenskega lisla«, ki za danes obljublja v »Slovencu« daljše poročilo in me je s lem blagohotno razbremenil. F. K. Popravek. V nedeljskem poročilu o 1 auslu« je med nekaterimi tiskovnimi napakami tudi tale (v odstavku o Marjetici): »ampak grobo hrepenenje* bi moralo bili : »ampak grobo hruljenjc«. m s-D |a-iQ jj—S t«Esig i > 1-3 ji. » z ! u. < — r OS" Š J GQ "jjj -s Jo^-O Q S o ju t — n <"■> ».g0-III p •JJtb«-« Maurice Renard: 21 Sinja nevarnost Maksim si postavi stojalo na rob gozda, pod zadnje smreke. Deklič sedi na skali, nožice v lesenih cokljah mu bingljajo s skale, star slamnik senči kuštravo plavo-laso glavico. V ročicah se deklici širi in stiska harmonika, naokrog pa mekečejo kožice in zvončki ja jo s svojimi zvonci, katere imajo obešene okrog vratu. Maksim slika. Nenadoma pa se dvigne rjava koza in jame bežati, kakor bi Jo kdo podil. Maksim pogleda v nebo in se takoj pomiri. Nebo je prazno, Cezarina poje na vse grlo. Pa kaj je to? Cezarina zarjove in nato utihne. Harmonika se ji zvali iz rok na tla. Dvigne se kakor blazna kvišku na skalo, zvija se kakor bi jo napadli vsi krči, otepa z rokami in nogami kakor bi bila božjastna in zopet rjove. Njeno tuljenje in pa meketanje in zvottCKanje be-žečih koz prigluši fino brnenje onivajgov, todu Maksim čuti onivajge, njih bližino, zakaj nekako lisci ga v prsih ... Mlt Nebo, zrak, gora, dolina — vse prazno. Ničesar ni mogoče videti! .... , , Maksim hoče dekliču na pomoč, hoče skočiti, toda od strahu in presenečenja je trd in stoji kakor oka- menel. . .... ,. Mala ie strašno bleda, nove »n se zvija kakor bi bila obsedena — končno pa se po nekaj sekundah — dvigne za nekaj prstov v zrak! Tedaj neha klicati na na pomoč in mahoma ae začuje skrivnostno brnenje onivajgov, zamolklo in pritajeno brenčanje. j\Iaksim napne vse svoje duševne in telesne sile, da ne bi se od strahu zgrudil na zemljo. Preden pa mu je mogoče migniti B prstom v pomoč otroku, šine Cezarina Jeantaz, kakor bi jo čudežna sila vrgla kvišku, šine v nebo kakor krogla in izgine. Ko doseže oblake, nastane tam kratkotrajen vrtinec, meglica, ki pa koj nato izgine. Vse skupaj se je dogodilo tako hitro, da je harmonika, ki je padla iz rok deklice, šele tedaj obinirovala v travi med narcisami. Tu se Maksim prebudi iz otrplosti. Toda groza iuu je prežela vse drobovje. In mornariški častnik, junak tolikih bitk, celo pobojev s Tuaregi — beži, divja, si tišči pesti na oči, dere, se ne zmeni ne za stojalo, ne za barve, ne za omedlelega Cezarlninega bratca več. Nesrečnik beži in se opoteka po ruševju in skalah, po gozdu navzdol, ne meneč se za pota, proži kamenje s seboj in dere kakor plaz. Krvaveč, gologlav, v cunje raztrgan plane v mira-stelskl sftlon, Kjer je družina ravno zbrana okrog sa-movarja. Vsi mu skočijo naproti, Maksim pa se vrže v naslanjač in lame ihtetl kakor otrok. Mislil je, da je Junak, na je Ie figav strahopetec. Mati ga objema, on pa stoče med solzami: »Marija Terezija!... Bog, kaj so Ji storili? ... Kje je sedaj? ... Kje je? 0, kako strašno!« Oče mu poda čaja z močno porcijo ruma. »Govori, fanti Kaj »e je zgodilo?« In Maksim pripoveduje. Konča s priznanjem svo- je figavosti, obupan je in mrzlično se tolče s pestjo v čelo, vpije, da hoče C&zarini na pomoč... Obup pa alkohol gu mamita, da joče: 0 Bog, vzletela je kvišku kakor zamašek iz steklenice! Kakor ubog, majhen zamašek, ljubi Bog! In njen ubogi glas, kako se je dušll in davil in končno utihnil... kar naenkrat! In jaz nisem niti z mezincem mignil.. .1« Le Tellier se zave prvi. >Sedaj ni čas za jok,« pravi strogo. Treba je, da stvar pojasnimo. Mala Cezarina je lorej izginila na isti način kakor tvoja sestra, bratranec in bratranka. Vse je treba temeljito preiskati. Predvsem: ali si prepričan, da gre za uropanje?« ^Seveda. Saj je otepala okrog sebe, tolkla kakor besna.« >Toda kaj pa jo je vrglo z zemlje kvišku?« ^Dvignila se je sama, vzletela Je, kakor lutka, ki jo po žici potegnejo navzgor . . .« »Toda, ali nisi videl nobene vrvi, nobene žice?« ■■Prav ničesar ni bilo. Toda v oblakih sem opazil vrtinec, ki je bil prav takšen, kakor bi nekdo zrak sesal k sebi onstran oblaka ... ah, saj nič ne vem več. kako je bilo.« /Težje si je znanstveno misliti, da bi bilo mogoče ljudi z zemlje v nebo prisesavati. Mogoče pu imajo poseben magnet. S tem so potegnili kvišku polog orla in ščuke sedaj še Cezarino, Pijenionteza pa nista bila roparja, nego plen, kakor tudi naša trojica .. .< »Prokleti oblaki!« kolne gospa Le Tellier. »Toda zakaj neki vse to? Kaj počno z ujetniki?« .r Bržkone jih vlačijo nekam v visoke gore.« »Tlhok zakriči naenkrat Maksim. ^Brnenje ...« Mrzlo polije vse hrbte. Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasinad 9 vritic se računajo viš/e.Zaoqlase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dirt. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro2Din.Vsakoglaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, če jepriložena znamka. Cek.račun ljubljana10.3We!.5t.Z3-28 II Cl "I • v v • Službe ucejo Mlekar, praktikant si je dovršil mlekarsko šolo v Škofji Loki, išče službe. - Vešč v sirarstvu in maslarstvu. - Nastopi službo takoj. Naslov pri upr. lista pod št. 11.137. Šivilja spretna, se sprejme takoj za ažuriranje na stroj. Naslov v upravi tega lista pod št. 11.138. Vezilja sirota, išče službe; sprejme tudi katerokoli boljše delo, po možnosti z oskrbo. Nastop takoj. Naslov pove upr. pod št. 11.246. Mladenič star 27 let, želi službo v kakšno tovarno ali trgovino. Naslov pove uprava pod štev. 11.214. Krojašk. pomočnika dobrega, za veliko in malo delo, takoj sprejmem. Anton Jarc, krojač, Ljubljana, Semenišče. Majerja mlajšega, oženjenega — iščem za 1. november t. 1. Ponudbe z navedbo starosti in eventuelnega števila otrok na upravo lista pod »Majer« štev. 11.111. Ponudniki, ki so že delali v kakšni opekarni, imajo prednost. Dekle z dežele išče službe k priprosti meščanski družini. Nastop takoj. Naslov pove uprava pod štev. 11.215. Iščem službo v pisarni, Sem absolvent trgovske šole. Vešč sem korespondence, knjigovodstva, stenografije in strojepisja. - Naslov pri upravi pod štev. 11.243. ilužbodobe Mesar, pomočnika ki zna prašiče iz kože devati in govedo, rabim. Ponudbe na upravo pod »Mesar-pomočnik« 11.129. Oskrbnik « spričevali kmetijske šole, samski, z nekoliko prakse, se sprejme na srednje posestvo. Ponudbe in prepis spričeval z sahtevo plače pod šifro »Oskrbnik« št. 11.234 na upravo »Slovenca'! Lekar. laborantinjo ki čisti lekarno in dela v laboratoriju, iščem z na-OUJB}(3] T3Z j05)E} Uiodojs blizu Ljubljane. Starost 20—30 let. Predstaviti se je osebno v četrtek popoldne od 2—5 v Igriški ulici 6, pritličje (poleg dramskega gledališča). Na pismene ponudbe se ne ozira! Hrana in stanovanje v hiši, plača po zmožnosti. Krojaškega vajenca poštenih staršev - sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista pod štev. 11.245. Pouk Šoferska šola 1. obl. konc čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236, Pouk in praktične vožnje. Moderna šola novih jezikov francoščina - angleščina -italijanščina - nemščina -ruščina. Otroški vrtec (poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje. Vpisovanje 6—8 zvečer. Ključavničar dobro izvežban tudi kot samostojen vodovodni instalater, ki bi se razumel I tudi na avtogenično varjenje. se sprejme v trajno delo. Reflektira se le na j dobro izvežbanega delavka v teh delih. - Naslov v upravi pod štev. 11.233. *nserira!te »Slovencu v it Akademik poceni in uspešno instru-ira. Naslov v upravi lista pod štev. 11.244. Stanovanja Meblovana soba se odda enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama na Miklošičevi cesti. Na željo tudi s hrano. Naslov v upravi št. 11.247. Ugodna prilika! Zavoljo družinskih razmer dam v najem že staro dobro idočo trgovino na prometnem industrijskem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi pod št. 11.066. V Rajhenburgu sc odda na zelo prometnem kraju lokal, obstoječ iz 3 prostorov, za mesečnih 150 Din, kakemu obrtniku ali rokodelcu. Vselitev takoi. Ponudbe na: Konzum, Ljubljana, Kongresni trg 2. IG Sobo c kuhinjo in kabinet oddam. Istotam se sprejmeta 2 gospodični ali 2 gospoda na stanovanje. Naslov v upravi št. 11.212. Samec inteligent, išče malo stanovanje (sobo s kuhinjo ali samo sobo). Ponudbe pod »Dobra soseščina na upravo »Slov.« Trgovski LOKAL na Miklošičevi cesti, z dvema izložbenima okno-ma v izmeri 8.61X5.30 in dvema velikima skladiščema, se odda v najem. -Naslov se poizve v upravi lista pod štev. 11.238. Jnserati v "Slovencu- ima;o največji uspeh Svarilo Svarim vse one, ki bi še nadalje razširjali napačen vzrok smrti pokojne ge. Marije Babnik iz Stane-žič, ker bom proti njim sodno postopala. — Apo-lonija Šetina, dipl. babica, Zg. Šiška 143. Kupimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Otroška posteljica sc kupi. - Ponudbe pod »Snažna« na upravo. Voz zapravljivček sam, eventuelno s konjem in opravo vred - kupim Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« št. 11.236. Vsakovrstno kaviiiie oo aaiviSjlh cenah. ČERNE, iuvelir. Ljubllana WoUov» ulica St 3 Lokal na zelo prometnem kraju se takoj odda. Poizve se na Glincah, Tržaška c. 46. V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod yf Franc Sramet uradnik pri tvrdki Schneider & Verovšek dne 7. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 9. oktobra 1929 ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1929. Anton, fin. uradnik v p., oče. — Hedviga, mati. — Anton, Vladimir, Maks, Bogomir, bratje. — Vsi ostali sorodniki. Sui/a oseh vrst kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi o TEKSTILNEM BAZARJU. MARIBOR. Vetrinjska ulica štev. 15 .................................... Sinpr šivalni stroji iT. podružnica Slovenjgradec obvešča, da je ageni Pavalec Jakob izstopil iz službe ter da ni več pooblaščen prodajati strojev in inkasirati denarja za njen račun. Naznanjam, da otvorim dne 14. oktobra 1929 podružnico čevljarstva v CerHnici Zaloga čevljev lastnega izdelka. V popravila se sprejemajo vse vrste lepljeni čevlji in galoši. Se priporoča I. Petrič, Selšček-Cerknica. Sprejme se istotam dobro izurjen orikrojevalec zgornjih delov. Trgovskega pomočnika manulakturista, 25—30 let starega, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine za obisk kro-jačev v Sloveniji iščemo za takoj. Ponudbe s fotografijo, referencami in označbo zahteve plače naj se pošljejo na Tvorniško stovarište štofova »Sile-sia«, Novi Sad, Vojvodina. Posestva Gostilniško posestvo v prometnem kraju, primerno za lesno trgovino, po možnosti z žago, ali vsaj s souporabo, se kupi. Cena do 200.000 Din, najrajši ob železniški progi Dravograd—Celje, ev. v Dravski dolini. Ponudbe na »Svoj dom 11.237« na upravo »Slov.« Prodamo Prodam pekarijo v prometnem kraju predmestja Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 11.127. Nova hišica zelo prikupna, krita z opeko, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika kuhinja, električna razsvetljava, dve kleti, lepa stavbna parcela, bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 13. oktobra ob 3.30 popoldne. Dražba se bo vršila pri Mariji Mihelčič v mestu Višnja gora št. 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Peteline (Leghorn) z najboljšim rodovnikom, 3 do 6 mesecev stare, prodajamo po cenah od 80 Din naprej. - Gallus-Farm, Bačka-Topola. Steklene omare (trgovske). 5 komadov, velike, dobro ohranjene, na razpolago Vprašati v hotelu Črni orel, Maribor Moško obleko površnik in čevlje prodam. Ogleda se na Sv. Petra cesti 75 od 9 dalje. Zdrava jabolka več 1000 kg po 2 Din prodam. Poizve se: bivša pivovarna Laško. I Glasba ii Jabolka za prešanje, več vagonov, nudi najceneje Rud. Pe-terlin, pošta Sv. Peter pod Sv. Gorami. Mušičeve vijoline so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica. Talarje birete in semisete za vlč. duhovščino izdeluje po nizkih cenah Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo 9-11. Priporoča se- delikatesna trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI Ljubljana, Lingarjeva ul (za škofijo). Pletilni stroj prodam, skoraj popolnoma nov, znamke »Popp« 10/80. . Naslov v upravi Slovenca pod št. lj.184. Lepa hišica z velikim vrtom in nekaj sadnega drevja v okolici Celja se zaradi preselitve proda. Vpraša se: Hojnik, pismonoša, Trnovlje pri Celju. direktno iz Tovarne 02. tov skladišča lAnrevajrc brezplačni tfATA LOG JtteinefSKeroCd\ Maribor St. 102A.' rtruSno moko ln rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Ženini, nevestej Peresnice, žimnice, otq-mane, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje pc najnižjih cenah FRANC SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6. IE Z H ■Pil II U 331 Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1. Original LUTZ peči Peči MONOLIT in EKONOMA Velika zaloga! Srag. Ouaelj, Ljubljana VII Telefon 3252 JerneJeva c.5 Telefon 3252 ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo soprogo, hči, sestro, svakinjo itd. Pepco Škerbic, roj. Hrast k večnemu počitku, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, na čelu preč. gosp. župniku in duh. svet. Jakobu Gašpariču za ginljiv govor ob grobu, č. g. Antonu Bošteletu za podelitev sv. zakramentov, rudniškemu zdravniku g. dr. Cizeljnu za trud ob njeni bolezni, č ss. usmiljenkam v rudniški bolnišnici za požrtvovalno postrežbo, vsem darovalcem vencev in šopkov, in sploh vsakomur, ki je na kakršenkoli način izkazal rajnki kakšno uslugo, Bog plačaj! Trbovlje-Polana, dne 5. oktobra 1929. Žalujoče družine: ŠKERBIC in HRAST, Zadruga Drodskih Vinogradnikov Brod na Savi ustanovljena leta 1900 išče izvrstnega ZAST0PNI za celo Slovenijo Ponudbe z označbo dosedanjega poslovanja je nasloviti na ravnateljstvo naikas neie do 10. tega meseca Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, očim, stari oče in tast, gospod JOSIP TRČELJ posestnik v Št. Jurju ob Pesnici v nedeljo, dne 6. oktobra ob 18 po dolgotrajni mučni bolezni v 66. letu starosti, nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti Gru-šene-St. Jurij ob Pesnici št. 13 v torek, dne 8. oktobra 1929 ob 3 popoldne na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. oktobra ob 8 v domači župni cerkvi. Grušene-št. Jurij ob Pesnici, dne 7. oktobra 1929. Stanislav Trčelj, sin. — Ivanka Lavrenčič, hči. — Ivanka Kete, Emilija Verstovsek, pastorki. — Ivan Lavrenčič, Boris Verstovšek, zeta.