H. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo Vil.
Dunaj, 2. februarja 1927.
Sl. 5.
Deželni proračun.
(Nadaljevanje.)
Deželni proračun.
Pori. inž. EMkih (lušč. soc.) govoiii o fcczi v Jametijsilvni. Kriza je tako težka, do moramo enako primero doigo iskati v zgodovini. Na 'kmetih ni 8urnega delavnika in kmet se mora s svojo družino od zore do meiaka mučiti1, da se preživi vsaj za silo. Kmet se Stalno zadolžuj e, ker posojila ne more porabiti zia investicije, temveč maši z njimi druge luknje. Tako je pričel go-poidaiiti ekstenzivno, kar pričajo illudi številke trgovske bilance. Lani se je uvozilo za 800 .milijjonov S kmečkih piridlelikciv preveč1, poleg tega pa domačih pridelkov ni mogoče spraviti v denar. To pa -vsled 'tega, ker radi previsokih davkov, socialnih ‘bremen ‘in kuitiurelmih zahtev nismo zmožni konkurence. Na eni strani revščina, na drugi inebrzda-mosit, plesi v velikem številu tudi na kmetih. Kakor je Nemčija v času krize izdala plesno prepoved, naj bi se ji Koroška vsaj v tem oziru pridružila. Nameravano majhno znižanje davkov se «plloh ne bo občutilo, glede predplačila dohodninskega davka pa je treba zahtevati cd zvezne vlade, da se ukane. Pri posameznih poetavkajh omenja, da je pri Ziti treba regulirati naj-PMij .ihudciurnlke in odi-raviti zlo pri koretord. Za prosveto je postavljenih 45 odstotkov več izdatkov. Pri-"Tairlijcni .tto dati za izohrazibo vse, a šola naj bo brez .politike, i 0.000 S m 'šuonarstvo se mu zdi pre-mailo, iker je treba več pomika, dobrih sadik itd.
Posl. idr. Pomarnli (soc. dem.) protestira proti očitkom poročevalca, da eo uradniki v Beljaku predobro plačani. Bavi se tudi s slučajem Druchschlag in zahteva več jasnosti.
Vsenemec dr. Dorflinger pravi, da leži vzrok uboštva v tem, ker se produktivno obrt preveč obre-menijiuje. Zato je njegova stranka zahtevala znižanje mezdnega davka. V naslednjem, se bavi s siockildemo-kniti, ki sede sicer v vladi, a otežkočujejo in preprečujejo redno iposlovarije deželnega zbora, 'četudi je v tem času potrebno sodelcvamje vseh, ki nosijo tudi odgovornost. O kreditih se je že mnogo govorilo in več pogajanj razbilo, ker so bili pogoji taki, da bi krediti našemu kimetijtstvu vsled previsokih obresti nič ne koristili. Rešitev iz bude pti vidi le v združitvi z Nemčijo.
Soc. dem. Lora govori o razmerju strank v Ein-heitslisti, ki je zelo zrahljano, in se izreče proti znižanju števila Ljudskih zastopnikov v deželi. Ko govori o Koroški banki, označi postopanje vodstva banke, ki je hotelo krivdo nad polomem naprtiti deželnemu glavarju ali deželni vladi, kot judovsko nesramnost.
Posl. Poljanec izjavi, da se bosta zastopnika Slovencev v podrobni razpravi o posameznih postavkah oglasila k besedi. Pritožna in šolska komisija sta forum za naše narodne pritožbe, vendar dvornimi, da se 'bodo tam želje slovenskega naroda v tej meri izpolnile, ki je pOtrdbna za pravično rešitev manjšinskega vprašanja na Koroškem. Ne sme se pozabiti, da spadajo koroški Slovenci k eni manjšinski skupini, ki v Evropi obsega 22 milijonov ljudi in ki tvori most za pobratimstvo med narodi. V splošnem' bosta glasovala proti proračunu, a za poglavje stavbarstvo v interesu Zilske doline. — Po prepiru med soc. dem. in Land-bundom radi besede »kmečki oderuhi" se je splošna razp-ava zaključila.
Podrobna razprava.
Pred prehodom na dnemi red dne 21. januarja so kešč. soc. stavili predlog, da bi se uvedel med Labudito dolini in Celovcem takcizvaroi Triebvvageav verkehr brez pretsanka na jugoslovanskem ozemlju, ki je vpleijan že iz Celovca v Dravsko in Zilsko dolino. Triebwagen je en voz in sicer motorni.
Poročevalec dr. Lerriš poroča k poglavju deželno gospodarstvo o plači del e! neg a glavarja, njegovih
namestnikov in članov vlade, ki je nižja od bivšega deželnega predsednika. Potne Stroške dobijo poslanci povrnjene ali stalne brezplačne karte. Poslanci na Koroškem imajo le tretjino plače v primeri s poslanci drugih deželi. Postavka je vsled ziivšanija uradniških prejemkov za 1 2 in pol odstotka višja.
Posl. Poljanec prosi deželnega glavarja, da bi poskrbel, da bi se v bodoče ne delale take težko,če pri prošnjah za podelitev avstrijskega državlijansitva. Dalje pirosi deželni zor, da prevzame jamstvo za 100.000 S posojila-električni zadrugi Spodnji Rož, in hoče ipojashila glede ureditve servitutne pravice v Zilski dolini se pritožuje čez ribnik na Zablatmiških travnikih v občini Riharja vas. Določbe, da se ne sme spusllti voda, predino se ne pokosi otava, se ne u-poštevajoi, da imajo kmetje veliko škodo. Končno zahteva, da se proglasi za ravno vodovje H c disko. Baško in Klopinjsko jezero.
Dr. Zeinitzer (scie, dem.) obravnava domovinske zadeve in izjavija, da je zvezna vlada, osobito pa ministrstvo za socialno skrbstvo odgovorno, da u-bogemu viragu sipllidh mi mogoče dobiti državljanstva. Samo bogati Židi morejo postati avstrijski državljani.
K postavki deželna uprava omenja poročevalec, da na Koroškem nimamo preveč uradnikov kakor na Nižje Avstrijskem, Nekaj uradnikov v državi bi bilo .treba odsloviti, druge pa boljše plačati. V deželni hiši se bo popravila sejna dvorana.
Posl. Gaggi napada deželni kulturni' svet vsled postopanja pri napredovanju uradništva.
Namestnik deželnega glavarja Neutzler odobrava popravo sejne dvorane in misli, da bo najemnina za klet, ki se prenavlja za vinotoč, toliko nesla:, da bo dvorano še letos mogoče popraviti.
K postavki stavbarstvo prosi posl. Poljanec, dr. bi vlada vzela v toke regulacijo Bere in Glebaškega potoka. Govornik, pripoveduje, da so mu prizadeti povedali, da od deželnega zbora m;c ne pričakujejo, ker so v .Čušenvitr uon pa je doticnim povedal, dia to ni res in da imajo tudi druge stranke v teh krajih svoje glasove. Glasoval bo za to poglavje. K tej postojanki govorita še dr. Zeinitzer in Neutzler, ki pojasnjiuia, da posveča stavbinski urad cestam največ pažnje, ker se s temi deli mnogo odpomore tudi brezposelnosti.
'Posl. Striasnig govori pri poglavju poljedelstvo, kako težko je bilo prepričati deželni zbor o slabem gospodarskem položajiu, da je poslal na Dunaj odposlanstvo. Jasno je pač, da se taka kriza ne da odpraviti od danes na jutri, pa četudi pokaže zvezna vlada dobro voljo. Naš kmet ne more prodajati živine na Dunaj, ker je previsoka prevoznina in ker Dunaj računa previsoke 'tržne prrtsojbaie. Letno pride na Dunaj 163.000 glav inozemske živine. V naslednjem polomizira govornik s soc. dem. predgovorniki. Na Koroškem se premalo gleda na izsuševanje močvirnatih travnikov.	(D*lje sledi.)
Slabe cene živine.
Bili so tudi nekdaj že sem ter tje slabi časi, ali resnica je, da morebiti nikoli ni bilo tako slabih kakor so današnji. Bila je morebiti cena žita nizka, pa se je živina boljše prodajala, in so ljudje pravili: bomo morali bolj gledati na hlev. Drugikrat se kmet živine ni mogel iznebiti, pa se je žito dobro prodajalo: zdaj smo prišli v položaj, da ne moremo ne enega ne drugega spraviti primerno v denar. Veščaki se posvetujejo kakor hlapci, ki so zvrnili naložen voz snopja. Ako naj kmet plačuje davke in posle, mora seve nekaj izkupiti. Če pa pojde kakor zdaj naprej, odslovil bo vse posle, ker jih ne more plačati. Le-ti posli pojdejo v mesta,
kjer je že prej preveč ljudi, ki nimajo dela in vsi lepi naši socijalni načrti in naše postave, ki se jih dela kakor klobase pri mesarju — nam ne bodo pomagale nič. V teh dneh se je vlada najprej posvetovala o prometu z žitom, potem o prometu z mesom. Poslance H a u e i s je poročal, da na Dunaj prihaja zmirom manj domače živine. Prvo polletje 1926 je prišlo 14.000 glav živine, 1. 1925 v tistih mescih 16.500, leta 1924 20.000. Iz tujine pa jd došlo: tisti čas iz Rumunije 23.500, iz Češke 3000, iz Jugoslavije 2000, iz Ogrske 23.400, vkup 52.000. Svinj je došlo iz Poljske 278.600, iz Jugoslavije 6500, iz Ogrske 1200, domačih samo 1045! Očividno produciramo premalo svinjine. Nemčija in Švica odločno podpirata domače kmete s primerno carino, zato inozemstvo zdaj obsipa Avstrijo s svojimi kmečkimi pridelki. Kar se je storilo v Nemčiji, se mora menda storiti tudi pri nas in sicer kmaiu, ker ljudje ne morejo več gospodariti. Odkar država plačuje deloma voznino živinskih pošiljatev, ki gredo na Dunaj, so se razmere nekoliko olajšale, trajno in izdatno pa se kmetom more pomoči samo, če se revidirajo carinske pogodbe in se določi za kmečke pridelke višja carina. Posl. Pavlič je izvajal, da je kriza na Koroškem posebno težka: dve zimi sta bili brez snega in ljudje z vožnjo niso imeli zaslužka, lesna trgovina z Italijo je skoro prenehala, na drugi strani je pa vse, kar mora kmet kupiti, tako drago, da ni več v nobenem razmerju s cenami, ki jih izku-pi on. Na Koroškem je 11.500 glav živine, ki se ne more prodati.
Sekcijski šef S c h u 11 e r je opozarjal, da se je minulo leto prodalo v Nemčiji 23.000 glav živine in telet. Prodajati v Nemčijo bi bilo za našega kmeta naravno. Trdovina z Italijo bo morebiti zopet oživela, ko se je dvignila cena lire. Poslanec A m a n je potem pojasnjeval, da se je vsled vračevanja voznine na Dunaj prodalo pred božičem na Dunaj 600 glav pitanih vol in v Nemčijo 200 glav, 200 glav plemenskih volov se je poslalo na Zgornjo Avstrijsko. Treba bi bilo bolje ozirati se na male žganjar-ne, da bi mogle pitati več živine, a vse to je premalo in nam iz krize ne pomaga. Socijalni demokrat dr. Bauer, ki je svojčas nejostreje nastopal proti višji carini, ker baje ta podražu-je delavcu življenje, misli, da se trgovskih pogodb zdaj ne more spreminjati, kajti ako mi stavimo višjo carino na žito in meso, bodo sosedje nastavili višje carine za naše tovarniške izdelke in število brezdelnih bo prehudo na-rastlo. Potem pa je dr. Bauer predlagal dovoliti živini, ki se pripelje na Dunaj, neko doplačilo, tako bi se delavce manje obremenilo kakor s splošno carino. O tem nasvetu se bodo vršila še naprej pogajanja. Vprašanje bo, kedo ta doplačila naj plačuje? Država? Z davki? Potem jih mora zvišati za dotični znesek, in breme bo povečini padlo zopet na kmeta, ker mestne hiše ne plačujejo davka. Stvar ni tako priprosta kot bi si jo kedo mislil: ljudstvo se mora zavedati, da tovarne brez kmeta ne morejo obstati, ker je ta njihovi najboljši odjemalec, in ljudski zastopniki morajo polagoma spoznati, da bomo morali nekoliko drugače gospodariti nego se je v stari veliki Avstriji gospodarilo. Mali ljudje, in takšni smo postali, morajo živeti skromno, to velja tudi za male državice. Treba skrbeti, da potrebno izkupimo, treba pa je tudi gledati, da ne izdajamo več nego zaslužimo. Naš zaslužek pa je bil zelo pičel.
M POLITIČNI PREGLED |
Nekaj za naše uradnike. Krščansko-soci-jalni naučni minister in socijalni demokratje, zlasti njihovi Gldckl, se preklajo za šolsko reformo. Ko je minister izdal svoja nova navodila, se je čutilo, da ti uradniki, Gldcklovi pristaši, delujejo naravnost proti ministru, minister vleče voz naprej, oni ga vlečejo nazaj. Na to se je jel krščansko-socijalni minister kregati ter je izdal uradnikom navodilo, kako se naj zadrže proti svojemu šefu in njegovim na-redbam. Raditega je Glockl priredil v državnem zboru veliko akcijo, strasten napad na ministra. A ravno v tem času se godi v Prusiji nasprotno: tam je naučni minister socija-len demokrat in uradniki meščanskega mišljenja se mu upirajo. Na to je izdal le-ta socijalni demokrat svoja navodila, kako se naj meščanski uradnik vede. Iz teh navodil povzamemo nekaj resnic, ki jih priporočamo naši vladi in njenim uradnikom v uvaževanje, da bodo pravični proti nam. ..Uradnika veže njegova dolžnost, ne samo v uradu, marveč tudi zunaj urada in v političnem gibanju se mora ozirati na državne koristi. Uradnik ima svoje politične pravice, a držati se mora neke meje, držati se more oblik, ki jih ukazuje uradna disciplina (torej sodnik se sme nikakor hoditi razganjati slovenska zborovanja). Zasebnik ima pravico povedati svoje misli v kolikor to dovoljuje postava, uradnik pa je državi dolžen pokorščino in zvestobo, ki mu zabranjujeta, političnih pravic posluževati se tako daleč, kakor drugi državljani. Urad zajema vsega človeka, uradnik nikoli ni samo zasebnik, v vseh svojih dejanjih, tudi izven urada, se mora zavedati, da ga veže uradna služba, delovati mora previdno in mirno, ker je služabnik vseh in ker zmerni nastop zahteva ugled urada. Ne sme biti, da bi kedo dvomil o zanesljivosti uradnega de-lovanja.“ — Ko beremo te vrste, se spominjamo na vse, kar se je godilo v Velikovcu, v Pliberku, v Beljaku in Celovcu: naj se tudi naši uradniki zavedajo, da so služabniki vseh, tudi nas Slovencev in naj se zavedajo, da bi bilo obžalovati, če bi mi Slovenci morali dvomiti, smemo li zaupati v sodnike in okrajne glavarje ali ne.
Oblastne volitve v Jugoslaviji. Dne 23. januarja izvršene oblastne volitve niso prinesle sprememb v jakosti političnih strank. Izvedle so se letos prvič, da jih glede moči ni mogoče primerjati. Če se primerja izid s skupščinskimi volitvami, tedai so radikali obdržali svoje postojanke in v Vojvodini še pridobili vsled kompromisa z Nemci. Radič je v Dalmaciji in Vojvodini izgubil. Davidovičevi demokrati so svojo pozicijo obdržali, v Beogradu dobili večino in pridobili na glasovih. V Sloveniji je razmerje mandatov sledeče: slovenska ljudska stranka 82, radičevci 15, samostojni demokrati 12. socialisti 4, radikali 2, kastavski radičevci 1 in kočevski Nemci 1 mandat. Ustava deli državo brez ozira na zgodovinske in narodnostne meje v 33 oblasti. Oblast izvršujejo imenovani veliki župani in oblastne skupščine. Volitve so se vršile po proporcu. — Ker je ostala vlada pri volitvi v odbor za vojno odškodnino v manjšini, je podal Uzunovič ostavko celokupnega kabineta.
Dr. Beneš o položaju. V odboru za zunanje posle je podal dr. Beneš poročilo o zunanji politiki v Mali antanti. Rekel je, da niso resnične vesti, da jc prišlo med državami Male antante do nesoglasij. Kadar sklene katera država Male antante kako pogodbo, takoj se začne govoriti, da pomeni to polom Male antante. Nasprotno, vse države Male antante so popolnoma svobodne v sklepanju pogodb, v kolikor se strinjajo z interesi Male antante. Kar se tiče potovanja grofa Bethlena v Rim, nimamo nič proti temu. ako sklene Madžarska kako pogodbo z Italijo o prijateljskem sodelovanju. Razen tega je v interesu Italije, da o-stane v dobrem prijateljstvu z nami, Romunijo in Jugoslavijo. Obstoja mednarodna nervoznost in kriza in vse je treba dobro zasledovati, ker lahkQ nastanejo izmajhnih stvari velike posledice. Pozorno je treba gledati na vse, kar se dogaja, a pri tem ohraniti mir in hladnokrvnost. Češkoslovaška bo še nadalje ostala zvesta Mali antanti.
Nemčija prihaja lepo polagoma do svoje vlade. Sodelovanje nacionalistov ie pospeševal sam Hindenburg, kar mu Francozi močno zamerijo. Nacionalci so priznali republiko, o-dobrili zunanjo in locarnsko politiko. .Tudi ljudska stianka je pristala na vladni program, ker se ji je nekoliko ugodilo na šolskem polju. Verske šole bodo spet mogoče. Ravno vsled tega pa so demokrati sodelovanje odklonili. V zadnjem trenutku so nastale težkoče, ker hoče imeti vsaka stranka kolikormogoče veliko ministrov v vladi in na važnih mestih. Vlada sestoji iz 4 nemških nacionalcev, 3 cen-trumašev, 2 ljudske stranke, 1 bavarske ljudske stranke in 1 brezbarvnega.
Na Kitajskem. Kantonska vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da nastopajo Angleži in Evropejci vedno z izgovorom, kakor da je kitajski narod nesposoben, da bi se sam u-pravljal. To pa ne odgovarja resnici, ker je nacionalistična Kitajska dovolj močna in,1 se tudi zaveda, da more z gospodarskimi sredstvi vsakomur vsiliti svoje mnenje. Ni vprašanje v tem, kaj bo Anglija ali katera druga država dovolila Kitajski, temveč vprašanje je v tem, kaj bo dovolila Kitajska Angliji in drugim državam. Cilj kitajskih nacionalistov je, da izvojujejo Kitajski popolno neodvisnost in dokler ni ta cilj dosežen, ni mogoč mir med Kitajsko in angleškim imperializmom. Varstvo tujega življenja in lastnine ne sloni danes več na tujih bajonetih in topničarkah, ker je orožje kitajskega nacionalizma, njegovo gospodarsko orožje, močnejše od vsakega drugega. Kantonska vlada raje doseže rešitev spornih vprašanj potom pogajanj, ko pa s silo orožja. Zato je pripravljena se pogajati z vsako državo na podlagi gospodarske enakopravnosti in popolnega spoštovanja kitajske suve-renitete. — Anglija je zelo nervozna in mobilizira ter pošilja z mrzlično naglico čete na Kitajsko. Položaj nje pa ni rožnat, ker jo zapuščajo po vrsti vse države. Nihče ne gre rad za drugega po kostanj v žerjavice. Še drugi momenti so, ki Anglijo odvračajo od oboroženega napada, in sicer je angleško delavstvo proti vsaki ekspediciji na Kitajsko in solidarno s kitajskim delavstvom, ojačujejo sovjeti svoje obmejne postojanke, je Japonska nevtralna in Amerika svari. Pričakovati je, da bo spor mirnim potom rešen.
Živeli mehikanski katoliki! Proti grdemu verskemu nasilstvu, proti krvavemu preganjanju Kallesa in njegovih framozonov so mehikanski katoliki uprizorili gospodarski bojkot. In časniki poročajo, da je to bojkot zelo uspešen. Ustavila se je vsakatera božja služba ob nedeljah. Kmetje ne prihajajo več k cerkvi in gostilne ter trgovine ostanejo prazne. Leti gostilničarji navadno niso vzorni kristjani, ali zdaj se zavedajo, da je vera konečno njim v korist in ne bodo več podpirali Kallesa. Dogovorili so se katoliki tudi, da nihče ne bo kupoval kake luksus robe, da se ne udeleže nobene veselice, da ne hodijo v kino, da se ne udeleže nobenega srečkanja. Nehali so voziti se z automobili, za katere se mora na mesec plačevati 10 dolarjev davka. Uspeh te stavke je izreden. Trgovci so se obrnili že do Kallesa (predsednika) in do škofov, naj uplivajo, da neha to gibanje. Največja tovarna za tobak je začela podpirati ligo (društvo za obrambo verskih pravic). Ko se ie napravilo srečkanje, ki je nudilo največji dobitek za 125.000 pesos, se je prodalo srečk komaj za 50.000 pesos. Cena vstopnic v kine je padla za polovico, ker ni več ljudi, in vlada mora kinom popuščati davke. Pivo je ceno znižalo za polovico. Vlada je nekatere dni izgubila davkov na ta način na milijone. Uvoz blaga pada in s tem seve carina, ki jo država pobira; državni denar izgublja svojo vrednost. Društvo za obrambo verskih pravic je opazovalo promet v prodajalnah: v 217 velikih prodajalnah v Mehiku je v teku 14 dni vstopilo skupno samo 537 strank, v štirih največjih prodajalnah je vstopilo v štirih dneh samo 104 strank in izmed teh jih je bilo 44 samo podkupljenih. Glavno je, da Liga (društvo) zamore mesece vzdržati, ljudje prihranijo denarja in ko se izogibajo veselic, da-jajo primernega izraza čustvu žalosti in ogorčenja radi nesramnega postavodajstva svobodomiselnih kričačev, ki se jim je po nemarnosti ljudstva pri volitvah dalo preveč oblasti. —
Posnemajmo tudi Slovenci na Koroškem v nekoliko to slogo: ne hodimo na veselice nasprotnikov in ne kupujmo nobene stvari, ki ni nujno potrebna.
DOMAČE NOVICE
Volilni imeniki. Še dober teden so razpoloženi izpopolnjeni in popravljeni volilni imeniki v javnem prostoru na vpogled. Vsak avstrijski državljan, ki je imel 1. januarja 1927 stalno bivališče v območju občine in ki je dopolnil isti dan 20. leto, mora biti vpisan, ako sploh ima volilno pravico. Vsak volilec se lahko prepriča, ali je vpisan on, ali so vpisani njegovi znanci in prijatelji, volilce lahko izpiše, protestira lahko proti neupravičenemu vpisu ali nevpisu pri županu. Letos se vršijo deželno-in državnozborske volitve in zato je tembolj važno, da ne manjka v imeniku niti eden naših volilcev. Dolžnosti do države imate, zato ne dopustite, da bi se vam kratile pravice. Volilna pravica je velika pridobitev časa. Prepričajte se, če ste vpisani!
Volitve v delavsko zbornico. V kratkem, in sicer 12., 13. in 14. februarja se vršijo volitve v delavsko zbornico. Volilno pravico imajo delavci, nastavljenci in obrtniški pomočniki. — Dosedaj se za te volitve nismo veliko zmenili. A vedno bolj se kaže veliki pomen delavske zbornice, ki ima pravico staviti predloge v vseh zadevah, ki se tičejo izobrazbe delavcev, varstva vajencev, oskrbe mladine itd. Ker imajo delavske zbornice tudi velika denarna sredstva, morejo raznim društvom dajati podpore. V Celovcu si je delavska zbornica sezidala krasno palačo blizu kolodvora. Blizu 15 milijard stane ta palača in njena o-prava. Dosedaj so v tej palači neomejno gospodarili socialni demokratje. Vse njihove organizacije imajo v palači svoje sedeže. Ker je pa delavska zbornica namenjena vsem delavskim slojem na Koroškem, bi bilo želeti, da so v njej zastopane tudi druge ljudske stranke, ki jim je blagor delavcev na srcu. Kar je naših volilcev, jih prosimo, da se obrnejo na naše zaupnike, ki jim bodo pojasnili naše stališče glede volitev. To stališče zastopajte vsi na dan volitev!
Obrtna in trgovska banka v Celovcu je
sklicala 24. januarja zborovanje vlagateljev, ker ji je grozil krah vsled dviganja vlog. Med drugimi je govoril tudi deželni glavar Šumy, da je bil o težkočah banke obveščen že prej in da je odredil večkraten pregled poslovanja po strokovnjakih, ki so ugotovili, da se banka izborno vodi in da je vredna zaupanja, če ga sploh katera banka zasluži. Banka obstoji že 75 let in je začasno vsekakor močno aktivna, četudi ji primanjkuje za tako ogromne dvige gotovina. Vlada posodi gotovo vsoto davčnega denarja. Tako je banka rešena in z njo trgovski in obrtni stan..Šumy je obljubil tudi preosnovo trgovskih in obrtnih kreditnih zadrug. Vlagatelji so se že kolikortoliko pomirili. — Dan nato je zborovala tudi beljaška trgovska in kreditna banka, ki je poslovanje že prej ustavila. Zdaj bo tudi njej pomagano. Nobena nevarnost za vloženi denar ne obstoja več. — Pri tej priliki polagamo ponovno malim Šparovcem na srce, da vlagajo svoje prihranke le v hranilnice in posojilnice, kjer je denar varno naložen, kajti ni še bilo slišati, da bi krahirala kaka posojilnica.
Pomagajmo, da dobimo duhovnikov. Ob
Novem letu se je sv. Očetu predstavilo veliko število članov rimskih moških društev. Pri ti priložnosti so sv. Oče naglašali potrebo, skrbeti za misijone in za duhovniški naraščaj. „Nobeno drugo delo se s tem ne da primerjati. Ko podpiramo misijone, se Bogu zahvaljujemo, da je nam dal milost vere. In podpiranje duhovskih poklicev je tudi misijonsko delovanje, naj se misijonsko delo sploh deli v dva oddelke: misijone med pogani in domače misijone. Sv. Filip Neri je dijake poživljal: »Ostanite tu, vaši misijoni so doma.“ Ne da bi bil domači kraj misijonska pokrajina, a za misijonsko delo je tudi tu priložnosti, dokler je treba duše reševati in jih voditi nazaj na pot čednosti. Katoliki, ki sodelujejo na duhovskem misijonu, Izkazujejo ljudstvu največjo dobroto. Vsaj se božja resnica, da so ljudje takšni, kakršni so njihovi duhovniki. Resna in pomem-
fona ie ta beseda; lepa sicer ni, a je izraz odgovornosti, ki leži na duhovnikih. Prva in največja potreba današnjih dni je, skrbeti za zadostno število za svoj sveti poklic dobro pripravljenih duhovnikov. Duhovski poklic je sicer milost božja, ki jo Bog polaga v duše, ki jih kliče. A naša naloga je, podpirati to delovanje božje. Brez pomoči božje ne zamoremo nič, a On hoče, da sodelujemo. Bog, ki nas je ustvaril brez nas, nas ne izveličava brez nas. jz tega spoznamo, kako je plemenito in vzvišeno, sodelovati pri božjem delovanju za du-hovske poklice in misiione.“ — Nas koroške Slovence pa so dogodki zadnjih let spravili v Položaj, ki nam nalaga največjo odgovornost;
lastninsko pravico čez gozd, pašnik ali polje in mu le toliko pustil, da se je z družino mogel za silo preživeti, obložen z dajatvami v blagu in delu. Ker je bil kmet brezpostaven in brez moči, je istotako moral prisiljen se ukloniti močnejšemu, da mu je grof ugrabil skupne gozde in pašnike, kar se je zgodilo pod kakim ugovorom, večinoma protipostavno. Navadno se je vršilo to tako, da si je gospod na kakšen način dobil pravico loviti v skupnih občinskih gozdih in polagoma ie šel korak dalje, da je
K&0<

skrbimo z vsemi močmi, da vzraste iz našega dobrega ljudstva zopet zadostno število za svoj sveti poklic zadostno pripravljenih duhovnikov!
določeni čas, ko so se vršili veliki lovi, prepovedal pasti ali sekati v gozdu in s časom je prešel gozd v tujo last. In razmerje se je o-brnilo:	Kjer je nekoč kmet svobodno lovil,
ondi je moral sedaj služiti za gonjača in če je rabil drva ali steljo, je moral imeti dovoljenje in plačati. V časih je dal grof v zameno drug gozd, navadno slabšega ali je pa pustil kmetom servitute, katere je pa pozneje skušal o-mejiti ali kmete popolnoma izpodriniti. Na ta način so nastala v začetku 16. stoletja dandanašnja veleposestva in razmere so tistim časom še precej podobne. Mnogo zemlje je last plemičev, ki je ne obdelujejo sami, temveč imajo naseljene najemnike, katere terorizirajo razni „verboltarji“, da morajo plesati kot oni godejo, drugače ne dajo lesa ali stelje. In ti ravno so najboljši agitatorji za nemške stranke.
bitnih prostovoljnih prispevkov. Kupna svota se bo krila deloma z izkupičkom prodane prejšnje brizgalnice, ki je prodana v Velinjo vas, ker je za naš kraj bila premajhna, deloma s prireditvami kot igrami, veselicami itd.
Pij
Kafhreiner-
Kneipp-ovo žitno kavo!
S tem imaš delikaten zajuterk in okusno malco.
To je poleg tega, da se je pred štirimi leti postavil nov Gasilni dom, res zopet lep dokaz, kako požrtvovalno in nesebično se deluje pri naši požarni brambi. Pri tem se mora omeniti res požrtvovalno, velikodušno delovanje načelnika naše požarne brambe, gosp. Franca Mtillerja, ki je duša vsem tem novim napravam. Vsa čast in hvala mu za njegov veliki trud v prid celi vasi in okolici. Podsinjčani, vaša dolžnost je, da se oprimete z vso vnemo vaše slov. požarne brambe. ki bo postala tudi na zunaj res vzorna. Ne pustite se' hujskati od raznih javnih in skritih hujskačev, ki rovarijo zoper slov. pož. brambo in sicer samo vsled tega, ker ima slovenski poveljevalni jezik. Povejte jim v obraz, da držimo Slovenci pri naših napravah, zavodih in društvih red in da ne poznamo takih ..grosse Schlampereien" kot jih je bilo že večkrat opaziti pri občinah, zavodih in zadrugah, ki jih imajo, ali so jih imeli v svojih rokah naši nasprotniki.
Z dežele. Povsod na Koroškem je mnogo veleposestev v zasebni lasti raznih plemiških r°dbin, takozvani fidejkomisi. Velikanski kompleksi gozdov, najboljša polja, včasih po cele ure daleč — vse je last enega samega. Seveda on polja ne obdeluje, vse ima v najemu, u-živa samo gozd, iz katerega se vsako leto izseka gotova množina lesa. Marsikje je kmet ali najemnik odvisen od njega: iz njegovega gozda dobiva drva, kupi potrebni les in steljo, k večjemu da ima kakšen servitut, da sme pasti živino in še zato se vlečejo dolgo letne Pravde, ker ga hoče gospoda iz teh stoletnih Pravic polagoma izpodriniti. Te razmere so ostanki iz srednjega veka, ko je plemič postal polagoma posestnik zemljišč, katerih lastnik je bil najpoprej svobodni kmet. Po starem frankovskem pravu je vladar razdelil osvojeno zemljo med svoje privržence, ki so mu pomagali v boju, in prej svobodni kmetje so postali polagoma v teku časa podložni, oziroma so se prisiljeni vsled tedanjih razmer prostovoljno podali pod varstvo grofa in v znak pod-ložnosti plačevali majhen letni davek, dočim še ni bilo robote in desetine. Kmet je še svobodno razpolagal s posestvom, prodajal pridelke komur je hotel in testiral nasledniku, ki se mu je zdel najbolj zmožen. Posamezne vasi so imele pogosto skupne gozde in pašnike, kot so. bili pri starih Slovanih in Germanih splošno v navadi, kjer se je skupno pasla živina cele vasi in je imel vsak pravico izsekati vsako leto določeno množino lesa. V teku stoletij so dospeli plemiči do velike moči, da je bil vladar od njih popolnoma odvisen. Oni so mu pomagali v bojih, mu pomagali v denarnih stiskah, deželni stanovi so sklepali o davkih, vojaštvu itd. Vsled izpremenjenih življenskih razmer v začetku 16. stoletja grofom dosedanje dajatve podložnih niso nič več zadostovale in hoteli so jih spraviti popolnoma pod svojo oblast in povečati dohodke s tem, da so morali podložni plačevati ne samo osebne dajatve, temveč tudi od posestva — robota in desetina. Opirali so se pri tem na zimsko pravo, ki je prisojalo gospodu pravico ne samo nad kmetom, temveč tudi nad njegovim posestvom. In stare kmetske pravice so polagoma preminule. Kmet je postal popolnoma odvisen. Njegova zemlja je postala polagoma grofova last, ki ni rad videl, če ima podložnik mnogo zemlje. Na razne načine mu je s časom odvzel
Železna Kapla. (Iz občinske seje, po „Ar-beiterwille“.) Župan prečita dopis „Koroške-ga Slovenca14, ki se zgraža nad pobiranjem podpisov proti oddaji kinoposlopja slovenski stranki za enkratno prireditev igre. Župan poroča v imenu odbora kina: Odbor kina, ki sestoji iz 2 zastopnikov gospodarske stranke in 2 zastopnikov socialdemokratov, je dal Slovencem dvorano soglasno na razpolago. Uva-ževal je, da predvideva obratni red kina od-stopitev dvorane vsaki stranki. Razen tega ni uvideti, zakaj bi se moralo napram katerikoli stranki slabše postopati, ko vendar vse plačujejo davke. Prevdarnost sama veleva, da moramo biti napram Slovencem že v interesu države ustrežljivi, da ne ustvari čut zapo-stavljenja neznosno napetost med obema 'narodoma. Slovenci se bodo z veseljem priznali kot avstrijski državljani, če se bo čuvala njih posebnost in bodo deležni vseh pravic, kakor je v Švici. Nemški nacionalci si ustvarjajo svoje sovražnike sami. To je tudi lahko razumljivo, ker bi jim za udejstvovanje potem nič več ne ostalo. Če se Slovencem dvorana kina ne da na razpolago, si bodo pač sami poslopje postavili, ki bo vsebovalo prodajne prostore in dvorano za uprizarjanje njih slavnosti. Načrt je že tu. Meščani, ki vpijejo vedno o nasilju delavcev, četudi ga sploh nikdar ni bilo, se ne zbojijo nasilja, če hočejo doseči svoje dostikrat nesmiselne namene. Kaj je to drugega nego nasilje, če agitira mala manjšina z grožnjo napram kinu in tega podjetju? V tej zadevi zadnja beseda še ni izrečena. Proti izvajanju župana govori odbornik Skor-bier za gospod, stranko. Pravi, da ne gre prepuščati poslopje Slovencem, ki je bilo zidano za Nemce. Argumenti župana niso veljavni, vendar opušča ovržbo. Pa se najdejo še ljudje, ki od meščanskih strank kaj ugodnega pričakujejo.
Podsinja vas. (Nova brizgalnica.) Od naših nemškutarjev toliko osovražena, zaničevana ter obrekovana slov. prost, požarna hramba v Podsinji vasi je v nedeljo dne 23. I. zopet slavila triumfalni dan v svojem tihem a vztrajnem delovanju v pomoč bližnjemu. Dobili smo ta dan iz Gradca novo brizgalnico, ki je brez dvoma ena največjih in najboljših na ročni pogon v celem Rožu. Kar pa se pri tem mora še posebej omeniti, je to, da vaščane ne bo stala nobenih stroškov, razen more-
Bilčovs. (Ljudsko gibanje.) V minulem letu je bilo pri nas rojenih 41 otrok, med njimi 25 moškega in 16 ženskega spola, umrlo pa jih je razmeroma zelo malo in sicer samo 13 oseb med temi 10 moškega in 3 ženskega spola. Med umrlili je bilo 7 otrok in samo 6 odraslih, med zadnjimi je dosegel pd. Miklavčev Joži v Ka-zazah starost 85 let. Porok je bilo 5 in 4 osebe z naše fare so se poročile v drugih farah.
Št. Jurij na Vinogradih. Poleg štirih, sedaj obstoječih cerkev sta obstajali nekoč v fari še dve podružnici, o katerih dandanes ni več sledu. Sredi vasi v Gosinjah se je nahajala cerkvica, posvečena sv. Pankraciju, katero so podrli za časa Jožefa II. med leti 1780—1784. Sejm se je obhajal na nedeljo po sv. Pankraciju. Samo nekoliko vzvišena groblja, na kateri stoji 1. 1853. postavljeno znamenje, posvečeno nekdanjemu patronu, spominja, da je tu nekoč stala cerkvica. — V Rički vasi blizu Krke se je nahajala cerkvica sv. Martina, kjer je pa Krka za časa povodnji okrog 1. 1775. izpodkopala zidovje, da je padla skupaj. Od te cerkve je ohranjena samo stara, umetniška podoba, ki visi na južni strani v cerkvi v Malem Št. Vidu, predstavljajoča sv. Apostola Jakoba Starejšega in Mlajšega z napisom: Jaco-bus Maior et Minor. — V bivšem gradu Va-ženberg, ki je sedaj v razvalinah, se je nahajala na južnovzhodnem delu gotska kapelica, katere eno okno in ostanki fresk se še vidijo, posvečena sv. Andreju. Ondi se je včasih brala ob adventnem času prva svitna sv. maša. Dve podobi od te nekdanje kapelice se nahajata v župni cerkvi v Št. Jurju in sicer velika podoba sv. Jožefa nad zakristijo z nemškim napisom v gotičnih črkah, kakoršne so bile v navadi v 16. stoletju. Druga, nad 300 let stara, predstavljajoča sv. Družino, podoba velike umetniške vrednosti, spominja nekoliko na italijanske mojstre — mogoče kopija katerega laških umetnikov — je visela dolga leta zanemarjena in zaprašena za prižnico, dokler je ni akademični slikar J. Dekleva iz Maribora, spoznavši njeno umetniško vrednost, 1. 1903 prenovil. In sedaj visi na severni strani cerkve na vidnem mestu, da je kras celi cerkvi. — Važenberški grad so opustili okrog leta 1780 dol790. Grofje so imeli v rokah tudi sodstvo in do časa Marije Terezije tudi sodili čez življenje in smrt svojih podložnih. Še sedaj se govori, da so stale na Grunški gmajni vislice
in menda so zadeli pri oranju na človeške kosti, ker so pokopavali obsojence kar na mestu, kjer so bili justificirani. Nekdo ve celo povedati, da se nahajajo v zemlji dobro ohranjeni hrastovi štori, ostanki nekdanjih „gavg“. Pozneje so take težke obsojence eskortirali v Annabichl in jih obešali v gozdu nad cesto, ki pelje iz Celovca v Gospo sveto. Kmet Pečnikovega posestva v Borovcu je imel roboto, da je gonil take uboge grešnike do Gospe svete. Pa se mu je nekoč slabo godilo, da je obsojenec raztrgal nekje pri Timenici verige in ga tako namlatil, da je dospevši domov, čez tri dni umrl. — Do leta 1848 je stanoval „fle-gar“ v Majariji pod gradom, kjer dandanes stanujejo najemniki Važenberškega veleposestva, pobiral desetino ter nadziral roboto. Kmetje v fari so delali tlako važenberškemu gospostvu, h kateremu je spadal tudi šmarješki grad Tóllerberg in Wundrovo posestvo v Zgornjih Trušnjah, nekaj malega tudi v Tinje. Robota je bila huda: od sv. Jurija do sv. Martina po tri dni v tednu. Pa tudi tega je bilo konec 1. 1848, ko je napočil dan svobode in neodvisnosti kmetskega stanu, ko je bil v dunajskem parlamentu dne 24. septembra istega leta po hudih bojih sprejet J. Kudlichov predlog. Od sedaj naprej je odpravljeno vsako podložništvo z vsakeršnimi pravicami in dolžnostmi.	Kovač Franc.
Lipa nad Vrbo. Dne 25. januarja je vsled poškodbe motorja pristal na Hoškem polju aeroplan družbe Transadriatica. Vozil je iz Benetek preko Celovca na Dunaj, se nad Vrbskim jezerom obrnil in pristal prav srečno na našem polju tik železnice. Izstopili so nemalo iznenadeni trije potniki, ki so nadaljevali vožnjo z avtomobilom, ki so ga kar na cesti ustavili, pilot pa je čuval zrakoplov, dokler niso dospeli monterji iz Celovca. Radovedneži od blizu in daleč so gazili v mnogobrojnem številu sneg čez njive gledat čudnega tiča. O-menjeni zrakoplov je nemškega izvora „Jun-ker“, narejen iz aluminija in tehta 1178 kg; za polet rabi svoj šestcilinderski 200 konjskih sil močni motor. S seboj lahko nese težo 728 kg. Pripravljen je za 5 potnikov in pilota. Strokovnjaki so ga hoteli na mestu popraviti. Zato so si izposodili pri Reichmanu parilnik, da so kuhali vodo, ki so jo vlivali v motor, pa vse zaman. Dne 28. januarja so odvzeli tej zračni zverini peruti in štirje konji so jo končno zavlekli v Celovec.
Št. Lipš. Po skoraj dvomesečnem bolehanju, zadnji teden prepeljan v celovško bolnišnico, je ondi umrl priden kmetski fant, Andrej Žager, star šele 28 let. Pogreba so se u-deležili sorodniki in večje število članov požarne brambe, katere član je bil. Tako nam usoda redči vrste zvestih delavcev, poslov, katerih je zaradi slabih socijalnih razmer vedno manj. Blagemu pokojniku večni mir, sorodnikom iskreno sožalje!
Bilčovs. Tukaj je umrla dne 4. I. 1927 Marija Koban, rojena 5. III. 1840. Rajna je bila svoje dni do zadnjega pridna šivilja, ta svoj posel je izvrševala ves čas v domači občini. Mnogo je doživela in veliko vedela povedati o davnih dneh. Vselej kadar nas je dolžnost klicala na volišče, se je rajna rada odzvala temu klicu, da je tako oddala svoj glas naši stranki. Daši je bilo njeno življenje tiho in mirno in je vsled tega bila malo upoštevana, vendar zasluži, da že zarad izpolnitve njene volivne dolžnosti, odmerimo najhen kotiček v „Kor. Slov.“ njej v spomin. Počivaj v miru!
Kratke novice s Koroške. Pomožni delavec Schneeweiss z Radiš je bil v Ribnici prijet in predan sodišču. — Pri Krivi vrbi je nekdo ukradel zlatnine za 656 S. — V župnišče v Št. liju ob Dravi je vdrl tat in odnesel 478 S. — Nekdo se je pritožil, da dobivajo orožniki, cariniki in železničarji v Pliberku meso iz Jugoslavije in jim predbacival nepatriotizem. Zdaj odgovarja drugi, da mora pri slabih plačah uradnik gledati na to, kje bo ceneje kupoval. Sicer pa, pravi, krijejo svoje potrebe tudi posestniki, gostilničarji in obrtniki v Pliberku v Jugoslaviji, kjer so cenejše. Dalje vprašuje, zakaj dobivajo industrijci, krajni šolski svet in občina Pliberk premog iz Trbo-
vlj, ko je vendar naš iste kakovosti. — Župnik Bòhm je bil na Strmcu slavnostno sprejet in Nemci se veselijo, ker bodo mogli slišati vsako nedeljo nemško pridigo. — 22. januarja je bilo na Koroškem podpiranih 7978 brezposelnih. — Umrl je baron Franc Aichelburg Labia, zadnji moški potomec tega rodu. -— Prometni zrakoplov zračne proge Benetke—Dunaj je moral 26. januarja pristati pri postaji Lipa— Rožek vsled preslabega goriva. Ob tej priliki je skrivil križ na stolpu, ki ga je oplaznil. Zadnjič je moral pristati pri Knittelfeldu, kjer so ga spravili na železnico in odpeljali na Dunaj.
Tržne cene. Celovec. Žito: pšenica 40, rž 32, ječmen 30, oves 24. ajda 34, koruza 26, grah 120, leča 130, zelen fižol 60, krompir, de-teljno seme 400 g za kg. Sladko seno 10, kislo seno 7, slama 5 S za metercent. Zelje 60 g, repa 50 g, goveja mast 7,20 S, sirovo maslo 5,60 S, prekajena slanina 3,60 S, sveža slanina 2,60 S, zabela 3,40 S za kg. Liter mleka 46 g, smetane 4 S, jajce 20 g. Živina: voli 1,10 do 1,20, plemenske krave 1,10—1,55, pitane 0,60—0,80, pitani prašiči 1,80—2,30, plemenski 1,80—2,30 S za kg žive teže. Velikovec: Živina: voli 1,10—1,20, plemenske krave 1,10—1,35, pitane 0,60—0,80, prašiči 1,82 do 2,30 S za kg žive teže.
I	DRUŠTVENI VESTNIK j
Podsinja vas. (Igra.) Dne 16. I. in 23. I. je priredila slov. požarna bramba v Podsinji vasi pri Tišlarju v Št. Janžu igro „Vdova Rošlinka". Udeležba je bila obakrat sijajna, od blizu in daleč so prišli gledalci, ki so bili, kar je bilo splošno slišati, z igro zelo zadovoljni. Pa so se igralci tudi resnično potrudili ter so vsi brez izjeme svoje vloge zelo dobro rešili. Da je igra dobro izpadla, se je prav mnogo potrudila rodoljubna družina pd. Černikova v Podsinji vasi, ki je ob vsaki priložnosti šla prirediteljem zelo na roko. Vsa čast vsem igralcem. Želeti bi bilo, da se večkrat pokažete na odru ter se začnete živahnejše udejstvovati v javnem življenju. Svojčas pred vojno je Podsinja vas slovela kot 7,elo zavedna vas, imela je pevski zbor, eden najmočnejših in najboljših celega Roža, ter vzorno delujoče delavsko društvo.
II	RAZNE VESTI 1
pažena, vendar dopisa ne moremo objaviti. To je stvar predvsem lokalnih faktorjev, ki bi 1 imeli poseči pravočasno vmes. Sicer pa moramo vzeti življenje tako, kakoršno je in ga | tudi s tega vidika presojati. — Mirko. Prvi del se mi zdi močno kopiran po znani pravljici. I Tudi drugemu delu podobno sem že nekaj I bral. Pa bom vseeno porabil o priliki.
Zahvala.
V imenu Moroževe družine v Veliki vasi pri Brdu se iskreno-zahvaljujem vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega dobrega očeta
Pavla Hebein
Posebna hvala preč. g, župniku Blažu Wolfiu za prelepe besede ob grobu in cerkvenemu pevskemu zboru za petje med sprevodom in nagrobnico.	13
Brdo-Ziljska Bistrica.	Jožef Hebein.

SVEČE
za cerkev in svečnico, bele in okinčane, kadilo, olje za večno loč ter pripravni stenji, trajno goreče oglje za i-adilnike se dobi po najnižji ceni in v najboljši kakovosti v trgovini
Siebert, Celovec ("edptro«eT^cSts)v-Dl,ha

Vabilo.
Kat. slov. izobraževalno društvo za Podljubelj in okolico vabi na igro
„Krivoprisežnik“,
ki je priredi v nedeljo 13. februarja ob pol 3. uri pop. v «Delavskem domu“ Podljubeljem. — Vstopnina: sedeži po 80 in 60 grošev, stojišča 30 grošev. Prijatelji poštene zabave, dobrodošli! ie
Drobne vesti. Nikola Pašič je zapustil za spomenik carja Nikolaja II. 826.000 dinarjev.
—	Na postaji Medak pri Gračacu je trčil vsled goste megle brzovlak v mešanega. Oba stroja sta popolnoma razbita, od potnikov je 5 težje in 6 lažje ranjenih. — Rusija izjavlja ob priliki podpisa francosko-romunske pogodbe, da se ne odreče pravicam do Besarabije. — Vsled snežnih zametov v Rusiji ie zmrznilo v neki \iasi 60 ljudi. — Nemčija izda letos za armado 480,060.850 zlatih mark ali za 4290 častnikov, 14.657 podčastnikov in narednikov, za 38.000 poddesetnikov in za 36.229 prostakov skoraj trikrat toliko, kolikor stane Jugoslavijo vsa armada. — Italija ima 1600 zrakoplovov in stoji napram drugim državam na drugem mestu. — V Albaniji je bilo no prekem sodu aretiranih doslej 1200 ljudi, od teh 30 obešenih.
—	V Angliji je bilo v zadnjem času nič manj
kot 650 slučajev črnih koz. — Turčija namerava uvesti davek na zdravje. Vsi oni, ki so zdravi, bodo morali plačevati 20 odstotkov svojih dosedanjih davkov za državno oskrbovanje bolnih in starih oseb. — Sredi januarja je bilo v Avstriji 250.000 brezposelnih. — Dne 17. marca se otvori zračni promet Dunaj— Praga—Draždane—Berlin. — Koroška zbornica za trgovino, obrt in industrijo je zvišala na zadnjem občnem zboru zbornično doklado od 3 na 4 odstotke. Zbornica ima škodo tudi pri polomu Koroške banke. — Dunaj dobi ženske policaje. — Jugoslovanski visokošolci bodo štrajkali, ker jim je država ustavila štipendij_____________________________________
Listnica uredništva.
M. D. Znano nam ie. kakšno stališče je zavzel goriški škof k temu spisu in tudi polemika v ljubljanskih listih nam ni ostala neo-
□E
□
at
Vabilo
na veseloigro
Mož uniforme,
ki joponovi Izobraževalno društvo „Kočna“ v Svečah v soboto, dne 12. februarja ob pol 8. zvečer in v nedeljo, dne 13. febru-ajja ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne „Adamu v Svečah. Sodeluje društveni pevski zbor. Šolarjem vstop prepo-povedan! Vse prijatelje poštene zabave prisrčno vabi	odbor.
15
S
I
D
S
s
Kat, slov. Izobraževalno društvo „Trta“ Žitara vas. VABILO
na igro
MIKLOVA ZALA,
ki se uprizori v nedeljo, dne 13. in 20. februarja t. 1. ob 3. uri pop. v Društvenem domu v Žitari vasi.
Vstopnina : sedeži 1 S, stojišča 60 g za osebo.
Člani, ki imajo za leto 1927 že plačano članarino, Imajo k drugi predstavi prost vstop
Ker se druga vabila ne bodo raspošiljala, vabi tem potem vse, ki ljubijo pošteno zabavo in ki bi nam hoteli pomagati kriti obile stroške za nabavo garderobe
ODBOR.
14
Lastnik: Pol. m gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik. Žmko vsky Josip, typogral, Dunaj, X., Et^nreichgasse y.
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zmkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7,