Poštnina plačana v gotovin*. fc?ar?bor, torek 20. okiobra 1936 ■■mrasrHEMsaror? » n ii—iiiMimi niMfiiTiff MARIBORSKI Štev. 240. leto X. {XVII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 De Valera LONDON, 20. oktobra. Za&etkom prihodnjega meseca se pričakujejo v svobodni irski državi važni dogodki, ki bodo pdločilnega pomena v razvoju odnoša-iev med Irsko in Veliko Britanijo. V dobro poučenih krogih menijo, da se bo skušala zaključiti večletna doba oddva-jai>ja Irske od Londona. De Valera je že Vdelal osnutek nove irske ustave, ki ga namerava predložiti irskemu parlamentu Pričetkom meseca novembra. Zanimivo je, da v smislu novega osnutka noče in, ne mara de Valera popolnoma prekiniti vseh vezi z Londonom. De Valera ho£e v svobodni irski državi samo zajamčenje republikanskega režima. Valera je danes med dvema skrajnima taborama v irski notranji politiki. Na eni strani je struja skrajnih irskih nacionalistov, ki nočejo ničesar slišati o kakršnihkoli zvezah z britansko državo, pruga struja, ki je umerjena, pa opozarja na to, da bi moglo popolno prekinjene odnosajev z britansko državno za-iednico imeti usodne posledice v irskem Gospodarstvu. De Valera pa skuša sedaj najti primerno osnovo in formulo, na katero bi pristali, nacionalistični skrajneži, Da tudi umerjeni ir$ki elementi. V londonskih političnih krogih pa vidijo v dani situaciji v Irski, da hoče De Valera izvršiti ujedinjenje severne in južne Irske, kar da je življenjski sen De Valene. Čim bi izvršil to ujedinjenje, se bo De Valera baje umaknil iz političnega življenja, zlasti §a spričo okolnosti, ker j® njegov vid po nedavni operaciji v resni nevarnosti. De Valera je, kakor se strjuje, pripravljen na precejšnje kon-Cesije napram Londonu, ako bi London Pristal na ujedinjenje severne in južne hske. V osnutku nove ustave sploh ni Sovora o britanskem vladarju. Državni Poglavar svobodne irske države naj bi nosil naslov državnega predsednika, ki naj bi bil vrhovni predstavitelj, tolmač 'n čuvar vseh suverenih pravic svobod' ne irske države. V nekaterih londonskih grogih pa vidijo v tem taktično potezo Valere, ki hoče z izločitvijo osebe britanskega kralja vršiti na London go-tev pritisk, ki naj bi prinesel britansk! Pristanek na ujedinjenje severne in južne *rske, dočim bi na drugi strani bil De Valera v tem slučaju takoj pripravljen, Predložiti parlamentu novi osnutek irske Ustave, v smislu katerega bi se izrecno Priznala britanska krona kot zveza med ,r'tansko državno celoto ter ujedinjeno rsko. . Informacije pravijo, da računa De Va-,era z neravno idealnim položajem, v ka-,.erem se trenotno nahaja britanska po-’ ka. Brez ozira na to pa je najbrže malo verjetno, da bi London hotel pri-j ati na ujedinjenje južne in severne rske. London bo gotovo uvaževal okol-t°st. da je severni del Irske, to je pro-estantski Ulster, odločno nasproten ta-,nemu ujedinjenju, ker se Ulster nikakor e bi mogel uživeti v položaj, da bi bil odrejen katoliškemu Dublinu. V Ulster-■ niso nič kaj zauplivi napram De Va-s.ri> ki bi bil pripravljen dati gotova jam-jj.ya’ ki bi jih Ulster zahteval. V vodil-fj1 krogih se radi tega z veliko pozorni0 spremlja potek izmenjave misli j^. d Dublinom, Londonom in Ulsterjem, s. ?aj prinese razčiščenje v tem vprašanju. UofoesL MOMulkUi Mikam DUNAJ, 20. oktobra.Tekom včerajšnjega dne je besnelo strahovito neurje nad skandinavskimi državami. Primorska mesta imajo veliko škodo, zlasti po lukah, kjer je mnogo manjših čolnov potopljenih. Neurje se s silovito brzi-110 pomika proti jugu in prinaša s seboj nove struje polarnega, hladnega zraka preko Vzhodnega morja. Polarne struje so že zajele Poljsko in se širijo proti jugu. Na Atlantskem oceanu besni v vzhodnem delu veliko neurje, ki je zlasti zajelo Veliko Britanijo. Ta val je prešel tudi na Baltsko morje in je povzročilo v nemških lukah veliko škode. V Hamburgu so nekatere ulice pod vodo. RIM, 20. oktobra. K potresni katastrofi v Benečiji se doznava, da je število človeških žrtev naraslo na 30 in da ie več stotin hudo ranjenih. Hiš je porušenih preko tisoč in je več naselbin izginilo z zemeljskega površja. BERLIN, 20. oktobra. DNB poroča iz Cuxhaiena, da je včeraj neurje pognalo velike vodne mase proti ustju Labe. Vsa pristaniška četrt je pod vodo In se promet more vršiti samo s čolni. Ob zapadni obali Schleswig - Holstelna je vodovje ponekod prebilo jez in so morali evakuirati ves teren izza nasipa v dolžini več kilometrov. Na progi Bergen - Altenkirchen je vihar vrgel potniški vlak iz tračnic in je bilo ranjenih več oseb. V Hamburgu je gasilstvo neumorno na delu pri črpanju vode iz kletnih in stanovanjskih prostorov. Parnik »Liibeck« je vihar pognal proti neki nizozemski ladji in je parnik močno poškodovan. V Geestemiinde je valovje odplavilo velike količine napolnjenih petrolejskih sodov, ki so bili ob pristanišču. Iz Clevelanda pa poročajo, da je besnel nad jezerom Erie strahovit vihar. Brod »Sand Merchand« iz Torenta se je potopil 30 km pred Clevelandom. Od 28 članov posadke se je rešilo komaj 7. Utonil je tudi kapetan broda s svojo ženo. Ciaua $te v Bedm m (maumie Mesime RIM, 20. oktobra. Havas poroča: Minister zunanjih zadev grof Ciano je v spremstvu nemškega poslanika v Rimu von Hassela odpotoval v Berlin. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bo grof Ciano prinesel s seboj nemško priznanje italijanskega cesarstva, to }e priznanje oblasti nad Abesinljo. Zufi častniki vadija utzd&em dda okati Hkukida pjičMicua ja PARIZ, 20. oktobra. Vojno ministrstvo v Madridu poroča, da se nadaljujejo dela pri utrjevanju mesta z veliko naglico in da bodo v nekaj dneh dogotovljena. V utrdbah se urejujejo gnezda za strojnice in položaji za topove po najmodernejših načelih fortifikacije. Dela vodijo inozemski častniki. BURGOS, 20. oktobra. Našle so se kosti škofa od Siguence, ki so ga ubili rdeči miličniki. Ugotovili so, da je bil škof živ sežgan. Neguš pojde v Ameriko LONDON, 20. oktobra. j se bo nastanil v Newyorku. V vrstah li- Kakor se doznava, namerava neguš beratnih organizacij mu pripravljajo sve-Haile Selasije odpotovati v Ameriko, kjer | čan sprejem. V jsntm pozabi naročnine! Tudi v našem srezu, ki je bil glede svoje nacionalnosti vedno med prvimi, je zavladala prava živahnost in dobro razpoloženje, saj so v vseh občinah vložene napredne gospodarske liste. — Pri M a 1 i Nedelji je nosilec napredne gospodarske liste Senčar Slavko, znan daleč naokrog kot dober in marljiv gospodar, ki je volilcem predložil tudi svoj gospodarski program ter dal izjavo, da bo vršil svojo predsedniško funkcijo brezplačno ter naj gre njegova plača za reveže in ubogo dec o in izboljšanje cest, kar odobrava vse v teh resnih gospodarskih časih. Zato je tudi njegova zmaga popolnoma sigurna, ker še do danes ni bilo kandidata pri Mali Nedelji, ki bi vršil ta posel zastonj. Vsak volilec bo volil listo Senčarja Slavka. V L j u t o in e r u in okolici je nosilec gospodarske liste dosedanji župan Bobnar Tomaž, ki si je z dosedanjim županovanjem iz vzornim gospodarstvom pridobil toliko prijateljev v občini, da je njegova zmaga sigurna. Njega bodo volili tudi zmerni pristaši drugih strank, ker vedo, da je tu prvo gospodarstvo. Tudi viničarji so z njim, ker še niso pozabili, da je kandidat nasprotne liste tisti, ki je deloval za to, da se viničarji odcepijo od sedanje občine. — V Š t r i g o y i je samo lista J N S, katere nosilec jc naš borec in dosedanji župan Kovač Tomislav, dočim par nasprotnikov vseh drugih strank ni moglo sestaviti liste, ker je vsa občina hotela le listo JNS, katera je v dobi preteklih treh let napravila toliko za občino, da bodo Kavačevo delo pomnili tudi pozni rodovi, ker je bil on tisti, ki je dosegel in že skoro zgradil cesto iz Ljutomera v Štrigovo, kjer so si tudi mnogi revni zaslužili nekaj denarja. Zato bo vse volilo njegovo listo. — V Ljutomeru mestu je nosilec napredne gospodarske listo dosedanji župan g. Kuharič Lovro, ki bo tudi tokrat uspel s sijajno zmago. Vsem Ljutomerčanom je dobro znano njegovo delo s sedanjim odborom in ga hočejo tudi v naprej. Ne bodo volili nasprotne liste, ki je skupek Nemcev, mačkovcev, socialistov in vseh ostalih skupin. Ljutomerčani hočejo, da jim vodijo občino nacionalni ljudje. Ljutomerčani se zavedajo, da je bil dosedanji župan Kuharič Lovro, ki je tudi sedaj prevzel nosilstvo liste, da bo tudi on bodoči župan Ljutomera in je njegova zmaga danes zasigurana. Vsi, tudi oni, katerim je Slovenčev dopisnik v nedeljo nekaj šepetal in namigaval ‘na uho, pa bodo že storili svojo dolžnost ter bodo vsi kakor doslej volili po svojem lastnem prevdairku in prepričanju. PARLAMENTARNO ZASEDANtlE 1935/36 se je včeraj zaključilo. Med opozicijskimi klubi (delovni, neodvisni in radikalni), se vršijo razgovori glede skupnega nastopa ter bo predvidoma prevladalo stališče, da ne bodo ti opozicijski klubi postavili svojih kandidatov za novo skupščinsko predsedstvo, ampak bodo opozicijski poslanci pri glasovanju oddali prazne glasovnice, Pri včerajšnjem zaključnem zasedanju senata je senator dr. Albert Kramer vložil več interpelacij, in sicer na ministra vojske in mornarice radi izjav ministra dr. Kreka na zborovanju JRZ v Grosupljem,. na prosvetnega ministra v zadevi učiteljske dvojice Mrakove, na ministra pravde pa glede sprememb pri sodiščih na področju ljubljansko apelaci-je. Predsednik dr. Tomašič je nato poročal, da je dobil od senatorja Jova Banja-nina vprašanje, zakaj še nista donešena nova zakona o tisku in o društvih ter zborovanjih. Redno zasedanje senata 1936/37 pa se je pričelo danes ob 9. dopoldne. Tudi Narodna skupščina se je včeraj sestala k svojemu zaključnemu zasedanju in je ob pričetku seje prišlo do razburljivega incidenta radi zapisnika. Danes pa se je Narodna skupščina sestala k svojemu rednemu novemu zasedanju, na katerem se bo izvolilo novo skupščinsko predsedstvo. Kakor se doznava bodo nekateri opozicijski klubi (delovni, neodvisni in radikalni) pri današnji izvolitvi predsedstva oddali prazne glasovnice, dočim bo poslanski klub JNS kandidiral za predsednika Ilijo Mihailoviča, za podpredsednika pa Ivana Jurišo, Ivana Mohoriča in Cu-prija Kurtoviča. Svoje kandidature bo postavil tudi Baričevičev JUgoslovenski klub. , Klub senatorjev JNS jc na svoji včerajšnji seji napravil sklep, da se ob priliki današnjih volitev kandidira zopet dosedanje predsedstvo z dr. Tomašičem na Čelu. MIŠA PRI MAČKU. Včeraj je prispel v Zagreb staroradi-kalski prvak in predstavnik ud raže ne o-pozicije Miša Trifunovič, ki je bil pri dr. Mačku in se z njim delj časa razgo-varjal. Miša Trifunovič je bil tako zaposlen, da ni utegnil h komemoraciji po pokojnem Svetozarju Pribičeviču. RADI IZPLAČEVANJA POKOJNIN so vložili interpelacijo na finančnega ministra narodni poslanci Rajko Turk, Lukačič, Prekoršek, . Mohorič, Pleskovič, Mravlje, Koman, Kočevar. OBČINSKE VOLITVE V SAVSKI BANOVINI. V nedeljo sb bile zopet občinske volitve v savski banovini, in sicer v 76 občinah. Zmagale so povsod Mačkove liste, volilna udeležba pa je bila zelo majhna. OBČINSKE VOLITVE V PTUJSKEM SREZU. V nedeljo 25. t. m. se vršijo občinske volitve v 14 občinah. Vsega skupaj je vloženih 33 kandidatnih list. V občinah Sv. Lovrenc na Drav. polju in Sv. Lovrenc v Slov. gor. volitve odpadejo, ker so se vršile že 30. avgusta 1.1. K otvoritvi nove oporetne sezone Predvidoma v soboto 24. t. m. uprizorijo v mariborskem Narodnem gledališču opereto »Ciganski primaš«, ki je med prvimi Kalmanovimi deli ter si je s svojimi bogatimi melodijami, povsod popularnimi valčki ter s pestro vsebino utrla pot po vseh velikih gledališčih. Mariborsko uprizoritev sta pripravila reži-ser-koreograf A. Harastovič ter kapelnik Hezog. Naslovno ulogo igra P. Kovič, kot Juliška se predstavi Jelka IgHčeva, absolventka ljubljanskega konservatorija in pevka lepega ter kultiviranega glasu, ki si je s svojimi nastopi v ljubljanski speri takoj pridobila simpatije občinstva. Sari je Barbičeva, Grofica Irini Gorin-škova, njen vnuk Gaston Harastovič, primašev sin Laczi je Sancin, Gastonov spremljevalec Cadeau Gorinšek in anonimni kralj Estragon Verdonik. Ostale uloge igrajo Rasberger, Borko, Crnobo ri, Košuta in Turk. tragedij posameznikov. Kakor je zdru- (dekleta in ki sta si stala tretjikrat drug ižla ljubezen do domovine v trenotku si- drugemu nasproti v letu 1934, ko je *v le in potrebe sicer sovražna si brata' Asturiji izbruhnila stavka rudarjev, ki se Franco, tako stojita še danes drug dru-1 je neposredno za tem spremenila v prav-gemu nasproti še dva druga moža iz naj- j cati upor delavstva. In sedaj? četrtič s* novejše španske zgodovine in to v ne- stojita nasproti... zmanjšanem smrtnem sovraštvu, ki ju je razdvajalo že v dobi kadetskih študijev. V Asturiji je bil takratni polkovnik Aranda poverjen z nalogo, da uduši upor Marksistični zunanji minister v Madri- rudarjev, kar se mu je tudi posrečilo, du Alvarez del Vayo in vstaši general, Vjel je vse vodje stavke in upora, med Emilio Mola. Iz šolskega prijateljstva v vraštvo. S f&ude Dajmo obrtništvu z dežele več izobrazbe Mariborski referat za obrtno pospeševanje je minuli teden organiziral tro-dnevno predavanje v Apačah za rokodelske mojstre in pomočnike iz teoretičnih predmetov, ki jih rabi obrtništvo v vsakdanjem življenju (poznanje obrtnih in socialnih zakonov, računstva, geometrije, knjigovodstva, kalkulacije, spisje itd.). Predavanje je trajalo 27 ur. Udeležilo se ga je 33 rokodelskih pomočnikov, ki so z vidnim zanimanjem in izredno vztrajnostjo sledili predavateljevim izvajanjem dnevno od 8. do 18. ure in še preko. Prireditev je bila izvanredno olajšana radi posebne naklonjenosti upraviteljstva osnovne šole in> naklonjenosti občin. Udeleženci lečaja, ki so se zbrali iz 13 obrtniških strok in 18 deloma nad 10 lem oddaljenih krajev, so bili z uspehom tečaja prav zadovoljni in so se z vidno iskrenostjo zahvalili predavatelju ob zaključku tečaja za njegov trud. Pred tnemi meseci se je enak tečaj izvršil pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Oba tečaja je omogočila zbornica za TOI v Ljubljani s tem, da je prevzela na sebe stroške. Na teh prireditvah se je ponovno potrdilo, da so slične prireditve v znatnejših podeželskih krajih živa potreba obrtništvu. Obrtniški naraščaj v teh krajih nima prilike za izpopolnitev svoje teoretične izobrazbe, kolikor si jo je pridobil v osnovnih šolah. Nasprotno še to malo znanja, ki ga je pridobil, s časom izgubi deloma ali tudi popolnoma v obrtni delavnici, kjer se pač nadzira vajenčev a praktična, ne pa tudi njegova teoretična naobrazba. Značilno je dejstvo, da izka- njimi tudi zasovraženega Pena. Začuden smrtno so- Je zr' prec* se^0J °braz svojega nekdanje-: ga neprijatelja iz otroških in mladeniških , . , j ■ - , i •• i , ! let, ki je postal medtem eden največjin ’ t li* S\,nl iJfSv -aiPniaS ’ ,k° anarhistov. Pena je bil obsojen na smrt. , sta obiskovala kadetsko solo v Pamplo- Neposredno pred izvršitvijo obsodbe P* ;m. Oba sta hotela postat, oficirja, po- L i§,a pomilostiteV, ki je spremenila j stavljeni življenjski cilj pa je z vso od- flj smrtno kazen v dolgoIetno ječo. j pornostjo in .vztrajnostjo dosegel samo Usoda je hptela> da je moral Pcna 0d-eden izmed njiju. Oba sta bila velika pn- sedeti svojo kazen ba§ v 0viedu, to j® zuje statistika dela mariborske mojstrske izpitne komisije za poslednja štiri leta baš iz mariborskih podeželskih srezov in osobito iz Slov. goric najvišji odstotek padlih izpitnih kandidatov. Temu je kriv velik nedostatek v teoretičnem izobraževanju rokodelskega naraščaja, ki obtežuje izobrazbo obrtništvu v vsem tem področju radi razmeroma težkega dostopa do večjih središč, kjer se večkrat prirejajo izobraževalni tečaji. Prav posebno se je opazila velika pomanjkljivost v strokovno-teoretični naobrazbi pri naraščaju v Apačah, kjer je naseljenega razmeroma mnogo rokodelskega obrtništva in je stalno zaposlenih samo v apaški občini nad 50 rokodelskih in trgovskih pomočnikov, pa ta na naraščaj radi prevelike odaljenosti najbližje obrtno nadaljevalne šole nima niti možnosti, da bi vžival dobrote tega zavoda. Treba je na vsak način preskrbeti temu naraščaju priliko za posečanje nadaljevalne šole. Zakoniti predpogoji za ustanovitev take šole bodo podani, kakor hitro bo apaška občina, katera itak že sedaj prispeva za oddaljeno šolo v Gor. Radgoni letno po Din 3000. ta svoj prispevek zvišala z obvezo glede vzdrževanja take šole ob podpori ministrstva trgovine in industrije, banovine in zbornice za TOL Ta šola je nujna potreba obmejnega obrtništva in trgovstva. Obmejno obrtništvo mora biti odporno napram pritisku inozemske Wmku renče. Povečajmo mu 4o odpornost z zboljšanjem njegove strokovne naobrazbe. jatelja literature Knjiga, ki jo je pred v mest kjer je Aranda poveijevaI sv0j. nedavnim izdal vstaski general Mola ood naslovom »Polom monarhije«, nam dokazuje, da tudi kot vojak še ni izgu- garniziji. Ob izbruhu državljanske vojne so se mu odprla vrata njegove celice, ...... . , . , ^ „ pobegnil je iz ječe in se priključil vlad- b,l ljubezni do pisateljevanja. Še v casu nim miliinikonij ki jim danes pred 0b- kadetskega življenja seje med obema zidjem mest poveljuje. Pred vrati me- pojavila m 'razvnela mrznja m borba m st ki ga v ob , borbi bram njegoV to radi razlike dveh različnih svetovnih „ajvečjj nasprotnik Aranda> Kljub ven- nazorov Prvi rezultat tega spoznanja je kemu pomanjkanju živil s.0 njegove 5ete bil dvoboj, v katerega sta se spustila ob § od D ž . mladosti s0. živahnem vzklikanju ostalih kadetov. Za- morda po-drug proti . , , , .... . , vražna si moža, stojita tu, jahala sta svoja konja m se z golimi sab- piqj„,.v „ , .• n t slednjič v njunem življenju, Ijami pričela obdelovati. Po kratkem ne- dru,„ernu krvavem boju je strmoglavil del Vayo ^ iz sedla z zlomljeno sabljo v rokah. Ka- kor se je zdrobilo takrat jeklo, tako in j nič drugače se je razbilo njuno dotedanjej S)i*2iu£i££ prijateljstvo. | Iz nekrvavega boja v kadetski šoli v j Pamploni se je izcimil boj dveh mož raz-1 Izvršena je obnova katastrskega pr®-ličnih svetovnih naziranj in se nadaljeval mera in Masiranja zemljišč v katastr-na bojnem polju sedanje državi, vojne.1 skih občinah Maribor-mesto, Grajska Na eni strani imamo generala Mola, mo- vrata, Koroška vrata in Grajski marof ža vojaka, na drugi strani pa marksistič-1 področja mesta Maribor, ter izdelan tetinega zunanjega ministra Alvareza del nični del katastrskega operata omenjenih Vayo. Sosedova otroka nika. V dežju krogelj in v svitu gorečih cerkva pa srečamo še podobno sovraštvo , katastrskih občin. Razgrnitev katastrske-ga operata za te občine v smislu odredb neizprosna sovraz-, dk 34 do 37 zakona p zemljiškem katastru bo vršila katastrska uprava v Mariboru v dneh od 26. oktobra do 25. nov. 1936. Pozivajo se posestniki zemljišč, da Žs eggfoet šftmskik dogodkov Mržnja poedincev ?z mladih let v ozad u španske revolucije dveh mož, ki si sicer nista sošolca, pač; Sj v lastnem interesu pregledajo katastr pa soseda, ki sta zamotana v svo evrst-jke podatke svojih zemljišč in to slede-no tragedijo. Samo enkrat sta se bila v;gjm redom: Za posestnike z začetno čf-otroški dobi do nezavesti pretepla, tako,! ko A do črko D v dneh od 26. do 30. okt.; da so ju ljudje našli nezavestna. Vse to ja posestnike z začetno črko E do črke 1 bi bilo pozabljeno, če bi se v poznejšem' življenju ne bita srečala in spoznala. Tokrat je šlo za mlado dekle. Tudi tokrat, drugič v njunem življenju, sta si bila v laseh, vendar ves ta pretep ni pustil ni-kakih vidnih sledov, izvzemši nekaj brazgotin, ki sta si jih bila takrat zadjala z noži. Iz otrok in mladeničev sta sc razvila postavna moža. Ze tedne napadajo miličniki marksistične vlade posadko v v dneh od 31. oktobra do 6. novembra; za posestnike z začetno črko J do črke N v dneh od 7. do 12. novembra; za posestnike z začetno črko O do črke Š v dneh od 13. do 18. novembra in za posestnike z začetno črko T do črko Ž v dneh od 19. do 25. novembra t. 1. Razgrnitev katastrskega operata za k. o. Sv. Magdalena se bode vršilo v poznejšem času, o čemer bodo posestniki pravočasno obveščeni. Odredba zakona o zemlji Boji, ki so se odigravali okrog Ovieda, so bili tedne in tedne pozorišče največjega zanimanja vse španske in ostale svetovne javnosti. Končno je vendarle padla odločitev. Vstaši so zasedli po trdih bojih mesto Oviedo. Nasprotstvo h ssMjmj# m svefa Angleži dajejo prednost idealnim ženam Angleški dnevnik »Daily Express« je naslovil na vse svoje moške čitatelje vprašanje, kakšne žene si želijo. Odgovori, ki jih je dobil, so dokazali, da želi večina Angležev priproste žene srednje postave, ki pa morajo biti okusno oblečene, brez šminke in brez barvnega svinčnika za ustnice. Moškim je bilo potrebno odgovoriti na 25 vprašanj. Na to krožno vprašanje je odgovorilo 10.000 moških. Statistika teh odgovor nam kaže, da si želi lepotic izmed 10 tisočev samo 16 mož, medtem ko se navdušuje za lepe žene 630 Angležev. ,8520 mož pa si želi izvoljenke, ki naj bo vljudna in privlačna. Domačnost »ahteva samo sedmi del, medtem ko je izmed vseh, ki so odgovorili, samo 10% takih, ki so prijatelji materinstva. Čudno je to, da se je za izobražene žene odločilo samo 10%. Značilno je, da se noben Anglež ne davdušuje za najmodernejše damske obleke. Prebivalci Velike Britanije niso prijatelji po rasti visokih obeh vojskujočih se taborov je vezano z usodo dveh mož, ki sta stala pred Ovie-dom na čelu obeh taborov vojskujočih si sil in ki sta si že izza rane mladosti naj-večja smrtna sovražnika. Državljanska vojna v Španiji je polna Oviedo, ki šteje 2000 mož-vojakov. Po- gkem katastru glede razpoložitve katastf veljnik te posadke je od generala Franca skega operata in pritožbenega postopka imenovani general Aranda. Marksistič- g|aSe. £1. 34> Dovršeni katastrski operat mm četam pa poveljuje marksistični po- občine M mora raZgrniti v občini za do-slanec Pena. Arana in Pena, to sta tista bo 30 dnk y jern roku smejo vložiti to" a.,.so^ ’,° katerih smo ravnokar go- teresenti pritožbo zoper katastrski dolo-vorih. To sta tista nekdanja nebogljen- deno posestno stanje in zoper Masiranj® čka, ki sta se pretepala po madridskih ulicah in ki sta se kasneje spopadla radi dam in tudi’ ne želijo, da bi njihove izvoljenke bile niti predebele, niti presuhe. Za pudrane in šminkane dame je odpadlo samo 280 glasov. Na vsakih 10 moških odpade sedem, ki dajejo prednost ornim damam, ki imajo lepo manikirane nohte. Dve tretjini moških daje prednost bri-netkam. Kar se pa tiče kajenja, so mnenja precej deljena. Od 10 tisoč >e samo 1870 odgovorov, ki dovoljujejo ženam kajenje v lokalih in na cesti. Devet odstotkov vseh moških pa se ne strinja s tem, da bi si žene same služile kruh in da bi bile nameščene. Tem manj pa v tem slučaju, če žena zasluži več nego mož. Na vprašanje, kaj naj ima žena raje, otroke ali pse, se je ogromna večina odločila za simpatije, ki naj jih bodo deležni otroci. Zmagala je torej ljubezen do otrok. Iz vseh teh odgovorov posnemamo, da se poteguje malodane vsak Anglež za tako ženo; ki je dobra gospodinja in skrbna mamica, ki ljubi domačnost in ki zna urediti dom tako, da se mož v njem udobno počuti. Zaključek, ki ga lahko napravimo iz vseh teh odgovorov, je ta, da je Anglež zadovoljen, če je njegova žena nameščena, ne sme pa zavzemati višjega položaja nego on sam. Šoferji se ne bodo mogli več napiti . . . Kakor že znano, je nemški notranji minister odredil, da se pri vsaki avtomo-' Bilski nesreči, kjer obstoja sum, da je šofer zavžil pred vožnjo preveč alkohola, izvrši analiza krvi. V zvezi s tem je profesor vseučilišča in ravnatelj zavoda za pravno in socialno medicino v Kielu g. dr. Wiethold ugotovil, da zadostuje, če ima šofer dve tisočinki alkohola v svoji krvi in da v takem stanju ne more več upravljati vozila. V mnogih slučajih, zadošča že eha sama tisočinka alkohola, da postane vožnja nesigurna in nevarna. Po dosedanjih raziskovanjih je ugotovljeno, da ima normalen človek, ki tehta približno 75 kg 0.6 tisočinke alkohola v krvi in to 2 uri po tem, ko je izpil liter piva alf pol litra renskega vina. Ta količina pa se dvigne na 12 tisočinke, če popije dve litri piva ali liter vina. Da izkaže zemljišč. Občina se zavezuje, vrniti ves operat po poteklem roku nepoškodovan; drugače mora trpeti vse stroške za povračilo škod. čl. 35. Vsi pritožbe se vpisujejo v seznamek pritožb; pritožba Pa se sme vložiti: 1. če parcela ni vpisani* ali je večkrat vpisana ali če je posestnik napačno vpisan; 2. če je meja, oblika ali površina parcele napačno izmerjena, vrisana ali izračunana; 3. če je nerodovitna parcela uvrščena v kulturo ali če P kultivirana parcela uvrščena v nerodoviten svet; 4. če parcela ni uvrščena v ustrezno kulturo; 5. če parcela ni dobil*1 pravilnega razreda; 6. če je parcela, pri' merjana z drugo parcelo, neenako klasi-rana. čl. 36. Prithožbe se vlagajo Prf katastrski upravi ali pa pri katastrsk* sekciji za novo izmeritev. Zoper rešite^ pritožbe je dopustna pritožba na generalno direkcijo katastra, če se tiče operata' izdelanega na podstavi nove izmeritv®*-ali pa na finančno direkcijo, če se tiče perata, izdelanega na podstavi obnovbe' ne izmeritve ali reambulacije. Rešit®v generalne direkcije katastra, odnosno nančne direkcije, je izvršena. Čl. 37. Re? analiza krvi 2 tisočinki alkohola, mora . izpiti najmanj 3 litre piva ali dva litra, Sevanju pritožb morajo prisostvovati P1’1 vina. Z analizo krvi bo odslej naprej zna tožitelji; poleg tega sodelujeta dva pr®®' tno olajšana ugotovitev pravega vzroka; stavnika občinskega odbora. Če priza' avtomobilske nesreče in bo že analiza deti pritožiteljj niso prisotni, se s tem ®6 samo pokazala, ali je bil šofer trezen ali preprečuje reševnnje pritožb. — Kata-v vinjenem stanju. 1 strska uprava v Mariboru. titeettotske m Moi&ke srnice kt~ Marijo Robičevo, ki je bila izredne močne konstrukcije, ter ji prebil lobanjo. Zatem jo je zabodel z vso silo v trebuh ter ga razparil, tako da so se vsnla čreva ;n drobje na tla. Toda pastirju Hostinger-ju to še ni zadoščalo. Še enkrat je na tleh ležeči in vso z krvjo obliži Robičevi zasadil nož v njeno telo. Sunek je bil tako silovit, da je dolg mesarski nož obtičal v hrbtenici, tako, da Hostinger noža ni mogel več izvleči. Ko je pasiir svojo krvavo de5o konča!, Pr* Sušah so našli v hlevu razmesarjeno truplo posestnice M. Robičeve in obešenega zločinca E. Hostingerja Staroslavne Ruše je včeraj pretresla Srozna, strahotna novica o nečuvenem in nezaslišenem dogodku, ko je 17 letni fant s svoio mlado, morilsko roko po sekiri in mesarskem nožu in z njim po-®nčai življenje svoje dobre gospodinje Marije Robičeve. Tragedija je zajela u-Sledno ruško družino, ki si je s pridnostjo in marljivostjo pridobila obče spoštovanje. o dogodku smo doznali naslednje Podrobnost: i?^?rd dnevi.i® Pokojna Marija Robičeva, ,e pasur svojo krvavo de5o Končaj so5iin-Zen?n aaa j-S s V p0'I ?e °d znotraj zaprl hlev, poiskal vrv ter hi v 11m ? , ?,'na‘ “ev z namenom, da | se v hlevu obesil. Ker Marije Robičeve up la neko hišo. Denar je shranila do-, precej dolgo ni bilo nazaj v kuhinjo, jo sHn10 36t ?a. l.v 1 17 ^n‘ Ernest Ho- (jc naposled šla iskat njena mati Kristina Hnger ki je bil pri Robičevih uslužben Preserjeva. Toda našla je vrata od h!e- pas ir. V nedeljo je Marija Robičeva Va zaprta. Poklicala je takoj sosede, ki sia popo.dne v Studence pri Mariboru, go s siJo vdrli v hlev, kjer se Hm je m?- seb_?* denar ter tamkaj kupila ne- dlla grozna slika. Na tleh je ležala njena *o hiso. Pastir Hostinger je odsotnost svoje gospodinje izkoristil zato, da je Prebrskal vse predale in omare v stano-Vanju svoje gospodinje z očividnim namenom da bi se polastil shranjenih Din £0.000. In izčrpanega, tasta 3 m°ge1 hoditi, ^oklicani mairibor «^seva*ci so starka ppspeljali v tu-J0 bolnišnico. Do smrti povožen. V Počehovi so našli v nedeljo na državni cesti nezavestnega železničarja Ivana Žižeka, ki ga je podrl neki kolesar na tla. Ljudje so mu priskočili takoj na pomoč ter obvestili mariborske reševalce, ki so Žižeka od-premili v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman in je danes ponoči Žižek podlegel poškodbam, ki jih je za dobil pri padcu. Storilca iščejo. Posestva iz rok v roke. Na dražbi pri tukajšnjem okrajnem sodišču je kupil davčni nadkontrolor Mijo Fajt hišo v Koseskega ulici št. 8 za 130.800 dinarjev. Večer Nanosovega pevskega odseka. V nedeljo zvečer se je zbrala mladina društva »Nanos« pri gosp. Grmeku v Studencih. Topot so nam vrli pevci omenjenega odseka zopet pokazali, da imajo mnogo dobre volje za lepo petje. Predstavili so se nam s svojim »Jazzom«, ki je neumorno sviral ter zabaval našo mladino, pa tudi starejše je dvignil iz sedežev. Najlepši del večera pa so bile naše lepe pesmi, ki jih je izvajal mešani zbor pod vodstvom tov. Hvale. Najbolj je ugajala pesem »Oj planin«. V zboru smo opazili mnogo dobrih moči, ki obetajo še lepe uspehe. Kljub lepemu vremenu, ki je izvabilo ljudi v naravo, je bila dvorana nabito polna. Upamo, da se nam vrli pevci v kratkem predstavijo s kakšno večjo prireditvijo. Le tako naprej .vrli fantje! Plesni tečaj Sokolskega društva Mari no. Dostop ianijo samo rokodelski mojstri in pomočniki. Nočno lekarniško službo imata ta te- bor-matica se vrši redno vsako sredo in c^en Albaneževa lekarna na Frankopano- soboto od 20. do 23. ure in v nedeljo od 15. do 19. ure. Ob sredah je nadaljevalni tečaj. Vabimo vse brate in sestre ter prijatelje Sokolstva. Zdravo! Ljudska univerza v Studencih. Sezono otvori Ljudska univerza v Studencih v četrtek, dne 22. oktobra 1936 s Cankarjevim večerom. Predaval bo ob epidia-skopičnih slikah g. prof. Tepi y. Sode vi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo po večini oblačno, od časa do časa dež, naj-brže še milo vreme, v prostih legah pa viharno vreme. Za spomenik Kralju Ujedinltelju v Mariboru so prispevali: Lukačič Avgust, luje pevsko društvo »Enakost«. Pričetek narodni poslanec, Mala Nedelja Din 500, ob 19. (7. uri). Vstop prost! i Državna dekliška nar. šola, Ljutomer Din Posebne vožnje na zagrebški ve!esejm!, 223, Državna narodna šola, Velenje 200, Vsi obiskovalci in interesenti zagreb- ■ Sert Ferdo, Maribor 200, Državna dekl. Škega velesejma se opozarjajo, da pri- narod, šola, Slov. Konjice 164, Občina redi mestni avtobusni promet dve posebni vožnji v Zagreb, in sicer prvo v sredo, dne 21. tm., drugo pa v nedeljo, dne 25. t. m. Odhod ob 7. Voznina samo Din 110. Vozni čas ca. 2 uri 45 minut. — Prijave in informacije v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu, telefon 22-75, ali direktno pri vodstvu avtobusnega prometa, Plinarniška ulica 9, telefon 24-71. Ponarejeni 20 dinarski kovanci v Mariboru. Poročali smo, da krožijo v zadnjem času po Mariboru ponarejeni 10 dinarski kovanci. Danes pa se je zglasil na tukajšnji policiji neki trgovec, ki je prijavil, da je prejel včeraj od neke stranke ponarejeni 20 dinarski kovanec, ki je nekoliko lažji od pravega .er se razlikuje od pravih kovancev tudi po žvenku. Policija sedaj poizveduje za razpečevalci falsifikatov. Vlomilci v trafiki. Neznani nepridiprav je vlomil v noči od sobote na nedeljo v trafiko Stefe Regorškove na Frankopa-novi cesti 31 in odnesel raznih kolekov in znamk v skupni vrednosti 350 Din. V trafiko je prišel s ponarejenim ključem. Zlikovca zasleduje policija. Dolgi prsti... Orožniki so aretirali 31 letnega delavca Jožefa Straussa brez stalnega bivališča, ki je bil osumljen, da >3 ukradel posestniku Francu Senekoviču v Močvi v Slov. goricah iz zaklenjene omare 1130 dinarjev. Pri aretaciji so našli pri njem skoraj ves denar in je tatvino po daljšem oklevanju priznal. Prepeljali so ga v aapore tukajšnjega okrožne ga sodišča. Rokomavhi — razbijači. V trgovino Antonije Drenovčeve v Sv. Bricu so doslej še neizsledeni svedrovci vlomili ter odnesli za okoli 2000 dinarjev cigaret, tobaka, špecerijskega blaga ter nekatere druge predmete. V trgovino so prišli storilci na ta način, da so s krampom razbili vrata. Cerkvenjak 127, Hranilnica in posojilnica, Sv. Jurij ob J. žel. 120, Sokolska četa, Ivankovci 100, Hranilnica in posojil., Mozirje 100, Hranilnica in pos., Št. Ilj v Slov. gor. 100, Zorič Ante, Maribor 100, Hranilnica in pos., Jarenina 100, Hranilnica in pos., Radvanje 100, Sreski odbor »Rdečega križa«, Dol. Lendava 100, Ko-zjaška pos., Sv. Križ pri Mariboru 100, Dr. Miler Ferdo, Maribor 100, Občina Bočna 65, Hranilnica in pos., Polzela 60, Občina Mala Nedelja 50, Dr. Sbrizaj Teodor 50, Ogrizek Olga, Maribor 50, Dijaški dom, Maribor 50, Kunstek Pavel, Maribor 50, Občinski odbor društva »Rdečega križa«, Fala-Selnica 50 Din. Naša mesta, trgi, vasi in sela morajo tekmovati med seboj, kje bo več V o d-n i k o v c e v, to se pravi več prijateljev lepe domače knjige. Po številu članov Vodnikove družbe v posameznih krajih meri javnost prosvetni razvoj, duhovno rast dotičnih krajev. Tekoči teden bo odločilen! Ne dovoli, da bi Tvoja rojstna občina zaostala za drugimi manjšimi! Takoj se včlani v Vodnikovo družbo! fUteodite šišdčštSut Torek, 20. oktobra ob 20. uri: »Živi mrtvec«. Red B. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Četrtek, 22. oktobra ob 20. uri: »Zorka«. Red C. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Premiera. Otvoritev glasbene sezone. pMtkikoue Movite V Graz pelje »Putnikov« autokar v so. boto, dne 24. oktobra. Odhod iz Maribora ob pol 8. zjutraj izpred hotela »O-rel«, odhod iz Graza ob 23. uri od hotela Steirerhof. Vozna cena Din 100.—. Stran Mariborski »Ve čer nit« Jutra V Mariboru, dne 20. X. 193&_ 3E*fS2&' -i3SSS»5Sjas»fiil«- Tekmovanje za prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 25. s tremi tekmami, in sicer se bodo srečali: v Mariboru SK Celje in ISSK Maribor, v Čakovcu SiK Železničar in Čakovečki SK in v Celju SK Rapid in Atletiki. Kaj se dogaja v slovenskem kolesarskem športu? Od Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije smo prejeli dopis s prošnjo za objavo: Po sklepu upravnega odbora z dne 14, trn. se kaznujejo: 1. pododbor Ljubljana po § 26. točka d) pravil radi nepokorščine z razpustom. Knjige obračune in arhiv pododborov Maribor in Ljubljana je treba 14 dni po objavi v listih izročiti upravnemu odboru saveza. Klubi z bivšega teritorija mariborskega in ljubljanskega pododbora pripadajo od dneva te objave neposredno savezu; 2. tajnik pododbora Ljubljana g. Metod Gregorc se radi nepristojnega pisanja in nepokorščine po §§ 10 (tč. 2), 19 in 41 kaznuje s suspenzijo za dobo enega leta, računajoč od dneva te objave; 3. Športni klub Maraton (kolesarska sekcija) Maribor radi nepristojnega pisanja po § 10. točka 2 z denarno globo Din 200, ki jo je treba plačati v 14 dneh od dneva objave. Vsi klubi bivših pododborov v Ljubljani in Mariboru se slednjič opozarjajo, da so od danes dalje glede vseh klubovih zadev, verifikacij, prireditev itd. obrnejo neposredno v zvezi s kot. savezom. Dopise je treba pošiljati tajniku Milanu Antoniču, Zagreb, Nova cesta 122, Kolesarske dirke v Ptuju. V nedeljo 18. tm. je priredilo kolesarsko društvo »Zvonček« dirko na progi Ptuj ,- Rače -Fram in nazaj v Ptuj. Proga je dolga 36 km. Prvi je prišel na cilj Ivan Kren, ki je bil etio uro in eno minuto, drugi Matija Tominc eno uro in eno minuto, drugi Matija Tominc eno uro dve minuti, tretji Martin Arnuga, ki je rabil eno uro in 4 minute. Carinska unija Male antante. »Mor- ning Post« je objavila naslednjo -brzojavko svojega bukareškega dopisnika: Na konferenci gospodarskega sveta Male antante so se proučevali tudi načrti o go spodarski uniji med Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Šefi teh držav so prišli do% zaključka, da je najboljša pot, da se zagotovi učinkovitost vojaške zveze, da se ta zveza podkrepi z gospodarskimi dejstvi. Predlagana gospodarska unija se bo ustvarila postopoma. Začela se bo z ustanovitvijo češkoslovaških in jugoslovenskih rudarskih podjetij v Romuniji, z unifikacijo prevozne tarife, z uvedbo enotne poštne znamke Male antante, ki sc bo uporabljala v vseh treh državah in končno z medsebojno finančno podporo. Tako je Romunija pred kratkim najela v Pragi posojilo, ki se bo uporabilo za finansiranje velikega romunskega naročila orožja pri Škodiniu zavodih v Plznju. Končni cilj pa je ustva ritev carinske unije, ki bo silno pospešila izmenjavo blaga med vsemi tremi dr- žavami Male antante in ki bo zagotovila njih materialno blagostanje. Italijansko posojilo za Albanijo. Po poročilih iz Tirane je najela albanska vlada za dovršitev obrambnega trdnjavskega pasu pri Draču pri italijanski banki v Napolju posojilo v višini 3,735.000 zlatih frankov. Nemčija kupuje pri nas gradbeni les. Te dni šo naročili trgovci iz Nemčije pri znani lesni tvrdki Šipad v Šibeniku šest tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa. v tem kratkem času radi vestnega službovanja pridobil vse zaupanje; bil je med obmejnim prebivalstvom spoštovan in splošno priljubljen. Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo sreče. Kot postajevodja obmejne orožniške postaje dne 17. oktobra 1886 v prijazni vasi Zen-kovci pri Radgoni. S svojim strokovnim znanjem in marljivostjo se je v svoji skarski stroki osamosvojil ter je da lastnik tiskarne Panonija s sedežem Gor. Radgoni, katero je povzdignil na v Gor. Radgoni je premeščen iz Tišine lepo višino in pred leti fttvoril celo po-orožniški narednik g. Franc Beltran. Idruzmco v Ljutomeru. Jubilant se usp^ Tiskarnar Janko Sušeč pri Abrahamu šno udejs-tvuje in deluje v raznih obr't škili organizacijah, več let pa je bil tu član prejšnjega naprednega trškega občinskega odbora v Gor. Radgoni, ter J® v pravem smislu mož, kakršnih rabi naša severna meja. K njegovemu mu kličemo: še mnogo uspešnih let cu m zdrav! Najdba novorojenčka. Na mestnem pokopališču v Ptuju so našli truplo novorojenčka moškega spola, ki je bilo le površno pokrito z zemljo. Po mnenju mestnega fizika je smrt nastopila nasilnim potom. Truplo so prenesli v mrtvašnico do nadalnje odredbe sodne oblasti. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi brezvestno mater. Požar na Drav. polju. V Zg. Jablanah je gorelo pri posest. Jožefu Kovačič. Požar je uničil vsa gospodarska poslopja in veliko količino sena in znaša škoda o-krog 30.000 Din. Samomor. Na Grajeni pri Ptuju si je vzel življenje 27 letni pos. sin Fr. Rojs. Izpil je precejšnjo količino lizola. Iz pisma, ki so ga našli pri njem, navaja, da gre prostovoljno v smrt iz obupa, ker je zapleten v neko civilno pravdo, ki pa mu ni uspela. Ptujski gasilci so imeli v nedeljo, dne 18. tm. ob 11. uri svojo letošnjo zaključno vajo, ki so jo uprizorili v Cankarjevi ulici. Vaja je v vsakem oziru prav dobro uspela in so vrli gasilci zopet pokazali da so kos svoji nalogi. Vajo je vodil poveljnik čete g. Breznik. Kino. V sredo 21. in v četrtek 22. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja film Vol-ga-Volga«. h m Orožniške vesti. Od obmejne orožniške postaje v Gor. Radgoni je premeščen postajevodja orožniški narednik g. Andrej Berginc v istem svojstvu k orožniški postaji na Tišini v Prekmurju. V Gornji Radgoni je služboval le kratko dobo od 17. majnika 1933 naprej in si je Popolnoma tiho je praznoval lastnik tiskarne »Panonija« v Gornji Radgoni g. Janko Sušeč v ožjem krogu minulo soboto, dne 17. oktobra t. 1. svoj življenski jubilej srečanja z Abrahamom. Naš jubilant je po rodu zaveden Slovenec iz nekdanje Kocljeve kneževine; rodil se je st/etn Petnadstropna hiša iz stekla V petem okraju (Fifth Avenue) v New-yorku se bo v kratkem sezidala petnadstropna hiša iz stekla. Jo bo prva stavba iz stekla, ki bo zidana iz steklenih opek in katere stene bodo propuščale 78 odstotkov dnevne svetlobe v notranjost stavbe. Izvzemši v pritličju, kjer bodo izložbena okna, ne bo imela stavba .v vseh višjih nadstropjih nobenega okna. Za dotok svežega zraku in odtok slabega zraku bodo skrbele posebne priprave, ki bodo konstruirane na tak način, kakor si jih more zamisliti le najnujnejša fantazija. 'Steklene opeke bodo na zunanji strani gladke, medtem ko bodo na no-.kor je značilna bojazen Turkov predšte- spoštovanja. Do številk 2, 3 in 5, kako ■ tudi za podvojeno število istih imajo narodi različna mnenja in nagnenja. Kar se tiče številke 3 obstoja tu izjema za ”sa ozemlja, kjer prebivajo mohamedanci, ke ne naietimo na to številko niti v lurcijh niti v Perziji in se te številke izogiblje se celo Egipt. Okus, ki ga imajo posamezni narodi za številke 2, 3 in 5, je zelo različen. Francozi in vsi ostali latinski narod' imajo največ simpatije do številk 2 in 5, medtem ko številko 5 zapostavljajo. Angleži dajejo prednost številkam 2 in Nemci pa številkam 3 in 5. Hinduzi iinai0 ■ najraje številko 2. Kitajci pa so pristaši in zagovorniki številk 2 in 5. Številko 7 najdemo povsod v Franciji, Nemčiji, Zedinjenih državah, Indiji, Južni Ameriki in v malodane vseh slovanskih državah. Ka- tranji strani izbočene, tako da bo ne mogoče opazovati iz ulice življenje v posameznih stanovanjih. To novo >. stavbeno« steklo propušča za 12% manj svetlobe nego navadno steklo, ki ga uporabljamo danes za okna. Ogrodje te steklene stavbe bo iz jekla, posamezne opeke pa bodo stavljene druga na drugo in vilko 3, tako in še bolj značilna je ljubezen Rusov do številke 7. Kar se tiče višjih številk, se iste le redko kje v pri' slovicah vporabljajo. V onih državah, kjer pfebivjjo Španci, so pa višje številke v modi. Tako n. pr. v San Salvadoru št. Ih v Mehiki št. 17, v Španiji 19 in na Filipinih celo štev. 31. Za vsakega Španca zlepljene z malto, kakor pri navadnih so te številke predznak sreče. V naše pre-stavbah. Če se pročelje zamaže in bo | senečenje pa moramo ugotoviti, da prebi-svetlobi onemogočen dostop v notranjost' valci Havajskega otočja cenijo izmen stavbe, je rešitev iz te zagate zelo eno-j vseh številk najbolj — 13. Oni tedaj niso stavna: stavbo operejo z vodo, kakor , istega mnenja kakor mi, ki vidimo v šte-operemo šipe na oknih, če so umazane, j vilki 13 ono številko, ki nam donaša samo nesračo. Številka 15 aositelji« sreče ali nesreče ? ^ & ^ ^ Po mnenju pariškega dnevnika »Matiiu lahko sklepamo že iz vrednosti denarja, poštnih znamk itd., do katerih številk gojijo posamezni narodi največ ljubezni in Mali oglasi Razno >KAPPEL« PISALNI STROJI sc, mojstrovina nemške tehnike. V vseli cenah za pisarno in potovanje. Plačilo v obrokih. Jamstvo, Kbin lienst in Posch, Maribor. Aleksandrova 44.______________--262 MADRACE otoraane. kauče, izdeluj1 lidno in poceni. M. Meljska cesta 2. so-šterbai, ;;0?š VINSKI MOŠT sladki, beli in črni, nepreko-sljivc kvalitete. Dalmatinski pršut, dnevno sveže morske ribe in nešteto drugih spcci-jalitet. Abonenti sc sprejmejo na prvovrstno hrano po najnižji ceni. Restavracija »Novi svet«. 8261 Stanovame SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanjc takoj. Koroščeva 6-11. 8. 5264 Službo ište POSTREŽNICA. pridna in poštena, išče zaposlitve dopoldne ali popoldne. Naslcv v upravi lista. 5259 Pristno smederevsko GROZDJE dobite dnevno na Glavnem tr gu, stojnica Franc Konig. Na debelo po Din 5.—, na drob-no po Din 6.-—, 7.—. 5269 i Kupujte svoj«, po* trebščlne pri naših inserentih t Moč navado. Prijatelj predstavi svojemu tovariš1} svojo ženo: Dragi doktore, dovoli, da h predstavim svojo ženo. Doktor: Drago mi je, gospa; izvolite s« sleči! Zakon izven mode. Pomislite gospod profesor, moja hčerka je poročena že dva meseca, pa se t” možem niti enkrat še spričkala. Tako? In kdo je temu kriv? Po ameriško. »Tako« pravi neki amerikanski bogataš, »vi bi radi mojo hčer za ženo. KoP ! ko premoženja pa imate?« »Približno stotisoč dolarjev. »Kaj pa pripovedujete; vprašal seri Vas po Vašem premoženju in ne po šem drobižu.« 36 šarkuttna lepota vene. Ta privid apokaliptične smrti se ji dozdeva kakor pošast, ki so jo poslale peklenske sile, da uničijo njo ter njenega Maksimilijana. V soparnih pariških dneh meseca avgusta je šarlotina lepota jela veneti. Roža, ki se je komaj razcvela, je postala žrtev smrtonosnega mraza, ki je legel na mlado življenje. Oči zadobivajo nekakšen nepriroden blesk in se zdijo nemalokrat kakor prekuhana. Rdeči madeži ne izginejo z njenega obraza. Čisto sama je. Niti njen brat ne pride iz Bruslja v Pariz. Njen svak na Dunaju, cesar Franc Jožef I., pa bi menda najrajše videl, da bi z Maksimilijanom vred izginila z zemeljske površine. Avstrijski poslanik v Parizu kn?z Metternich ji daje samo »dobre« nasvete, s katerimi jo kar naprej oblega, ki jih pa Šarlota v užaljenem ponosu sproti odbija. Njej ne gre v glavo, kar ji dopoveduje knez Metternich, da je najbolje, če zapusti Maksimilijan Mehiko in se vrne v Evropo. Takšna misel žali njene visoko leteče fantazije ter iluzije. In te_ iluzije so zelo nevarne. Iluzije so edini šarlotin tovariš in drug. Za te svoje iluzije se bori z vsem svojim žitjem in bitjem. Iz Pariza v Rim. Po dolgem oklevanju in premišljevanju se Šarlota odloči, da odpotuje iz Pariza v Rim. Vatikan ji bo priskočil na pomoč, Vatikan ji bo pomagal. Tako ji pravijo njene naivne iluzije. Toda v Rimu se ta iluzija razblini in pretvori v strahotno tragedijo, ki postane njena strašna in usodepolna tovarišica. Ta tovarišica je ne bo nikdar zapustila. Ta tovarišica je njena zla usoda. Tam v Rimu, v Vatikanu jo • čaka — blaznost... Cesar v druščini pustolovcev. V oktobru 1866 zboli cesar Maksimilijan mehiški na tropični mrzlici. Medtem, ko leži na bolniški postelji, pa prispejo 18. oktobra brzojavi iz Evrope, da je cesarica Šarlota prispela v Miramare v spremstvu zdravnika. Strašna istina še ni zabeležena v tej brzojavki, kjer stoji samo to, da je bil pozvan v Miramare dunajski zdravnik specialist dr. Riedel. Maksimilijan povpraša svojega telesnega zdravnika dr. Bascha, ki ga je pripeljal s seboj \z Evrope, da-li pozna kakšnega zdravnika, ki bi imel to ime. Dr. Basch ni ničesar hudega slutil. Na I Maksimilijanovo vprašanje je mirno odgovoril: »Da, poznam dr. Riedla. To J ] ravnatelj dunajske umobolnice.« S tem je bilo vse rečeno in vse pojiri' njeno. Ta strahotna resnica je Maksiri*' lijana silno potrla. Delovala je tem huPL ker je bil Maksimilijan itak radi tropic** bolezni zelo oslabel. Razen tega po Maksimilijana in Šarloto spajala top, ljubezen. To ni bil konvencialen politi* zakon. V najtežjem trenotku izgubi Maksiri* lijan svojega najzvestejšega in naj v® nejšega prijatelja ter najmočnejšo opor' svojo ljubljeno Šarloto. Šarlota je bila, ki ga je bila s tež' muko pregovorila, da vzdrži na majri čem so cesarskem prestoli^ dokler m* CClll o*J Lcaaibftcni ona v Parizu in Rimu ne pripravi in • ganizira pomoči. Sedaj pa mora Mak\ milijan pokopati vsako upanje v njenega potovanja v Evropo. n sP ,el* (Dalje sledi-) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovori« urednik MAKSO KOREN? Za inseratni adel odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru