TRST, petek 21. septembra 1956 Leto XII. - Št. 212 (3450) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ^3?rLSTVO: MONTECCHl It. 6, II. nad. — TELEFON 13-*»* IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300/polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 m esečd‘”' viSine v »-~I 0druž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urzavna , . ZOZ-Trst širini i stolpca: trgovski 80, finančno-upravnd 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega ti a DANES ZAKLJUČEK LONDONSKE KONFERENCE Prevladuje težnja po novih pogajanjih za mirno ureditev spora o Snežkem prekopu Posebna komisija izvedencev pripravlja načrt dokumenta, ki naj vskladi stališče vseh udeležencev konference in ki naj predlaga neposredna pogajanja * Egiptom - Nov razgovor Naserja s Krišno Menonom - Gospodarska pomoč Seudove Arabije Egiptu - Še nobene uradne reakcije na Bulganinov predlog k°ristnilPN’ 20' ~~ Združenje P« bo Sueškega preko-v«em . ustan°vljeno na pokor drugačni podlagi, ka-Slo k.° Pfvotno nameravali. K -i za organizem, katere-ftirati na naloga bo ukoordi-im. 111 e"otno predstavlja-merese čržav članic«. Nje- Pogaia«rVa nalt>ga bo začeti eoj aja z Egiptom. 2e no-krogih , govori v nekaterih iti, d‘ konference o možno-"'erišlri J ,P°Bajanja vodil a-buljes “rzavni tajnik Foster ie imela tudi poPoldanIt se;ii: iutranjo in pa se «ko. Med odmorom !il deleoo*P0leg običajnih ko- Ufeii, ■ ov ostala tudi ko- ko8ierenTedencev' ki i° je Predlo, * ustanovila na to, Ha rskega čelegata za-» u«ar?roua‘ Dullesov načrt tis‘nikovOVltVi združenja ko-?a >n na ^na,na Poblagi nje-‘ameznj? p°dlagi pripomb po-resolUciin' deleeat°v pripravi ?ii sej; č . .jutrišnji jutra-zati-°?*lsije bo priprav-»e» ^ ‘lučni dokument. Da-resolucj- Ze, .Proučevali načrt Poseben)e’ j j° ie pripravil ■tev'lnih bor- Toda zaradi le bila j Ufiovorov delegatov Verjena . končna sestava po-v P°leg izv!?encem. s sta , Urskega precstavni-s* pom,, an,es zjutraj govorila ‘» ipanslalski deleSa‘ Cunha “skt zunanji buiiej' k' s*a Pripom°n;i načrt., Artajo pa je minister pristala da bi moralo &»io :80V Z(1Cnnil iati se le lmeU nalogo poga-bi Se z Egiptom. Pogajanja »rtdln5;!'’?ra'a začeti pred tajo ; ‘ v')o zadeve OZN. Ar-jl 5- takole označil stali-,8iPtomnoe: L Pogajanja z i OZn’ • Predložitev zade-ZilL ]-e Prezgodnja, 3. na-4oloHvPZenja bi morala biti »»Plen-, 1 enotnoeti akcije in c»Sbo j, med člani, 4. isto-‘P»t», ' se moralo zčruženje ff»ktičSbti ,Z Egiptom o V^kopa^ukrepih za upora- zunanji mi-brekei \”'.klu Habtewold je *°Vega Pridržke glede Dulle-i* PraviCnCrt,a- Pridržal pa si Ze v h-v’ “a ponovno pose- TtSv^akibat0- Ubdea : »unanji minister jHavakiu Ponovil tezo skan-eva 'n držav 'a j Predlo naj se za- t»k, oj. po e .v, Prii ži OZN. Dejal je mnenja moralo to zgoditi ^ bi n,?fg0Va vlada mnenja w°°*lla£eLPOrnn'1 je še, da ni * 4° gl d e»ia obvezati svojo ^.Otekel n'kov’ vendar pa začel; i zadovoljstvo, da so fte Proučevati konslruk- . Po i?„edl°ge, ieleBau Sll-U- ko ustanovitve zdru- so se drugi wdan*oP!^Iav.lja“ na po- p°tovaPu *ej°. je Unč en od-ia v o, letalom iz Londo-«8acijo °ekhohn. Svedt-ko de-t nik v odslej vodil po-s«VedenCi .Londonu Haggiof-PoSv., delovne skupine so 0n*aai I.vali eno uro po 'o«. Jutranji seji in so se »on, i>° Pravi' »sko Jt^,. Poročilo’ za popol- S^PravR Sestali ob' 14.30, da dansiTVl3o - 16.30^1°’ ki se je začela < .Cionl-mi. kosili- ie bil° v Irancoskem po-te?a»ii V1- ga je fran ’ ’ ltaiil.sltUn”SSte.r. Emeau pri; tithi delegatov, med tin ki zon • bila tudi itali-»b? in h?bnii minister Mar- ta'ner I ,,n ndski zunanji mi- di?slte vlaa- Predsednik bri-tnj.kosiio d® Eden je prire-&h-.^trom ”a. čast zunanjim 0>i,—je, Nemčije, S« 8ski ske in Turčije, le-»'5'ii n-ZUnanji. minister pA..pa na čast de-Pn* Zelan1}!11518"11- Etiopije, «lanP°ldno l)e in Japonske bNtvo^.le amerišKo po-ga 'lilo vV5!1":110 popolno iavi?°vora na,j,šnjega čruge-tneI »i del a’ Se neob" °Ztj drUgir ttavin, amo »od!,no a>oP£Progo slim, da je to pravilna domneva.« Na drugo vprašanje je očgovoril, da dokument ni bil ponovno izročen skupini izvedencev, in je izrekel prepričanje, da bo konferenca končala svoje delo jutri, ko bo objavljen dokument izvedencev v dokončni obliki. Izvedenci se bodo jutri seetali še pred plenarno sejo konference. Delegati niso dali nobene informacije o podrobnostih načrta, toda po trditvah krogov blizu konference bi dokument spremljalo priporočilo za nova pogajanja z Egiptom in za morebitno predložitev zadeve OZN. Združenje koristnikov prekopa se bo baje imenovalo «CASCU» (Co-operative Association of Suez Canal Users). Po mnenju političnih krogov bo združenje koristnikov morda lahko ustanovljeno v enesn ali dveh tednih, potem ko bodo vse prizadete države sporočile svoj pristanek. Kar se tiče Bulganinovega predloga za sklicanje konference šestih, pa je predstavnik Foreign Cjfficea odklonil vsak komentar. Dulles, Sel-wyn Lloyč in Pineau so se danes razgovarjali v Foreign Officeu pred začetkom konference in so po zatrjevanju opazovalcev govorili tudi o Bulganinovih izjavah. Baje so sklenili, da bodo počakali, preden se o tem izrečejo, da Bulganin prej stavi svoje predloge uradno. Selwyn Lloyd in Dulles sta se ponovno sestala nocoj na večerji, ki jo je priredil angleški minister na čast ameriškim in nemškim delegatom irj katere se je udeležil tudi Eden. Predstavnik ameriškega poslaništva je sporočil, da namerava Dulles odpotovati iz Londona jutri zvečer. \ egiptovskih uradnih krogih so zelo rezervirani glede Bulganinovega predloga in pripominjajo, da je bolje čakati na reakcijo zahodnih držav. Egiptovski odgovor, se pripominja, ni sedaj n ti negativen niti pozitiven, pač pa čakanje. Takoj po zaključku popoldanske seje konierenee se je španski zunanji minister sestal z egiptovsKim poslanikom v Londonu. Razgovor je zahteval egiptovski poslanik. V Kairu pa sta predsednik Naser in indijski minister Krišna Menon imela danee nov razgovor, ki je trajal 4 ure Indijski predstavnik je potrdil, da Menonov odhod iz Kaira ni bil še določen. Včeraj se je Naser posvetoval štiri ure s svojimi ministri, eno uro pa se je razgo-varjal s kitajskim posiani-Fom, ki je pozneje izjavil, da namerava pekinška vlada povečati nvojo trgovino z Egiptom. Sovjetski poslanik v Kairu Kiseljev pa je canes zaprosil za sprejem pri igiptovskem zunanjem ministru, ki ga je sprejel popoldne. Predstavnik ministra je na vprašanje časnikarjev. kakšno je stališče Egipta do Bulganinovega predloga, odgovoril, da egiptovska vlada ni dobila zadevnega uradnega predloga. Na splošno se v egiptovskih političnih krogih vzdržujejo slehernega komentarja o poteku londonske konference. Poluracni list «A1 Gum-huria« komentira razne govore na včerajšnji seji konference in piše, da sta te na konferenci pokazali dve tezi: ena zagovarja neposredna pogajanja z Egiptom, druga pa predložitev zadeve OZN. List pripominja, da se je nova težnja po predložitvi zadeve OZN zdi razumen predlog, ker so Združeni narodi pri- govora pravi v ®lnL «Ne gledamo "> s,, sfeda‘vo, da po- pz*PrJ0SkP . vprašanje •s - '»Pori - da &a »pra-»a* btlvser^ g- Menimo, da t»*liPolQŽai ,P°trebno utrditi S»či °rgan’v 0 C a bomo ‘‘ ^Bin. 8ePos'rJV na-i nam onl°' Ijp “Pl jn dna pogajanja : a sm-, Pokaže našo Že- y»rat rašitevJ“iIemo vsai za' »li je, • kl naj uredi to »W°d na, * jda b' se kdor Po‘Ca^» °dPovedal t Sai°ldanska zibtt dve ? Se^a ie danes ]a ai bo nbri 'n pol. Jutri r»d!f.' bo Va P|enarna se-H I? vPik j-PTOrda zadnja. J» ».arbreč Poraign Officea K °°oj izjavil, da meren forum za obravnavanje vseh mec narodnih vprašanj. Težnja po neposrednih pogajanjih z Egiptom pa pomeni priznanje dejstva, da je Egipt od vsega začetka spora vedno želel miroljubno in zadovoljivo rešitev «A1 Ahram» pa piše pod naslovom «Poraz za porazom«, da bo tudi ta konferenca oetala brez zaključkov. List nadaljuje; <.Na londonski konferenci se je jasno pokazalo, da so razen Francije in Anglije vse države uceležen-ke vztrajale na rešitvi, ki naj temelji na spoštovanju egiptovske s.uverenosti, To je bil prvi poraz. Drugi poraz pa je bil neuspeh Menziesovega poslanstva« Nato omenja list nasprotja med zahodnimi državami glede ustanovitve združenja koristnikov ter tudi med tremi zahodnimi velesilami samimi. Medtem javljajo, da je včeraj plulo po prekopu 35 ladij, danes pa sp ponovno u-večli sistem treh dnevnih konvojev. V političnih krogih v Kairu ne izključujejo možnosti, da se položaj 'razvije v smeri’ pogajanj, ki bi se vrtela okoli Krišne Menona v »odmoru* med zaključkom londonske konference in pripravami podrobnosti o ustanovitvi združenja koristnikov. Kakor javljajo iz Kaira, je Saudova Arabija dala Egiptu na razpolago okoli 15 milijonov dolarjev za okrepitev egiptovskih rezerv dragocene valute. Agencija za Srednji vzhod je nocoj sporočila, da je vlada Saudove Arabije podpisala sporazum z Egiptom za nakup pet milijonov egiptovskih šterlingov s plačilom v dolarjih. Znesek okoli 15 milijonov dolarjev je treba dodati 10 milijonom dolarjev, ki jih je Saudova Arabija nudila Egiptu pred dvema tednoma. V finančnih krogih menijo, da bo gesta kralja Sau-da v veliki meri pomagala Egiptu, da se bolj uspešno postavi po robu gospodarskemu pritisku zahodnih velesil, če bi te začele gospodarske sankcije. Ista agencija javlja, da ie Egipt sklenil dvigniti del svojega zmrznjenega sklada v ZDA, da plača svoj letni delež v OZN. OZN je bila obveščena o tej odločitvi. V Damasku pa se je zaključil medarabski ljudski kongres, ki je sprejel resolucijo, ki poudarja, da so arab- ske države v obrambni pripravljenosti in da je treba ukreniti sledeče: 1. arabske države morajo pripraviti svoje armade, da bodo lahko odgovorile na imperialistični napad. 2. arabske države morajo takoj odrediti splosno mobilizacijo svojih vojaških in gospodarskih virov. 3. brez odlašanja morajo pripravljati svoje ljudstvo na oborožen odpor. 4. pripravljati se morajo “na to, da strejc gospodarsko blokado, ki bi se jim vsilila, ter razviti trgovino s prijateljskimi državami in z njihovo industrijo. 5 naravno je, da arabske države uporabijo v švoji politiki zakonite obrambe proti napadu vsa sredstva moralnega in materialnega pritiska, ki lahko služijo njihovi stvari. Glavna so: gospodarski bojkot, pre- poved dobavljanja strateških proizvodov sovražniku, zlasti petroleja, ter prepoved uporabljanja oporišč in letališč. Djerdja pri Naserju KAIRO, 20 — Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je obiskal danes predsednika republike Naserja. V razgovoru, ki je trajal okrog poldrugo uro, sta Naser in Djerdja v prisrčnem in prijateljskem ozračju izmenjala m.’sli o sedanjem položaju v serja z jugoslovanskim vele-trti sestanek predsednika Naserja z jugoslovanskim veleposlanikom od začetka krize. Bulganinova poslanica predsednika konference o atomski energiji NEW YORK, 20. — Maršal Bulganin je ponovno poudaril, da bi prepoved atomskega in vodikovega orožja ustvarila ugodnejše pogoje za razvoj atomske energije v miroljubne namene. To je rečeno v poslanici, ki ki jo je Bulganin poslal predsedniku konference, ki se je začela danes na sedežu OZN in na kateri razpravljajo o ustanovitvi mednarodne ustanove za atomsko silo. V poslanici je rečeno, da se bo Sovjetska zveza na konferenci trudila da statut ustanove dobi tak značaj, ki bi odgovarjal željam narodov, naj bi se atomska sila uporabljala v namene miru v interesu človeštva. DUNAJ. 20. — Dunajski župan Jonas je odpotoval s posebno občinsko delegacijo v Sovjetsko zvezo, kjer bo na vabilo moskovske in leningrajske občinske uprave ostal deset etni. BERN. 20. — V švicarsko prestolnico je prišel avstrijski kancler Julius Raab. Namen njegovega obiska je «okrepiti vezi prijateljstva in dobrega sosedstva med obema državama«. NOVE ŽRIVE BRI1ANSKEGA BRUTALNEGA KOLONIALIZMA Guverner Harding odredil usmrtitev treh Ciprčanov Britanska vlada se sploh ni ozirala na posredovanje grške vlade in raznih osebnosti - Razkritje o vlogi Intelli-gence Servicea pri atentatu na turški konzulat i/ Solunu NIKOZIJA, 21. — Izvedelo se je, da so bili trije na smrt obsojeni mladi Ciprčani: 23-letni Stelios Mavromatis, 22-letni Michael Koutsoftas in 22-letni Andreas Panayides usmrčeni kmalu po polnoči v zaporu v Nikoziji. ATENE, 20. — Grška vlada je danes pos.edovala pri britanski vladi, da prekliče izvršitev smrtne obsodbe nad tremi mladimi Ciprčani, Ma-vromatisu, Koutsoflasu in Prayidisu. Guverner Harding je namreč zavrnil prošnjo za pomilostitev. Nocoj je Harding zavrnil še zadnjo prošnjo branilcev treh obsojencev. Namestnik grškega zunanjega ministra Tsatsos je sprejel britanskega odpravnika poslov in mu izrazil zaskrbljenost grške vlade in grškega ljudstva ter je dodal, da Di usmrtitev treh Ciprčanov neizbežno še bolj povečala napetost med Grčijo in Veliko Britanijo in bi povzročila Gronchi bo skoro gotovo zavrnil ostavho predsednika ustavnega sodišča Leone in Segni sta včeraj nagovarjala De Nicolo naj ostavko umakne - Zmanjšanje kazenske odgovornosti odgovornih urednikov - Simonini in Gonella o socialistični enotnosti Commin poročat Socialistični internacionali (Od našega dopisnika) RIM, 20 — Ostavka predsednika ustavnega sodišča je še vedno v rokah predsednika republike Gronchija. Splošno mnenje je, da bo Gronchi o-stavko zavrnil Danes je poslal v Neapelj predsednika poslanske zbornice Leoneja, ki je imel v pisarni De Nicole dveurni razgovor, o katerem je nocoj poročal Gronchiju med slavnostno večerjo na čast predsedniku Liberije. Takoj po prihodu iz Neaplja pa je Leone izjavil novinarjem, da je De Nicoli toplo priporočil, naj ostavko umakne. De N cola je odgovoril, da ceni aigumente predsednika poslanske zbornice, vendar pa se glede ostavke ni hotel izraziti. Leone ni izvajal nobenega posebnega pritiska, ker je zadeva v rokah predsednika republike. Slednjič je Leone poudaril, da je obiskal pred- HRUŠČEV S TITOM OBISKAL Zaradi navzočnosti P. Stamboliča in M. Todoroviča se domneva, da je bilo govora tudi o gospodarskih odnosih z ZSSR BEOGRAD, 20 — Prvi tajnik komunistične stranke SZ »n član prezidija vrhovnega sovjeta Nikita Hruščev, ki je včeraj prispel na kratek oddih v Jugoslavijo, je odpotoval danes skupno s predsednikom republike maršalom Titom na državno posestvo Belje na Hrvaškem. Z njima so odpotovali tudi predsednik ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič in sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubin. Na železniški postaji v Dar-d. pri Osjeku so maršala Tita in Hruščeva pozdravili podpredsednik izvršnega sveta Hrvaške Ivan Krajačič in zastopniki krajevnih oblasti. Po ogledu posestva je uprav# pri- redila na čast gostom kosilo, katerega se je udeležil tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič, ki je na kratkem oddihu n i posestvu. Popoldne sta Nikita Hruščev in maršal Tito skupno z ostalimi jugoslovanskimi voditelji odšla na lov. Ker sta na Belje odpotovala tudi predsedma odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta Stambolič in Mijalko Todorovič, ni izključeno, da se bodo mimo-g'ede razgovarjali o medse-bi jnih gospodarskih vprašanjih. Včeraj je Nikita Hruščev počival v dvorcu na Dedinju. Popoldne in zvečer je bil gost predsednika Tita na kosilu in večerji. Angleško-francoska oolitika »« j VHH ''»leo^ala ii ,se b(> konferen-Letnat* ohrlri' dopoldne so e! Parai>r^naval‘ posa-lzva?a je dokumenta, i.'»Vi,*?c»v. Plavila skupina si i»i„ ;ele*ki pred- , 1 h Pod r L. Se 0 t‘nl Nemoči 8“bn,ost‘li. Skoraj k!1 st*0: Ib v danes P°segl1 Klavnem so se Kieie celote do- beJ„j zvez' z eno Siie^i' fprašur' Ko 80 Ra ” v3«no V?11: »Alt lahko St> delegati, združenju. J X Težko Je naprej, težko Je nazaj., (/z »Risort/imei.to Socialista»J sednika ustavnega sodišča po izrecnem naročilu Gronchija. Podobno izjavo je dal Leone tudi novinarjem v Rimu in dodal, da upa. da bo De Ni-cola še nadalje ostal predsednik najvišjega sodišča v državi. O svojem obisku je Leone poročal tudi Segniju, ki je ’.-mel s svoje strani d^ilg telefonski razgovor z De Nicolo. Tudi Segni se je trudil, da bi ga prepričal, da je kot predsednik ustavnega sodišča nenadomestljiv, obljubil mu je, da bo odslej vlada tesneje sodelovala z ustavnim sodiščem in takoj izvajala njegove razsodbe. V zvezi >. ostavko uglednega senatorja je sedaj povsem jasno, da je prišlo do resnično hudih pomanjkljivosti pri izvajanju razsodb. Dejstvo je r amreč, da so šele po De Ni-colovi ostavki ukinili pokrajinske komisije za policijske opomine in konfinacijo, čeprav bi morali storiti to takoj po razsodbi ustavnega sodišča. Delokrog teh komisij so pre-nfsli na sodišča. Tudi razsodba ustavnega sodišča glede kazenske odgovornosti urednikov časopisov je prišla na vrsto šele na današnji seji ministr-■ nega sveta. Poročilo s te seje pravi, da je vlada na predlog pravosodnega ministra odobrila zakonski načrt, ki vsebuje spremembe onih določb kazen, skega zakona, kj zadevajo tisk, nV skladu z najnovejšim sklepom ustavnega sodišča nadaljuje poročilo o seji — je bilo pojasnjeno, da je možna kazenska odgovornost odgovornega urednika samo v primerih, ko on sam stori dejanje — razen v primerih sodelovanja s piscem članka, ki vsebuje kazensko dejanje — zaradi namerne in nenamerne opustitve dolžnosti čuječnosti in nadzorstva nad vsebino časopisa.« Ministrski svet ^e danes zaključil z razpravo o zakonskem načrtu za nuklearno energijo Nadalje je na predlog notranjega ministra spre jel zakonski načrt o podaljšanju nadaljevanja pomoči beguncem in zakonski načrt o spremembi občinskega in pokrajinskeag zakona, s katerim se poenostavlja postopek odobravanja sklepnih obračunov krajevnih ustanov. Nato je vlada odobrila še nekatere odloke, ki zadevajo carinske predpise in med drugimi imenovanji določila z.a predsednika vrhovnega vojaškega sodišča generala Costamagno. Medtem se nadaljuje razpravljanje o spojitvi obeh socialističnih strank. Iz Londona poročajo, da je bi! na se-cežu laburistične stranke sestanek predsedstva Socialistične internacionale, na katerem je pod predsedstvom Morgana Phillipsa francoski senator Pierre Commin poročal o svojem nedavnem posredovanju v Rimu. Na podlagi tega poročila se je razvila diskusija. Po diskusiji je vodstvo Socialistične internacionale sklenilo, da se ustanovi posebna komisija treb članov, ki bo sledila razvoju socialistične združitve. Ti člani so: Morgan Phillips, Pierre Commin in A-dolf Schaerf (avstrijsči socialdemokratski prvak in vice-kancler). Vodstvo je poleg te-gj. odobrilo Comminovo in Matteottijevo poročilo, Commin pa je izjavil novinarjem, da so pogoji za združitev u-gi dni kljub težavam na sindikalnem področju. V zvezi s socialistično e-notnostjo se je danes ponovno oglasil socialdemokratski desničarski prvak Simonini s člankom v tedniku «La •Giustizia«, ki izhaja v Reggio Emiliji, Simonini polemizira nekim rimskim dnevnikom in piše med drugim, da se zelp dobro spominja vzrokov svojih pridržkov glede načina, kako je prišlo pred desetimi leti do razkola V bivši enotni socialistični stranki, «Tudi .sedaj sem se trdno odločil, da se bom uprl načinu, s kater rim hočejo iste osebe pod vplivem od zunaj in za hrbtom članstva stranke ustanoviti novo stranko, ki lahko predstavlja ponovitev ali pa celo nadaljevanje stare socialistične stranke. Po mojem mnenju ni dovolj, da »e je Nennj ločil od Togliattija pri zahtevi za sklicanje poslanske zbornice glede sueškega vprašanja. Predvsem je potrebno dokazati, da so v resnici odstranjeni vsi vzroki, ki so dovedli do razkola leta 1947.« V dneh 28.. 29, in 30. t. m. se bo sestal izvršni odbor socialdemokratskega sindikata UIL, ki bo razpravljal prav tako o socialistični enotnosti zlasti glede na posledice, ki jih bo združitev imela na sindikalnem področju, IJemokristjanski železničarski sindikat CISL pa je sklical za 22., 23. t. m. glavni svet »Avtonomnega združenja sindikata taliianskih železničarjev« (SAUFI), ki deluje v okviru CISL, ki bo obravnaval železničarske zahteve in druga organizacijska vprašanja. Srednjšolski sindikat pa je začel danes za zasedanjem v zvezi z zahtevami, ki so jih postavili profesorji. Poročal je glavni tajnik prof. Pa-gella o delu od januarja do danes. Poudaril je. da so glavna vprašanja: pravni statut in plače, nadurno delo, stalna namestitev nestalnih uslužbencev itd. Poročal je nadalje o razgovoru tajništva sindikata z ministrom Rossijem in izjavil, da bo ministrov odgovor prišel pred zaključkom zasedanja sindikalnega vodstva, ki bo zaključeno jutri. Nadaljuje se tudi predkongresna diskusija v demokrist-janski siranki, v kateri je bila še prav posebno opažena izjava bivšega tajnika stranke Gonelle, s katero se je v precejšnji meri umaknil s svojega dosedanjega kolikor toliko pozitivnega stališča do socialistične enotnosti, ki bo brez dvoma predstavljala na oktcbrsicemu kongresu v Tri-dentu eno izmed glavnih točk diskusije. Gonella je namreč dejal, da se je štiristranska koalicija oslabila ter da so izidi zadnjilj upravnih volitev pokazali, da je bilo vse zatrjevanje o «hermetičnem zapiranju na levo in na desno« le v besedah. Hkrati pa se ie Gonella v svoji izjavi postavil na odločne protikomunistične pozicije ter dejal, da je sodelovanje socialdemokratov možno v bodoče z vsako demokratično formacijo, ki je protikomunistična in atlantska. Po njegovem mnenju mora biti bodoča politika krščanskih demokratov »politika krščansko-socialnega centra«. A. P. čitali izjavo, v kateri je rečeno, da sta bila avstrijski veleposlanik v Rimu Loevven-thal-Chlumecky in generalni konzul v Milanu Steinacher poklicana na Dunaj, da bi poročala o Mayrovi sodbi. Preiskavo so italijanske oblasti zavlačevale in državni tožilec je iz vse zadeve napravil politično vprašanje kar je ire-ba obžalovati in namesto da bi sodili samo dejanje, so napravili iz te zadeve nekakšno zmes z južnotirolskim vprašanjem. Avstrijska vlada pa bo podvzela potrebne ukrepe šele potem, ko bosta podala svoja poročila veleposlanik v Rimu in generalni konzul v Milanu. Končno je bilo v izjavi poudarjeno, da je tiskovna konferenca najboljš' znak. kako velik pomen pripisuje avstrijska vlada hudi obsodbi avstrijskega državljana Egona Mayra. Predstavnik zunanjega ministrstva En-der je na konferenci izjavit, da odsotnost veleposlanika Loewenthala iz Rima ne bo dolgotrajna. Iz Rima poročajo, da demo-kristjanski «Popolo» v bistvu potrjuje stališče avstrijske vlade glede Mayrovega primera: pred procesom proti Mavru so povabili zunanjega ministra Figla. naj po diplomatski poti intervenira; na povabilo pa so iz Avstrije odgovorili, da gre za vprašanje, ki zadeva italijansko sodstvo, kajti Mayr je s političnega stališča idealist, kar naj italijanski sodniki velikodušno upoštevajo. zgražanje grškega javnega mnenja. Grški primas nadškof Doro-teos, predsednik vsegrškega odbora za samoodločbo Cipra je poslal poziv voditeljem kristjanskih cerkva ter vladam in parlamentom vseh držav proseč jih. naj posredujejo, da dosežejo odložitev usmrtitve treh Ciprčanov. Poziv izjavlja, da bi to obeše-nje bilo zločinsko dejanje, in poziva svet. naj v imenu svobode in miru prepreči usmrtitev. da se zmanjša napetost na Cipru in da se odstrani resna nevarnost, ki ogroža civilizacijo. Skof Yennados iz Nikozije je brzojavno pozval razne mednarodne osebnosti. naj pesredujejo za odložitev u-smrtitve. Po ulicah Nikozije so danes študentje priredili protestne demonstracije. Policija je demonstrante razgnala ter aretirala dva študenta in dve študentki. V številnih krajih Cipra je bila danes protestna stavka. V Limasolu in Kireniji so bile trgovine zaprte. Več tisoč delavcev v vojaških delavnicah je zapustilo delo. V Nikoziji je bilo tudi več trgovin zaprtih. Grški kralj Pavel, ki je na obisku v Bonnu, je danes izjavil, da bo grško ljudstvo podpiralo z vsemi zakonitimi sredstvi stremljenje Ciprčanov po združitvi z Grčijo. Atenski list «Katimerini» pa je danes objavil nekatera razkritja, ki pričajo o vlogi In-telligence Servicea pri atentatu na turški konzulat v Solunu. Gre za izpovedi nekega Grka Lassiotakisa, ki je od julija 1955 do marca 1956 sodeloval z Intelligence Servi-ceom pod vodstvom prvega tajnika britanskega poslaništva v Atenah. Lassiotakis zatrjuje, da je s tem uspel razkrinkati delovanje britanske tajne službe v Grčiji in odkriti prave hujskače na atentat na turški konzulat v Solunu ki je bil izvršen septembra 1955, ter proti angleškemu zavodu v Atenah decembra 1955. Poleg tega pravi Lassiotakis, da je angleška tarna služba organizirala pošiljanje orožja na Ciper zato, da lahko vmeša grško vlado-Lassiotakis izjavlja, da so a-tentate in sabotaže organizirali vojaški ataše pri britanskem poslaništvu general Hcbbs, prvi in drugi tajnik poslaništva Phillpotts in Col-iett, nameščenca Tonv Hank in Mary Dragouitis ter konzularni ataše na Rodosu Miss Madison. lovatnih ur letno med najbogatejše hidroenergetske države v Evropi. Poleg tega ima Jugoslavija več desetin milijard ton lignita in velike zaloge rude z nizkim procentom urana. Uran in torij se nahajata tudi v premogu tn boksitu, katerega zaloge so o-gromne. Jugoslavija bo predvsem izkoriščala uran in torij iz premoga in boksita. Vuk-mrnovič je poudaril, da bo izgradnja nuklearnih elektrarn velikega pomena za razvoj tistih področij, kjer ni premoga za razvoj prometa in pomorstva. Vukmanovič o bodočih nuklearnih elektrarnah BEOGRAD, 20 — V Beogradu se je včeraj končalo za#?-dsnje strokovnjakov o uporabi jedrne energije v gospodarstvu. Na zasedanju je govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Vukma-nevič, ki je med drugim ugo-t vil, da spada Jugoslavija s svojimi nad 60 milijardami ki- Novi ravnatelj FAO RIM, 20 — Za novega ravnatelja FAO je bil danes izvoljen indijski poslanik Sen. V svojem govoru je novi ravnatelj Sen poudaril, da se mora FAO vzdržati slehernega političnega delovanja, in je pripomnil, da bo organizacija lahko učinkovito vršila svojo nalogo, samo če jo bodo ZDA še dalje podpirale. Poudaril je tudi nujnost sodelovanja vseh držav članic in vsega osebja. Bojkot Sueza in posledice za Trst Neapelj in Palermo TRST, 20 — Sueška kriza doslej ni imela vpliva na pristaniški promet v Trstu. Pomorski strokovnjaki so mnenja, da v sedanjih pogojih, ki vladajo na prekopu, ne bo prišlo do motenj razen morebitne malenkostne zakasnitve. Toda v primeru poslabšanja sedanjega poležaja, zlasti pa v primeru, če bi prišlo do zaprtja ali bojkotiranja prekopa, bi trpelo tržaško pristanišče precejšnjo škodo. Lansko leto je bile iz Trsta v Aleksandrija in Port Said 140 odhodov, 176 odhodov pa je bilo za Vzhodno in Južno Afriko, Perzijski zaliv. Indijo, Pakistan in Avstralijo. Število odhodov se je letos od januarja do danes dvignilo ter se predvideva, da bo v zadnjem tromesečju letos še večje. Samo iz El Kuwaita je bilo uvoženih v prvih osmih mesecih letos okrog 480.000 ton mineralnega olja. Jasno je torej, da bi bile posledice zaprtja ali bojkota prekopa za tržaško pristanišče zelo hude. Prav tako hudo škodo bi trpel Neapelj, kjer se je lani izkrcalo čez 50 000 potnikov. ki so prispeli z ladjami skozi Sueški prekop. Hkrati pa pride in gre »koži prekop 65 odst, blaga, ki se vkrca ali izkrca v neapeljskem pristanišču. Statistike o pristaniškem prometu Palerma pa kažejo, da promet tega pristanišča ne bi imel resne škode v primeru bojkota prekopa, pač pa bi trpele škodo tamkajšnje ladjedelnice. RIM. 20. — Avstrijski o-brambni minister Graf je prišel dai^es v Rim, kjer bo privatno ostal nekaj dni. Tiskovna konferenca zaradi Mayrove obsodhe DUNAJ. 20. — Tiskovni u-rad avstrijske vlade je sklical glavne in odgovorne urednike avstrijskih časopisov danes na tiskovno .konferenco v zvezi z hudo obsodbo avstrijskega državljana Mayra na Južnem .Tirolskem zaradi trošenja protitalijanskih letakov. Na konferenci so pre- Zaradi poujadistične zapore rekvizicija pekarn v Franciji \/ Parizu že dva dni zapora trgovin sadja in sočivja - Nove mezdne zahteve delavcev - Socialisti odklanjajo sodelovanje s komunisti Pariz, 20 — Danes zjutraj so bile vse pekarne v Parizu zaprte. Prodajalci kruha v sedmih velikih departmajih so namreč na pobudo poujadistič-nih organizacij proglasih stavko. Zaradi te stavke, ki je bila napovedana za danes, je vlada včeraj sklenila rekviri-rati večino pekarn. Oblasti so danes zjutraj intervenirale z orožništvom, tako da je določeno število pekarn pozneje bilo odprtih. Opoldne je na podlagi uradnih podatkov bilo odprtih 118 pekarn od skupnih 4200. Pred odprtimi pekarnami so bile dolge vrste gospodinj Oblasti so odredile rekvizicijo 800 pekarn, toda kei je potrebno več ur za izvršitev ukazov, se je čutilo pomanjkanje kruha skorai ves dan. Popoldne so se sestali lastniki pekarn( ki so odredili zaporo) in pekarski delavci (ki ne stavkajo) na ločenih posvetovanjih. V Parizu, kjer prodajalci sidja in sočivja stavkajo že dva dni, peki sicer niso podražili kruha na lastno pest kakor ponekod so pa odredili splošno zaporo. Gibanje trgovcev na drobno je spravilo vlado v te:»'ven položaj, posebno še, ker tečejo sedaj pogajanja z delavskimi sindikat' o reviziji delavskih mezd. Vlada odklanja zahteve sindikatov in svetuje delavskim predstavnikom, naj se začno pogajati z delodajal ci. Toda zaradi zapore, ki so jo odredili peki in prodajalci sočivja, so cene živil naglo poskočile. (•Krušna vojna« med peki in vlado traja že več časa Peki zahtevajo od vlade, naj dovoli zvišanje cene kruha, češ da je ro potrebno zaradi zvišanja mezd pekovskim delavcem Lastniki pekarn so pozvali potrošnike, naj pristanejo na ((prostovoljne prispevke«, kar bi dejansko pomenilo zvišanje cene kruha. Toda vlada je posredovala pri državni zvezi pekov, da prekliče sklep o »prispevkih«. Zaradi tega so začeli prodajalci kruha zapirati svoje trgovine, tako da so celotni departmaji ostajali brez kruha. Komunistična stranka je včeraj pozvala socialiste na skupen boj proti poujadistom Tudi socialistična stranTa je napravila odločne korake proti naraščanju vpliva poujadi-stov, ni pa odgovorila na poziv komunistov. Predstavniki socialistične stranke očitajo komunistični stranki, da ie začela »organizirati politične stavke delavcev« v Franciji. Socialisti namreč menijo, da smejo sindikati »uveljaviti svoje zahteve samo na pogajanjih«. Tako stališče je za-vz.ela tudi socialistična sindikalna organizacija «Fqrce Ou-viiere« v nasprotju s Splošno zvezo dela in katoliškimi sindikati. Splošna zveza dela je pozvala včeraj 90.000 rudarjev s področja Lorene, naj danes stavkajo. Katoliški sindikati s. v Parizu podprli zahtevo Splošne zveze dela in tudi sami zahtevajo zvišanje življenjskega minimuma na 30.000 frankov mesečno ob 40-urnem delovnem tednu. V zadnjih dneh je v zvezi s temi zahtevami začelo stavkati že okoli 60 000 francoskih delavcev. V «{leniokratičnih» ZDA MADISON, 20. — Svet za zdravstvo v državi Florida je sprejel od komisije za grofijo Madison zahtevo, naj razreši zdravnico Deborah Coogins, ki je funkcionarka za zdravstvo za tri podeželske grafije, ker je v neki restavraciji, ki je rezervirana za belce, jedla skupno i. neko črnko bolničarko. Dr. \Viison Sowder, funkcionar državnega sveta za zdravstvo je izjavil, da upa, da bo zdravnici Goggins »odpuščeno«. ter je pripomnil, da je ta »obžalovala incident« Za 3. oktobra je bilo na zahtevo zdravnice Coggins sklicano zborovanje, da razpravljajo o zadevi. ŽENEVA, 20. — Posvetovalni odbor za upravne zadeve Združenih narodov je predlagal, naj se proračun OZN za leto 1957 zniža za 354.600 dolarjev, tako da bi znašal 84 milijonov in 250.700 dolarjev. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 21. septembra VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21,5, najnižja 13,4, ob 17. uri 20,2, zračni tlak 1020,9 pada, veter 9 km na uro severozahodnik. vlaga 45 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7. itm Danes, PETEK 21. septembra Matej, a-p.. Blagoslav Sonce vzide ob 5 50 in zaton« , 18.05 Doli.na mievj ‘fS vzide ob 18.20 in wton« mi Ju.ri, SOBOTA 22. septemora Mavricij, in ud.. Celinur Predstavniki vseh v javne ustanove in volivcev podjetja Do sedaj je bilo nadzorstvo javnih ustanov v rokah demokristjanov, liberalcev, socialdemokratov in republikancev Zupan Bartoli je 3. avgusta tev iz uprave liberalcev, ki rta seji občinskega sveta, na kateri je bil ponotino izvoljen tudi občinski odbor, p recital program novega občinskega odbora. V tem programu je poleg drugega rečeno, da bo opozicija sorazmerno zastopana v vseh javnih u-stanovah in podjetjih, kjer imenuje občinska uprava svoje zastopnike. Knak > zapoto-uilo je dal tudi predsednik pokrajine prof. Gregoretti. Obljuba ing, Bartolija in prof. Gregorettija, ki sta tudi obljubi občinskega in pokrajinskega odbora v celoti, je zelo važna. Ne smemo pozabiti, da bodo od sedaj v na desetine važnih javnih u-stanovah zastopani predstavniki vseh volivcev, ne glede na njihovo politično pripadnost. To je velik korak naprej na poti demokratizacije vseh krajevnih in jatmih u-stanov. Do sedaj je bila večina prebivalstva izključena iz nadzorstva ustanov in podjetij obče javne koristi. To nadzorstvo je bilo v rokah izključno predstavnikov tako imenovanih štirih vladnih strank, oziroma demokristjanov, socialdemokratov, republikancev in liberalcev. Štiri omenjene stranke so tako izvajale monopol nad vsemi organi javne uprave in se niso niti zmenile za pritožbe opozicije, ki je zahtevala soudeležbo v upravi javnih u-stanov. Štiri vladne stranke so izkoriščale večino v občinskem svetu, ki so jo imele na osnovi znanega sleparskega volilnega zakona. Zato je bilo opoziciji onemogočeno katerokoli nadzorstvo. Javnost se je morala zadovoljiti s proračuni in poročili javnih ustanov, ki so jih pripravljali predstavniki štirih strank. Novi volilni zakon, ki je ponovno vzpostavil proporcionalni, volilni sistem, je položaj popolnoma spremenil. Izid majskih volitev pa je pokazal, da so bile štiri vladne stranke dejansko v manjšini, ker niso dobile niti polovice glasov. To dejsttio je pripravilo štiri stranke, ki so bile do sedaj na oblasti, do razmišljanja. kako bodo sploh mogle obdržati oblast v rokah, če ne bodo spremenile odnosa do opozicije. 27 mest, ki so jih te stranke dobile v občinskem svetu, predstavlja manjšino- s katero ni mogoče vladati. Zato so bile spremembe nujne; zlasti je bilo nujno spremeniti odnos do o-pozicije, ki je sedaj v večini. Prvi so se tega zavedli socialdemokrati. ki so stavili kot prvi pogoj za nadaljnje sodelovanje z demokristjani v občinski in pokrajinski u-pravi demokratizacijo uprave in javnih ustanov, socialno u-smeri tev uprave in izključi- predstavljajo ekonomsko desnico. Poleg tega so še posebej poudarili, da je treba o-mogočiti opoziciji sodelovanje v vseh javnih ustanovah in podjetjih. Sedaj pričakujemo, da bosta pokrajinski in občinski odbor izpolnila to obljubo in da bosta pri novem imenovanju predstavnikov v vse javne ustanove in podjetja u-poštevala nujnost nepristranskega sodelovanja opozicije. Pokrajinski in občinski svet bosta moralki izvoliti svoje predstavnike v naslednje ustanove: Pokrajinski predstavniki: (v oklepaju število predstavnikov) Tržaška hranilnica in posojilnica (1); Pokrajinski protituberkuloz-ni konzorcij (I); Tehnični navtični zavod (1): Pokrajinski oc'bor za javne podpore in dobrodelnost (4 — dva stalna in dva namestnika); Zavod za umetno opremo in dekoracijo ladij (1); Komisija za nadzorovanje proračunov pai-ivnih Krajevnih ustanov (2 — enega stalnega in enega namestnika); Združenje tržaškega dramskega gledališča (1); Pokrajinska komisija za nadzorovanje najčenišnic (1): Posvetovalna komisija za urejevanje ribjega trga na debelo (1); Konzorcij za diagnozo in zdravljenje tumorjev (1); Pokrajinski upravni odbor (6 — štiri stalne in dva namestnika); Združene bolnišnice (2>; Šolski patronat (1); Tržaška univerza (1); Ljudska univerza (1); Zbor gasilcev (1); Ustanova tržaškega velesejma (i); Konzorcij za tehnično vzgojo (1); Ustanova za tržaško letališče (1); Ustanova za tržaško Industrijsko pristanišče (1); Pokrajinski lovski odbor (1); Italijansko združenje sv. Cecilije (I); Center za šolt-ko kinematografijo (1); Pedagoški center (1); Komisija za vojno odškodnino (1); Osrednja javna ljudska knjižnica (1); Protituberkulozna zveza »Petiti di Roreto« (1); Delavske zadruge (I); Pokrajinska turistična ustanova (1). Občinski predstavniki: Uprava posebnih ustanov (4); državljanstvo in rezidenca (3); osebje (3); šport (3); finance (več “predstavnikov) Odbor za stanovanja (3); zimska pomoč (2 — enega stalnega in enega namestnika); Delavske zadruge (1); Tržaška hranilnica in posojilnica (5); komisija za volilne imenike (8 stalnih in 8 namestnikov); prirodoslovni muzej (5); tržaška univerza (1); Ustanova za industrijsko pristanišče (1); Zavod za ljudska stanovanja (6); Osrednja javna ljudska knjižnica (4); Občinska podporna ustanova — ECa (13);; gledališče «Verdi» (4 stalne in enega namestnika); ACEGAT (7); Ustanova tržaškega velesejma (1); Ustanova za bivanje in turizem (1); Združene bolnišnice (3); bolnišnica »Burlo Garofa-lo» (3). ZANIMIVA PR0UČI7EV 1RUŠKE AGENCIJE AS1RA’ vSSTL Avstrijci se pritožujejo nad povišanjem železnišhih in pristaniških tarif Jugoslovansko-italijanska komisija za razmejitev, ki ima nalogo dokončno določiti obmejno črto ob bivšem tržaškem ozemlju, bo v kratkem končala delo. Zastopniki komisije so izročili danes obmejnim organom del mejne črte. Namesto mejnih znakov, ki so na tem sektorju označevali demarkacijsko črto, ki je bila določena oktobra 1954 ob izvajanju londonskega sporazuma, so postavili obmejne kamenje z imeni obeh držav. Odbor ANPI o sueškem sporu ^Pokrajinski odbor ANPI (Zveza italijanskih partizanov), ki se je sestal 16. t. m., je razpravljal o nevarnem položaju, ki je nastal po sporu glede S'ueškegr prekopa in poziva vladi Anglije in Francije, naj ukreneta vse potrebno da‘se bo odpravila vojna nevarnost. Poleg tega poziva pokrajinski odbor italijanski vlado, naj izda uradno izji/o proti kakršni koli uporabi sile v tej zadevi in naj si p.itadeva z vsemi sredstvi da bo zmagali pravica in bo zagotovljen mi: med narodi. Nevarnost preusmeritve dela prometa proti severnim pristaniščem - Obnovljen promet s Severno Atriho - Upaden razvoj trgovinskih pogajanj s ČSR Tržaška gospodarska agencija Astra poroča o rezultatih razgovorov, katere so 1-rneli njeni' dopisniki na Dunaju v zvezi z nekaterimi povišanji stroškov za avstrijski tranzit skozi tržaško pristanišče. Gre za povišanje tarif Javnih skladišč in za povišanje železniških tarif v zvezi s splošnim povišanjem italijanskih železniških tarif-Poleg tega pa se je tudi v Avstriji negativno odrazilo sueško vprašanje. Glede prvega vprašanja je agencija Astra ugotovila, da obstaja nezadovoljstvo med avstrijskimi gospodarskimi krogi zlasti zaradi tega, ker o povišanju tarif Javnih skladišč niso vprašali za mnenje avstrijskih operaterjev, kot bi to morali napraviti v okviru sporazuma, sklenjenega pred znano konferenco o tržaškem pristanišču v Rimu. Po drugi strani pa je razumljivo, da določeni avstrijski proizvodi, kot na primer štajerski in koroški les, ne morejo najti drugega izhoda | na izmed naiostrejših zaprek na morje kot skozi Trst, ne za razvoj prometa CSR skozi POLICIJA ZASAČILA AVTOMOBILSKEGA Ze precej časa se ni slišalo terega so morali sprejeti s o avtomobilskih tatovih, ki pridržano prognozo v bolniš- so s svojim tatinskim delovanjem v precejšnji meri škodovali ugledu našega mesta, ker so največkrat vdirali v tuje avtomobile in kradli, kar jim je pač prišlo pod roko, pa če je bilo kaj vredno ali ne. Policiji se je posrečilo tatove te vrste spraviti za zapahe in nekaj časa je vladal mir. Zadnje čase pa so začele na policijo ponovno prihajati prijave o vdorih v avtomobile, tako da so zlikovci prerezali platnene strehe. Posebna patrulje so stopile v akcijo in nadzorstvo še poja-čale po prijavi 56-letnega nemškega državljana Paula Hel-frigha iz Muenehena. Nemcu sicer tat ni ničesar ukradel, a mu je s prerezom strehe povzročil nemajhno škodo. Se slabše se je zgodilo 25-letne- mu Giorgiu Gallianu iz Ul. Genova, kateremu je neznani zlikovec ukradel iz vozila, last podjetja «Piani», aktovko z menicami za približno 500.000 lir, sončne naočnike in zemljevide. Sum je že v začetku preiskave padel na 35-letnega Claudia Leonardija iz Ul. Goz-zi 5, znan kot »specialist« in katerega so celo videli v dnevih, ko so bile izvršene tatvine, v bližini raznih vozil. Po aretaciji je mož priznal dejanja in je pojasnil, da ni ničesar ukradel iz Helfrigho-vega avtomobila, ker so ga preplašili ni kateri ljudje, ki so tedaj šli mimo. Kar pa se tiče Gallianu ukradene aktovke pa je agentom op.sal mesto, kjer jo je skril. Aktovko so našli in jo vrnili lai triku. Ker so ležale na policijskem poveljstvu razne prijave zaradi tatvin v škodo francoskega državljana Jeana Alberta iz Duffa (»carnet« m 10.000 lir) ter v škodo Basila Davida Lorda in Heinricha Meierja, so obtožili Leonardija, predvsem ker so bile vse izvršene na isti način, tudi teh tatvin in ga poslali v koronejske zapore, kjer bo moral ostati do sodne razprave. Hudd nesreča: motorist v tovornik Kljub št vilnim prometnim n /gobam v zadnjih dneh tega tedni ni bilo treba zabeležiti nobenega hujšega primera. Včeraj pa se je žal to pripetilo 30-letnemu Silviu Brajkoviču iz Ul. Giuliani, ka- li ,ci. Brajkovič je bil namenjen na vespi last podjetja TEL-VE, pri katerem je zaposlen, v tovarno Kraftmetal za neka popravila. V neposredni bližini tovarne pa je trčil v naproti vozeči tovornik, s katerim je 38-lctni Carlo Urgin z Gornje Vrdele prihajal iz žaveljskega industrijskega pristanišča. Zaradi silovitega sunka je Brajkovič odletel z vozila in nerodno priletel na tla, kjer je negibno obležal. Mladega delavca so morali nujno odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga malo pred 10. uro zjutraj nemudoma poslali na ortopedski oddelek. Med natančnim pregledom so mu z .ravniki ugotovili razne poškoube, med katerimi je najhujša verjetni zlom hrbtenice. Zaradi tega in predvsem zaradi Brajkovi-čevega resnega stanja zdravniki niso hoteli izreči oro-gnoze. Pa čeprav menijo, da stanje za sedaj še ni brezupno. Poskus samomora Nevšečnosti in spori v družini so privedli 43-letnega zidarja Alfreda Pontona iz Ul. Carli, da je včeraj sklenil končati s trpljenjem na tem svetu. Zato je dopoldne zaužit precejšnje število uspavalnih praškov in pričakoval smrt, ki pa ni hotela priti. Prišla pa je rešitev s prevozom v bolnišnico, kjer so mu najprej izprali želodec in mu nudili vso potrebno pomoč ter ga nato tudi pridržali na opazovalnem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Ponton ozdravel že v 10 dneh. Z motorjem je padel Med vožnjo z motorjem po Trajanskem nabrežju je včeraj zgodaj zjutraj 22-letni Car-melo Ali iz Scale Bonghi iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom in padel na tla Ker so se mu šele popoldne pojavile precejšnje bolečine, se je odpravil v bolnišnico, kjer so mu pojasnili, da gre za izpah zapestja desne roke z verjetnimi poškodbami. V bolnišnici pa ga vseeno niso pridržali, ker so bili zdravniki mnenja, da je zdravljenje možno tudi v domači oskrbi. Vsekakor pa bo moral Ali počivati 10 ali v primeru kostne poškodbe kar 30 dnu OSEM DNI STAVKE V PODJETJU DILFI Prihodnji teden solidarnostna stavka kovinarjev če podjetje ne bo pristalo na upravičene zahteve Delavske zahteve se v DILFI nanašajo na odškodnino za menzo in ustanovitev stalne nagrade v znesku 25 odstotkov plače Danes je že osem dni, odkar so stopili v stavko delavci podjetja DILFI v industrijskem pristanišču. Stavka se je nadaljevala tudi včeraj, ker vodstvo podjetja ni se pokazalo svoje pripravljenosti, da bi sprejelo delavske zahteve glede plačila odškodnine za menzo v znesku 100 lir dnevno ter ustanovitve stalne nagrade za proizvodnjo v znesku 25 odst. plače, Kakor je bilo napovedano, so se včeraj dopoldne stavkajoči delavci sestali s sindikalnimi zastopniki in razpravljali o svojih zadevah in o korakih, ki naj bi jih napravili v zaščito svojih koristi. Sklenili so, da se bodo ponovno sestali v torek dopoldne in da bodo zaprosili za podporo vseh kovinarjev, če se razmere v omenjenem podjetju ne oodo izboljšale in vodstvo ne bo sprejelo njihovih zahtev. S tega se lahko sklepa, da bo prihodnji teden splošna stavka kovinarjev v znak solidarnosti in v podporo delavcev podjetja DILFI, če vodstvo medtem ne bo pristalo na upravičene zahteve delavcev. V Bariju sestanek Zveze iadrensltiti unslairšč Razpravljali bodo o dosedanjem delu Poročali smo že, da se bodo v Bariju v okviru levantskega velesejma sestali predstavniKi «Zveze jadranskih pristanišč«, kjer sodelujejo Trst, Benelce, Ravenna, Ancona, Barletta, Bari, Brindisi in katerim se bo v kratkem pridružila še Pescara. Na tem sestanku bodo razpravljali o dosedanjem delu ter poslušali zaključke študijske komisije, ki je preučila pomo-ski položaj vseh n-menjenih pristanišč. Na sestanku dooo zastopali Trst; direktor statističnega u-rada vladnega komisariata dr Franzil, direktor Javnih skla-d ič dr. Bernardi in pr Resor Loreto. Obširni referat bo imel predsednik zveze beneški župan odv. Tcgi.azzi, čemur bo sicdila obširna razprava o odvisnosti sevenega >n južnega dela Jadranskega mo ja Na zasedanju bodo poleg tega sprejeli slatut nove organizacije ter stopili v stik z mvimi župani Barija, Barlet-te in Brindisija. Odprla sindikalna vprašanja uveljavljenje delavskih zahtev. Tudi izvršni odbor sindikata zidarske stroke pri novi Delavski zbornici CGIL se bo sestal nocoj in razpravljal o ukrepih za nadaljno borbo te stroke, ki se bori za izboljšanje svojih prejemkov. Prav tako se bo nocoj sestal izvršni odbor sindikata tiskarjev in uslužbencev, ki bo razpravljal o ekonomskih vprašanjih tiskarjev in uslužbencev pri tiskarnah za dnevno časopisje. 27. t.m. seja tržaškega občinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal 27. tega meseca na zahtevo svetovalcev NSZ, KP, PSI, Up in MEN, ki so pismeno zahtevali izredno sklicanje občinskega sveta, da se čim-prej prouči protest indipen-dentistov proti krivični izključitvi iz volitev. Svet se bi moral sestati že prej in je do predložitve prišlo zaradi tega, ker je včeraj župan Bartoli odpotoval v Rim skup- no s predsednikom pokrajinskega sveta in s predstavniki združenja novinarjev, V Rimu jih bo danes ob 11.30 sprejel predsednik republike Gronchi. katerega bodo tržaški novinarji povabili na otvoritev novinarskega kongresa, ki bo v Trstu. Danes se bo sestal občinski odbor, ki bo razpravljal o vrsti upravnih vprašanj. Odboru bo prvič predsedoval novi podžupan Dulci. Včeraj sta podpisala izjavo o sprejemu odborniškega mesta odbornika dr. Pecorari in ing. Visintin. ki sta bila službeno zadržana In se nista morala udeležiti seje, na kateri so podpisali tozadevno izjavo ostali odborniki. Izjave do sedaj še ni podpisal dr. Rinaldini, ki je kot predstavnik turističnega urada službeno odsoten CJ'tlite in citajtv Plimolkki dnevniki glede na kakršne koli tarifne spremembe. Vendar pa opozarjajo avstrijski krogi na možnosti premestitve prometa zlasti južne in srednje Avstrije proti Hamburgu. V tej zvezi poudarjajo primer lokomotiv namenjenih za Indijo, katere je poslalo podjetje «Intercontinentale» skozi pristanišče Hambur. Glede sueškega vprašanja se sedaj v Trstu še niso čutile negativne posledice, čeprav so to vprašanje severna pristanišča propagandistično zelo izkoristila, ker izkoriščajo bojazen avstrijskih trgovcev. da bi nenadoma bilo treba pošiljati blago okrog Afrike. V takem primeru pa postanejo za vrsto dežel severna pristanišča ugodnejša, saj razpolagajo z izredno številnimi pomorskimi zvezami. Ista tržaška gospodarska a-gencija tudi poroča o normalizaciji trgovinskega prometa med Trstom in Severno Afriko, c o česar je prišlo, ker se je tam politični položaj nekoliko umiril, čeprav še zdaleč ni normalen. Se vedno pa obstaja odprto vprašanje pomorskih tarif, saj je v pristaniščih severozahodne A-frike često zelo težko najti potrebno delovno silo za razkladanje in nakladanje blaga. Iz tega razloga bodo ver-jeno morali povečati pomorske tarife. Milanski gospodarski list «11 Sole« poroča o trgovinskih pogajanjih med Italijo in Češkoslovaško. Ta pogajanja, poudarja omenjeni list, se sedaj normalno razvijajo ter bo v kratkem sklican plenarni sestanek, na katerem bodo verjetno podpisali sporazum. Sedaj se delo italijanskih in češkoslovaških predstavnikov vrši v treh podkomisijah: v prvi podkomisiji razpravljajo o novem kliringu, ki naj zamenja sedanji sistem privatnih kompenzacij; druga podkomisija razpravlja o novem načinu plačevanja, medtem ko se tretja ukvarja z vsemi odprtimi finančnimi vprašanji in zlasti z vprašanjem italijanske imovine, ki je ostala v CSR V zvezi s pogajanji med I-talijo in CSR so zlasti pomembne vesti, da bo v novo trgovinsko pogodbo vključena tudi obsežna postavka, ki bo vključevala češkoslovaške pristaniške stroške v tržaškem pristanišču. S tem bo rešeno važno vprašanje, saj bodo Cehoslovaki lahko plačevali svoje pristaniške stroške z izvozom blaga in ne več s uvobodno valuto. Na ta način bo torej odstranjena e- tržaško pristanišče. Pogajanja za novo pogodbo mesarjev Včeraj so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja za novo pogodbo mesarjev. Združenje lastnikov mesnic je izjavilo, da bo proučilo predlog, ki so ga včeraj predložili zastopniki sindikalnih organizacij v zvezi s sestavo nove delovne pogodbe. Zaradi tega se bodo zastopniki sindikalnih otganizacij in delodajalcev spet sestali na omenjenem uradu v četrtek 27. t. m. Pogodba se nanaša na 250 mesarskih pomočnikov. Kongres italijanskih termotehaičoih inženirjev Od 1. do 4. oktobra bo v Tistu 13. kongres italijanskih termotehničnih inženirjev, na Našemu delovnemu tovarišu Radu Ravberju in njegovi soprogi Bredi se je včeraj rodila srčkana punčka. Srečnima roditeljema iskreno čestitamo, novo-rojenki pa želimo zdravja in sreče v življenju. katerem bodo razpravljali o aktualnih znanstveno-tehničnih vprašanjih glede termičnih naprav in strojev. Razpravljali bodo tudi o termomeha-ničnih vprašanjih, o proizvodnji jedrske energije in zadevnih napravah Primerjali bodo uspehe, ki so jih dosegli učenjaki v inozemstvu z dosedanjimi uspehi v Italiji. Poleg strogo znanstvenih razprav bodo na dnevnem redu tudi praktični problemi glede motorjev in termičnih naprav. Kongres, za katerega vlada med strokovnjaki veliko zanimanje, se bo vršil pod pokroviteljstvom državnega odbora za raziskovanja. IZPRED KAZENSKEGA S ODI SC A PODČASTNIK JAVNE VARNOSTI zaradi nesporazuma pred sodiščem Slo je za po pomoti vzeto listnico z 200.000 lirami • Oproščen star znanec sodišča, katerega so obtožili poskusnega vloma Na zatožno klop je morala včeraj sesti kaj nenavadna oseba; šlo je namreč za 56-letnega podčastnika javne varnosti Olinta Tartaglie. rojenega nekje pri Salernu, a zadnje čase stanujočega v našem mestu. Policijske agente lahko srečamo pač v.vak dan v sodni palači, vendar zelo redko na zatožni klopi-Lahko rečemo, da je to redek, če že ne edinstven primer, še posebno, ker je bil stari podčastnik obtožen nič mani kot tatvine listnice, vredne 200.000 lir, od katerih polovica v gotovini, ostalo pa v vrednostnih papirjih. Toda stari mož postave je dokazal svojo nedolžnost, oziroma da si ni hotel prisvojiti listnice, kar je potrdil tudi okradeni 59-letni trgovski potnik Ga-stone Linda iz Ul. Tor S. Pie-ro, zaradi česar ni čudno, ca je sodišče starega podčastnika oprostilo s popolno formulo. Banalen dogodek, ki je prl-, peljal Tartaglio pred sodni- /3 ItamnosehB. zidarje in Marje & s; ^T^agiK % proti večeru vrnil iz Tržiča, Kakor je znano, so v torek 18. t. m. dve uri stavkali kamnoseški delavci v znak protesta proti odklonilnemu stališču delodajalcev, ki niso hoteli sprejeti delavskih zahtev glede dodelitve stalne nagrade v znesku 10 odst. plače, ustanovitve delavskih menz in zadevne odškodnine ter dodelitve dveh delavskih oblek na leto. Delavci so začeli stavko dve uri pred zaključkom 1 delovnega urnika in je bila udeiezba pri stavk, v vseh kamnolomih stoodstotna razen pri kamnolomu aCave Romane« v Nabrežini, kjer sploh ni bilo stavke. Stavkali so tudi delavci v kamnolomih, kjer drobijo kamenje. Kljub stavki pa delodajalci še vedno vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču do delavskih zahtev. Delavci vztrajajo na tem, da bi prisilili Zvezo industrijcev na pogajanja. V zvezi s to zadevo se bodo danes sestali v Nabrežini sindikalni zastopniki kam. noseške stroke, da bodo proučili sedanji položaj in sklepali o nadaljnjih korakih za kjer je bil na šstraži ob železniški progi, domov, od koder je zopet takoj odšel, ker se je moral prijaviti poveljstvu. S seboj je vzel aktovko, sedel na kolo in se očpeljal. Med potjo pa se je ustavil v tobakarni na Largo Roiano in tik pred odhodom je v prodajalne mize pobral denarnico in si jo spravil v desni žep suknjiča policijske uniforme. Prav tedaj se je Gastone Linda, ki je prav tam kupoval cigarete, obrnil in s presenečenjem opazil, da njegove listnice, ki jo je malo prej položil na mizo, ni več. Zasumil je, da gre za tatvino in da zadevo razčisti, je poklical policijskega podčastnika, ki je tečaj pravkar zapuščal tobakarno. Z nervoznostjo, ki pač zajame vsakega okradenca, ga je opozoril na tatvino, a ker policijski funkcionar ni imel časa, je Lindi svetoval, naj pokliče organe kvesture. To se je tudi' zgodilo. Ker pa je XartagU šinila v glavo misel, da morda Linda sumi v njegovo poštenost, je vztrajal pri policijskih agentih, da bi ga preiskali, To se je tudi zgodilo, a na policijskem komisariatu, kamor so agenti šli s policijskim vozilom, Linda s svojim avtom, Tartaglia pa s svojim kolesom. In prav v tem je dokazana nedolžnost podčastnika; med potjo je namreč imel dovolj časa, da bi se iznebil listnice, a da jo ima pri -sebi, se možu ni niti sanjalo. Prav zato pa je bilo njegovo začudenje večje, ko so mu med preiskavo v prisotnosti poročnika javne varnosti Saniona in komisarja Lettica našli listnico v žepu. Pa saj to ni mogoče, je presenečeno, komaj slišno izustil Tartaglia, saj to je moja listnica. To pa ni bilo res, Čeprav sta bili listnici tako po barvi kot po obliki skoraj enaki. Da je šlo za pomoto, je bilo jasno, vendar je zadeva morala po uradni poti naprej in tako so akti končali na mizi državnega tožilca, Tartaglia pa je moral v zapor. Prvo kar so odredili, je bil psihiatričen pregled osumljenca in zdravnik je ugotovil, ča je bilo njegovo duševno stanje tistega dne precej zmedeno zaradi dolge in naporne službe ter zaradi pitja alkohola na prazen želodec. Omeniti moramo, da je Tartaglia zaužil sam° k°s kruha in spil približno pol litra vina. Podčastnik pred sodiščem ni znal obrazložiti, kako je lahko prišlo do zamenjave, tatvino pa je odločno zanikal. To obrazložitev, katero je potrdil tuči okradeni Linda, pa je sodišče sprejelo za resnično in Tartaglio oprostilo, ker ni izvršil nikakega kaznivega dejanja, zaradi česar je tudi odredilo njegovo izpustitev na svobodo. • * « 53-letnl Giordano Škufca iz Ul. Molin a vento se je avgusta letos znašel, predvsem zaradi svoje preteklosti (bil je namreč 15-krat obsojen), v kaj nevšečnem položaju: 14. preteklega meseca okoli 14. ure so prišli ponj agenti letečega odčelka in ga obtožili, da je približno uro prej skušal s ponarejenim ključem odpreti vrata trgovine z avtomobilskimi deli v Ul. del Bosco ter izvršiti tatvino. Njegovo zanikanje ni zadostovalo, kajti policijski organi so bili prepričani, da imajo dobre dokaze proti njemu. Tistega dne so morali agenti po telefonskem pozivu oditi v Ul- del Bosco, kjer jih je pričakal mož lastnice trgovine Stefanie Gironde pcr. Ottonelli iz Miramarskega drevoreda Možak je prepustil besedo zakoncema Gorenc iz Traversale del Bosco, ki sta tistega popoldneva opazila, kako se je neki možakar približal vratom trgovine in skušal vtakniti ključ v ključavnico. Po natančnem opisu človeka, so policijski organi prišli do zaključka, da gre za Škufco, katerega sta prav ob uri, ko bi moral biti poskus tatvine, dva podčastnika opazila, ko je bil namenjen proti Ul. del Bosco. Vrhu tega so imeli agenti tudi poročilo svojih obveščevalcev, da Škufca pripravlja tatvino v eni izmed trgovin v okolici Garibaldijevega trga. Škufca nikakor ni hotel ničesar priznati, sklicujoč se, da je necolžen in je navedel tudi nekak alibi. Ob istem času naj bi bil v neki trgovini z usnjem. Izgovor pa mu ni dosti pomagal, kajti zakonca Gorenc sta ga med soočenjem tudi spoznala ter tudi poudarila, da sta ga videla, ko si je že 8. ali 10. avgusta sumljivo ogledoval trgovino in da se je vrnil na mesto dan pred pripravljeno tatvino. Tedaj naj bi se približal lastnici, vsaj tako se je Gorenčevi zdelo, kot da hoče bolje pogledati m ugotoviti vrsto ključa. Škufca, proti kateremu ni bilo drugih resnejših dokazov, ki pa rtiti ni mogel stoodstotno dokazati svoje nedolžnosti, je romal v zapor. Tudi na razpravi niso prišli na dan novi dokazi proti njemu, zaradi česar ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov in ga tudi izpustilo na svobodo. Nesreča na delu Okoli pol štirih popoldne se je oglasil v bolnišnici 16-letni Aldo Ramillo z Gornje Carbole št. 599, kateremu so morali zdravniki izprati in obvezati majhno rano na kazalcu leve roke. Kakor je mladenič pojasnil, se je ranil med delom pri električni žagi v delavnici ENAIP v Istrski ulici. Z glavo v senčnik Verjetno je bil 62-letni upokojenec Felice Di Gioia iz Sprehajališča sv. Andreja med hojo po Ul. Diaz tako zamišljen, da ni opazil senčnika nad vhodom gostilne «Pri dveh Tržačanih«. Mož je namreč nepričakovano udaril z glavo v opornik in ker si je pri tem ranil čelo, se je_ moral odpraviti v bolnišnico. Zdravniki so mu rano izprali in ga nato s prognozo okrevanja v nekaj dneh odslovili. Med hojo po tleh Ponoči med sredo in četrtkom so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 63-letnega steklarja Antona Šinigoja iz Ul. Moreri, ki ni znal pojasniti, kako si je iz/pahnil gleženj desne noge in se opraskal po raznih delih telesa. Bolničarji Rdečega križa, ki so ga spremili, pa so izrazili mnenje, da je verjetno mož v vinjenem stanju pade! med hojo po Ul. XXX. oktobra, kjer so ga našli. Iz previdnosti so Šinigoja pridržali s prognozo okrevanja v 30 ali 4o dneh na ortopedskem oddelku. ------------— Ceste zaprte za promet Od 20. t.m. bo zaprta za promet do zaključka del cesta Sv. M.M. Sp. od št. 1130 do št. 1046. Prav tako bo zaprta oč 20. t.m. za promet cesta proti Rocolu od št. 1101 do št. 1208. Šolska obvestila VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo vpisovanje in popravni izpiti v jesenskem roku za šolsko leto 1956-57 od 17. do 24. septembra na sedežu šole. V prvi razred osnovne šole se vpišejo otroci rojeni v letu 1950. Dne 29. septembra t. I. otvoritev šolskega leta s sv mašo in 1. oktobra reden pouk. Vsa nadalj-na pojasnila dobe starši pri ravnateljstvih šol. * * • Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko icio 1956—1957 do vključ- no 25. septembra t. 1„ vsak delavnik od 10. do 12. ure, Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. * » * Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključno 25. septembra. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k--i dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. * * * Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. • * « Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25- septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. # * * Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12^ u-re na sedežu šole v Nabrežini. * * # Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančnejša pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12 ure na sedežu šole na Opčinah. Filodrammatico. 16.00: 5'n Nerunii. A. Sordi,. B. Supercmema. 16.00: Venere«. J. Pa.vne, R FJ®1 f Arcobaieno 15.30: »Tosca«. Duval. K. Coreili. -aneM Astra Rojan. 16.00: «Tot6 od ^ aii nadaljuje«, D. Gray. »■ Capuol. 16.30: «Kraljevi tat*. A Blvtti. E Purdom. , Cristallo. 16.00: «Pustolm4»^ D<-vyja Crocketta«. F. r B. Ebsen. > ... ge- Grattacieio. 16.00: «Mo.i S"1 ron», A. Sordi. B. Bardo. Alabarda. 15.00: »Srnica«. «* man. C. Jarman. g, Ariston. 16.0C: «Kri na reK'». Calhouri, c. Calvet. ^ Armonia 15.00: «Sabaka, ni demon«, B. Karločf. R- j Aurora. 15.30: «Kralj jazza'-Alien. D. Reed. j-a m. Garibaldi. 16.00: M. Scheil. Iz narodnoosvobodilne voine. C. Ideale. 15.30: «Neizprosnezu. Gabie. J. Russell. sei- Impero. 16.00: «Athena 1» „ mero sestra«. J. P«"*11' Revnolds. ... rvt- Ita ia. 15.30: itMoja lina«. J Leigh. J. s. Marco ' 17.00: «Prooes. A. Nazzari. S. Pampanini- ^ Kino ob morju. 16.30: «Zloč naročilu« D. Clark. B. „j0. Moderno. 16.00: «Deževje v n /».h.inmrmt L Turner. R' _. |jj, Članica Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Nada Gabnjelči-čeva in tov. Ernest Lozej sta se 15. t. m. poročila. Člani uredništva in uprave «Prim. dnevnika» iskreno čestitajo. Vpisovanje otrok v otroške vrtce Tržaška občina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce. V občinske otroške vrtce se sprejemajo otreci obeh t'P°-lov. ki so do 19. t. m. izpolnil: 3 leta starosti. Vpisovanja pri ravnateljstvih občinskih otroških vrtcev. Za otroški vrtec Vrdela-Sv. Ivan sprejema vpisovanje začasno ravnateljstvo, ki je nameščeno v osnovni šoli «F. Filzi«. Pri vpisovanju otrok morajo starši predložiti zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam, proti davici, zdravstveno okulistično potrdilo in rojstni list. Ljudska pr osveta Prosvetno druitvo »S. Škamperle« spreiema vsako nedell« od 11. do 13 ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebei, vljudno vabimo vse mladinke, ki se žel i jo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da ie 19. t. m. spet začela delovati knjižnira Izposolevanie knlig bo vsako sredo od 20. do 21. ure.' Darovi in prispevki V spomin padlega sina Miroslava Valiča daruje oče Josip 1.000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. sepiembra se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: uradnik Mario Macchioro in uradnica Rosa Guzzo, pomorščak Ciro Co-lantuomo in pomorščakinja Laura Pregarz. industrij ec Antonio Aocalone in gospodinja Maria Addobbatl. mehanik Renato But-tolo- in šivilja Licia Mazzoli, trgovec Francesco Fichera in gospodinja Raffaella Nursi. šofer Tuljio Vecchiet in šivilja Maria Lubiana, uradnik Renato Coce-vari in prodajalka Solidea Rorn-boni. trgovec Giuseppe D’Agno-lo in gospodinja Dora Tomini, ameriški letalec oficir E. James Gilbert in uradnica Lida Riz-zotti. uradnik Giuseppe Fogar In uradnica Maria Porro, zelenjadar Carlo Famoso in gospodinja Epifama Zagarella, šofer Carlo Stangaferro in šivilja Liliana Brandolln. UMRLI SO: 6 dni stara Rita Manlscalco. 83-letna Maria Da-ris por. Paoletti, 60-letni Michelangelo Manzani, 47-letm Antonio Belletti, 81-letna Maria Mad-dalena Vertovez. 91-letna Antonia Ceriesa vd. Delise, 60-letni Luigi Felluga. cnipuru», ia. luiiicii *• . Savona. 16.00: «Na Caiol. R. Vallone. n im prepov. -zdui, Viale. 16.00: «Klatež v L. Young, R. Mitchum —jj. Vittorio Veneto. 16.30: ? volo«. S. Laurel, O Uar ^ Belvedere. 16.30: «<2rne P*' ^ti Marconi. 16.00: »Sreča J« ženska«, S. Loren, C. B. £ Massimo. 15.30: «Siroko n*0'' ‘ Douglas. E Threatt. od Novo cice. 16.00: «Vzhf*T k Sumatre«, J. Chandler. Quinn. Cit.ih pev Odeon. 16.00: «Ob desetin ■" ska vaia«, C. Viila. Radio. 16.00: »Zlato«. R-''10 m. /seuerung. ,,.„«3». * Venezia. 15.30: «Gola ostrog Stewart. J. Leigh. k. !! Skedenj. 19.00: »Razpoeon« ljubezni«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 19.30: «S' D Bogarde. V. MacKeh^,. Paradiso. 19.30: «Tujec». J J, C-Ponziaca. 20.00: «Spiti x' Colbert, J. Mac Crea. 5tp. Rojan. 19.30: «Zgodilo se m tembra«, J. Fontaine. . jja Valmaura. 19.45: «KraUevl mast«. Mati oglasi MOTOGDZZI Ekonomični ^ m turismo«. motorni tricikh »Gr*8 __________________ . jaku silnost.io 350. Motorni Y ye 1500 Nadomestni delu * v((# rige, prstani v cilindru-razplinjači Dellorto. ...toin0^ MONDIALPISTON za AUi ¥„|(, diesel. Specializirana <•* y d retificiranje. brušenje D Cremascoli, Trst, M*'*' Fabio Severo 18. i iji PETEK, 21. septembra TRST POSTAJA * ^ 11.30 Lahka glasba; rad Hilton — ameriški jjuJ-kralj; 12.10 Za vsakogar ^ 12.45 V svetu kulture; Ujo K lodi.je iz operet; 13.30 Gl jg.0> željah; 17.30 Plesna gla^Ur«)111 Mendelssohn: Trio št. 1 v -olid' op. 49; 18.30 Z začarane £ po-Ivanka Cegnar: «Znal magati«; 18.40 Koncert »z 0r»‘ ke Anite Meze: 19.00 [jjIV ster Radiša Gabor: nieJj*’ ska univerza: Pridobitve . rf-ne: 2. Pravi in namiSl^1,0.0» niki;. 19.30 Pestra Šport; 20.05 Madžarski Zabavno glasbo izvaja Srebrni septet; 21.00 tj )5 in prireditve v Trstu;_7_jha A kali orglah prireditve v irsiu, --ni kvintet: 21.35 G1%rf •/iglah Hammond in KUL kitari; 22.00 Iz svetovne J0i ževnasti in umetnosti: T UST ' jj.!« Komorna • F. Ferrari: ^ K<£ Gianni Zafred, 1 ’t-prw>V Peterlin: «Družina v drami»: 22.15 Ritmične ^ 22.35 Večerne mdooU* Nočni ples. r R S T I n 11.45 Orkester pianist Gianni zaireu. •' c-oiv-j, cert sopranistke Helene jjiri* 21.00 Simfonični koncern ra Herbert von Karal*'- KOPER jti- Poročila v slovenščin • 13.30 in 19.00 Poročila v italljanščio 12.30. 17 45 in 23 00. -fL,; 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Ljubljane; 6.10 jutranja ^,(1 7.00-12.00 Spored iz P if 13.40 Ugani z nami. k a) jo-P-14.20 Zabavna glasba; * ^ r>r Spored iz Ljubljane; ‘235 R, Los 3 de Santa Cruz: ‘T, Piero Trombetta s svTii ^ strom; 18.00-19.00 SP°r,t,nriief# liane; 19.15 Nastop >Jjji Pine »Kolo« iz beogra • j;-1 22.15 Spored iz Ljubija št. ^ Johannes Brahms: ^ guvir v d-molu op. 15, za orkester. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, % V Poročila ob 5.00 13.00. 15 00 17.00 19-°, '5.06 ' Pester glasben^ •r man - VVilliam VVoods: fijP 7.10 Zabavni zvoki: ii- spored slovenskih umetnih pesm:; 3.30 RJdO IV.; 8.50 Popularne 9.15 Znane klavirske ' ert ske skladbe; 10.15 željah; 11,05 Od me: lodii®„ jef NOČNA SLlJZBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar-rhio. Ul, Ginnastica 44: Rovis Trg Goldoni 8: Roasettl. Ul. Schla-pparelll 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Egcelslor, 16.00: »Vizonovo krz-no», G. Ralli, R. Risso. renice. 16.00: »Peklenski zaliv«, A Ladd E. Robinson. Nazional«. 16.00: »Stej do 3 in moli«, v. Heflin. 1 odi je; 11.50 Za dom 'J, 12.00 Lahek opoldan-kujet> spored: 12 40 Drobne M y razne instrumente: ‘i rele, *|7 jetno razvedrilo; ■“* ooit — poslušajte!: 15.35 f jj.OtUj;-l.ianski komorni zt>or' rtiC« trinki iz literature zatl: Vesolini po top's- .5 V a poldanski koncert: 1 ,«00 Uit! na in plesna glasba: j, y knjige; 18.10 Iz oP*r neria; 18.50 Družinski ^ 1 20.00 Reportaža z m attff & seminarja moderne Darmstadtu - U. mitri j Šostakovič. D® fon|ia- a TELEVIZIJA v iK 17.30 Charlie Chabj1^ f^ «Večni postopač«; Herczegi: «Zadn,ii Ple ZAHVALA k Vsem sorodnikom prijateljem in znanceujj.age so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše Marije Pecikar roj. Mervič s se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahval« ^r gg. župnikoma, darovalcem cvetja ter vsem hm, ki so jo spremili na njeni zadnj'i poti. Žalujoče družine; u,gilc' Pecikar, /Mervič, Legiša, Varisco, Bidovec in Gr Devin, Trst, 21. septembra 1956 V osmrtnici sta bili pomotoma izpuščeni Mervič in Legiša |ži°! kako priti do enotne socialistične stranke SODELOVANJE V KONKRETNIH VPRAŠANJIH OB RAZČIŠČEVANJU IDEOLOŠKIH PROBLEMOV ne°dvisnega sociali-ne9a glasila «Risorgi-ato socialista)) objavljajo naslednji članek zna-•strn i prvaka socialistične »tanke Lelia Bassa, s či- nim' urjenimi in trez-- uvajanji se v glavam strinjamo. ■ reklama, ki jo je stat* nSxS' *'sk napravil se-kj ,U enn'-Saragat in vesti, v,,,.0 najavili z velikim •»družit -° bli1žnii Ponovni * -PS1 s PSDI’ bi i(Van' 6 °'ezk°čiti proces zbli-Ja med obema stranka-, protes. ki je bil v teku Ki d*t*^. ^asa’ *n ki bi mo-bi r a 1 !2vrs*ne rezultate, če dvn^ Pr‘marno usmerili. Ne-, n° bi bilo odveč našte- V|^j . unu ouvec na*>ie-p(j0- * emente mednarodnega ei‘ateliL k‘ S0 znani vsem j,( ■ namreč, zmanjša- lo , e<*narodne napetosti -Sani ° POS'ed'ca tega, zmanj-»o. k *"an^zrna za vsako ce jf bil3tega glavni pobudnik trn - in XX- kon- Yi ,. p*,, s svojimi odme- tivo °^b'rajo novo perspek-Kpj °dnošajih med PSI in itjo' 'n V k(d’kor pospešu-kreC[» Prv' od 'ek dveh strank t! VohV-• ve^Je Zavesti o nje ''Janški1 JVl°gi v okviru ‘tanje -■ oamokracije. Notra- trebamitlelje tega položaja ie t,su n,S . H Predvsem v pro-Hp j er'kalne in reakcionar-kioK.8eneraciie krščanske dela in vlade. ) ^afb.ert ja znal obdržati °*oeeno mero neodvis- ^k0 »Osti v nen° Vatikana in braniti !»«ča' 'a meri laični . države; njegovi nasled. »tki din im S° se P°vsem Podreki . eSralističnim zahtevam. Ce r^adujejo v Vatikanu, doč,,.,.. UsPelo v bližnji bodilo v' ^ose^' absolutno ve-'7Po'stalilmeU v Italiji P°skus Vf,8a j e rež>ma Salazarje-»a Vj\1Pa- ^Pričo dejstva, da JSK ’ k* lš.Vldimo zako ta stran-tri j, . manjkajoče glasove dpSIljc. ajn° monarhofašistični b°iazni’ ne ^a bi pri tem, iz 8l»s0v Pre^ Preveliko izgubo t* Ys0 113 svoji levici, razkri-V|!»dar *Y°jo igro. Levica pa i* p0 n* pstala pasivna, kar t^njp. Zro^‘lo sredobežno gi-Wiu rePublikanci so izsto-•^»»ovu'3^6' 'evi liberalci *» ta. J. radikalno ,0c'alneS večino; v vrstah J»očn0 rtemokracije imajo .°ri >0S,rui°i ki se že dolgo danes ni lahko doseči 1953'“^“. Ve«ino iz let 1948- sc stranko da bi socialdemo- i klerikalni politiki 1’orjv. naražča. 27. maja PSI in v V|adp . ministr; izstopili i2 'klistjpb ^a b’ Pr'šlo do so-•Vjaje e enotnosti. Naspro- bol/ ,0°£lne v°lilve ?9»iši “ okrepile . ... 0 so v er* PSDI. medtem tabilj .Sa 'truga gibanja iz-v»dj a glasovih. To je se-fr»cps ih okrepilo 'bčiuah ‘evanja: v mnogih “•lov^ *ta obe stranki so-Sitvp; ’ na bi našli nove re-.^1 n ^rusih občinah ie J,c,itilto tevaIa svojo staro U*#li*r»vn ima raie KD in tv'čo. -j- a stranke, kot pa 9v»st j° verjetno je bila ‘'tanki u ,°bstaja v njegovi St»8ata p?a, ki je vodila ilgriten ’ -3* bil do tedai * Poh".Up-rotnik zdruŽitve' j,f,tank\j ' 'n P° poslednjem .“»tlatiii • Xennijem hrupno °st°Pek 23 bližnjo enotnost. V desetih letih po razkolu so ti razlogi postali vedno bolj upravičeni. Italijanski delavci niso pozabili, da je bit Saragat eden od tistih politikov, ki je z največjo zagrizenostjo branil volilni mehanizem iz leta 1953, ki ga je ljudstvo imenovalo «sleparski zakons: če volivci ne bi bili odklonili tega mehanizma, bi bil le-ta dal KD absolutno večino. Delavci tudi niso pozabili, da je kljub volilnemu porazu iz leta 1953, Saragat bil še pred enim letom podpredsednik Scelbove vlade, najslabše v tej povojni dobi, vlade diskriminacije, nezakonitosti in političnega preganjanja. K Jasno je, da objem še ne zsdošča, da bi izbrisali vse, in da je obratno, nujno načeti in rešiti temeljne probleme. Predvsem pa politično vprašanje; na kakšnih političnih t-snovah in s kakšnim programom naj nastane enotna stranka? PSI je pred kratkim sklenil izdelati svoj program, ki naj zamenja tistega. ki je sedaj v veljavi in ki datira iz leta 1892, ko je bila stranka ustanovljena, Ta piogram bi moral vsebovati načelno izjavo (o vprašanju države, oblasti, demokracije, poti v socializem, itd.), po drugi plati pa analizo strukture italijanske družbe in konkretne predloge, ki naj bi deželi pokazali razvojno pot demokracije in socializma. Po mojem mnenju bi glavne črte teh predlogov morale biti: uresničenje ustave brez mentalnih pridržkov; laičnost države; program demokratičnega razvoja italijanskega gospodarstva, ki bi mogel premostiti vse težkoče in odpore. Da bi vsilili ta demokratični program (ki bi ga KD ne mogla sprejeti spričo njene nesposobnosti, da vodi resnično demokratično politiko bodisi zaradi konfesionalnega pritiska, kakor tudi zaradi tesnega sodelovanja z monopoli), je nujno, da zberemo in povežemo sile, ki bi jim bila socialistična stranka pobudnica in voditeljica. Toda ta razvrstitev sil bi morala biti čim širša, da bi tako nastala dejanska demokratična alternativa vlade, ki bi izključevala vsakršen veto, ali diskriminacijo proti levici. Na tem terenu bi bilo vedno tesneje sodelovanje med PSI in- PSDl. prav gotovo zelo koristno. Ali je PSDI tudi res pripravljena stopiti na ta teren? Ali ne misli raje na neko Canosso od strani PSI, predpostavljajoč, da bi teren za srečanje moral biti protikomunizem in sodelovanje ., KD, to je teren, na katerem je PSDI propadel, in bi na isti način propadla tudi PSI? V tem primeru bi odpor znotraj PSI bil verjetno nepremagljiv. Na nič manjše težkoče ne naletimo na sindikalnem področju. Medtem ko so pristaši PST bili vedno včlanjeni v CGIL, so socialdemokrati ustanovili UIL, mnogi pa so včlanjeni v CISL. Ostre polemike so mnogo časa razdva- jale CGIL in UIL, toda potreba po enotnosti se sedaj zelo občuti med člani. Očitno je da socialisti ne nameravajo zapustiti CGIL, njihova naloga danes pa je, da se mora njihov glas in socialistična dejavnost mnogo močneje občutiti v enotnem sindikatu, kot je bil to primer v preteklosti. Socialdemokratski prispevek v vrstah CGIL bi bil prav gotovo važen, toda prav nobene koristi bi ne bilo od tega, če bi pristali na zahtevo njihovih sindikalnih voditeljev, da naj bi se socialisti ločili od CGIL in včlanili v UIL. Pot tako imenovane združitve je torej polna težav. Kar se mene tiče, menim, da je škodljivo govoriti o tem prezgodaj in prezgodaj postavljati na dnevni red določena vprašanja. To pa tem bolj, ker je verjetno, da glede izbire ne obstaja soglasnost v vrstah PSDI, in spričo dejstva, da veliko število njego- vih članov podpira politiko PSI, kot se je izoblikovala v teh poslednjih mesecih, to je pc.litika, ki teži za tem, da se okrepi prisotnost in socialistična odgovornost v politiki delavskega razreda, ne da bi pri tem prelomili s KPI. Menim, da bi, kljub nestrpnostim, ki jih je povzročil sestanek v Pralognanu, mirnejša presoja položaja nudila naslednje zaključke; nikakršne prenagljene odločitve, ampak pozorna presoja položaja, tako na tej, kot na drugi strani, da bi v novem ozračju osvetlili vse možne elemente sodelovanja med obema stran, kama, predvsem na področju občinskih uprav, glede sindikalne dejavnosti, računajoč Dri tem z demokratično in laično alternativo, ki jo je treba postaviti proti sedanji nazadnjaško-konfesionalni degeneraciji KD. Druge korake bomo mogli napraviti pozneje. LELIO BASSO Proti pričakovanju določenih krogov se promet v Sueškem prekopu zaradi pomanjkanja pilotov ni ustavil. Na mesto francoskih in britanskih pilotov, ki jih vidimo na sliki, ko podpisujejo ostavko, so stopili egipčanski, ruski, grški in drugi piloti. ČLOVEK S SEDMIMI OBRAZI IN ENO OSEBNOSTJO Življenje Krišne Menona Nehrujevega učenca in učitelja V zvezi s sueškim sporom je prišla ponovno na površje velika indijska politična osebnost, Krišna Menon. Zato ne bo odveč, če si malo* podrobneje ogledamo življenje tega velikega moža, za katerega zatrjujejo, da je hkrati učenec in učitelj drugega velikega indijskega državnika Pandita Nehruja. Dočim je Pandit Nehru iz bogate skoraj bi rekli plemiške družine, je Krišna Menon iz preproste meščanske družine. Nehru se je šolal na Angleškem, Krišna Menon pa je začel šolo v juž-noindijskem mestu Malabaru, kjer je dokončal pravne vede. Kljub temu pa je življenjska pot zanesla Krišno Menona tudi v London. V Madrasu je bil namreč prišel v stik z angleško državljansko Ano Be-sant, ki mu je svetovala, naj bi šel v London, da si razširi svoje znanje in obzorje. In tako je leta 1924, ko mu je bilo 26 let, prišel v London na šestmesečni študijski tečaj. Teh šest mesecev pa se je po- SEDMI MEDNARODNI KONGRESASTRONA VTIKE Strokovnjaki nam zagotavljajo da bomo leta 2000 že na luni Američani grade raketo «Vanguard», ki bo ponesla umetni satelit okoli 500 km visoko - Nemec Krafft Hricke pa je predložil načrt vsemir-ske ladje, ki bi jo poganjala sončna toplota in utekočinjen vodik O umetnem satelitu se v I nameravajo pognati v vsemir- Durant, bi se na prvi pogled piše I j«. H „ ,Pa ie kljub temu h^iea 1 leta 1947 ni bil i„ iamovolje nekaterih '»lev bil,je lzraz t a .na hi hiti Posledica odno- % 'zbire med pristan- ^aločp.. meačansko ‘'»ii. lrni varljivimi ko- vecino H, in lil*’ t*me,m°krati<;n* alterna- iška anjem neke de- o tokah ! , drze v sv0' 0 krite in proste plavalne ba zene, stadion za drsanje na ledu s tribunami za okol: 6.000 gledalcev, sabljaški klub številna igrišča za nogomet, hokej in lahko atletiko, 'gri-šča za golf, jahalnice, veslaške in jadralne klube, igrišča za tenis, smučarske klube, razna strelišča, športno letalstvo ter dva velika stadiona za kolesarske dirke. V velikem pokritem velodromu je prostora za osem do deset ti-sič gledalcev. Naneslo je, da sem prisostvoval dirkam 17. avgusta, ko so Švicarji osvojili sedem svetovnih rekor. dov, in sem pri tem ugotovil, da tamkajšnja publika ne zna tako navdušeno in živo spodbujati tekmovalcev kakor pri nas. Curiško medkontinentalno letališče Je med največjimi jr, tehnično najbolje opremljenimi letališči v Evropi. Tu lahko pristajajo vsa civilna letala, ki so sedaj v svetov- šče je dolgo 2600 metrov, dru go stransko vzletišče pa 1335 metrov, njih širina Pa znaša 35 metrov. Poleg tega pa je še vrsta manjših vzletišč za majhna športna in turistična letala. Za 15 frankov lahko pol ure letiš s turističnim letalom nad vso bližnjo okolico. Letališka postaja je zelo u-dobno in moderno opremljena. V poslopju so uradi in okenca za številne letalske družbe, velika restavracija ter velika razgledna terasa, od koder veliko število meščanov in turistov od jutra do pozne noči opazuje prihode in odhode vsakovrstnih majhnih in velikih letal. Na tem letališču pristajajo in odhajajo letala družb Swissair, JAT, TWA, Sabena (Belgija), SAS (Skandinavija), LAI. KIM, PAB (Brazilija), BOAC, BEA, PAL (Filipini), Air France in El,-AL (Izrael). Švica je majhna, gospodarsko zelo razvita dežela. Vendar pa kmetijstvo lahko preživlja le petino prebivalstva, čtprav je zemlja res smotrno izrabljena. Z močno industrijo in živahnim tujskim prometom pa je preskrbljeno za preživljanje vsega ostalega prebivalstva. Curih s svojim zaledjem zavzema skoraj tretjino švicarskega ozemlja. Zeto je vedno pereče, vprašanje oskrbovanja mesta zlasti s sadjem in zelenjavo. Tretjina vsega v Švici pridelanega sadja in zelenjave pride na curiški trg Švica je zelo bogata na sadju. Ogledal sem fb razstavo ki obravnava vprašanje oskrbovanja Cur-hr. s sadjem in zelenjavo. Cu-i:h je morda še edino veliko srednje tržnice na debelo in « tem vprašanjem se obla-stva že več let bavijo. Ogledal sem si tudi enega od zelenjadnih in sadnih trgov. Vse sadje je zelo skrbno sortirano in lepo, da se kar ne moreš vzdržati, da ga ne bi kupil. Prekrasne breskve, hruške, jabolka. Lepo grozdje, ki ga uvažajo med drugim tudi iz Francije, Švica nima dosti trt, vendar pa pridela tudi nekaj dobrih vin, ki pa so žele draga. Sploh je vino v Curihu izredno drago (okoli 5 frankov liter; 1 frank je okoli 150 lir). Za turiste je bivanje v Švici dokaj drago, zlasti zaradi hrane. Za razmeroma povprečno dobro kosilo ali večerjo potrošiš vsaj 4,5 do 5 frankov. Cene sob v hotelih gredo od 5 do 35 frankov dnevno. Poleg tega pa je v Švici napitnina »obvezna«; vsakdo kar avtomatično doplača računu še deset odstotkov. Po večini hotelov se obvezno zaračuna tudi zajtrk, tudi če ga ne použijek. Ce računamo v našem denarju, je v glavnem vso draže kakor pri nas, zlasti pa oblačilo, perilo in čevlji. ki ne dosezajo tukajšnje iznajdljivosti v eleganci in raznovrstnosti. Povprečna minimalna plača delavcev se vrti okoli čistih 500 frankov mesečno. Kvalificirani in specializirani delavci v tovarnah pa dosežejo precej višje plače. Kot vozilo se med delavci zelo uporablja bicikel, ki je tam š» zelo v modi in je njegova (Nad olje c« n je 4- strani) MILAN BOLC1C in sicer v štirih ameriških podjetjih: pri «Martin Com-pany», pri «California Aerojet General Co.», pri «Alleghany Balistic« in pri «Grand Central Rocket Company». Stroški za ta dela bodo znašali cd 25 do 28 milijonov dolarjev, to je od 15 do 17 milijard lir. Pripravlja pa se ne le ena raketa »Vanguard«, ampak 12 podobnih naprav v tipanju, da bo vsaj eni izmed teh uspelo' prebiti se visoko v vsemirje in tam »odložiti« umetni satelit. Po njenem mnenju je to potrebno zato, ker je dovolj najmanjša celo milimetrska napaka v začetnem poletu rakete, da pride v višini do razlik več tisoč kilometrov, kar vsekakor onemogoči ali vsaj moti načrt m pričakovanja. Poleg tega je važna tudi višina, ki jo bo raketa in z njo satelit dosegel. V kolikor bo satelit prispel na višino 30o milj oziroma 500 kilometrov od Zemlje, bo satelit, ki bo težak le 9 kg 750 gr., krožil okrog Zemlje tudi več mesecev — največ pa o-sem mesecev. Ce pa bo satelit dosegel komaj 200 milj višine, bo mogel krožiti le nekaj tednov, v kolikor pa bi prispel le do višine 100 milj, se bo mogel vzdržati v vsemirju le kak dan ali morda kako uro. Vsebina umetnega satelita je zelo zapletena, saj bo v njem vrsta naprav, med katerimi bo tudi radijski oddajnik z radiusom 650 km, tako da bo satelit ob svojem kroženju okoli Zemlje v smeri vzporednikov stalno oddajal svoje «vtise», ki jih bodo lahko ■•prejemali radijski sprejemniki na našem planetu. Kot se je že večkrat pisalo, je program znanstvenikov, ki se ukvarjajo s tem načrtom, zelo obsežen in zajema predvsem vprašanje gostote atmosfere, nadalje sončna izžarevanja, kozmične žarke, podatke o temperaturi itd/ Ro-leg tega bodo naprave na satelitu omogočile točnejše merjenje našega planeta. Po mnenju znanstvenikov je namreč naše poznavanje Zemlje zelo nepopolno in po nekaterih domnevah bomo nekoč gledali na razne dosedanje znanstvene podatke o našem planetu tako, kot gledamo danes na ((zemljepisne karte« izpred več sto leti. Kot smo že prej rekli, je v zvezi z umetnim satelitom na dnevnem redu še vrsta drugih znanstvenih vprašanj, o katerih 400 strokovnjakov razpravlja sedaj v Rimu. Na tem kongresu se že govori tudi o pravilih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z bodočo plovbo ali potovanjem po vsemirju. Na programu je namreč referat, ki nosi naslov »Komu pripada prostor, po katerem bodo potovale vse-mirske ladje?« O tem vprašanju govori ameriški pravnik Balley. Italijanski zdravnik Lomonaco pa bo govoril o posebni, r.ovi panofei medicine /iziopatolopiji v času poleta po vsemirju, V svojem referatu li moral odgovoriti na vprašanje, ali je možno, da bi človek vzdržal v poletu izven zemeljske atmosfere. Posebno zanimanje pa je vzbudil referat nemškega strokovnjaka Kraffta A. Hrickeja, ki se je skupno z znanim von Braunom ukvarjal z gradnjo znanega nemškega orožja «V2». Krafft Hricke je v Rimu prikazal načrt za vsemirsko ladjo, ki bi jo poganjala sončna toplota. Po njegovem načrtu bo morala biti ta ladja zelo velika, saj bi posamezni toplotni kolektorji bili dolgi 155 metrov, pogonsko silo pa ti dajal vtekočinjen vodik. Kot smo že v začetku rekli, je kongres v palači EUR v Rimu, kongres strokovnjakov. V tem kratkem prikazu pa smo navedli le nekaj podatkov, kajti tovrstni strokovnjaki govore v glavnem s številkami in formulami, ki jih tu ne moremo navajati, ker so za nestrokovnjake preveč zapletene in pogosto nerazumlji. ve. Na »vsak način pa je gotovo, da se človeštvo spušča v zelo resen podvig ip prihodnje leto nam bo verjetno prineslo marsikaj novega. daljšalo v 28 let. Kadar prispe kak Indijec v London, pravijo, da se tu o-trese svojega indijstva in se vtopi v morju velemesta ali pa da se kmalu naveliča londonske megle in se vrne v svojo sončno deželo. Krišna Menon pa je v tem primeru izjema. V Londonu je ostal 28 let, ni se poangležil in se celo niti ni hotel prilagoditi londonskemu življenju. Se več Pri angleških »roast-beefih« je ostal vegetarianec in celo abstinent. Zaradi rasističnih nazorov nekega londonskega dekleta, s katerim je začel hoditi, se je celo odpovedal družinskemu življenju, in se sploh ni oženil. Ostati skoraj trideset let v Londonu tujec prav gotovo ni prijetno. To ga je mučilo in mu težilo življenje. Da bi se tresel tega težkega duševnega razpoloženja, se je lotil treh sredstev. Prvo sredstvo je bilo učenje in razširjanje duševnega obzorja. V Londonu si je Krišna Menon izpopolnil svoje strokovno znanje in položil odvetniški izpit. Nadalje je študiral na londonski ekonomski visoki šoli pri znanem socialističnem teoretiku Haroldu Laskyju. Proučeval je angleško politiko XVII. stoletja in napisal disertacijo pod naslovom ((Eksperimentalna študija mentalnih procesov pri razsojanju«. Zaposlil se je kot profesor na neki višji ioli, Ker ga je ta poklic preveč vezal, se je o-samosvojil z advokaturo, pri čemer pa ni dosegel nikakih materialnih uspehov. Mnogo bolje se je uveljavil kot utemeljitelj in prvi urednik izdaje ((Pelikan«, ki je na področju sociologije, umetniške zgodovine in literature tekmovala z znano založbo »Pingvin«. Krišna Menon se je zavedal, da je najboljše orožje tedaj še vedno zasužnjene Indije kultura, zato se je lotil predvsem kulturenga udejstvovanja. Drugo sredstvo, ki naj ga reši mučnega «življenja tujca« v velikem Londonu, je bilo udejstvovanje v socialnih in političnih borbah Anglije. To se zdi sicer protislovje, ker je za tako udejstvovanje nujno moral živeti v stiku z ljudmi ,z množico, vendar je bil ta stik drugačen, kot tisti, ki si ga je on želel. Vpisal se je bil v laburistično stranko, vendar s tem ni postal tak laburist, da bi vso svojo bit, vse svoje sile vnašal v to dejavnost. Njegov iaburizem sta označevali dve obeležji: poudarjena leva orientacija in praktičen aktivizem. Suhi Indijec v sivem ponošenem plašču je 34. ODDAJA «0DNEHAS ALI NADALJUJEŠ* Garoppo in I nova milijc {raschi inarja Sinočnja oddaja televizijske rubrike ((Odnehaš ali nadaljuješ« nam je dala spet dva milijonarja, in sicer prvega v o-stbi to pot histerično jokajoče Marije Lui/.e Garoppo, k; je pravilno odgovorila na vs i tri vprašanja, ud katerih je prvo prvi Ugo Baiberis. štiridesetletni kmet iz Odalenga Picco-la pri Aleksandriji, ki si je izbral za izpraševalno področje nogomet, a je že pri drugem vorašanju povsem odpovedal. Drugi novinec, Egidio Cri-st'ani iz Santa Marinelle pii zadevalo neki odlome.c iz So-! Rimu pa si je izbral Homcr-fpkiejeve tragedije, drugo e-;jevo Ilijado in Odisejo. Kliub gipčanskega kralja Terklime na, ki je hotel po vsej sili po ročiti znano starogrško lepotico Heleno, zaradi gatire si se Grki in lro.anci tepli oe-set let. tretje pa Antigono iz Scfoklejeve trag-iJ je Ojd.p Kolonu. Drugi milijonar pa je dr. Lorenzo Braschi, zdravnik iz Bielle, ki je dosedaj s preciznostjo odgovoril na vsa zastavljena mu vprašanja. Tudi na poslednja tri vprašanja je odgovoril hitro in točno, ie pri drugem je nastalo majhno ■.esoglasje med njim in notarjem. ker je Braschi zatrjeval, da na zadevno vprašanje ni mogoče dobiti odgovora v Grandvillejevi Zgodovini starih Egipčanov, ki je tr.l d: govorjeni tekst, iz katerega b-i morala komisija črpati vprašanja. Ko pa mu je notar pcjasnil, da je odgovor na zastavljeno vprašanje na str. 243 omenjene zgodovine, se je Biaschi vdal in dejal, da bo poskusil odgovoriti nanj. Pri odgovoru pa je nastal zopet nesporazum, ker bi Braschi moral odgovoriti, da se je bila pri Katkarju na Orontu bitka, ki so jo leta 853 pred našim štetjem Egipčani in Izraelci vodili skupno proti skupnemu sovražniku Salma-nozarju, medtem ko je on de-jrl, da se ta kraj imenuje Karkemiš, in zatrjeval, da sta ti dve imeni eno in isto. Res je, da- je sicer pri odgo oru dejal, da je ta kraj na Eu-fratu, kljub temu pa sa mu dali rezervno vprašanje, ki je zadevalo neko egipčansko književno delo, ki se ir.oie pnmerjati s Salomonovimi re-.cenicami. Pri prvem vprašanju so mu pokazali neno sh-k., na kateri je neki faraon klečal pred neko boginjo. Braschi je moral povedati kako se ta boginj:- imenuje. Braschi ni povedal le, da se boginja imenuje Mat. anrptk jc d-dal še ime klečečega faraoni in ime kraja, kjer sc za devni relief nahaja. Tretje vprašanje pa je zadeval) sve-thče, posvečeno bogu Arrneiti-su, ki se nahaja med šapanyi siingf v Gizah Med novinci je nastopil kot temu, da obsega njegova ?o. ska izobrazba le tri letnike osnpvne šole, je s presenetljivo hitrostjo odgovarjal na zastavljena vprašanja, tako da utegne doseči uspeh, ki ga je bi! deležen neki drugi tekmovalec, ki je odgovarjal .z- Dr. LORENZO BRASCHI ključno na vprašanja iz Dan tejeve ((Božanske komedije«. Za 1,280.000 lir je odgovarja' dr. Amilcare Giovanditti, k: mu je kuverto z vprašanjem izbral Baldini, novi svetovni prvak v enourni vožnji s kolesom. Mož pa je imel smolo, ker ie izbral kuverto z vprašanjen. ki je zadevalo običaj deformiranja lobanje pri srednjeevropskih Avar.h. Giovanditti ie kratko izjavil, da vprašanje ne spada v nje-g vo področie in so zato ssle-nilr. da bodo zadevo proučili dc. prihodnje oddaje. Za 2,560.000 lir je simpatični in resni odvetnik Adriane Anici moral odgovoriti na naslednje vprašanje: ((Katera rimska legija, ki je dolgo bivala v Orientu, je vpeljala v Rimu kult Mitre v prvem stoletju po našeni štetju?« Temu vprašanju pa Anici ni bil kos {Nadaljevanje na 4- strani) pogosto sodeloval na prvomajskih povorkah in delavskih stavkah,, zato so ga v londonskem predmestju Pan-kras izvolili za občinskega svetnika. Tc mesto je bilo prvo mesto v zgodovini Anglije, da je Indijec postal občinski svetnik v Londonu. Krišna Menon je to funkcijo chranil polnih štirinajst let, vse do leta 1947. Toda tudi v tem svojstvu je Menon o-hranil svoje značilno osebno obeležje, saj je imel v občinskem svetu resor za šolstvo, knjižnice in umetniško dejavnost. Tretje sredstvo s katerim se je skušal povsem zaposliti, je, bilo verjetno najvažnejše. Ta je obsegal daljnje želje indijskega ljudstva in številnih indijskih razumnikov, namreč neodvisnost Indije. Vse od leta 1929 pa do 1947. leta je bil Krišna Menon neplačani tajnik ((Indijske zveze«, ki je zahtevala samostojnost velike kolonije Indije. 90 odstotkov članov te zveze pa so bili liberalno usmerjeni Angleži, Nekaj časa je imel Krišna Menon tudi tesne zveze v več kot sto poslanci doljnjega doma. Njegova dejavnost v zvezi s tem ni bila lahka, kajti poleg nerazumevanja posameznih Indijcev, ki so živeli v Londonu, je tu prihajala v poštev tudi nerazumljiva togost tudi dokaj naprednih Angležev, ki niso mogli dojeti, da bi se mogla Anglija odpovedati svoji najvažnejši koloniji, ki so jo imenovali »diamant v angleški cesarski kroni«. Toda vprav ti stiki z Angleži, ta psihološka borba je bila prva diplomatska vaja sedanjega velikega državnika Menona. Za njega so rekli, da se je mnogo več naučil od Angležev, kot pa Angleži od njega in da se je v Londonu naučil več, kot bi bilo Angležem po volji. V drugi svetovni vojni je bilo njegovo predmestje, kjer je zbranih več železniških postaj, pogosto bombardirano, toda Krišna Menon je, čeprav Indijec, bil ves čas član civilne obrambe. Leta 1947 pa je Krišna Menon začel pogosto izostajati z občinskih sej in njegovi kolegi so se zavedli, da se z njim nekaj dogaja. Ko je bila Indiji priznana samostojnost, se je Krišna Menon takoj preselil v palačo «India house«, t. j. v palačo, ki je bila nekoč londonski spomenik britanske moči v Indiji, in postal prvi visoki komisar in nato veleposlanik Indije v Londonu. Tu je ostal le kratko dobo. Nehru je bil namreč spoznal Kritno Meno-na leta 1935, ko je obiskal London. t> svojo prirojeno sposobnostjo, čutom dobrega poznavalca ljudi je Nehru taka j opazil, da bo Krišna Menon mogel koristiti ne le njemu, ampak vsej Indiji. Zato mu je kmalu poveril najbolj delikatna poslanstva in Krišni Menonu so nadeli ime »letečega poslanika«. Krišna Menon je bil nato v Londonu, Moskvi, Washing-tonu, Pekingu, Ženevi. Leta 1952’ je zastopal Indijo v Združenih narodih, leta 1954 je bil v Ženevi, 1. 1955 je bil v Pekingu, Londonu m Wa-shingtonu, da bi pomiril duhove v 2vezi s formoško ne-varnostjo. Danes je ena najvidnejših osebnosti v sporu glede Sueškega prekopa. Oglejnjo si sedaj še vprašanje, kako je on svoja poslanstva izpolnil. Njegovi somišljeniki m prijatelji zatrjujejo, da je vse od Panmu-njoma, do Formoze in Sueza stalno žel uspehe. Njegovi nasprotniki — in teh vsekakor ni malo, posebno med krogi ameriške desnice — pa ga imenujejo «diplomata cinika«, «angela nemirov« in celo »trgovskega potnika sovjetske strategije« ali »diplomatskega misionarja nemorale«. Toda kljub temu izrazitemu sovraštvu do njega. mu morajo priznati, da je povsod prinesel določeno pomirjevalno vzdušje, določen diplomatski ton, ki je vedno žel uspehe. Značilnosti Krišne Menona kot vidne osebnosti na mednarodni diplomatski sceni se lahko opažajo tudi v sedanji diplomatski borbi ,v zvezi s sueškim sporom. O tej njegovi sposobnosti je neki opazovalec napisal takole: ((Krišna Menon ne strelja od zunaj na trdnjavo zapadnih argumentov, ampak s lahkimi gibi ruši kolebajoče stebre Zapada. da bi tako dokazal pobornikom zapadne politike, kako je njihova zgradba nesolidno grajena. Menon ne želi ganiti Zapada v imenu neke mednarodne etike, ampak ga opozarja v imenu njegovega lastnega, toda pravilno dojetega e-goizma. S trdno roko in analitičnim dletom eksperimentalno dokazuje, kakšen se zdi problem, če ga sprostimo strasti, prestiža in nervoze. Hkrati pa skuša prikazati možne stične točke med Vzhodom in Zahodom, seveda pod pogojem, če bi vrgli skozi okno I.oncaster Housa vse predsodke in občutke užaljenosti«, Krišno Menona so imenovali človeka « sedmimi obrazi in z eno osebnostjo, verjetno pa bo bolje držalo,, da ja Menon človek s sedmimi obrazi, toda z enim — ciljem. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 21. septemDra M® { | i ’ : ::::::: : : h-;:-’ 1 ?a.. "• '■ SPOROČILO MINIS1RA 7A PROMhl MA SEJI PARLAMhMA Ministrska komisija odredila gradnjo železniške zveze Zaoral - S. Ciovanni Zakaj se ne vzpostavi železniška zveza med severno in južno postajo ter omogoči Gorici vlogo v mednarodnem prometu Ministra za prevoz so na seji parlamenta vprašali za načrt o gradnji železniške zveze med Zagrajem in S. Giovan-nijem, s čimer bi se skrajšala železniška zveza med Avstrijo in Trstom za toliko kilometrov, da bi zaradi krajše zveze postala konkurenčna progi čez Podbrdo, Minister je odgovoril, da je novi del proge sklenila zgraditi medministrska komisija, ki izdeluje regolacijski načrt za okrepitev trbiške železnice, ki bi se tako skrajšala za 17 km. Minister je zagotovil, da bodo po nov progi vozili samo tovorni vlaki v inozemstvo ali iz inozemstva, medtem ko bo šel notranji tovorni in osebni promet še vedno čez Gorico. Iz tega je mogoče sklepati, da Gorica ne bo utrpela niti materialne niti moralne škode. Iz ministrovega govora ni razvidno najvažnejše, ki se tiče nagega mesta: kaj nameravajo osrednje oblasti napraviti da bi se Gorica vključ;la Kako živijo švicarski delavci (Nadaljevanje s 3. strani) cena zato zelo visoka (250 do 200 frankov). Delavci stremijo za tem, da si s prihranki kupijo hišico z vrtom, ker so najemnine precej visoke. Nekateri pa si kupijo še avto v mednarodni promet, ki bi ki se prične okoli božiča, ko bil naravna nujnost njenega zemljepisnega položaja. Naš list je bil prvi med vsemi tukajšnjimi časopisi, ki je pozdravil skrajšanje železniške zveze z veliko koristjo za tržaško pristanišče, pri tem pa poudaril potrebo priznanja mednarodne vrednosti Gorice pri stikih Italije z vzhodno m srednjo Evropo, zahteval obnovitev železniške zveze med severno in južno postajo in zgraditev naprav, ki bi o-mogočile izvedbo njene pri-rodne naloge. Doslej osrednji Krogi niso izrekli nobene besede o možnostih take rešitve. Tako ravnanje ni v interesu našega mesta in prebivalstva. Seja občinskega odbora V občinski beli dvorani je bila včeraj zvečer seja občinskega upravnega odbora. Pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa so odborniki razpravljali o vrsti vprašanj upravnega značaja Včeraj 20 stopinj razlike med«najvišjo» in De Sica predstavil skupno z njegovo partnerko v istom filmu- Dobila je ploščo z odlomkom zr.ane pesmi, ki ji je morala povedati naslov. Slo je za jazzovsko priredbo zelo s! are pesmi »Rdeče rože«. SANJALA JE, DA SE .PODIRA' SPET Sla je k oknu, da se prepriča pa je padla 7 metrov globoko Zlomila si je nogo, roko in nekaj reber V bolnišnico Brigata Pavia je rešilni avte pripeljal včeraj ob 2.45 po polnoči 49-letno Elizabeto Pettarin iz Ločnika, Ul Romana 23, ki je malo piej padla s podstrešja v globino okrog 7 metrov. Po prvih ugotovitvah sklepajo, da je prišlo do nesreče zaradi sanj, ki jih je Pettarinova /-mela med spanjem. Iz straš-mh sanj, da se podira svet, se je namreč vsa preplašena prehodila in je verjetno še v polsnu odšla iz sobe na podstrešje; tu se je približala oknu in ga odprla, da bi videla, kaj e dogaja zunaj. Ker se je prevef nagnila, je izgubila ravnotežje in padla V bolnišnici so ji pri pregledu ugotovili verjeten zlom desne noge. desnega zapestja in nekaj reber, poškodbe na kolku ter rano na čelu, zaradi česar so jo pridržali na o-pazovanje. ral spletke nekaterih visokih predstavnikov oblasti okoli sklenitve mezdnega sporazuma med sindikati in ravnateljstvom podgorske tekstilna tovarne, s katerim je bila priznana delavcem oddelka za rayon una tantum kot odškodnina za zdravju škodljivo delo, Poudaril je. da bi bilo stanje nespremenjeno in javnost ter oblasti sploh ne bi vedele za nbznosen smrad in nevarnost, ki ga povzroča lzpuhte-vanje strupenih plinov, če se ne bi zganile sindikalne organizacije. Predstavniki vladnih oblasti naj se pobrigajo, kaj je za odstranitev nevarnosti zastrupitev napravil pokrajinski inštitut za delo, Vsedržavna usta-neva za zaščito pred nesrečami, pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo, kakor naj se občinske oblasti pozanimajo, kaj je napravil higienski urad v sedmih mesecih delovanja novega oddelka kjer je obolelo 10 odstotkov osebja. , Kvestura prepoveduje zborovanja sindikalnim organiza cijam, ki hočejo prisiliti odgovorne ljudi, naj preprečijo izhlapevanje strupenih plinov ni pa preprečila nekaterim iz. vedbe načrtov, ki škodujejo zdravju meščanov. Ce ne bi patronat INCA pri Delavski zbornici prijavil sodnim oblastem nevzdržnega stanja, ali bi to napravili organi, ki jim je zaupan red in varstvo nad nedotakljivostjo državljanov? Fredstavniki vlade naj se brigajo za delovanje svojih organov, kakor naj se za svoje u-stanove briga goriška občina; sindikat pa bo s svoje strani napravil vse, da se zaščitijo in-tesi delavcev, ker je to njegova pravica in dolžnost. Sedaj je v teku znanstvena preiskava, ki je ugotovila, da te trte sušijo zaradi strupenih plinov. Ko bodo izsledki objavljeni, bodo kmetje s popolno pravico zahtevali od To-nielle povračilo škode. — KINO — CORSO. 17.00: «Brezhožci», R. Scott, v tehnikolorju. VERDI. 17.15: «Zaročenec vseh«, cinemascope v barvah, Sinatra. CENTRALE. 17.00: »Rihard z levjim srcem«, v barvah, R Harriman in V. Mayo. VITTORIA. 17.15: »Vlak za povratek«, cinemascope v barvah, R. Egan in D. Winter MODERNO. 17.00: regimenta«. Nesreča starčka pri sekanju drv Včeraj ob 10.30 je rešilni avte Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 80-letnega Alojzija Portenia, ki prebiva v prostorih ECA v Ul. Baiamonti. Portenio je malo prej na dvorišču cepil drva; naenkrat mu je les padel na nogo in mu povzročil hudo rano. V "bolnišnici so ga »Hčerka pridržali na zdravljenju s nro-I gr.ozo okrevanja v 8 dneh. LAUSANNE. 20. — Glavni tajnik olimpijskega odbora Otto Majer je izjavil, da Er-cole Baldini. ki je včeraj dosegel nov svetovni rekord v enourni vožnji, ne bo mogel nastopiti na olimpiadi v Melbournu. Baldini je namreč včeraj zvečer izjavil, da bo 1. 1957 po olimpiadi prešel med profesionalce. Mayer je mnenja, da predstavlja ta izjava grobo kršenje olimpijskih pravii in da je že obvestil italtjf nski olimpijski odbor, da Ealdini zaradi tega ne bo mogel tekmovati v okviru olimpiade. V tej zvezi je italijanski tehnični komisar za diletante Pro-ietti izjavil, da mirna o Ma-yerjevi izjavi se. nobenega u-radnega sporočila, da zaradi tega o zadevi še ni razmišljal in da tudi ne more ničesar izjaviti. Na številna vprašanja novinarjev je Proietti glede včerajšnjega podviga svojega varova*nca Baldinija izjavil, da mnogi mislijo, da je bil ta rekord dosežem slučajno, da pa se zelo motijo. »Samo jaz in Baldini veva — je dejal Proietti — koliko priprav je bilo treba za včerajšnji podvig na stadionu Vigorelli: mehaničnih. posebnih treningov, tekmovalnih tabel, izbira arene in to iko drugih podrobnosti, katere smo študirali celo leto. Toda na vse to smo sedaj po/;.bili. preostaja nam samo še zadovoljstvo.« V ostalem Baldini še nima nobenega posebnega ptogra-ma za bližnjo prihodnost. Za seuaj se ukvarja predvsem z odgovarjanjem na številne čestitke, ki mu tirihajajo iz raznih krajev. Me 1 drugim mu je včeraj takoj po podvigu telefoniral Coppi: »Premagal si me za pol km, toda hvaležen sem ti, da si vrati rekord v enourni vožnji Italiji.« Tudi francoski tisk. ki je najbolj direktno prizadet zaradi novega rekorda, izraža Baldiniju vse prizmanjs. Šport ni list «L’Equipe» pist med drugim: «Pričakova'i sniu od Baldinija svetovni podvig, ki ga v celoti opravičuje njegova vrednost in način njegove priprave. Menimo, da je Bal dini sposoben preseči vse običajne norme zaradi »voje iz-redne moči in edinstvene sistematičnosti, ki sta sad iZ' redno zdravega organizma Pokazal se je kot kolesar velikega talenta'.« «L’Equtpe» zaključuje: »Rekord se je po trimesečnem letovanju v Franciji vrnil v Italijo. To dejstvo nas niti najmanj ne žalosti. Novi svetovni rekorder je povsem lojalno osvojil svojo slavo. Ne dvomimo pa, da razpolaga Anquetil s tistimi izrednimi sredstvi, ki mu bodo dovolila, da bo še naprej vztrajal v tem francosko - italijanskem dvoboju.« Bivši rekorder Anquetil pa je v listu «Aurore» izjavil: «Storil bom vse, da si ponovno osvojim rekord. Pričakoval sam Baldinijev uspeh in nisem presenečen. Dve leti je italijanska zveza držala v rezervi tega kolesarja. 24 mesecev je živel samo za ta rekord, česar pa pri meni ni bilo. V Franciji je težko posvetiti sc eni sami stvari. Vendar letos ne nameravam storiti nobenega poskusa za zrušenje novega rekorda. To- da verjemite mi, da ni ničesar izgubljenega. 46.500 km je možno prekoračiti.« NOGOMET Jugoslavija proti CSR brez Beare in Vukasa BEOGRAD, 20. — Jugoslovanski zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je objavil seznam kandidatov za nogometni A in B reprezentanci Jugoslavije, ki se bosta 30. t. m. pomerili z odgovarjajočima reprezentancama CSR v Beogradu in v Pragi. V poštev pridejo naslednji igralci, ki se bodo udeležili skupnega treninga: Vratarji: Krivokuča. Bjelojevič in Pr-vulovič; branilci: Belin, Stankovič, Crnkovič, Koščak in Radovič: krilci: Krstič II., Bo-škov. Tasič, Santek. Radičevič, Popovič, Horvat in Spa-jič; napadalci: Lipošinovič, Zebec. Pasič. Papec. Petako-vič, Kostič, Milutinovič, Rajkov, Mujič, Sekularec, Veselinovič in Pantič. Na vprašanje novinarjev, zakaj ni med kandidati Vukasa. je Tirnanič odgovorii, da je bil Vukas izločen zaradi nediscipliniranosti na-pram trenerju in ostalemu vodstvu. COPF.NHAGEN. 20. — V srečanju za pokal evropskih prvakov sta AGF iz Aarhusa in Nica igrala neodločeno 1:1 (1:0). VARŠAVA. 20. — Srečanje za pokal evropskih prvakov: CWKS iz Varšave — Slovan (Bratislava) 2:0 (0:0). Gledalcev 50.000. ŠAHOVSKA OL1MPIADA V MOSKVI Jugoslavija-Anglija 2^5^ V t , Tri prekinjene partije SZ proti Švici Meconi je v prvem segel daljavo 16.33, ^ profeti MOSKVA, 20. — V IX. kolu svetovnega šahovskega prvenstva v Moskvi, so bili do-sežerni naslednji izidi: Jugoslavija - Anglija 2,5: 1.5, SZ - Švica 1:0 (3), Madžarska - CSR 2,5:0,5 (1), Zah. Nemčija - Romunija 2,5:1,5, Argentina - Bolgarija 0.5:0,5 (3), Izrael - Danska 1:0 (3). Stanje po IX. kolu je naslednje: SZ 20,5 (3), Jugoslavija 20,5, Madžarska 19 (1). Zah. Nemčija 16, Argentina 15.5 (3), Švica 14 (3), CSR 14 (1). Romunija 14, Danska im Bolgarija 13,5 (3), Anglija 13.5, Izraeli 8 (3). V X. kolu se bo Jugoslavija srečala z Izraelom. 16,24 in v tretjem istem tekmovanju Je ,. vrgel kroglo 13.33 m, ti, 16.04 in Lucioli Pa konkurence 13.33. Mednarodni mihnq v Meranu LAHKA ATLETIKA Nov rekord Meconija v metu krogle (16,74) FLORENCA, 20. — Silvano Meconi, italijanski rekorder v metu krogle, je danes dosegel v prisotnosti zveznih sodnikov in merilcev nov italijanski rekord z metom 16,74 m. Prejšnji rekord je zmasal 16.51. MER AN, 20. — Na veUjj^ mednarodnem la sf mitingu v Dublinu „ delovali poleg italija w avstrijski. českoslovasKi.ptj{r ški in švicarski atle 'gosi0vr kujejo se prijavo nov, Maazarov in rr TENIS \ soboto m v roEneuo n staihunu v zagrebi PRVO POVOJNO SREČANJE atletov Poljske in Jugoslavije Poljski lalikoatleti no favoriti dvoboja, saj imajo v svojih vrstah odlične evropske rekorderje CHROM1K (5UU0 m) ZAGREB, 20. — V soboto »n nedelje se bosta na stadionu v Maksimiru pri Zagrebu 1500 m: Mugoša, Murat; 5000 m: Mugoša, Štritof; 10.000 m: Mihalič, Štritof; 110 m ovire: Lorger, Puc; 400 m ovire: Zupančič, Miler R.; 3000 m zapreke: Šegudin, Jeremič; višina: Matjanovič, Zečevič; daljina: Miler B., Savič; palica: Lešek. Lukman; troskok: Jo-čič, Milovanovič; krogla: Ški-ljevič, Bojič; disk: Radoševič Krivokapič, kopje: Vujačič, Pavlovič; kladivo: Bezjak, Račič. O trenutni vrednosti Poljske ni treba mnogo govoriti. Menda bo. dovolj če rečemo, da so letos premagali Madžare, ki štejejo v skupino atletskih »velesil«. Kdo še ni slišal imen odličnih poljskih atletov — svetovnih rekorderjev, evropskih prvakov in tekmovalcev iz svetovnih de-setoric. To, da je mladi Ja-nusz Sidlo svetovni rekorder v metu kopja, najbrž veste. Manj znano pa je dejstvo, da je za Sirilom še cela vrsta odličnih metalcev, ki ga že resno ogrožajo. V isti vrsti s Sidlom iroramo omeniti tudi Jerzvja Chromika, do nedavno še svetovnega rekorderja v steeplu. Rekord je sicer izgubil, toda v svoji specialni disciplini — v teku na 3000 m z ovirami — v tej sezoni še ni nastopil in prvi nastop (najbrž v Melbournu) bo po vsej verjetnosti prinesel nov sve- Ameriška ekipo brez Dicka Savittfl NEW YORK, 20. jj. ška teniška zveza j« - ,f. la, da Dick Savitt ne: „ stopal ZDA v tekmo Davisov pokal v P°‘ srečanju z Italijo, ker ^ ral zaradi svojih pr° „r nih obveznosti odk Ion f vabilo zveze. Zarad; < zveza potrdila, da Pr .g,,) poštev za sestavo ekip ci: Seixas, Richardson, malva in Green, ki sa ;j-no udeležujejo ve irja * ternacio.nalnega tUrfL'rem !l Los Angelesu, na ka j^jji bili včeraj doseženi n rezultati: _ Hoad (AJ Olmedo (Peru) stral.) 7:5, 4:6, (Avstral.) - Steward 9:7, 6:2. Seixas Sehroeder (ZDA) 6:2, ^j chardson (ZDA) ZDA> prvič po vojni pomerili lah-|tovnj rekord, Le za malenkost koatlet/ki reprezentanci PoU-l 2aostaja za sidlom in Chromi- ske in Jugoslavije. Edina srečanja obeh reprezentanc so bila v 'etih 1922—1927. Leta 1922 je na troboju v Pragi CSR zmagala pred Jugoslavijo in Poljsko, 1926 so Poljaki v Varšavi premagali Jugoslavijo s 97:43, v povratnem srečanju leto dni kasneje v Zagrebu pa s 94:46. Jugoslovanski kapetan za moške Stevan Lenert je določil za 'o srečanje naslednjo reprezentanco: 100 m in 4x100 m: Benjak, Lorger, Petrovič. Dragaševič; 200 m: Petrovič. Benjak; 400 m: Grujič. Hočevar; 800 m: Vipotnik, Radešič; kom Tadeus Rut. poljski rekorder v metu kladiva. Iz leta v leto napreduje in sedai je že na poti proti daljini 64 m. Dalje so tu dr. Lew«ndow-ski. Adamczyk in drugi. Pred nekaj leti še za Jugoslovani. sedaj pa že pri vrha evropske jakostne lestvice to je podoba današnje poljske atletike. Kljub odličnim rezultatom in slovesu Poljakov pa preveč pesimistično gledanje ni na mestu. Po vesteh iz Poljske bodo namreč belo-rdeči z orlom na prsih nastopili v Zagrebu v precej oslabljeni postavi, brez neka- terih najboljših, zlasti olimpijskih kandidatov. Razen tega ne nameravajo preveč obremenjevati svojih atletov in bodo tekači nastopili večinoma le v eni disciplini. Do- končne postave Poljakov torej še ni kakršnekoli prognoze so zelo otežkočene. Pri Jugoslovanih je stvar bolj jasna, ker je zvezni kapetan objavil sestavo reprezetnace takoj po državnem prvenstvu preteklo nedeljo. Nekaj najboljših letošnjih rezultatov poljskih atletov: 100 m: Jarzembowski 10.6, Foik 10.6. Godzalski 10.6: 200 m: Schmidt 21.4; 400 m: Mach 47.8, Zwalowski 47.9; 800 m: Lewandowski 1:48.5, Makoma-ski 1:49.9: 1500 m: Lekandov-ski 3:46.4, Chromik 3:46.8; 5000 m: Chromik 13:51.0, Zimny 14:06.4: 10.000 m: Chromik 29:10.0; 110 m ovire: Bugala 14.7; 400 m ovire: Kotlinski 52.6, Javviak 52.9; steeple: Smierzhalski 9:06.6; višina: Skupnv 195; daljina: Grabow-ski 7.67, Kropilowski 7 57: troskok: Malcherczur 15.56, Zda-nowicv 15.25; palica: Wazny 4.40, Jamszewski 4.40, Krze-szinski 4 40; krogla: Sosgor nik 16.47, Prywer 16.30; disk: PiatkoVski 51.03, Wachowski 50.32; kopje: Sidlo 83.66, Val-czak 81.20, Kopyto 77.81: kladivo: Rut 63.57, Niklas 60.85: 4 krat 100 m: 41.2; 4 krat 400 m: 3:13.2. (ZDA) 6:4, 7:5. Larsen - ^ - Franks (ZDA) 9:7. ' (A*' per (Avstral.) - Anderse stral.) 6:4. 3:6, 6:3. po- Presenečenje predst novni poraz Avstralca ROKOBORBA Rokoborba v OPATIJA. 20 narodnem rokoborske111 ^ nirju «Nagrada Jadrana ^ so nadaljevali drugo l'“ III. kolo v slogu. Izmed jug°sl tekmovalcev je zmag3 ^11 Vukov, ki je v t ret je ^(jj po točkah premagal Peterssona. — .e < ATENE, 20. - SreC^aOtr rokoborbi med reptere jr ma Rima in Aten se ključilo s 5:3. zmago I«ai lij30 OOKOVorm ure®nUt STANISLAV BEN*0 Tiska Tiskarski zavod KINO ŠKEDENi „ , !»• predvaja danes 2i- |I#; ob 19. uri sijajen Razporoka iz ljubezni predvaja danes 21. I. m. z začetkom ob 18. UBEŽNIKI Igrajo: PIERRE FRESNAY, FRANCOIS PERIeK' CHEL .ANDRE’ in SYLVIA MONFORT M1' Zgodba o treh ubežnikih, ki so imeli sest dni smrt ob strani. G AGGGGCOOGOGGGOOGGOOOOOOGOGOOOOOOGOOOGOOOO.OOOOCOOOOOOOOOOOOOOGGOOGGGOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOCOOOOOOOOOOOOOGGOOOOOGOOOOOOOOOOOCJOOCOOOOCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ ^ ~ * ’ ' .... - «. «Pravijo, da bo kmalu konec-vejne. Takrat boste t0 storili.« { IVAN BRATKO 1 IS. TELESKOP V kampo je prišel še nasmejan, poln otročjih navad. Potem pa so okupatorji zaceli pritiskati... Oče mu je pisal, da so mu mamo aretirali in da je v zaporu mnogo trpela; Taras je postal tih in molčeč. Kadar mu je Miloš govoril, se mu je zdelo, kot da govori v grob. Bil je prepričan, da mu Taras ne bo pomagal. Toda glej, specialka! Miloš se je zazrl v niegov obraz: kako se vse spreminja! Prej rdec kakor „u- lipan je zdaj shujšan, lične kosti so mu močneje poudarjene in okrog ust in lic so se prikradle poteze resnobe... Vstopila sta Machi in tik za njim Mo maro. Povsod kjer ie bil Machi, je bil takoj za njim Molinaro. š.la sta od mize do mize in pogledala nekatere mape. P^ar ev sploh nista videla. »Kakšna sprememba,« je pomislil Miloš. »Po prej sta prihajala v pisarno k 1 judem na ^enw^linaro samo še k mapam. Vsi so se spremenili: Machi, Molinaro, PaT samo Mario in zdravniki so še vedno enaki... Ko je umiral moščanski hlapčič, je Betti zdravnik, ki je P™''£s?r prispel iz Afrike, ves iz sebe hodil po ambulanti m tozn. Kars le žarne hujše bojišče kakor Tobruk... tu nimam ničesar. Kaj naj dam temu ubogemu fantu?« Pa so na komandi ponoreli takoj po nuncijevem obisku. Sprejem nuncija jih je vrgel iz tira. In sploh vse: vstaja v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. — Pri Vicedominiju se dan za dnem zbirajo neznani fašistični prvaki, ki prihajajo iz Italije, in jemljejo pod pazduho mlade tenenteje, razlagajoč jim prevažne stvari. Cantalupo in kurat sta pečena in kuhana pri kolonelu. Bruno je izginil, kot da bi se udrl v zemljo. Machi po svoje pojmuje novo smer se bolj vpije, divja, pijancuje in se mulasto drži. Teneteji in serženteji tekajo okrog, kot da bi jih obsedla mrzlična zaposlenost in prenašajo svojo živčnost na alpince. Machi m Molinaro sta zapustila pisarno, ne da bi odprla usta. Miloš je pisal, sešteval in spet pisal. Priganjala ga je bojazen, da bi premalo napravil in da bi ga zaradi tega odpustili. Imena mož, številke, imena domačih krajev. Dolge kolone imen... , , Poldan. Izza miz so se z ropotom odpravili iz pisarne. Taras se skloni k Milošu: »Poprej sem ujel nekaj besed: — — — nemška taborišča — — — nemški viteški kodeks — — streljajte !» «Kdo je to rekel?« «Cantalupo Vicedominiju. Nista me videla.« Miloš je za hip pomišljal. Hotel se je zbrati. Nehote je posnemal Igorja. V Tarasovem glasu je občutil žalost in bojazen. Vedel je, da mora biti pred njim miren in pogumen, zlasti pogumen. Niti zdaleč mu ni prišlo na misel, da bo ta Cantalupov namig čez kak dan ali dva usoden za Tarasa. Nazadnje je rekel, da Vicedominiju grozi premestitev taborišča v notranjost Italije, ker so tu preblizu območjem vstaje. Milijončki da so v nevarnosti, če ne ukroti kampa. Sploh pa ga plaši... revolucija. Moral si je izbrati nove miljenčke — kurata in Cantalupa. «Pojdiva ven! Sumljivo je. Cantalupo tudi mene opazuje,« je priganjal Taras. »Tega bom jaz lastnoročno obesil, brž ko pridemo v Ljubljano. Nikogar drugega ne, tega pa.» Naglo je spravil zemljevil za srajco. «Kje si ga pa dobil?« Spet živahna, skoraj otroška gesta: «Ukradel sem ga!« «Odlično!» Odšla sta. Tenenteji so se zbirali na dvorišču, med njimi Cantalupo. Miloš se je spomnil, kako so ga neke noči preganjale njegove oči. Sam sebe ni mogel razumeti: «Kaj mi je bilo tisto noč?« Zvečer, ko se je vrnil v kampo, ga je že pri vhodnih vratih čakal Poženel. Miloš mu je v gavetki prinesel prave kave, ki jo je imel Poženel zelo rad. Potem sta se kakor po navadi sprehajala po kampu. Iz previdnosti se Miloš ni več shajal z Igorjem ali Štefanom. Novice je nosil naprej Poženel. Ustavila sta se na začetku dolgega, največjega prehoda med barakami, ki so ga imenovali »promenado« ali Canal grande. V resnici je bil kot kak «kanal». Na levi dva metra visoka cementna škarpa, nad njo ozek prostor, nato vrsta barak, na desni spodaj spet vrsta barak. Po tem sivem koritu, posutem z gruščem, so se cb večerih sprehajali mnogi interniranci, se ustavljali v majhnih gručah in posedali po škarpi. Taki poletni večeri so bil; najlepši del dneva. Zjutraj so bili ljudje medli in zaposleni s pranjem in čiščenjem svojih cunj, v popoldanski vročini so se zabijali v barake, na večer pa so oživeli in si izmenjali novice iz kampa, od doma in s front. Nenadno se na Canal grande nekaj spremeni: ljudje se dvigajo s skarpe, gruče se razhajajo, sprehajalci izginjajo, kot da bi jih pregnala ploha. Po izpraznjenem Canal grande pa pride kot raztogoten oven tenente Cantalupo. Kdor ga ne pozdravi z dvignjeno roko, ga oplazi s pasjim bičem. To je njegov običajni obhod kampa. »O vem, kaj gledata...« Kurat se je od zadaj približal Milošu in Poženelu, se postavil med njiju kot osrečujoči tretji in ju prijel pod pazduho. «Kaj pa spoved?« «Kako naj grešiva tu, Rjer ni nobene ženske,« se je odrezal Poženel. «Katolika sta. Nič ne molita?« «Tu v kampu samo kolnemo.« «Spovedati se katoličan mora kdaj pa kdaj!« «Spovedali se bomo svojim ženam, ko pridemo domov.« Molk. Sladek glas, gladko obrita brada, majhen moz. Spet kljubujoč moik. J Duhovnik ie odšel, Cantalupo je izginil Canal . spet oživljal požel>e »Glavača so odpeljali v ambulanto,« de mimogrede r «Zakaj?> »Griža!« Pomemben Poženelov pogled... «Dal sem mu v hrano drobec človeškega blata--- s Milošu zastane dih. V njem se nekaj zgane... K0 bil osupel" «Ne bo umrl kakor moščanski hlapčič. Ne boj se, p0lt>1 lonelo izvrtal zdravila. Vohljal pa ne bo več!« »e kolonelo izvrtal zdravila. Vohljal pa Poženel, ki je začutil Miloševo odmikanje ... i, miivro.v vunuaauj« Miloš si je dopovedoval, da je za dolgo časa Opo t<-,( nevarnost, ki je bila kakor mora nad vsemi. Ig°r S**), ■ • ve,ni(V ■i vesel, saj je rekel z upanjem »Bomo videli!« Pa Milošu upiralo... najraje bi se nocoj odtegnil Poženel0 sj^-Govorila sta še o frontah in o stvareh, ki bi ^ ,D zanimive, toda sedaj so se mu neprestano vsiljeval® ljanja zaradi Glavača. uniU.V Nazadnje se je oklenil misli —/ misel je bila v , dosledna ko občutje! — da bi bil konfident izvoh®1 in Štefana, če bi ga Poženel ne bil prehitel. Strel »Zbiram late, deščice, deske, palice!« »Zakaj pa to?« »Mnogi jih zbiramo. Direktiva. Nekaj se bo ^ ograje ob latrinah sem odtrgal dve dolgi lati, s P°® kradem prečne deske. Po kotih se valjajo prazn® ^ sl( omela, vsa metlišča sem populil. Haha!« (Nadaljevanie