BL O Gl SU IN NE-NESTRPNOSTI H FOTO WEISS r 1896 Trbovlje \ 1996 i; OB NAŠI 110 LETNICI AKCIJA od 1. do 23.12. 2006 !!! Digitalne fotografije - formati: 9x13,10x14,10x15 SAMO 30 SIT (0,13 EUR) (akcijska cena velja pri naročilu nad 100 fotografij in plačilu z gotovino) NOVO: OSEBNI FOTO KOLEDARJI IN VOŠČILNICE spletna trgovina www.foto-weiss.com ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 190.00$ SUZUKI iJB Swift Ignis od 2.390.000 SIT tILO: Z»l J____od 2.990.000 SIT Nov model SX4 - diesel GUME ZA DOLOČENE X -X od 4.790.000 SIT ELE S U Z U K Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. a v t o h i sa - k rzi s n i k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov popust 400.000 SIT navigacija Garmin popust 300.000 SIT Zmagovalka z zmagovalno ponudbo. MeidaB Izzivalka z izzivalnim popustom. Mazdini največji hiti 2006! popust 150.000 SIT MaidaS Družinski popust za družinskega ljubljenčka. Maida2 Velikansko ugoden malček. mazoa UVODNIK Prihaja naš drugi Božič, odkar se družimo, se zelo veselimo in se malo manj veselimo... Brez veliko velikih besed pa se razumemo. Nekje je zapisano: odvrzite nepomembne številke. Ja, prav zares, čeprav za preživetje niso zanemarljive, še posebej za časopis, kakor je Vaš in naš Zasavc. Nima milijonske naklade, nima rumene barve, ja, tudi najbolj ažuren se mu vedno ne posreči biti,.. .je pa Naš! Ima nekaj, česar časniki z največjo naklado na svetu ne premorejo. Ima ogromno, toplo, veliko srce, polno ljubezni, ki jo razdaja. Vsak, ki z njim sodeluje, rabi posebno dovolilnico za delo, SRCE, veeeeeeeeeeeeeliiiiiiiiiiiiiiikooooooooo srce, ki bije ljudi in Ljudi, ker so eni in drugi na tem svetu, v tem času, v tem trenutku, v tem časopisu, v.naših življenji zato, da se od njih učimo - ne zato, da se bodo oni od nas učili. Tudi božje dete, Jezus imenovano, je prijokalo na svet v hlevu prav zato, da se bodo tisti, ki se jih ‘dotakne’ učili... In, kaj se urednica Marta uči? Reči ljudem, da jih ima rada v vsakem slučaju in seveda, vse vas imam rada, saj »življenje se ne meri s številom vdihov, ki jih naredimo, temveč s trenutki, ki nam dih vzamejo...« Ljubi Zasavčani in Zasavčanke - rada vas imam Urednica Marta MORATE PREBRATI: Dva Abrahamovca Odsotni vsi Klobasarija in bunkucarija Miklavževanja NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 28. decembra 2006 Naslovnica: KO NARAVA SAMA POSKRBI ZA BOŽIČNO VZDUŠJE Slika: Stanislava Radunovič ’Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamoP' Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. |n /Ton tr^ > r 5L 2006 4 J PIS MA ...zaradi učiteljev ne, saj jih je le za vzorec, čeprav bi bilo krasno, če bi učenci lahko doživljali tudi več »očkov« v šoli. Zaradi zagnanih učiteljic Osnovne šole Litija, ki praznujejo desetletnico svojega učiteljskega pevskega zbora. Jubilejni koncert je ta zbor imel 29. novembra 2006 ob 19. uri v polni dvorani Na Stavbah. In to ni edini učiteljski zbor v Litiji. Tudi na osnovni šoli Gradec v Litiji imajo svoj učiteljski pevski zbor. Torej dva učiteljska pevska zbora v enem kraju. Kako je to pogumno! Kako je to vzgojno! Čeprav je ta beseda danes že kar pozabljena, ker nekateri menijo, da je odveč in da mladi lahko rastejo popolnoma brez vzgoje. Samo, da imajo polno glavo. Kaj pa srce? Ubrano petje učiteljskega zbora sta popestrili dve mladi gostji: desetletna harfistka iz Velenja in enajstletna plesalka ter kvartet odličnih pevk in pevca, tudi iz učiteljskega zbora OŠ Litija. Ob navdušenju med nastopom in aplavzu, so mi misli ušle domov, v Trbovlje. Ali imamo v Trbovljah kaj učiteljic? Kar tri osnovne šole v štirih stavbah, učiteljic pa nikjer drugje, kot za šolskimi zidovi. V vrstah nastopajočih zborov ni učiteljice ali učitelja. Na kulturnih prireditvah sede večinoma samo upokojene prosvetarke. Te so edina svetla točka učiteljic - tako rekoč vzgojiteljic. Aktivne učiteljice in učitelji naj bi bili v prvih vrstah na barikadah kulturniškega delovanja v kraju. Pa, žal, v Trbovljah ni tako. Spoštovane gospe profesorice, gospe učiteljice! Kdaj ste dale možnost vašim učencem, da bi bili ponosni na vas? So svetle izjeme in tem se globoko opravičujem, ampak vzgojno moč ima samo celoten in enoten učiteljski zbor na šoli. Temu ne bi smele zadoščati samo interne šolske prireditve, za katere je, priznam, vloženo veliko truda. Učitelj bi moral biti v središču kulturnega dogajanja v kraju. Nizka kvaliteta. Ali ne bi lahko, spoštovane učiteljice, prav ve povišale kvalitetno raven kulturnega življenja - tudi petja, ki dokazano vzgaja, razvija, plemeniti... Zal, moramo povedati dejstvo, da mnogo učiteljic ne poje, ne slika, ne igra, ne pleše... Ali samo kuhajo, perejo, pospravljajo...? Za to vendar ni potrebna profesura. Ta je namenjena za višje, torej vzgojno-izobraževalne cilje. Vzgoja je navedena na prvem mestu. Torej, zaradi tistih litijskih učiteljic z ravnateljico na čelu, ki so znale ustvariti tako bogat, zanimiv večer. Zaradi tistih, ki so pogumno stopile na oder in poleg zabavnih skladb zapele tudi slovenske narodne, ki gredo v ušesa in srce. Zaradi tistih, na katere bodo učenci in starši ponosni (saj so napolnili dvorano) in bodo morda tudi sami stopili na že malce zaraščeno stezico kulture...Zaradi učiteljic, ki negujejo vse zvrsti kulture, ki se zavedajo svojega poslanstva (ne pustimo otrok samo na TV in računalniku), ki vedo, da je treba vzgajati na vsakem koraku..., sem napisala ta članek. Čeprav vem, da se bodo številne, ki ga bodo brale, ob njem zmrdnile, misleč: kaj se pa gre? Pa ni potreben negativen odziv na članek, spoštovane. Raje se globoko zamislite, premislite ali imam vsaj malo prav. Ne izvzemite sebe in se ne tolažite. Skušajte izboljšati kulturniško vzgojo v našem kraju. Zaradi vas, učiteljic! Nanda Guček, upokojena učiteljica Mednarodni dan prostovoljstva -5.december Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva se vsem prostovoljcem Društva prijateljev mladine Trbovlje prisrčno zahvaljujemo za čas in energijo, znanje in dobro voljo, ki ga skozi vse leto darujejo drugim in sebi, v dobro vseh nas. DPM Trbovlje S PESMIJO V GOllE Tako hodi skupina našega planinskega vodnika Vinka Pfaiferja iz Trbovelj, ki nas lepo in skrbno vodi na čudovite planinske vrhove. Smo skupina starejših in malo mlajših upokojencev, ki radi hodimo v hribe. To skupaj počnemo že 16 let in smo postali že kar prava družina. Ko prisopihamo na vrh planine in se nam razširi pogled na veličastne gore, ki se bleščijo v soncu in snegu, nam dih zastaja od lepote. Naš predzadnji pohod v tem letu je bil vzpon na Bohor. V lepem jutru smo prispeli na vrh prelepe planine in se v koči spočili in okrepčali. Na Bohorju je bila znana partizanska bolnica in šli smo naprej po tej poti žalostnih spominov. Prispeli smo do male lesene hiške, v kateri so trpeli ranjeni in umirali borci za svobodo, ki jo sedaj uživamo. Postali smo žalostni in stiskalo nas je pri srcu in v grlu, a smo kljub temu zapeli znano partizansko pesem »Bohor je vstal«. Tako se zaključuje še eno leto, ki smo ga preživeli skupaj na planinskih poteh in se imeli lepo v naravi, kjer si vedno naberemo nove, sveže energije in radostno uživamo življenje. Prav zaradi tega se ti, dragi naš Vinko, prav lepo zahvaljujemo za ves trud in napor, ki ga vlagaš v vodenje skupine. Če je kdaj kaj slabega bilo - pozabi, saj vredno spominjati se ni. Spomni pa se lepih dni, ko skupaj smo po hribih pohajali in lepa hvala še Vilmi in Dragici, ki pomagali sta ti. V leto 2007 naj vas spremlja sreča in planinski čvrst korak, veliko uspehov, osebne sreče, zdravja in zadovoljstva želim vsem skupaj, ki nas druži ljubezen do pohajanja po hribih in upanje, da se v prihodnje še srečujemo in pohajkujemo po lepi naši domovini. Grebenc Marija Čeprav sem že v zrelih letih, sem prvič v bolnišnici in to na kirurgiji. Pot me je zanesla v Splošno bolnišnico Trbovlje Vsak človek ima strah pred bolnico in tudi mene je bilo strah. Vsakršen strah pa je bil odveč, saj meje že sestra lepo sprejela. Imela sem lažjo operacijo. Posebej moram pohvaliti dr. Županovo, ki me je operirala in dr. Tomaža Uršiča, ki me je uspaval pred operacijo. Pohvalo zaslužijo prav vse sestre, ki so desna roka zdravnikov. Zaslužile bi si dobro plačilo za tako zahtevno in humano delo. Hvala vsem. Jožica Matoz Sredi novembra so ob hrastniškem križišču že opravili največja rušenja. Treh hiš ni več - Hamerškove, Dolančeve in stavbe nekdanjega zavoda za zaposlovanje. Na vrsti je še lokal Metuljček in drugo leta v aprilu Riklov most. Do takrat bodo zgradili ob potoku še začasne oporne zidove. Slika in besedilo: Fanči Moljk JAVNA RAZGRNITEV NAČRTA DALJNOVODA Vlada RS je že v januarju letos sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za dvosistemski 400 kV daljnovod Beričevo - Krško, ki je za slovensko elektroenergetsko omrežje izjemno pomemben. Z njim bo povečana zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in dodatna varnost delovanja Nuklearne elektrarne Krško ter izboljšane napetostne razmere in oskrba s kakovostno električno energijo. Na dolžini 80,4 km je 227 daljnovodnih stebrov, kabel bo, v skladu z Elesovo prakso pri novogradnjah, opremljen z optičnimi vlakni, vgrajenimi v zaščitno vrv. Elesov prvi cilj, po težko pričakovani vladni odločitvi, je pridobitev gradbenih dovoljenj. Daljnovod bo na območju zasavskih občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, potekal v glavnem po obstoječih kablovodih, ki so bili že ob polaganju predvideni za prenos močnejše energije. Tudi trasirani so ob prometnih poteh in ne predstavljajo obremenitve za okolje in ne prekoračujejo mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja. Za odsek trase, ki poteka po ozemlju trboveljske občine od TP Mitovšek preko mosta čez Savo do TP Železniška postaja, gradbeno dovoljenje ni vprašljivo, saj obstaja že za 110 kV napetost. Uporabili bodo obstoječo kabelsko kanalizacijo ob cesti, čez most pa bo zgrajena posebna kabelska konstrukcija. V decembru je bila predstavitev izvedbe oziroma javna razprava v vseh treh zasavskih občinah in od 22. decembra do 22. januarja poteka tudi javna razgrnitev. Predstavniki ELES-a, Ministrstva za okolje in prostor, Instituta Milan Vidmar Ljubljana in drugi so v Trbovljah v prisotnosti predstavnika Občine Trbovlje predstavili projekt in ugotovili, da izgradnja trboveljskega dela ni vprašljiva, ker: »saj ni problematičnega momenta, ker gradnja ne posega v naravno okolje in ne onesnažuje okolja in je pod mejo elektromagnetnega sevanja...«. Na javni razpravi v Trbovljah so bili odsotni VSI krajani... Besedilo in slika: MaH Obnova mestne ceste za, v lanskem letu zgrajenem, trgovsko-poslovnim centrom Spar, na območju naselja Novi dom, je bila potrebna zaradi poškodbe med izvedbo sidrane pilotne stene. Z ureditvijo je bilo poskrbljeno za vzpostavitev prvotnega stanja ceste, pred izgradnjo TPC-ja. Poleg samega cestnega telesa seje izvedla tudi delna razširitev s potrebno izgradnjo opornega zidu, s čimer smo dosegli ustrezno širino cestišča predvsem z namenom zagotovitve prevoznosti za komunalna vozila. Vrednost del je ocenjena na 7 milijonov SIT. Rekonstrukcija lokalne ceste na odseku Čebine - Vrhe je vključevala naslednja dela: ureditev odvodnjavanja s sistemom drenaž, izvedba izkopov in gradnja kamnitega materiala v nosilno telo lokalne ceste, dobava in gradnja tamponskega ustroja, izvedba razširitev, asfaltiranje v skupni dolžini 2,25 km, namestitev varnostnih ograj in postavitev prometne signalizacije. Vrednost investicije je 56 milijonov SIT, 44,9 mio nepovratnih sredstev iz naslova Služb Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ostala sredstva pa so zagotovljena s proračunskimi sredstvi Občine Trbovlje (52%) in Občine Zagorje ob Savi (48%). Cesta predstavlja veliko pridobitev za krajane, lastnike vikendov v vikend naselju, predstavlja pa tudi možnost za razvoj turizma in tega območja podeželja nasploh v prihodnosti. Hkrati se z obnovljeno cesto zagotavlja večja prometna varnost, prevoznost skozi vse leto in omogoča kvalitetnejše čiščenje (v zimskih mesecih je bila cesta namreč zaradi snega večkrat neprevozna). VSI BI POTREBOVALI TRENING VARNE VOŽNJE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje je organiziral dvourno predavanje in izvedbo vaj iz programa Treninga varne vožnje. Brane Kiizmič in Miran Kacin sta opozorila in praktično prikazala nekaj napak, značilnih za šoferje. Ker slovenski šoferji nimajo dolgoletne tradicije, ni razvite vozniške kulture. Sele zadnji dve desetletji seje znatno povečalo število avtomobilov na naših cestah in danes je Slovenija po številu avtomobilov na prebivalstvo na tretjem mestu v Evropi, po številu smrtnih žrtev pa presegamo večino evropskih držav, kljub temu, da naj bi se število vsako leto znižalo. Število nesreč je posledica neizkušenosti, uporabljene literature, ki ni v korak z novimi tehnologijami... Letno je do 25000 novih voznikov, ki naj bi po letu dni opravili tudi šolo vame vožnje. Zakonskega določila ni mogoče izvesti, ker za tovrstno šolanje ni zgrajenih poligonov... Vama vožnja je odvisna od marsičesa - tudi pravilnega sedenja, drže volana, leve noge na sklopki... Kot posledica nepravilnosti je kasnejši začetek reagiranja, povečanje zavornih poti... Kako pomembne so primerne pnevmatike, ki niso prestare, saj zakonsko dovolj velik profil starih pnevmatik ne vpliva na kvaliteto oprijema cestišča. Danes veliko šoferjev med vožnjo telefonira. Ne zavedajo se, da je zato njihov reakcijski čas mnogo daljši in da pride, po nemški statistiki, kar do 62% nesreč zaradi telefoniranja. Enaka nevarnost je pri običajnem in prostoročnem telefoniranju, saj se voznik koncentrira na pogovor in ni z mislimi na cesti. Ne smemo pozabiti, daje na avtocesti Koper - Maribor postavljenih kar 800 kamer, ki zaznajo tudi ‘telefonirajočega’ voznika. Koliko krajša je zavorna pot pri nižjih hitrostih, da narašča z večanjem hitrosti in kako ‘poteka’ ustavljanje avtomobila, je najlažje videti in doživeti na poligonu. Po določenem času se pri voznikih sprožajo podzavestne reakcije. Na situacijo se odzivajo avtomatsko in hitreje kot zavestno. Zato je nespametno, kadar z mislijo, da ni nevarnosti, kršijo utrjena pravila in se navadijo nepravilnosti. Namen treninga je, da voznik nevarnost predvidi in jo pravilno obvlada, da pravilno vozi, da ve kako se prav zavira, da se nauči poskrbeti za varnost. To je le nekaj utrinkov, ki naj bi jih upoštevali vsi udeleženci v cestnem prometu. Škoda je le, da kljub temu, da imamo polne ceste avtomobilov z bolj ali manj spretnimi šoferji, vozniki ne obiskujejo tovrstnih predavanj, da bi vedeli kje delajo napake. Na predavanju je bilo največ »starih mačkov«, ki so preverjali svoje znanje, kot da se tistih, ki prevozijo letno le nekaj tisoč kilometrov ali so pred kratkim opravili vozniški izpit, to sploh ne tiče. Škoda! Upajmo samo, da bo še kakšno predavanje in da bo takrat več zainteresiranih, da bo statistično ugotovljeno znižanje števila nesreč in njihovih posledic. Besedilo in slika: Irena Vozelj DRUGAČE O POKLICIH Zasavska ljudska univerza bo v letošnjem decembru že tretjič zaključila z aktivnostmi, načrtovanimi v okviru projekta Zavoda RS za zaposlovanje pod naslovom Drugače o poklicih. Učencem devetega razreda zasavskih osnovnih šol in dijakom zaključnega letnika Srednje šole Zagorje, Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje ter brezposelnim so pripravili predstavitev različnih poklicev. Poudarek so namenili deficitarnim poklicem, a so upoštevali tudi želje udeležencev, da spoznajo poklice, kijih najbolj zanimajo ali pa jih ne poznajo dovolj. Udeleženci so se lahko na predstavitvah srečali z vodilnimi in s predstavniki podjetij, institucij, samostojnimi podjetniki, z bančniki Banke Zasavje in medicinskim osebjem v Splošni bolnici Trbovlje. Na podlagi njihovih predstavitev, odgovorov na vprašanja udeležencev in ogledov delovnih procesov so se posamezniki lažje odločili, kakšna bo njihova poklicna kariera, saj so lahko spoznali prednosti in slabosti posameznega delokroga. Besedilo: Irena Vozelj V začetku oktobra 2006 so na Dolu ponovno odprli dolgo pričakovano ambulanto, ki je zdaj ponovno zaživela. »Do konca novembra smo imeli 690 obiskov, kar je za ta čas kar lepa številka,« je povedala zdravnica s koncesijo dr. Amna Sarajlič, ki si je s prijaznostjo in strokovnim delom že pridobila simpatije svojih pacientov. Da ne bi bolniki predolgo čakali, so pred tedni uvedli tudi naročanje. Dr. Amna Sarajlič s svojo mlado družino je postala Dolanka; konec novembra so se namreč vselili v novo stanovanje prenovljene stavbe podjetja Kaij. Besedilo in slika: Fanči Moljk LETNA POSLOVNA KONFERENCA TET V Fiesi je v četrtek 07.12. in petek 08.12.2006 potekala letna poslovna konferenca Termoelektrarne Trbovlje d.o.o., na kateri sta poleg vodstva TET, povabljenih in gostov sodelovala tudi župan občine Trbovlje Bogdan Barovič in župan občine Hrastnik. V izjavi za javnost je mag. Marko Agreža, univ.dipl.ing., direktor TET, d.o.o. zapisal: »Pretekli teden, smo v družbi Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. (v nadaljevanju TET) izpeljali Letno poslovno konferenco. Namen konference je bil oceniti poslovanje družbe. Pregledali in preverili smo izvajanje nalog iz Strateškega poslovnega načrta in spregovorili o vseh razvojnih načrtih družbe. Vsebina te konference je sovpadla z odločitvijo oziroma sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 30.11.2006, o izvedbi postopka za izročitev stvarnega vložka R Slovenije v TET, družbi Holding Slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljevanju HSE). Namen tega sklepa je, da TET postane del te energetske skupine oziroma »prvega energetskega stebra«. Seveda je potrebno poslovanje družbe v letu 2007, poslovanje v obdobju veljavnega Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik d.o.o. (ZPZRTH) in razvojne projekte, s katerimi bomo zagotovili obstoj TET-a, usklajeno vključiti v poslovanje celotne skupine HSE. V ta namen smo izpostavili nekaj perečih problemov in prioritetnih nalog, ki jih je za uspešno poslovanje družbe nujno potrebno rešiti. V zaključku smo sprejeli sledeče sklepe: 1. Nadaljevali bomo s prizadevanjem za podaljšanje obdobja »prednostnega dispečiranja«. Zakon o Postopnem zapiranju RTH opredeljuje letne količine premoga, ki jih mora TET prevzeti od RTH. Način financiranja teh količin je bil dogovorjen s Sklepom Vlade RS in z dolgoročno pogodbo z ELES-om, višina premije oziroma obseg sredstev pa je določena z vsakoletnim sklepom Ministrstva za gospodarstvo. Pogodba oziroma obveznost ELESA preneha oktobra 2007. Spomladi 2004je bil zakon podaljšan do konca leta 2009. Zal je takratna zakonodajna oblast sprejela 11. SEJA SVETA ZASAVSKE REGIJE Svet zasavske regije je na 11. seji, kije potekala 6. decembra 2006 v prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju, ponovno podprl projekt tretje razvojne osi in deveti scenarij njenega uresničevanja. Prisotni člani Sveta zasavske regije (Bogdan Barovič, župan občine Trbovlje - predsednik Sveta zasavske regije; Milan Izlakar, župan občine Šmartno pri Litiji; Miran Jerič, župan občine Hrastnik; Brane Omahne, po pooblastilu župana občine Zagorje ob Savi Matjaža Švagana; in Franci Rokavec, župan občine Litija) so po razpravi sprejeli sklep: »Svet zasavske regije je soglasno podprl 9. scenarij projekta tretje razvojne osi, saj je le ta iz vseh vidikov: okoljskega, prostorskega, razvojnega in ekonomskega, najugodnejši. Hkrati poziva nosilce projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, da čimprej pričnejo z usklajevanjem potrebnih dokumentov in s samo uresničitvijo scenarija 9.« Izdelanih je bilo deset scenarijev, podpirani deveti scenarij pa pomeni, da bi 174 kilometrov dolga avtocestna povezava med Avstrijo in Hrvaško tekla tudi skozi Trbovlje. Opravljena analiza je pokazala, da je prav omenjeni scenarij med vsemi najbolj ugoden z vidika prostorskih vplivov, saj zagotavlja največje število dodatnih induciranih delovnih mest, in tudi z vidika ekonomske učinkovitosti, saj ima najbolj ugodno razmerje med koristmi uporabnikov in investicijsko vrednostjo. MaH samo »operativni del« zakona, ki opredeljuje dodatne količine premoga, pozabila pa je na »model financiranja« teh obveznosti oziroma podaljšanje obdobja prednostnega dispečiranja do konca veljavnosti zakona. Zaradi te velike nejasnosti, kako plačevati zakonsko dogovorjene količine premoga, je ogroženo letno poslovanje družbe TET in izvajanje Zakona o postopnem zapiranju RTH nasploh. 2. Odnose s skupino HSE bomo uredili z enakimi pogodbami, kot jih imajo sklenjene ostale družbe v skupini. Razvojne načrte TET-a, s katerimi bomo zagotovili obstoj družbe, bomo podrobno predstavili vodstvu HSE-ja in jih uskladili s Strateškim razvojnim načrtom skupine. Razvojni načrti so in bodo usklajeni z vsemi okoljskimi standardi in zakoni, ki so v veljavi v Evropski Uniji. Zaradi verodostojnosti teh načrtov bomo predlagali ustanovitev strokovne komisije, ki bo sestavljena iz predstavnikov TET-a, HSE-ja in zunanjih neodvisnih strokovnjakov, ki bodo verificirali in potrdili realnost razvojnih projektov. 3. Skupaj z vodstvom Rudnika Trbovlje-Hrastnik in v skladu s študijo O pomenu in vlogi RTH in TET za občino Trbovlje, Zasavsko regijo, posamezne gospodarske panoge ter slovensko gospodarstvo v celoti, bomo pripravili tehnična-ekonomska izhodišča za predlagatelje podaljšanja izvajanja tega zakona. Cilj je, da predlagano podaljšanje velja do pričetka obratovanja nove elektrarne v Trbovljah, s katero bo edino možno zagotoviti konkurenčno proizvodnjo električne energije. Skladno s to strategijo se bomo prednostno osredotočili tudi na projekt vagonske pretovorne postaje, s katero bomo zagotovili fleksibilnost pri oskrbi z energenti. Planirano povečanje proizvodnje električne energije bomo lahko realizirali samo z zakonsko opredeljenimi količinami domačega premoga iz RTH in kombinacijo uvoženo-domačih mešanic. S tem projektom, pa bomo omogočili tudi prerazporeditev vsaj osmih ljudi iz RTH v TET.« MaH KONSTITUTIVNA IN IZREDNA SEJA OS OlIČINE HRASTNIK Na prvi konstitutivni seji OS Občine Hrastnik, ki je bila 16. novembra 2006, so potrdili dvajset članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na volitvah za OS dne 22. oktobra 2006. Tudi župana Mirana Jeriča so potrdili z 18 glasovi ZA; dva člana sta bila namreč opravičeno odsotna. Funkcijo bo opravljal nepoklicno; ker pa je nastopil kot župan, je po zakonu v občinskem svetu prešel njegov mandat na naslednjega kandidata z liste LDS, na Jožeta Gregorčiča, ki so ga potrdili na naslednji, izredni seji v četrtek, 30. 11.2006. Na tej seji so potrdili tudi sklep o spremembi financiranja političnih strank - sredstva iz proračuna dobijo v sorazmerju s številom glasov volivcev. Imenovali so tudi delovna telesa občinskega sveta. Pod točko razno pa sta se med drugim oglasila Soniboj Knežak, ki je predlagal v bodoče posodobitev plakatnih mest in Milan Vidmar, ki je opozoril na nevarnost izvoza pri trgovini Spar, o čemer so na občinskem svetu že razpravljali. Besedilo: Fanči Moljk Upravni odbor GZS, Območne zbornice Zasavje Trbovlje je na svoji zadnji letošnji seji obravnaval predlog enotne ponudbe storitev vseh delov GZS za članarino in za trženje ter predlog enotne članarine GZS za leto 2007 s predlogom delitve po sestavnih delih GZS (OZ, združenja, skupne strokovne naloge). Na skupščini GZS so 22. novembra sprejeli Statut, usklajen z Zakonom o gospodarskih zbornicah. Z njim je opredeljena samostojnost vseh organizacijskih delov GZS - panožnih združenj in območnih zbornic. O znižanju prihodkov GZS, ki so se več kot prepolovili, je povedal začasni predsednik Samo Hribar Milič. Zavedajo se, da z nižjimi zneski plačila članarine, upoštevaje tudi znižanje prilivov zaradi izstopa članov iz zbornice, zahteva racionalno organiziranost nove zbornice. Zavedajo se, da mora biti ponudba storitev enakovredna v vseh sredinah, da morajo pokriti potrebe velikih in najmanjših podjetij, čeprav vedo, da ne bodo panoge in regije imele enakih ciljev in se jim bo treba prilagoditi. Gradili bodo most z združenjem delodajalcev, manangeijev, obrtno zbornico... Sonja Klopčič je povedala, da se je treba boriti za člane in omogočiti delo zbornici. Ce nismo pripravljeniplačevati, sine zaslužimo zbornice. Prva naloga je, da se opredeli program skupnih nalog za leto 2007. Člani se morajo zavedati kako pomembna je njihova povezanost in organiziranost, da ne bodo postali najšibkejši člen v pogajanjih s sindikati, pri sprejemanju zakonov... Ali kot je povedal Stojan Binder, da ne bomo kot ladja brez kompasa v viharnem morju. Prostovoljno članstvo postavlja GZS v položaj, ki ga dosedaj niso poznali, zato bodo morali svoje delo optimalizirati, racionalizirati in prisluhniti članstvu. Predlagano je, da bi podjetja, ki imajo do 30 zaposlenih plačevala 40 €, podjetja, ki imajo od 31 do 1000 zaposlenih pa 0,12% vsote plač, ki jih izplača podjetje. Ključ delitve naj bi bil 25 % GZS, 33 % območne zbornice in 42 % združenja. Besedilo in slika: Irena Vozelj DECEMBRSKO DARILO Brezplačna 3-dnevna podjetniška delavnica usposabljanja zaZenske »Decembrska darila so navadno zavita v bleščeč papir, to, ki Vam ga ponujamo tokrat, pa ima manj blišča in več uporabnosti. Za Vas smo namreč pripravili brezplačno tridnevno podjetniško usposabljanje za ženske, v katerem bo kar se da malo teoretiziranja in kar največ uporabnih vsebin in nasvetov, ki vam bodo pomagali pri delu v Teme, ki jim bomo posvetili pozornost, so s področja znanj za poslovanje: računovodski standardi in kako voditi poslovne knjige, katere davčne spremembe bodo veljale prihodnje leto, kakšne ugodnosti vam bo prihodnje leto za vsako zaposlitev ponudila država in kako sploh najti primemo osebo, kako do ugodnih finančnih virov, kakšne pomoči podjetnikom ponujajo evropski skladi... Natančen urnik s temami in predavatelji je v prilogi, ne spreglejte pa tudi možnosti, da boste lahko svojo dejavnost oziroma podjetje predstavili tudi na priložnostni razstavi. Kdor želi razstavljati svoje izdelke ah propagandna gradiva, naj to navede v prijavi, razstavne primerke pa nam morate dostaviti najkasneje do ponedeljka 18. decembra. Še ključni podatki: delavnica bo potekala od torka, do četrtka, od 19. do 21. decembra 2006, med 8.00 in 16.00 uro v predavalnici Regionalnega centra za razvoj v Zagorju (Podvine 36) delavnica je brezplačna Lahko se udeležite vseh predavanj in pogovorov ali le izbranih tem število udeleženk je omejeno - prijave sprejemamo do 15. 12. 2006 (na spodaj navedenih elektronskih naslovih oz. podjetju. telefonskih številkah) Če potrebujete kakršnekoli dodatne informacije, pokličete na 03 56 60 524 (Staša Baloh Plahutnik) in 03 56 60 518 (Helena Butolen) ali pišete na elektronski naslov stasa.balohplahutnik@rcr-zasavje.si in helena.butolen@rcr-zasavje.si.« je zapisal direktor RCR. Tomo Garantini Gibanje za ohranitev javnega zdravstva organizira v Trbovljah okroglo mizo z enakim naslovom. Cilje gibanja bodo predstavili dr. Dušan Keber, Maijan Sedmak, Sonja Lokar, dr. Dunja Obersnel Kveder, Nevenka Lekše. Gost okrogle mize bo minister za zdravje dr. Andrej Bručan. Zgodilo se bo v ponedeljek, 18.12.2006 ob 17. uri, v predavalnici Delavskega doma Trbovlje. MaH NAJAVA »2. AKCIJA |9 ZASAVCEVE KLOBASAllIJE IN BIJNKIJ € A1U JE « Napovedujemo drugo Zasavčevo klobasarijo in bunkucarijo, ki se bo zgodila 19. januarja 2007 na Vidrgi pri Vidrgarju, čas pa bomo določili kasneje in vas obvestili. K sodelovanju in prijetnem druženju vabimo vse izdelovalce klobas vseh sort, kajti radi bi skupaj zbobnali čim več izdelovalcev klobas različnih sort, da bi se spoznali, izmenjali izkušnje, se družili. Glavni namen tega druženja naj bi bilo tudi boljše spoznavanje ljudskega izročila delanja klobas, dokler nam ga država in Evropa, ali pa Evropa in država, kakor že vzamemo, popolnoma ne prepovesta. Letos se bomo še posebej posvetili jetmicam, se pogovorili, kaj naj bi prava zasavska jetmica vsebovala. K temu so nas vzpodbudili na Centru za razvoj Litija, ki je slovenski partner na projektu Regiomarket, natančneje gospodični Saša Ceglar, koordinatorka in vodja projekta in Vesna Erhart, zunanja sodelavka RCL. Projekt Regiomarket je bil potrjen na 4. razpisu pobude Interreg HIB Območje Alp, kjer sodeluje 17 evropskih partnerjev in si prizadeva za optimizacijo regionalnih blagovnih znamk in regionalnega marketinga. Ohranjanje kulinarične dediščine Zasavja pa je v okviru tega projekta pilotni projekt Centra za razvoj Litija. Njihov in seveda tudi naš cilj je, da bi prispevali k večji prepoznavnosti tradicionalnih zasavski jedi in posledično regije kot celote, hkrati pa bomo pristopili k procesu zaščite klobase jetmice, saj v Zasavski regiji kljub bogastvu tradicionalnih kulinaričnih posebnosti nobena še ni zaščitena. Zato še enkrat pozivamo vse izdelovalce klobas vseh sort, in pridelovalce bunkuca (bunkovec, toukuc, tolkovec, krtoučenc.... ), da se nam pridružite na 2. Zasavčevi klobasariji in bunkucariji. Že naši predniki so vedeli, da k dobri hrani sodi tudi dobra pijača. Zasavske vasi so večinoma na takih legah in klimatsko neugodne, da kaj prida trte nikoli niso uspeli vzgojiti, izredno uspešno pa so uspevale domače sorte jabolk in hrušk. To sadje pa je bilo odlična surovina za izdelavo jabolčnega, hruškovega, največkrat pa kar mešanega soka. Ta sok še danes po različnih koncih imenujejo jabolčnik, japček, bunkuc (bunkovec), toukuc (tolkovec), krtoučenc.... Ime bunkuc in toukuc pride zaradi tega, ker so pred stiskanjem sadja le-tega v koritih tolkli s kiji, mlini za mletje sadja so se namreč množično uveljavili šele po prvi svetovni vojni. Tako pridobljen sok so kmetje pustili v posodah, tako, da je lahko uhajal ogljikov plin, zrak pa zraven ni mogel. Jabolčnik, ali kakor ga že imenujemo, nastane, ko se ves sladkor spremeni v alkohol, kar traja od enega do šest tednov, odvisno od temperature in količine sladkorja v jabolkih. Po odvretju so ga običajno pretočili v temeljito oprane sode in dobro zaprli, pa so imeli zdravo in osvežilno pijačo. Del jabolčnika so po odvretju pustili odprtega, daje prišel v stik z zrakom in trosi v njem sprožijo fermentacijo, tako da se alkohol pretvori v ocetno kislino in so dobili jabolčni kis. Le-ta pa ima velik pomen pri zdravljenju raznih bolezni in njihovem preprečevanju. Vsestransko je kis uporaben v kuhinji (kot dodatek za okus), z njim kisamo jedi, konzerviramo živila, uporabljamo ga kot čistilo in razkužilno sredstvo. Modema spoznanja o zdravilnosti jabolčnika v obliki vina ali kisa trde, da koristi ožilju, ga čisti, zmanjšuje krvni tlak in stopnjo holesterola v krvi, krepi srce, kalij, s katerim so jabolka zelo bogata, uravnava delovanje ledvic, živčevja in mišičevja, ureja prebavo..., skratka zdravilo! Vse našteto, pa tudi dejstvo, da je jabolčnik težko dobiti, saj je le še peščica ljudi, ki se ukvarjajo s tem, nas je spodbudilo, da takšne ljudi poiščemo, da se nam javijo in o njih še kaj napišemo. Izpolnite prosim prijavnico in jo nemudoma pošljite na uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. PRIJAVNICA /ܧB(Cj EK NŠ§/ PRIJAVLJAM SE NA2. ZASAVČEVO KLOBASARIJO IN BUNKUCARIJO Ime in priimek: naslov: telefon' GSM:... dal bom sledeče vzorce: a) jetrnico a) meseno klobaso c) suho klobaso d) kožno klobaso e) krvavico f) bunkuc (iz jabolk) 9) bunkuc (iz hrušk) h) bunkuc (mešano) i) jabolčni sok 1) hruškov sok k) jabolčni kis Datum: Podpis: |© KŠEFTI NLB® Banka Zasavje Prihaja evro VSE KAK ŽELITE VEDETI O UVEDBI EVRA (7.) Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Toma*em Pozničem, vodjo projekta evro v NLB Banki Zasavje in Ljubo Štravs Štampfel, ki tam skrbi za stike z javnostmi. Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh NLB Banke Zasavje www.banka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na elektronski naslov info@.banka-zasavje.si Sedaj nam evro *e dobesedno trka na vrata. Zato je to tudi zadnji pogovor pred uvedbo evra kot našega novega zakonitega plačilnega sredstva. Ali bi morda ponovno našteli nekaj najpomembnejših informacij za naše bralce? Prav. Pa jih naštejmo: >kontinuiteta pogodb - vse sklenjene pogodbe z banko ostanejo v veljavi še naprej in jih ni potrebno spreminjati ali sklepati dodatnih aneksov. Zneski v tolarjih se bodo samodejno pretvorili v evre. >pretvorba tolarskih zneskov - na vseh bančnih računih bo pretvorba zneskov avtomatska, po tečaju zamenjave, l€ = 239,640 SIT. Strankam samo zaradi tega ne po potrebno obiskati bančne poslovalnice. O novem stanju bodo komitenti obveščeni s prvim rednim mesečnim izpiskom, s posebnim pisnim obvestilom oz. vpisom v hranilno knjižico. >obdobje dvojnega gotovinskega obtoka - odi. 1.2007 do vključno 14.1. 2007 bo plačevanje možno v tolarjih in evrih, razlika mora biti obvezno vrnjena v evrih. >31. 12. 2006 ob 21 uri bo prekinjeno delovanje bančnih avtomatov. Po polnoči 1.1.2007 pa se bodo le- ti zopet začeli postopno vključevati in bodo predvidoma do konca dneva že vsi na razpolago za poslovanje. Seznam delujočih bankomatov bo dostopen na spletnem naslovu: www.bankomati.net in tudi na spletnem naslovu NLB Banke Zasavje www.hanka-zasavje.si. > Plačevanje s plačilnimi karticami ne bo mogoče od 23. ure 31.12. 2006 do 01. ure 1. 1. 2007. >Novi čekovni blanketi s katerimi bodo naši komitenti plačevali v evrih po Novem letu, jim bodo na voljo že od sredine decembra dalje. S starimi čekovnimi blanketi bo mogoče plačevati do 31. 12. 2006, banka pa jih bo unovčevala do 15.1. 2007 . >Posebne položnice, posebne nakaznice in plačilni nalogi bodo prav tako na novih obrazcih. Posebne položnice, ki bodo izdane še v letu 2006 in bo na njih označen znesek v tolarjih in evrih, bomo v bankah sprejemali še do 31. 1. 2007. Kaj se je pomembnega zgodilo v bankah že 1. decembra 2006 v zvezi z evrom? Nekatere banke, med njimi tudi NLB Banka Zasavje, so že 1. 12. 2006 za fizične osebe izenačile prodajni tečaj evra s tečajem zamenjave. In kaj to konkretno pomeni? To pomeni, da bodo lahko stranke že pred uvedbo evra v Sloveniji v teh bankah kupile evre, brez vsakršnih dodatnih provizij, po ENAKEM tečaju, kot jih bodo zamenjevali po 1.1.2007. Nekateri občani hranijo tolarske prihranke doma. Kaj jim svetujete? Občanom, ki hranijo tolarje doma priporočamo, da se čim prej odpravijo v poslovalnice NLB Banke Zasavje in za gotovino kupijo evre, da se tako izognejo morebitni gneči po Novem letu. Evrske kovance so za svoje poslovanje po 1.1. 2007 že lahko kupile pravne osebe in zasebniki. Da. Pravne osebe in zasebniki se v banki od 1. decembra že lahko oskrbijo z začetnim paketom evro kovancev s slovenskimi motivi. V paketu je 680 kovancev različnih vrednosti in stane 48.167,60 tolarjev oz. 201 evro. Seveda pa teh kovancev ne smejo uporabljati pred 1.1. 2007, ko postanejo zakonito plačilno sredstvo. Slovenskih evrov se bodo razveselili tudi zbiralci - numizmatiki. Zanje bo pripravljena zbirka vseh slovenskih evrskih kovancev, ki bodo shranjeni v posebni embalaži. Priloženi bodo tudi tehnični podatki in kratka obrazložitev motiva na slovenski nacionalni strani. Zbirka bo v bančnih poslovalnicah na voljo v drugi polovici decembra. Da ne pozabimo pomembnejših datumov pred in po prevzemu evra, prosimo, da jih ponovno naštejete. 15. 12. 2006 - začetek prodaje začetnih paketov evro kovancev s slovenskimi motivi za občane 22. 12. 2006 - zadnje izplačilo pokojnin v tolarjih 29. 12. 2006 - zadnji dan tolarskega plačilnega prometa 29. 12. 2006 - prekinitev delovanja sodobnih tržnih poti NLB Klik, NLB M oba... ob 18,30 1. 1. 2007 - začetek dvojnega obtoka -gotovinsko plačevanje v tolarjih in evrih 1. in 2. 1. 2007 - v odprtih dežurnih poslovalnicah NLB Banke Zasavje ( Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) bo med 10. in 14. uro mogoče zamenjati tolarje v evre in evre v evre; drugih storitev ne bo mogoče opravljati 14. 1. 2007 - zadnji dan dvojnega obtoka - gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih 1. 3. 2007 - zadnji dan brezplačne menjave tolarjev v evre v poslovnih bankah. Potem bo mogoča menjava v Banki Slovenije, in sicer za bankovce neomejeno, za kovance pa 10 let, torej do leta 2016. LV. OGLAS| @) VINOTEKA KLOPOTEC Tržnico. Zagorje Tel. & fax: 03/56 64195 Marija Naprudnik s.p. lOldt V mesecu decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 16 decembra 2006, se bo predstavilo VINOGRADNIŠTVO SAKSIDA iz Vipave. V soboto, 23. decembra 2006, bodo na obisku PENINE ISTENIČ z Bizeljskega. PRISRČNO VABLJENI! Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. NAJ VAM NEIZPOLNJENE ŽELJE, TIHA UPANJA, MNOGA PRIČAKOVANJA POSTANEJO RESNIČNOST V LETU 2007! itirennirn PVC OKNA IN VRATA PE Ljubljana tel. 01/511 16 24 www.interalta.si IŠČEMO KOOPERANTE ZA MONTAŽO [Wamßa ŽELIMO VAM VESEL IN MIREN BOŽIČ . . /TV . ÄlSginöD produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ «g možnostjo sponzoriranja postanltß 'Vidu 1 trženje in produkcija za gospodarsko ■ A" m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI v:)','' OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Podjetniški kotiček Irene Meterc: ŽE IMATE SVOJ BLOG? Spletni dnevniki ali blogi postajajo moderna oblika komuniciranja tudi za podjetja. V primerjavi s spletnimi mesti so preprosti in poceni, vzpostavlja in uporablja jih lahko vsakdo. Slovenija na tem področju še drema. Blogi (okrajšava za weblog - spletni dnevnik) so javni dnevniki, objavljeni na internetu. V kratkem obdobju nekaj let so postali internetni hit: zgodilo se je na milijone novih spletnih dnevnikov in desetine milijonov bralcev se ne more motiti. 2004 je bilo leto blogov, trend pa se nadaljuje in je izjemno močan; povprečna ocena je več kot deset tisoč na novo ustanovljenih blogov na dan, v ZDA pa naj bi, denimo, že skoraj 20 % obiskovalcev interneta redno prebirala spletne dnevnike. Veliko vsebin blogov je zasebne narave in dokumentira posameznikovo življenje. Potem so tu novičarski blogi. Za slednje mnogi menijo, da nas s svojo ekspanzijo vračajo v čase, ko je bila pisana beseda najpomembnejša. Gre za pravcate male osebne spletne časnike, usmerjene na vsa področja političnega, družbenega in znanstvenega življenja. Pri blogih ne gre za alternativo standardni založniški dejavnosti, pač pa za njeno dopolnitev, saj spletni dnevniki že danes močno širijo univerzum tiskane besede. Najpogostejša podlaga za »zasebno časnikarstvo nove dobe« so namreč povezave do zanimivih zgodb revij in časopisov, prepletene s subjektivnimi mini komentarji ali analizami avtoijev spletnih dnevnikov. Tipičen blog format naj bi bil »povezava + navedek + komentar« (link+ quote+ comment). Ena najpomembnejših lastnosti blogov je njihov osebni pristop. Piscem se ni treba ozirati na urednike. Nastajajo mnenja, ki so pisana večinoma iskreno, brez predsodkov ali skritih interesov, značilnih za standardno medijsko elito. To vedno bolj ozaveščeni bralci cenijo. Naslednja zelo pomembna lastnost blogov je njihova hitrost. Po tem kriteriju bi lahko rekli, da so blogi bolj podobni radiem, ki oddajajo štiriindvajset ur na dan. Digitalni dnevniki na internetu so dober zgled tega, kako je lahko internet »virozen«. Eden razlogov za hitro širjenje novih idej, izdelkov, dogodkov... je medsebojna prepletenost. Številni spletni dnevniki so med sabo povezani v prostrano mrežo. Ker je njihov cilj lov za novostmi in zanimivostmi, med seboj ne konkurirajo, pač pa nesebično izmenjujejo informacije in objavljajo povezave do blogov svojih virtualnih kolegov. Obiskovalec največkrat najde spletni dnevnik prek drugega, po možnosti podobnega bloga. Blogi in podjetništvo Blogi niso primerni za prodajo izdelkov, kot mnogi zmotno mislijo. Izkušnje kažejo, da blogi uporabljeni kot sredstvo za neposredno trženje, nikakor niso dosegli svojega cilja. Bralci so spregledali namen in se niso več vračali. Uspešno uporabljajo bloge tista podjetja, ki posegajo po novem mediju zato, da lahko posredujejo svoje znanje z določenega področja, vendar pri tem neposredno ne promovirajo svoje dejavnosti. Blagovne znamke morajo navsezadnje temeljiti na zaupanju, verodostojnost pa je osnova za zaupanje. Logika je jasna: če ljudje kupijo tisto, kar jim poveš, so korak bližje k temu, da kupijo tisto, kar prodajaš. Bloge in podjetništvo je mogoče povezati na več načinov. Podjetnik se lahko odloči za pisanje bloga, ker želi pritegniti veliko bralcev, posredno pa privabiti oglaševalce. Večje podjetje lahko vzpostavi svoj blog z namenom doseganja organizacijskih ciljev, tako zunanjih kot tudi notranjih. S komunikacijo, usmerjeno na avtorje drugih blogov, lahko podjetje svoji ciljni skupini predstavi aktualne novosti. Poleg vsega navedenega pa je treba priložnosti iskati tudi v dejstvu, da blogi delujejo v dve smeri. So tudi lahka pot za iskanje informacij in identifikacijo trendov. Z blogi se je torej začela vzpostavljati neke vrste kolektivna inteligenca, tudi na področju podjetništva. Blogi vse bolj postajajo učinkovita raziskovalna orodja. Vedno so tam, kjer je akcija. Mnenja avtoijev in navedki so jedrnati in selektivni. Dnevnikaiji, ki obravnavajo isto področje, zgradijo neke vrste strokovno skupnost, zato koristne informacije zelo hitro krožijo. Blogi pa so lahko idealni za prenos znanja v gospodarstvo. Dejstvo je, da navkljub številnim prizadevanjem podpornega okolja še zdaleč ni izkoriščena kritična masa raziskovalnih potencialov pri nas, četudi na znanju temelječe gospodarstvo ni le želja države, pač pa tudi podjetij in raziskovalcev. V univerzah Velike Britanije so vzpostavitve blogov že sestavni del učnega programa. Vzpostavitev kulture spremljanja najnovejših rešitev iz sveta porajajočih se tehnologij bi lahko pripomogla k zmanjšanju števila nepraktičnih znanstvenih zamisli, podjetnikom pa bi tako lahko približali številne novo nastale tehnologije, ki lahko posežejo praktično v vsako dejavnost. Kombinacija oziroma hibridizacija različnih tehnologij je danes zelo pogosta pot do produktnih in procesnih inovacij. IM. °d Jut http://www.radio-kum.si 14. gruden 2006 KOLUMNA @> ALEKSU POREDNIH: Človek je igrivo bitje. Od igrivosti do igrač pa je le še korak. Takšne ali drugačne igrače imajo vse človeške skupnosti, v bogatem in revnem delu sveta. Toda skokovita uporaba igrač v razvitem svetu je pojav, ki včasih že presega meje zdravega okusa. Izdelovalci igralnih predmetov in naprav si manejo roke, saj dobiček veselo žvenketa v njihovih žepih. Ali ni morda tudi izjemna ponudba igrač pomemben dejavnik, ki pritiska na starše in jih dodatno sili k nakupu bolj ah manj koristnih predmetov za radovedne malčke? Cilj uporabe igrač naj bi bilo razvijanje otrokovih zaznav in mišljenja. Vse to se dogaja nezavedno, ko ima otrok opravka z igračami. Vzemimo za primer kocke. Otrok si razvija otip, saj zaznava robove, oglišča in ploskve. Ko jih meče, si razvija občutek za met. Ko jih sestavlja, se povečuje njegova sposobnost za sestavljanje elementov v smiselne vzorce. Nauči se razločevanja osnovnih barv. Ko iz njih sestavlja stolpe in jih podira, pridobiva znanje o razmerjih med predmeti v prostoru. Prebuja svojo natančnost in spodbuja vztrajnost. V različnih razvojnih obdobjih so primerne različne igrače. To je povsem logično. Eno leto staremu otroku koristijo drugačne igrače kot 3- ali 6-letnemu otroku. Slehernemu igranju pa je skupno, daje priprava na življenje. Človek je skozi evolucijo preživel in se razvijal samo zaradi radovednosti. Prav radovednost je namreč ključno gonilo ukvarjanja z igračami. Otrok z igranjem hitreje in temeljiteje odkriva svoje okolje, zakonitosti in odnose v njem. Poleg tega se nauči številnih vrednot, ki v življenju pridejo še kako prav. Če se ga navadi pospravljati igrače, se npr. nauči reda in spoštovanja svoje lastnine. Ob igranju s sovrstniki spoznava, da se meje njegove svobode končajo tam, kjer se začne svoboda drugega. Uporaba igrač doseže svoj namen, ko človeka usposobi za prehod na uporabo igrač za odrasle. To spoznanje bi moralo starše, vzgojitelje in učitelje spremljati ob vsakem nakupu igrač. Veseli december je še posebej zaznamovan s kupovanjem takšnih in drugačnih igrač. Miklavž, Božiček in dedek Mraz imajo koše do vrha napolnjene z darili, med katerimi imajo igrače zelo vidno mesto. Nakup dobre igrače, kije hkrati tudi vama in zdravju prijazna, je najboljša naložba v otrokovo prihodnost. Marsikdaj se zgodi, da navidez enostavna igrača prispeva k razvoju otrokovih sposobnosti veliko bolj, kot si utegnemo misliti. mnogo srečnejši kot tisti, ki živijo v materialno slabše razvitih deželah. Bolj bi se morali zavedati, da materialna preskrbljenost še ne pomeni zadovoljstva ter notranjega miru in sreče, o čemer bo izrečenih toliko besed v dneh, ki prihajajo. Igrače ne morejo nadomestiti človeške duše in srca. Brez ljubezni otrok ne govori, če pa že, je njegova domišljija, ki gre z roko v roki z ustvarjalnostjo, precej slabše razvita. To negativno vpliva na uravnoteženost njegovega razvoja. Usodno zaznamuje človekovo življenje in življenja ljudi, s katerimi prihaja v stik. Igrača je vendarle samo predmet, vsi predmeti pa so brez pomena, če človek ne postane človek. Veliko ljudi ima vsega zadosti, a so nesrečni. To dejstvo najbolje dokazuje resničnost zgoraj navedenih trditev. Kdor je zasičen z igračami za otroke ali odrasle, ne more biti hvaležen. Kdor ni hvaležen, ne more biti zadovoljen in srečen. Opleta se skozi življenje brez smisla, izgublja energijo za tarnanje nad kruto usodo. Svojo bolečino utaplja v takšni ali drugačni omami, zaman išče mir v srcu. “Mnogo jih hodi med nami, svoje so sanje zatrli, da sonce še kdaj bo sijalo, so zdavnaj že smislu odmrli.” Ob igračah lahko spoznamo, kakšna so otrokova nagnjenja. Pokažejo se ročne spretnosti, izrazit občutek za gibanje v prostoru, občutek za ritem in melodijo, smisel za sestavljanje in urejanje raznih vzorcev barv, oblik, zvokov, kasneje številk in črk. Igranje pomaga seznanjati otroka z odnosi med ljudmi, človeka vzpostavljati kot družbeno bitje. Igra prispeva pomemben delež k razvijanju čustvene inteligence. Kljub temu pa polne omare igrač ne morejo nadomestiti čustvenega stika med starši in otrokom. Igrače so samo pripomoček, ki nadgradi pozitivne posledice pristne starševske ljubezni in pozornosti do otrok. Če bi bilo drugače, bi bili otroci v razvitem svetu DRUŠTVENO -t- PTUJ, DRUGI ROJSTNI KRAJ ANTONA SOVRETA Sovretov Tone danes rojstni dan slavi... Zato prjatli s Ptuja v Hrastnik so prišli. Da povedo, kako bilo je tistih sedem let, ko naš Sovre prišel je k njim živet... Takole, z verzi so v Knjižnici Antona Sovreta pozdravili predstavnike Knjižnice Ivana Potrča s Ptuja, ki so prišli v četrtek, 4. decembra 2006, na dan njegovega rojstva, v Hrastnik. Gostje so pripravili razstavo, ki sojo imeli ob Sovretovi 120 - letnici in prikazuje sedemletno obdobje njegovega življenja na Ptuju, ko je poučeval kot »namestni učitelj« na njihovi gimnaziji slovenščino, latinščino in nemščino. Rokopis prevoda Kralja Ojdipa, ki gaje Sovre prevedel na Ptuju »Vojne grozote so minile,« je dejala med drugim Mira Jerenec, vodja domoznanskega oddelka in avtorica razstave, »zato seje Sovre na Ptuju lahko mimo posvetil proučevanju antike, kar si je že od nekdaj želel...« Vmes je dokončal tudi študij klasične filologije, kar mu je vojna prej preprečila. V teh sedmih letih je izdal šest prevodov v knjižni obliki in se s Kraljem Ojdipom leta 1922 zavihtel v sam vrh slovenskega prevajalstva. Zato je imel Sovre Ptuj za svoj drugi rojstni kraj, kraj, ker se je duhovno rodil..., kot je dejal njegov naslednik dr. Kajetan Gantar letos junija na ptujski razstavi. Stanoval je v vili Karel, v pritličnem stanovanju Gimnazija, na kateri je poučeval Matjaž Neudauer, direktor knjižnice Ivana Potrča je poudaril, da so ponosni na Antona Sovreta in povedal, daje bil zelo aktiven tudi v ptujskih društvih, njegov vodnik po antični Poetovioni pa je še danes nadvse uporaben. Med dijaki je slovel kot zahteven profesor, vendar srčno dober človek... Spomine Frana Brumna na Antona Sovreta je prebral Vladimir Kajzovar, vodja študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Veselje ob dejstvu, da postaja največji slovenski klasični filolog in prevajalec, zasavski rojak Anton Sovre vse bolj prepoznaven, je izrazila tudi Mira Vučetič, direktorica hrastniške knjižnice - s spomenikom v rojstni vasi, s Sovretovo potjo, z dokumenta- Na razstavi v Hrastniku - druga z desne Hedvika Pavlica, pobudnica spomenika v ŠavniPeči rnim filmom... In povabila obiskovalce tretjega Sovretovega večera na ogled imenitne razstave, kjer je največ pozornosti zbujal Sovretov rokopis Kralja Ojdipa, dragocenost in ponos ptujske Z leve: Marjan Dolanc, predsednik knjižnice. Sovretovega odbora in gosta Mira Besedilom Jerenec, avtorica razstave, Matjaž fotografije: Neudauer, dir. Knjižnice Ivana Potrča Kanci Moljk Torek, 5. decembra 2006, je bil za Hrastnik pomemben dan. Na svečanem zboru v delavskem domu je namreč predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak podelil Občini Hrastnik listino in skulpturo Občina po meri invalidov, ki jo je sprejel župan Miran Jerič, skulpturo pa Zvone Majes, predsednik Društva invalidov Hrastnik. Predsednik DIS Zvone Majes in Marjan Dolanc, predsednik sveta za invalide »Pobudo ZDIŠ smo prejeli 22. januarja 2004 in takoj smo se odločili, da se bomo potegovali za to imenitno priznanje...,«je povedal Zvone Majes, predsednik Dl Hrastnik na novinarski konferenci dan pred svečano podelitvijo priznanja. «Tudi na občini so vzeli zadevo nadvse resno in na svetu sprejeli sklep, da se napravi temeljita analiza stanja in operativni program...,« je nadaljeval. Analizo in program so napravila tudi vsa društva in vse organizacije, kar j e zelo pomembno, saj se tako invalidi, ki jih je 674 in še 80 podpornih članov, vključujejo v celotno življenje svojega kraja. 28. februarja so se ponovno prijavili na razpis. Zupan občine Miran Jerič je imenoval skupino, ki ima vključene člane iz Dl, Sožitja, zdravstva, šolstva, občinskega sveta, centra za socialno delo in še nekaterih organizacij. Začeli so na Dolu z odpravljanjem arhitekturnih ovir, kar je v občini najmanj urejeno. Klančine so napravili ob mrliški veži, dostopna je banka, pošta,...Pri cerkvi so uredili celo takšno klančino, ki ima spodaj toplotne cevi, da bodo sproti tajale sneg in led. Uredili so klančino pri banki v Hrastniku, kjer zdaj hodijo prav vsi... V knjižnici so pripravili lupo za slabovidne, v bazenu stopnice, ponekod WC za invalide.... Največ aktivnosti seje dogajalo v letošnjem letu in poročila so pošiljali v Ljubljano vsak mesec. »Seveda pa vsebuje akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v občini Hrastnik za obdobje 2006 -2010 še mnogo več, »je dejal Marjan Dolanc, predsednik sveta za invalide pri Občini Hrastnik. »Odpravljanje ovir pomeni le desetino programa...Na prvem mestu je obveščanje in osveščanje, posebno o dogajanju invalidske problematike,« je nadaljeval. »Pomembno je vključevanje v kulturna in športna društva, izobraževanje na socialnem in zdravstvenem področju, organizacija pomoči invalidom,.. .Veliko tega se sicer že opravlja, zdaj pa bo še bolj sistematično.« Na svečani podelitvi so poleg župana Mirana Jeriča spregovorili Invalidom prijazno mesto Hrastnik še direktor direktorata za invalide pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS Cveto Uršič, Zora Tomič, vodja projektnega sveta pri ZDIŠ Občina po meri invalidov in Boris Šuštaršič, predsednik invalidskih organizacij RS. Med pohvalnimi besedami omenimo, da je Hrastnik med štirimi kandidati občutno izstopal. In da od štirih, ki so to priznanje že dobili - Ajdovščina, Velenje, Radovljica in Trbovlje - v programu še nihče ni vključeval toliko društev in drugih inštitucij kot Hrastnik. Kar pomeni, da ljudje v resnici sprejemajo invalide kot del skupnosti. Svečanost so popestrile pevke skupine Plavica in učenci OŠ Vitka Pavliča. Besedilo: FančiMoljk Fotograßje: F. Moljk, B. Klančar LETU 2006 Modelarsko društvo Trbovlje je uspešno zaključilo svojo prvo tekmovalno sezono. Na začetku leta je postalo pomemben del Zveze avtomodelarjev Slovenije (ZAMS), kar je članom društva omogočilo tekmovanje na tekmah državnega pokala. Poudarjamo, da je slovenska zveza avtomodelarjev v preteklih letih svoje aktivnosti usmerjala predvsem v cestna tekmovanja (na asfaltirani podlagi). Z izkazanim interesom za off-road modele s strani novega trboveljskega društva in nakupom šestih licenc za državna tekmovanja pa je zveza v letošnjem letu razmislila tudi o off-road konkurenci. V sezoni 2006 so bile izvedene štiri tekme, ki so štele za državni pokal, tretja je bila organizirana v sodelovanju s trboveljskim društvom na Deponiji premoga Lakonca v oktobru. skupnem seštevku državnega pokala. Na splošno je bil izkupiček letošnje sezone izjemno dober, saj je licence za državna tekmovanja pridobilo 92 tekmovalcev. V off-road kategoriji 1:8 je v skupnem seštevku odlično drugo mesto dosegel Trboveljčan Dejan Hrušovar, ostalih pet trboveljskih tekmovalcev pa seje uvrstilo v prvo polovico. Prvi trije v drža vi Pripra ve na DP v Lakonci Člani društva so se v nedeljo, 10.12.2006, udeležili zaključka sezone, ki je bil organiziran s strani ZAMS v Ljubljani. Na slavnostnem zaključku so podelili pokale za zmagovalce v Trboveljsko društvo je imelo tudi že zaključni sestanek, na katerem so bile povzete letošnje aktivnosti in načrti za leto 2007. Društvo sprejema nove člane do konca decembra 2006, za morebitno včlanitev ali dodatne informacije o naših aktivnostih pa lahko pokličete predsednika Roka Hrušovarja na GSM 051 265 454. MDNITROINFECTED TRBOVLJE Velikanski malček Mali velikan KLOPKOTANJE M.A.S. PA ŠE VEDNO TllDI: VINO ZA NAVDIH IN ZDRAVILO V soboto, 02. 12. 2006, je v Vinoteki klopotec potekala predstavitev vin Vinske kleti Santomas. Klet Ludvika Nazarija Glavine leži v osrčju Slovenske Istre, v Šmarjah nad Koprom. Posestvo je Ludvik podedoval po svojem očetu Nazariju, ki je bil kmet in vinogradnik. Sinje poleg posestva po očetu podedoval tudi ljubezen do zemlje in znanje o vinogradništvu. Vinarska tradicija, želja po novih znanjih in spoznanjih, ter ugodni naravnih dejavniki so faktorji, ki so omogočili, da so vina blagovne znamke Santomas povsem zasluženo dobitniki številnih mednarodnih nagrad. Za vina Santomas je značilno, da se rojevajo na povsem naravni način, saj vinograde obdelujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi grozdja in vina. Glavinovi se zavedajo neizmerne regeneracijske sposobnosti in skromnosti najlepše ovijalke - vinske trte in ji zato ob njeni rasti in razvoju nudijo le najnujnejšo podporo, kar jim plemenita rastlina hvaležno vrača. Vina Santomas so vina navdiha za dušo in zdravilo za telo. Zdravniško dokazano preprečujejo rakasta obolenja. Seveda pa tudi za vina, kot za zdravila v celoti veljajo omejitve. Vino deluje kot zdravilo le v primeru primernih odmerkov. O vrhunski kakovosti Glavinovih vin priča tudi podatek, da skoraj polovico buteljčnih vin prodajo na tujih tržiščih, kot so Anglija, Avstralija, Belgija, Rusija, Hrvaška, Romunija, Italija, ZDA. Svoja vina pa nameravajo plasirati tudi v skandinavske države. Med njimi najbolj zanimava je Norveška. Izbrana vina iz kleti Santomas je mogoče najti tudi na vinski karti Essex house v prestižni restavraciji Alaina Ducassa v New Yorku. Kot zanimivost velja omeniti, da so jubilejnega leta gospodovega 2000, ki je znano po izjemni letini, v vinski kleti Santomas pridelali »Grande cuvee«, v katerem prevladuje refošk z dodatkom cabernet sauvignona in merlota. Vino izredne kakovosti so napolnili v 144 steklenic (4,51). Številko ena so poklonili svetemu očetu Janezu Pavlu II., številko dve so namenili ruskemu patriarhu, številko tri pa ameriškemu predsedniku Bushu. Številka štiri je romala k Emilu Gaspariju, za izjemne zasluge pri prodaji in promociji Santomasovih vin na ameriškem trgu. Drugi dan v mesecu decembru leta 2006, bodo obiskovalci vin pomnili tudi po 10. obletnici delovanja Vinoteke klopotec. Mariji Naprudnik je bila namenjena pozornost obiskovalcev, ki so tokrat prišli na degustacijo Santomasovih vin in Mariji izrekali priznanja za njeno vztrajnost in prijetne novembrske in decembrske sobote, ki ljubiteljem in poznavalcem vin že vrsto let omogočajo spoznavanje novosti na vinskem trgu. PRVI SUHEC IZ KLETI ČURIN - PRAPOTNIK Druga sobota v decembru 2006, je bila v Vinoteki klopotec namenjena predstavitvi vin iz kleti Čurin - Prapotnik. Hiša kakovosti stoji na Kogu, v Ljutomersko - Ormoških goricah in predstavlja eno največjih vinogradniških kmetij v tem delu Slovenije. Na desetih hektarjih lastnih vinogradov, ki se razprostirajo po kogovških gričih, raste enajst sort grozdja iz katerih pridelujejo vrhunska in predikatna vina, ki so dobila številna priznanja in medalje, pa tudi naziv šampiona. Nagrad so bili deležni doma in po svetu. Naziv HIŠA KAKOVOSTI podeljuje red sv. Fortunata. Mnogo truda in znanja je potrebno vložiti, da si vinogradnik prisluži ta laskavi naziv, zato so lahko vsi na vinogradniški kmetiji z razlogom ponosni na svoje delo in uspehe, ki jih iz leta v leto že destetletja dosegajo. Pred mnogimi leti je Stanko Čurin svojo življenjsko energijo in ljubezen do zemlje posvetil vinogradništvu. Vinogradništvu pa so se povsem predali tudi mlajši rodovi. Sodelujejo že tri generacije , ki tvorijo Čurin - Prapotnikov trio. Zadnji se je pridružil Čurinov vnuk in Prapotnikov sin Borut, ki na podlagi dedove tradicije in očetovih izkušenj pridobiva nova znanja in daje svoj delež pri pridelavi grozdja in vzgoji vrhunskih in predikatnih vin. Tokrat sta na predstavitvi vin kleti Čurin - Prapotnik v Vinoteki klopotec sodelovala Stanislav Prapotnik in njegov sin Borut. Poleg znanih polsuhih vin in predikatov, med katerimi je še posebej izstopalo predikatno ledeno vino, sta predstavila tudi novost iz HIŠE KAKOVOSTI, prvo suho vino, ki zaokrožuje izbiro nove blagovne znamke PRA - VinO, chardonay prestige. Gre za vino, ki ga krasi izjemna harmonija vinskega sladkorja in blage kisline. Vino, letnik 2005, poleg prijetnega okusa daje občutek svežine in je dober partner mesnemu obroku, še posebej ob spremljavi tega vina tekne divjačina. V Vinski kleti Čurin -Prapotnik menijo, da je bilo leto 2006 za vinogradnike izjemno ugodno. Temu primemo ocenjujejo, daje letnik tudi nadpovprečne kakovosti. Skrbi jih pretirano topla jesen, saj se v trsju nabira veliko sokov. TO pa pomeni, da je trsje ob nenadnem in občutnem padcu temperatur, zelo ranljivo in lahko pomrzne. Zaradi visokih temperatur pa je vprašljiva vzgoja ledenega vino letnik 2006. /oY v M.A.Š. INTERVJU + Intervju: JUHI J VELKAVRH, DIREKTOR D» TRBOVLJE KRATKOHLAČNIK JE GLEDAL IN SE ČUDIL ij* • • ...ko se mu je pred očmi rojevalo najlepše dete, spočeto v mislih delavcev in zanesenjakov nekega časa, Delavski dom Trbovlje, ki je v teh dneh zakoračil v drugo polovico stoletja svojega delovanja. Slavnostna akademija je bila 29. novembra, prav na isti datum, ko so uradno odprli vrata kulturnega hrama pred petdesetimi leti. Ocenjujejo, da je njegov prag prestopilo kar 30 milijonov ljudi, ki so si ogledali številne gledališke, operne, kino predstave, nastope pevskih zborov, koncertov..., kjer so bila številna predavanja, razstave, plesi, silvestrovanja, pustovanja, srečanja ... Verjamemo, da hrani vsakdo kakšen spomin na to čudovito zgradbo, ki jo krasi mozaik Marija Pregla, z motivi iz življenja rudarjev. Danes, s prenovljeno podobo, ima še vedno zven tiste nekdanje note, v kateri je zvenel ob otvoritvi. Še vedno lahko s ponosom trdimo, da imamo eno najbolj akustičnih dvoran in vrtljiv oder, kar ni običajno in samo po sebi umevno. Na slavnostni akademiji se je odvrtela zgodovina v besedi in sliki, popestrili pa so jo instrumentalni in pevski vložki, značilni za posamezna desetletna obdobja. O nastanku današnje podobe delavskega doma smo se pogovarjali z direktorjem Jurijem Velkavrhom, ki je v neposredni bližini doma stanoval in kot kratkohlačnik opazoval njegovo graditev in kot obiskovalec videl »zadevo« tudi od znotraj. Ste si iz otroštva kaj posebnega zapomnili, kar je vezano na ta kulturni hram. Bil sem doma le streljaj od delavskega doma, zato sem lahko od daleč spremljal gradnjo. Posebno zanimivo je bilo, ko je bilo gradbiščeprazno in so se otroci potikali naokoli, si radovedno ogledovali stroje in se umikali gradbeni jami, da ne bi slučajno kdo padel vanjo. Ko je bil dom zgrajen, sem bil že tako velik, da sem lahko raziskoval njegovo notranjost in kasneje užival na dopoldanskih matinejah. Mislim, da so zelo redke minile brez mene. Po petdesetih letih so Trboveljčani še vedno ponosni na svoj delavski dom. Veseli so, da je vzdrževan in da še vedno lahko dobro služi namenu za katerega je bil zgrajen. V zadnjih letih nam je uspelo zamenjati dotrajano opremo in opraviti redno investicijsko vzdrževanje. Tako smo v zadnjih osmih letih hidro in toplotno izolirali dve tretjini ravne strehe, zamenjali skoraj vse steklene površine, posodobili sanitarije v avli in pri kino dvorani, v galeriji pa zamenjali stare reflektorje s tirnicami. V gledališki in kino dvorani so stare sedeže zamenjali novi sedeži, zamenjana je bila scenska razsvetljava na gledališkem odru, na novo so bili montirani potegi za zavese in reflektorje v gledališki dvorani. Prepleskane so stene in obnovljene talne površine v obeh dvoranah. Tudi ozvočenje je v obeh obnovljeno. Kupili smo nov kinoprojektor in LCD predvajalnik s projekcijskim platnom. Na naši blagajni imamo opremo za računalniško prodajo vstopnic. Mozaik na južni fasadi, na katerega smo zelo ponosni, smo temeljito očistili in osvetlili. Vsega ne bom našteval, saj je bilo opravljeno še veliko manjših del in nabavljenih osnovnih sredstev in inventarja. Kdaj natančno naj bi se končala obnova, ne morem reči. Vsekakor želimo, da bi delavski dom ostal osrednji prostor, kamor se ljudje radi vračajo na različne prireditve, kijih želimo še popestriti. V dom je bilo vloženih več kot 170 milijonov tolarjev, od katerih je nekaj malega prispevala država, levji delež pa INTERVJU ©) so bila lastna sredstva in investicijski transferji trboveljske občine. Največji problem stavbeje zastarel način ogrevanja in prezračevanja dvoran in avle. Upamo pa, da bomo uspeli v bližnji prihodnosti odpraviti tudi to pomanjkljivost. Delavski dom je svojo streho nudil številnim obiskovalcem. Ali kdaj danes samuje? Ne, vsak dan je na sporedu kino predstava, dimi se vrtijo že pol stoletja. Letno imamo okoli800prireditev, kino in gledališke predstave, razstave, predavanja, sejme, koncerte, srečanja, plesne prireditve... kamor pride več kot 40000 obiskovalcev. Včasih so imeli v stavbi svoje prostore Glasbena šola, Ljudska univerza, pevski zbori, lokalni radio ... Danes je nekaj drugače. V našem kulturnem hramu poslujejo in sobivajo z nami Radio Kum Trbovlje, Zasavska ljudska univerza Trbovlje, dopisništva Dela, Večera, sodelavci nacionalne Televizije, Območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev, Pravična odškodnina. Klubske prostore uporablja moški pevski zbor Zarja. Prej ste omenili, kako je bila financirana obnova doma. Kako se pa se pokrivajo drugi stroški in odhodki? Zavod za kulturo delavski dom se pretežno, okoli70odstotkov, financiraš sredstvi proračuna občine, razlika pa gre iz tržnih dejavnosti zavoda. Skušamo se obnašati čimbolj racionalno, da lahko vlagamo, kolikor je mogoče, v revitalizacijo doma. Veseli smo, da imajo odgovorni v občinski upravi posluh za investicijsko vzdrževanje zgradbe, da lahko realiziramo naše investicijske programe. Ob jubileju ste pripravili kar veliko prireditev. Skupaj z Občino Trbovlje in kulturnimi društvi smo organizirali pregledno razstavo članov Relika, Filatelistično društvo je pripra vilo razsta vo na temo 50 let Delavskega doma, pevski zbori Zveze kulturnih društev so pripravili revijo pevskih zborov na temo Delavski dom -moj drugi dom, osrednja prireditev pa je bila slavnostna akademija. Ob obletnici, 29. novembra, smo skupaj s filatelisti pripravili in izdali spominsko pisemsko ovojnico in priložnostni spominski žigpos večen jubileju zgradbe in našega zavoda. V avlo smo postavili prvi kino projektor, obesili stare plakate, ki so vabili k obisku kino predstav... Želeli smo pokazati, da hranimo stvari povezane s preteklostjo, na katero smo ponosni še danes. Imeli ste slavnostno akademijo na kateri ste povedali, da so obredi potrebni, da človek ve ob kateri uri pripraviti srce na kakšen dogodek, zato da ob jubileju pravi čas pripravi srce in obred. Slavnostno akademijo smo pripravili skupaj z občino. Nanjo smo povabili vse Trboveljčane in jim pripravili enkraten spored, ki ga je vodila igralka in pevka Nika Vipotnik iz Žalca. Izvajalci so bili Trio Jožeta Kotarja, kitarist Jure Zdovc, Rožmarinke, Nika Vipotnik je zapela dva šansona, ob koncu nas je razveselil Slovenski oktet z venčkom ljudskih pesmi. Za scenarij prireditve smo poprosili našo rojakinja, novinarko Dela, Polono Malovrh. Mislim daje v njem lepo zajela vsa pomembna dogajanja v našem kulturnem hramu, doma in v tujini. Na žalost je bil čas prekratek, da bi lahko povedali še več. Po akademiji je bilo še prijetno druženje nastopajočih in obiskovalcev. Jubileji so tudi čas za inventuro in planiranje. 0 tem kar je bilo smo že nekaj povedali. Zelje, cilji so gonilna sila napredka, sprememb. Tudi vi ne boste obstali na mestu, verjetno načrtujete kako naprej. Na to vprašanje Vam ne bom odgovoril, ker želimo naše obiskovalce prijetno presenetiti z novo programsko shemo, vendar bo do takrat treba še malo počakati, da dokončamo nekaj investicij na stavbi. Naj si ob zaključku sposodimo še nekaj misli, ki jih je povedal na slavnostni akademiji župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič: Delavski dom Trbovlje je najlepši kulturni dom v Sloveniji. Ce drugače ne, zaradi ljudi, ki so v njem pustili pečat kulturni ustvarjalnosti, ljubezni do slovenske besede in do narodne zavesti. Gledališki oder v njem je še vedno eden največjih in najbolj toplih. Galerija in katakombe živijo zaradi ustvarjalnosti umetnikov; njegova zunanja podoba pa je umetnost arhitekture, mozaik pa spomenik naši spoštovani preteklosti. Vse, kar se veže nanj, na Delavski dom, ki je spomenik Trbovljam in Trboveljčanom, umetnikom, ki jih je rodno Trbovlje poneslo med eminentna imena slovenske in svetovne kulturne ustvarjalnosti. Pri vsem tem je najlepše, da je ostal zatočišče mladim in starim, takšnim in drugačnim, vsem, kis Trbovljami živijo in mu s svojo ustvarjalnostjo izkazujejo spoštovanje... Ohranimo ga v večnost. Besedilo in slike: Irena Vozelj ® TEMATSKA ^ i------- Že mogoče, da živali seksajo ali pač spolno občujejo le zaradi razmnoževanja in človek naj bi se razlikoval od njih ravno po tem, da pri takem opravilu občuti užitek, sprostitev in ne nazadnje naj bi to počel iz ljubezni do partnerja. Torej se razumsko odloči za to početje in glede na upadanje natalitete, smo Slovenci hudo razumni. Kje pa razum odpove? Največkrat pri preventivi! Kot razumska bitja bi morali tudi na področju medsebojnega občevanja na telesni ravni, pri čemer ni govora o pretepu, ampak o spolni dejavnosti, uporabljati kakšno sivo možgansko celico več. Očitno je bilo hudo potrebno na tem področju storiti nekaj, čeprav se je o rožnatih pentljah govorilo in pisalo mnogo več kot o rdečih... Tudi svetovni dan aidsa, 1. december je že minil, nevarnost okužbe pa narašča iz minute v minuto vsak dan in vse leto in zajema čedalje širši krog ljudi. V lanskem letu je bilo 40. 000.000 okuženih (brez pomote v številki!) prebivalcev našega planeta in sicer v tem letu 4.100.000 novo okuženih, ta svet pa je zapustilo 2.800.000 ljudi zaradi te iste bolezni. Slovenija ni otoček sredi jezera. Število okuženih v vsakem letu grozljivo raste. Mejaši smo z eno najbolj rastočih epidemij v vzhodni Evropi. V Sloveniji je po najnovejših podatkih okuženih z virusom HIV že več kot 300 ljudi, kar je nekajkrat več kot pred leti. V Zasavju je posebej pereč problem zaščite med spolnim odnosom in na tem področju izstopa iz Kaj jih druži? Če ničesar drugega, potem je to 1. december, svetovni dan boja proti AIDS-u, ko se podajo na skupno pot od človeka do človeka v opozorilo in dober nasvet za varen seks. Na ta dan so člani Mladi forum SD Trbovlje v popoldanskih in večernih urah v Trbovljah razdeljevali kondome. S tem dejanjem naj bi vsaj malo pripomogli pri zajezitvi kuge 21.stoletja. slovenskega povprečja nezaželenih nosečnosti. Prav to dejstvo potrjuje misel o neustrezni zaščiti, kar je najpogostejši vzrok za okužbo, sledijo mu odnosi med istospolnimi partnerji in vbrizgavanje drog z že uporabljeno injekcijsko iglo. Kaj je AIDS? Govorimo o sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki jo povzroči virus HIV, ki oslabi človekov obrambni sistem tako, da se število obrambnih celic v krvi neverjetno zmanjša. Organizem nima več moči, da bi se boril proti virusom, ki mrgolijo okrog nas, vendar zdravemu in močnemu imunskemu sistemu ne prizadenejo škode. Oslabljen imunski sistem pa se zmore več bojevati in organizem je uničen in končno obnemore in umre. Na tak način se konča posebna vrsta pljučnice, kožni rak (Kaposijev sarkom) ali vnetje možganskih ovojnic (meningitis). In AIDS je skupek bolezenskih znakov in sipmtomov, ki predstavljajo zadnjo, pozno fazo okužbe s HIV. Mladi forum SD Trbovlje je ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u razdeljeval kondome, rdeče pentlje in letake o preventivni zaščiti na območju občine Trbovlje. S tem želijo aktivno prispevati k ozaveščanju vse populacije na področju preventivne zaščite, ki bo vsaj malo pripomogla k preprečevanju prenosa bolezni. V popoldanskih urah so bili aktivni v razdeljevanju kondomov na železniški postaji, v nočnih urah pa v diskoteki Mesečina. Odziv občanov je bil pozitiven, zato bodo akcijo gotovo ponovili prihodnje leto. ZA STRPNOST O ne-strpnosti je zapisano in izgovorjeno že mnogo besed. Dejanja kažejo bolj na ne- kot na strpnost. Mladi forum SD Trbovlje se je konec novembra odločil za aktivnost, s katero ostro zavračajo različne oblike diskriminacije. Ob 29. novembru, obletnici II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in nekdanjem Dnevu Republike, so pripravili letake z aktualno vsebino in jih razdeljevali občanom Trbovelj pred Delavskim domom in na Tržnici. S tem so želeli ozavestiti ljudi na lokalnem področju o različnosti v družbi ter jih spodbuditi k večji odprtosti do različnih manjšin. Vsebina letakov opozarja na vse večjo nestrpnost in ksenofobijo, ki trenutno prežema slovensko javnost. Opozorili so na to, da je Slovenija domovina vseh državljanov RS in ne le določenega, ponavadi večinskega segmenta prebivalstva. Verjamejo, da mora biti Slovenija ponosna na pisano druščino različnih manjšin, ki živijo v njej. Zadnji čas je postalo aktualno zapostavljanje homoseksualnih parov (pravica do poroke), verskih manjšin (muslimanov), narodnostnih manjšin (Romov) in ne nazadnje vseh žensk (predlog plačljivosti splava). Člani nasprotujejo trenutno aktualnemu kršenju osnovnih človekovih pravic Romov v Ambrusu ter ostalim ukrepov vlade, ki spodbujajo diskriminacijo in neenakost med prebivalci. Ugotavljajo, da so bili jugoslovanski politiki na II. zasedanju AVNOJ-a bolj liberalno usmerjeni do manjšin, kot sedanja, trenutno aktualna politična oblast. Navadno je vsak, ki se ne strinja s čimerkoli in s komerkoli, kratko malo nestrpen. Tudi nestrpnost do nestrpnih je lahko velik problem. Temačna: MaH DRUŠTVENO <© MIKLAVŽ XA MRZLICI Planinsko društvo Trbovlje je letos že petnajstič organiziralo Nočni pohod z baklami na Mrzlico - Miklavžev pohod, saj je običajno to sobota pred njegovim »uradnim« obiskom. Letos je bil to 2.december. Zadnja leta se število pohodnikov povečuje in po približni oceni jih je bilo v letošnjem letu več kot tisoč. Na Mrzlico je mogoče po planinskih poteh priti iz Savinjske doline in Zasavja. Posebej privlačen je nočni pohod zaradi lučk, ki migljajo v temi in zaradi obiska Miklavža. Tudi darila prinaša dobri mož, v njegovem spremstvu pa je hudi Parkelj (za poredne). Ja, a ni grozen!!!??? Pot je bila letos suha, skoraj že polna luna jo je pomagala osvetljevati... Mali bolniki, ki so se v tem veselem času znašli v posteljah otroške bolnice, so za take nočne podvige prikrajšani, ampak Miklavž ni pozabil na njih. Obiskal jih je, tokrat že tretjič, na otroškem oddelku in v šolskem dispanzerju prav na svoj dan in jih razvedril z darilom. Čemšeniški osnovnošolci in njihove učiteljice so tudi letos presenetili. Pestra izbira voščilnic za bližajoče se praznike je »šla za med«. Najmlajši so v spremstvu snežakov po prireditvi z lučkami hiteli po čemšeniških pobočjih v želji, da najdejo skriti zaklad...in trud se je obrestoval... Slike in besedilo: St.R., MaH, Aljoša Frelih UTRINKI S STARI IN MLADI Z ROKO V ROKI Veseli december je in čas, ko se želimo spomniti vseh, ki jih imamo radi od najmlajših, do naj starejših. Tako so učenci OŠ Ivana Skvarče PŠ Čemšenik, RK Zagorje in KS Čemšenik, pripravili majhno presenečenje za najstarejše krajane Cemšenika. Skupaj z učiteljicami Vanjo Matko, Ireno Hudi in Marijano Mizori-Grobin so pripravili prikupen program za dedke in babice. Zdravica Stari predsednik KS Ivo Globokar in novi Mitja Drobež ter predsednik RK Franc Grošelj, so pozdravili in obdarili prisotne, ter skupaj z župnikom in v spremstvu harmonike tako lepo zapeli, da ni šlo drugače, kot pridružiti se lepi domači pesmi. Slike in besedilo: St.R. V PRAZNIČNI C AS Turististično društvo Izlake in Krajevna skupnost Izlake sta v sodelovanju z Domom starejših občanov Polde Eberl-Jamski in vrtnarstvom ACM Maselj pripravili prireditev z naslovom V praznični čas. Otvoritev razstave je bila v soboto, 25.11.2006, ob 16.uri. Na ogled so postavljeni izdelki, kijih ustvarjajo oskrbovanci Doma starejših. Dokazali so, da so njihove roke še vedno spretne in da so pri tem tudi zelo ustvarjalni. Ročno iz gline izdelane jaslice predstavlja Joško Smrkolj. Izdelki stan o valce v Eberlo vega doma Pred nami je čas, ko svoje domovanje praznično okrasimo. To lahko z malo domišljije naredimo sami. Za ideje je poskrbela Agata Maselj, ki je pripravila več aranžmajev, z novoletnim pogrinjkom pa seje postavila Anita Roglič. Vsi prisotni so lahko sodelovali v ustvarjalnih delavnicah. Najmlajši so izdelovali okraske za novoletno jelko in oblikovali aranžmaje. Izdelali so venčke in z njimi praznično okrasili Dom društvenih dejavnosti Izlake. Zelo so se izkazali mladi iz kraja, ki so oblikovali in izdelali Betlehemsko mesto. Dokazali so, da jim žage, pile in podobno orodje pri oblikovanju siporeksa ne dela težav. S svojim domiselnim izdelkom so dopolnili razstavo. Vsak udeleženec je prejel darilce - misel, ki gaje opomnila, da se bliža praznični čas. In zato naj se ta dotakne tudi vas-. Naše življenje je slikano iz mnogih drobnih, v mozaik sestavljenih stvari, ki dajejo bivanju svoj čar. Želimo vam, da bi v času, ki prihaja, znali poiskati trenutek za srečo. Ogled razstave je še vedno mogoč v Turistični pisarni Izlake do božiča. Besedilo in slike: M. Kovač TRADICIONALNO MIKLAVŽEV ANJE V ZAGORJU Pa smo ga dočakali! Koga? Miklavža, koga pa drugega. Kljub temu, da so tisti najbolj pesimistični že napovedovali, da letos ga pa sigurno ne bo. Imamo jesenske temperature, Miklavž pa ima baje samo zimska oblačila, veliko otrok ni bilo pridnih in mu je zmanjkalo parkljev in tako naprej, da ne povem čisto vseh razlogov. Velika množica se nas je v torek, kljub temu zbrala na ploščadi pred muzejem v Zagorju. Pa smo čakali in na veliko veselje otrok tudi dočakali. Najprej seje na odru pojavil Anžej Dežan in zapel nekaj svojih pesmi, za njim pa je sledil tradicionalen govor župana Matjaža Švagana. Vsem občanom in občankam je zaželel lepe praznike in vse lepo v prihajajočem letu. Nato pa so se zasvetile otroške oči, kajti prišel je prvi izmed mož, ki jih celo leto tako nestrpno čakajo. Miklavž ni prišel sam, ampak v družbi parkljev, ki niso bili videti nič kaj prijazni. Nekaterim otrokom je nasmeh izginil iz obrazov, ko sojih zagledali. Vendar so že v naslednjem trenutku postali dobre volje, ko jim je Miklavž povedal, da jih doma zagotovo čakajo darila. Upam, da seje to tudi v resnici zgodilo in da se je izpolnilo vsaj nekaj skritih otroških želja, ki so jih Miklavžu zapisali v svoja pisma. Program prireditve so popestrili še bruhalci ognja in mažoretke. Vsi smo se nato kaj hitro odpravili domov, da bi preverili, če je slučajno že kaj v naših peharjih. Tisti pridni ste v njih sigurno našli kakšno figo, rožiče, čokolado ali bonbone. Tiste malo manj pridne pa je verjetno čakala palica. Nič solz, potrudite se, imate še nekaj dni, preden vas obišče Božiček in zagotovo lahko računate nanj. Hitro v roke svinčnik in papir in zaupajte dobremu možu svoje želje. Bodite skromni, kajti takšne ima najraje. Držim pesti, da bi vas Božiček uslišal. Besedilo in slike: Aljoša Barlič Utrinki z decembrskega srečanja na Izlakah: Nadaljevanja z 22. strani 3000 Cefi tel.: +Ü irafikagi \sidf.net LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti GALERIJSKA © SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE-ZAGORJE 13.-TIČ Otvoritev je poleg gostov prisostvovalo tudi lepo število slikarjev, udeležencev kolonije. In, kot pravi v imenu Sveta Slikarske kolonije Izlake- Zagorje Bojan Čoki, »Slikarska kolonija Izlake - Zagorje je zagorska in slovenska kulturna stalnica, prepoznavna tudi v evropskem prostoru. Sloveniji smo se predstavili z razstavami v Trbovljah, Ljubljani, Beltincih in Novem mestu. ...Zagorjani ponujamo roko vsem, ki jih ta zvrst kulture zanima in veseli ter jim ni vseeno, kaj si bomo delili in kaj zapustili zanamcem.« Roka je ponujena, upajmo, da bo sprejeta. Sliki, besedilo: St.R. INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA V HRASTNISKI GALERIJI V četrtek, 7. decembra 2006, so člani Foto kluba Hrastnik v galeriji DD odprli razstavo devetih članov, ki ima naslov Zasavska industrijska dediščina. Že naslovi črno belih fotografij govorijo o vsebini: Jamske instalacije, S šihta, Kabelski razvod, Elektrarna nekoč... »Uprizarjajo dokument nekega časa, ki ga ni več...,« piše Tadeja Bučar v priložnostni zloženki. In nadaljuje: »Ko naredim korak vstran, zagledam industrijsko glasbo, futurizem, nadrealizem, avantgardo... Naša industrijska dediščina ima pač mnogo posnemovalcev... Podobe na fotografijah so koščki vseh nas...« Razstavo so popestrili člani MPZ Svoboda Hrastnik s kitaristom Stefanom Kajičem tem ciklom v naslednjih dveh letih nadaljevali, v načrtu pa imajo tudi knjigo s to tematiko. Razstava bo odprta do 21. XII., potem pa jo bodo prestavili še v zdravstveni 'dom. 'fesedilo: Fanči^foljk ^ FÖfibgpQfij^ Simon Janšek, Matja&Kim (Q BUKVARSKA V Knjižnici Litija je tudi decembra delovno in zanimivo, predvsem pa veselo in prešerno praznično. Otroci poslušajo pravljice v litijski in šmarski knjižnici, odrasli pa se lahko naslajajo ob edinstvenih kiparskih stvaritvah Bojana Štineta in umetniških razdajanjih Joče Jamšek. Literarni prijatelji pri DUT so tudi letos pripravili praznovanje goda sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Tokrat so predstavili pesmi iz knjige Slovenske rudarske pesmi, ki jih je zbral in objavil leta 1983 Tine Lenarčič. Med njimi so tudi pesmi 40 osnovnošolcev, ki so pisali o Trbovljah in rudarjih in sodelovali na nagradnem natečaju. Predstavili so dve pesmi takratnih osnovnošolk, Tanje Ribič in Polone Košir, ki ju še danes poznamo, prvo kot igralko in pevko, drugo kot novinarko Dela. Letos so Literarni prijatelji povabili osnovnošolce, da napišejo spise in pesmi o rudarjih. Med 49 prispevki so izbrali in nagradili najboljše avtorje - za spise Tamaro Kastelic, Teso Klenovšek in Lojzija Bobnarja, za pesmi pa Barbaro Plankar, Janeza Bobnarja, Mateja Gajiča, Sabino Jušič, Urško Godec in Sergeja Škofa, ki so svoje pesmi tudi prebrali. Njihova dela bodo objavili v glasilu SREČNO in šolskih glasilih. Ker se je v Trbovljah vedno pelo, se tej tradiciji niso izneverili niti tokrat, VIS-ovci so igrali in peli. Pesem Urške Godec: RUDARJI Vsako jutro na delo, so rudarji šli. Vzeli so številke in v jamo šli. Lučka na čeladi jim gori, da jame rudar se ne boji. Ce pa lučka ne gori, pa Perkmadeljc prihiti in z malico v rov odhiti. Besedilo in slika: Irena Vozelj Otvoritev razstave je bila v torek, 12. decembra 2006. Skulpture, ki jih je do potankosti izdelal kipar, ki gaje Zasavc obiskal v njegovem ateljeju pred nekaj leti in njegovo ustvarjalno delo predstavil bralcem, se lepo dopolnjujejo s cvetnimi slikami Joče Jamšek. Bojan Štine je bil rojen 1933 leta na Dolenjskem. Na srednji kovinarski šoli se je usposobil za metalurga in več kot 40 let poučeval na litostrojski kovinarski šoli. Od leta 1952 se ukvarja s kiparstvom in njegov najljubši model so konji. Joca Jamšek je po poklicu grafična oblikovalka in arhitektka, slika pa akvarele z motivi metuljev, riše mandale, izdeluje cvetna tihožitja, spominke, poslovna darila in uporabne dekorativne predmete iz stekla v tiffani tehniki in v kombinaciji s taljenim, peskanim ali z jedkanim steklom. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2007, zagotovo pa v času izbiranja daril tudi dobrodošla, saj je prodajna. V novembru je Knjižnica Litija in Slovenska filatelistična zveza gostila predsednika Evropske filatelistične akademije Jean-Pierra Mangina in predsednika Slovenske filatelistične zveze Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Oba se strinjata, daje pomembno ohranjanje medsebojnih strokovnih vezi in poudarila pomen zbiranja, hranjenja ter evidentiranja vseh poštno-zgodovinskih dokumentov. J. P. Mangin je izrazil navdušenje nad aktivnostjo in obema postavljenima filatelističnima razstavama. Všeč mu je bila urejenost litijske knjižnice in njihova skrb za nastajajočo filatelistično zbirko. Obljubil je svoj prispevek za knjižnico - knjige in kataloge. Besedilo in slika: MaH XKVM .KUM, im. KUM 8 .KUM, KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Sita vrana lačni ne verjame. Kdor ni izkusil nečesa, si težko predstavlja, kako izgleda. Kdor še ni doživel hude bolezni, ne verjame tistemu, ki ga je doletela. Tako je tudi z drugimi občutji, prijetnimi in skelečimi. Več življenjskih izkušenj imamo, bolje razumemo sebe in soljudi. Življenja se zato ni mogoče naučiti iz knjig, ampak samo iz prakse. Knjige lahko pri tem pomagajo, toda končno se šele na poligonu vsakdanjosti preizkusi človekova sposobnost za soočanje z resničnostjo. Naše ravnanje je odvisno od naših odločitev, ki temeljijo na naših izkušnjah. Ko se odločimo, sprejmemo eno možnost, vse ostale pa zavrnemo. Uspešno odločanje vam želim. Srečno! ples s TEBOJ Pesem v noč odmeva, korak sledi koraku, telo od radosti vzkipeva, napetost je v zraku. Ko tvoj vrtinec me v svoj doseg dobi -nebo se zavrti in zemlja obstoji. Vrtinec me izvrže, a me val zajame, potegne v svojo smer in me vase vzame. Ko val se umiri in v pene prekipi, zajamem hitro dih, da drug me ne utopi. Kot rahel veter zdaj zdrsiš po prstih, srce kot list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa se med žito spleta, nemirno med nogami tanko krilce mi opleta. Korak obstane, kot struna sva napeta, pogled se ujame, obstaneva objeta... Kot veter bi si hotel sape naloviti, kot val bi moral nekaj še vode popiti. Na vratu čutim dih, med prsmi teče pot, tvoj glas globok in tih, zazebe me povsod. Spet roka vodi mojo, korak tvoj pot mi utira, telo magnet je, a moje se mu upira. Ta vonj po britju nežno ti obraz obdaja, ko nagnem se preblizu, občutja mi oplaja. Zagrabi naju vsakič ta nevidna sila, ko naju zvabi glasba na skrivnostna krila. Vesna Berk Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) DRAMA Odmira koža, odmira telo, vse je zasebno, vse je težko, premalo sreče, prelahko telo. Nič več ga ni skupaj! Ostalo je le še okovje, ki ga boli -drama življenja se piše te dni. Marsikdo ga opazi, pa raje molči, ne more prepričati ga, da v življenju je sij. On gre po svoje in vedno molči -za zadnji svoj mesec zdaj zbira moči. Gregor Lesar “Vse pomembne bitke bojujemo v sebi.” (Sheldon Koggs) USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Opogumite se in jih pošljite na znani naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje oh Savi. IZBIRČNOST Kam pripeljalo me je to življenje? Saj bi se sama, pa vozit’ne znam. Spoznala sem fanta, ki oženil me bo. Sam’ to vam povem, jaz ‘mam en problem. Ta fantič moj ničesar ne je, sam ’ testenine ima rad pa čevapčiče. Ni mu do čokolade niti do sladoleda, tudipiška pečena zdi se mu ujeda. Ne dotika se ničesar, kar v vodi živi, pa tudi tistega ne, kar po zraku leti. Ta frajer moj res je brez okusa, zato pa ima mene, čeprav mu ne kuham. On pravi, da moje kuharsko znanje sploh ni problem; da le jajčka obvladam in mu hrenovko zavrem. Ina Brečko 0 ŠPORT Karate: USPELA ORGANIZACIJSKA GENERALKA ZA 34. MEDNARODNI KARATE TURNIR »TRROVLJE 2006« Le nekaj dni je do, za Trboveljčane najpomembnejšega tekmovanja v letu, 34. Mednarodnega karate turnirja »Trbovlje 2006«, ki bo v soboto 16. decembra v športni dvorani Polaj v Trbovljah. Trboveljski uspešni organizatorji so se na prošnjo Karate zveze Slovenije odločili, da bodo izvedli zadnje letošnje uradno tekmovanje, kar je bilo prava generalka za sobotno tekmovanje. V nedeljo, 10. decembra, jev Športni dvorani POLAJ v Trbovljah, v organizaciji Tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije in domačega Karate kluba Trbovlje kot tehničnega organizatorja, potekala 2. Pokalna tekma za kadete in člane in sicer v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah, v različnih težnostnih kategorijah. Skupno je nastopilo 177 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 slovenskih karate klubov. Barve trboveljskega kluba so zastopali: Lejla DORIC, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, NikŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN in Žiga ŠANTEJ. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Tako organizatorji, ki so prejeli s strani predstavnikov Karate zveze Slovenije iskreno priznanje za vzorno izvedbo tekmovanja, kot domači tekmovalci, ki so osvojili kar 12 medalj, so se ponovno izkazali v najlepši luči. S tem tekmovanjem seje tudi zaključilo točkovanje za “POKAL SLOVENIJE 2006”. Timi UMEK je po lanski skupni zmagi v kategoriji starejših dečkov, kjer ga je letos zamenjal klubski prijatelj Aljaž VESENJAK, to lovoriko osvojil tudi pri mlajših kadetih. Med najboljše seje s tretjim mestom v skupni uvrstitvi povzpel tudi Kristijan OSTOJIČ v kategoriji kadetov. Blizu najboljših so pristali tudi Rok LOPAN s četrtim mestom, Žiga ŠANTEJ s petim mestom ter Nina POŠEBAL in Žiga ROZINA s šestim mestom, vsak v svoji starostni kategoriji. V ekipnih sestavah kat so prvo mesto v skupni razvrstitvi osvojili kadeti, kadetinje pa so osvojile drugo mesto. Karate klub Trbovlje je v konkurenci 55 klubov osvojil skupno, nehvaležno četrto mesto. Kljub temu, so trboveljski tekmovalci dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega karateja. REZULTATI: Kate: 1. mesto- Timi UMEK (Ml.kadeti) 2. mesto- Žiga ROZINA (Ml.kadeti) S.mesto- Nina POŠEBAL (Kadetinje) Kate ekipno: 1. mesto - Ml. kadeti (ROZINA Ž„ UMEK T„ VESENJAK A.) 1. mesto - Kadeti (HUDOMALJ J., OSTOJIČ K., ŽLAK N.) 2. mesto - Kadetinje (BEVC N., DORIČ L, POŠEBAL N.) Borbe: 1. mesto - Kristijan OSTOJIČ (Kadeti: - 74 kg) 2. mesto - Timi UMEK (Ml. kadeti: - 50 kg) 2. mesto - Jernej HUDOMALJ (Kadeti: - 67 kg) 3. mesto - Rok LOPAN (Kadeti: -67 kg) 3. mesto - Nik ŽLAK (Kadeti: - 74 kg) 3. mesto - Žiga ŠANTEJ (Člani: - 73 kg) Besedilo in sliki: Bogdan Simerl Rokomet: DVAJSET LET Letos mineva dvajset let, odkar je Ljubo Kaluža zbral svoje soigralce, ki so v šestdesetih oziroma sedemdesetih letih tekmovali v drugi slovenski rokometu ligi. V vseh teh dvajsetih letih so organizirali vsako leto septembra v Hrastniku turnir, ki se ga udeležujejo veterani Branika Maribor, Krmelja, včasih pa tudi Sevničani in iz Šmartnega pri Litiji. Oktobra imajo turnir v Krmelju, julija pa v Mariboru. »Letos, 2. decembra 2006, pa smo se po 36 letih srečali v dvorani na Logu s svojim takratnim trenerjem Borisom Kraljem, ki zdaj živi v Zagrebu,« je povedal vodja hrastniških veteranov Ljubo Kaluža. »Pred tem je treniral Radečane, zato so prišli na srečanje tudi veterani Radeč, da smo odigrali prijateljsko tekmo.« Sicer pa je bil takrat zaposlen zdaj sedemdesetletni Boris Kralj kot vodja planskega oddelka v steklarni. Tekmo, ki se je končala v korist Radečanov z rezultatom 16:14, sta sodila Dušan Rižnar in Miran Teršek. Ostali del večera pa so preživeli v prijetnem prijateljskem vzdušju. Besedilo: FančiMoljk, slika: Simon Tanšek Veterani-Zadnja vrsta - drugi z leve: Adi Babič, prvi predsednik, drugi z desne : Bojan Hameršak, drugi predsednik Prva vrsta - prvi z desne: Ljubo Kaluža, predsednik veteranov, drugi: Boris Kralj PLES JE TEŽAŠKI ŠPORT Kulturno umetniško društvo KUD B-BOY iz Trbovelj ob koncu leta prireja plesno predstavo za vse generacije. O mladih plesalcih in plesalkah, za navadne zemljane bolj nazorno povedano, o akrobatih na plesnem podiju, smo že pisali in se veselili njihovih uspehov v letošnjih izdajah Zasavca. Tokrat se bodo predstavili plesalci vseh starosti od predšolskih otrok do najizkušenejših plesalcev skupine BiT, s predstavitvijo točke, s katero so letos na državnem prvenstvu osvoijli 2. mesto. BREZPLAČNA DELAVNICA NORDIJSKE HOJE Športno društvo Kum Fly organizira brezplačno delavnico nordijske hoje, dne 17.12. 2006 ob 10. uri dopoldan. Zbirno mesto bo mestni park Trbovlje, od koder se bomo podali na krožno pot. Delavnica bo organizirana v vsakem vremenu, odpade le v primeru močnejšega dežja. Za lažjo izvedbo delavnice in zagotovitev zadostnega števila palic za vse, ki nimate svojih, vas prosimo, da se predhodno prijavite prek telefonske številke 031 343 895 ali e-pošte: nordijskahoja@gmail.com. Vljudno vabljeni vsi, ki se z nordijsko hojo še niste srečali, kot tudi ostali, ki se z nordijsko hojo že ukvarjate, imate svoje palice in bi želeli preživeti prijetno urico ali dve v sproščenem vzdušju. Več informacij je na voljo na spletni strani društva www.nordijskahoja.si. Zatorej vljudno vabljeni v soboto 16.12.2006 ob 16.00 v telovadnico OŠ Trbovlje - nasproti občine. Dobrodošli vsi vi, vaši prijatelji, znanci in pa predvsem otroci, saj bo na koncu prireditve na obisk prišel dedek Mraz, ki bo, sicer skromno, a dobrodušno obdaril vse otroke. Prosto po organizatorjih: MaH ROM-PM-PON V športni dvorani Dolanka bo v začetku februarja 2007 mednarodno tekmovanje plesno-navijaških skupin. Navijaštvo in pom-pon je v Sloveniji zelo mlad šport, ki se hitro razvija in pridobiva simpatizeq'e. Najboljši dokaz zanimanja zanj so mednarodni uspehi slovenskih tekmovalcev, ki se redno uvrščajo na prva tri mesta. Zastopane so vse generacije otroci, mladinci in člani v dveh glavnih kategorijah — navijaštvo in pom-pon. Organizatorji si prizadevajo pritegniti skupine iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Srbije in še drugih držav. Posamezniki, pari in skupine se bodo potegovali za pokale in medalje. Prireditev bodo spremljale kreativne delavnice. Organizacija tekmovanja na mednarodnem nivoju je zelo zahtevna, k uspehu pa največ pripomorejo ljubitelji plesa, starši in izbrani sponzorji. 10) ŠPORT/POHODNIŠTVO CllOATIA OPEN 2006 V hrvaški Kutini je med 8. in 9. decembrom potekalo veliko mednarodno tekmovanje v kikboksu, na katerem je nastopilo skoraj 800 tekmovalcev iz 15. držav. Člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje so se s sedmimi osvojenimi odličji zopet uvrstili med najuspešnejše klube. Za manj izkušene tekmovalce je nastop na turnirju predstavljal dobro priložnost, da se preizkusijo tudi na mednarodnem nivoju in si naberejo zelo pomembne borbene izkušnje. Nejc Taškar ter Nataša Dolanc sta v svojih prvih nastopih v tujini prikazala veliko mero borbenosti. Na žalost jima je za nastop v nadaljevanju manjkalo le malo, saj sta v dobrih borbah, z minimalno razliko, izgubila proti madžarskima predstavnikoma. Aleš Mars se po dolgoletnem premoru v sled poškodb počasi vrača na borišča kjer zopet prikazuje borbe, s katerimi je v preteklosti osvojil že marsikatero prvenstvo. Tokrat je imel precej smole z žrebom, saj je že v prvem kolu naletel na kasnejšega zmagovalca. Mladi Aleksander Docič si je nabral že nekaj tekmovalnih izkušenj, s čimer postaja vse bolj stabilen tekmovalec. V prvem krogu je suvereno premagal nasprotnika s Slovaške, v drugem pa je klonil proti Madžaru Jaroskiewitzu, ki velja trenutno za enega najboljših borcev na svetu. Tudi Tjaša Krajnik ter Tjaša Stošicki sta v svojih kategorijah prikazale izvrstne borbe. Obe sta bili poraženi šele v polfinalu, s čimer sta si prislužili dva tretja mesta. Klemen Juvan je nastopal v dveh kategorijah: -69kg ter kategorijo višje -74 kg. V slednji je osvojil tretje mesto, v kategoriji -69 kg pa je žal izpadel v prvem krogu. Klemen je pred tekmovanjem pričakoval še več. Zal pa ga je od uspeha oddaljila poškodba gležnja, ki jo je staknil v petek na tekmovanju v absolutni konkurenci, kjer je osvojil 5 mesto. Prav tako je v dveh kategorijah nastopal Primož Bračič. V kategoriji -84 kg je z odličnimi borbami premagal vse nasprotnike ter na koncu osvojil naslov najboljšega, kategorijo višje pa se je, zaradi poškodbe v finalu, moral zadovoljiti z drugim mestom. Primož je nastopal tudi v absolutni kategoriji, kjer je z osvojenim tretjim mestom preprečil popolno slavje izredno močne madžarske ekipe. Brez poraza v ekipnih borbah, sta Klemen in Primož prispevala tudi levji delež pri osvojitvi drugega mesta slovenske ekipe. Z minimalno razliko dveh točk je bila v finalu boljša le ekipa Madžarske. Zagorjani so bili z zlato, dvema srebrnima ter s štirimi bronastimi medaljami med najuspešnejšimi klubi na tekmovanju. VABILO TD Čemšenik vas vabi na tradicionalni božični pohod z baklami, ki bo 26.12. v popoldanskih in večernih urah. Pohod poteka iz Čemšenika do sv. Primoža in do Jesenovega, kjer bo zaključek. Podrobnosti na spletni strani društva cemsenik.si. Vabljeni! Čemšeniku Na svetu bilo naj bi sedem čudes, sigurno pa je Slovenija vmes, domovina ta naša lepotica zares, na zemeljski obli, edina prav res. V osrčju Slovenije naravni je dar Čemšeniška planina pravi je Car, pod Veliko planino doline so čar, na pobočjih prisojnih vasic je še kar. Že davno pradavno to je bilo, spomini ne sežejo, tud’ ne oko, stolp hladen kamniti, se vzpenjal v nebo, se v dolino oziral, da varno vsem blo. Na gradu Gamberku grofje živel, prelepo grofico za ženo imel, sinov mu je dala, tudi hčerko je imel, po lepoti te hčerke Čemšenik je slovel.. Sedaj po stoletjih Čemšenik še slovi, po lepotah naravnih, kot njega je dni, veliko prelepih hčera in sinov tam živi, po srčni dobroti slovijo tam vsi. RudiNavodnik ČESTITKE C31 © ČESTITKA Ob Božiču vsem občankam in občanom Trbovelj in Zasavja želim obilo družinske sreče ter veliko veselja ob prazničnih dneh! Ob 26. decembru, Dnevu samostojnosti in enotnosti, ko mineva 16 let, odkar smo se z veliko večino izrekli za samostojnost Slovenije, vsem Trboveljčankam, Trboveljčanom in vsem Zasavčanom ter Zasavčankam čestitam in vam želim vse lepo! Sporočamo, da bo Občina Trbovlje, namesto čestitk in voščil ob Božiču in Silvestrovem, darovala v dobrodelne namene Območnemu združenju Rdečega križa in Karitas Trbovlje. Bogdan BAR O VIČ ŽUPAN ± Gostišče s prenočišči Žibert Jože "s.p. Spoštovane Hrastničanke in Hrastničani, dragi Zasavčani! 1252 VAČE, VIDRGA 4, TEL.: 03/56 75 150, FAX: 03/56 75 272 Gostišče pri Vidrgarju Želimo vam srečne božične praznike in srečno novo leto 2007! Dovolite mi, da vam ob prihajajočih praznikih zaželim vse najlepše in vam iskreno čestitam. Naj bodo praznični dnevi dnevi veselja, topline in radosti. ZLATARSTVO - URARSTVO V prihajajočem letu pa bodimo strpni, prijazni drug do drugega in spoštujmo drugačnost. Želim vam srečno in zdravo novo leto 2007! ZDENKA BAJDE STAROGRAJSKA 36. 1433 RADEČE, TEL: 03/ 56 85 064 in občinski svetniki Župan Miran Jerič Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in veselo prihajajoče novo leto 2007! ©) RAZVEDRILO KRIŽANKA; ZADOVO- UEVALEC ČEBELJA TVORBA V PANJU ERIK TUL ITALI- JANSKI PEVEC (EROS) HRVAŠKE ♦ 1 POVEST JOSIPA JURČIČA J? CERKVENO IZOB- ČENJE T TOLKAČ, DROK IGRALEC GAZZARA IZKORI- ŠČANJE PAŠNIKOV GRMIČASTA V ČEBELJA PAŠA REVČEK. SIROTICA SULTANOV URADNI RAZGLAS t ČOP1ČA- STOREPA KRUTI RIMSKI CESAR STRUPEN PUN NAJMLAJŠI ODDELEK NAREČNO LJUBKOVALNO IME ZA TELICO SVETOVNO MED- MREŽJE STARE- ŠINA REKA N ZAHODI MESTO V JUŽNI SRBIJI ZVIŠANI TON d JAPONSKA KERAMIČNA POSODA ZA ČAJ -ATLAS OPERNI PEVEC (GEORGU) L 7 SPOJINA BORA Z VODIKOM NADZORNIK BRITANSKI REŽISER (RONALD) OGNJU ODPOREN VLAKNAST MINERAL SLOVENSKI OPERIST (ERVIN) RIŠI! BISKA IVICA ANGLEŠKI NARODNI (ROBIN) ,F^RO FINSKI ARHITEKT SAARINEN REDKA KOVINA (V) RIMSKE TROJANE KEMUSK1 ZNAK ZA NOBELU T NAREČNO IME ZA SVINJAK t JU LUČAJ. VRŽEK DEPAR" VVZHO FRANI IODNI 4cm ČEZ GLOBEL $ 7 KRAUSS: avstrijski dirigent BORAN: borov vodik EMBA: reka v Kazahstanu KONVA: kangla Vicoteka LE VPRAŠAJ Tone v parku drži za roko Polono: »Polona, že dolgo bi te rad nekaj vprašal ...« »Kar vprašaj, Tone, jaz bi ti že dolgo rada odgovorila.« ŠTEVILKA »Rad bi kupil šoferske rokavice.« »Katera številka?« »KP-9Y-9YZ.« DANTE Mama zaloti sina, ki grdo preklinja. Mama: »Da mi ne rečeš več kaj takega!« Sin: »Ampak mama, to so vendar Dantejeve besede.« Mama: »Potem se pa ne igraj več s tem malopridnežem.« MUTACIJA »Kaj je to puberteta?«' »Povej.« »To je čas, ko ženski glas mutira od NE proti JA.« VEDEŽEVALKA Sedita možakar in jasnovidka za kroglo in ona reče: »Kristalna krogla nikoli ne laže. Vidim ... vidim ... vidim, da boste v bližnji prihodnosti odleteli nekam daleč...« »Ja, resje!« »Ravnokar ste si kupili novo, lahko, drago prtljago!« »Spet imate prav.« »Vidim jo, pokrito s prahom in obkroženo z gručo kamel!« »Ampak jaz grem vendar v Chicago!« »Vaša prtljaga gre pa v Tunis.« PABERKOVANJE Izračunali so, daje Jupiter 2,5-krat težji od vseh ostalih planetov, satelitov in asteroidov našega sončnega sistema skupaj. Olivin je mineral vulkanskega izvora, ki se blešči kot steklo in je lahko zelene, rumene ali rjave barve. Nekoč je veljal za izjemno drag kamen, danes pa nima posebne vrednosti. V 16. stoletju so ga uporabljali za talisman, s katerim naj bi si zagotovili zvestobo ljubljene osebe. EVRO DARILA m mm bmbM® Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. AKCIJA VELJA OD 21.11.2006 00 28. 02. 2007! J " Velja za celoletno naročnino. (((* 080 87 87 ) RAZVEDRILO -----------f Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 23. decembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 25/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 24/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Štefan Sapač, C. zmage 12a, 1420 Zagorje - bon za 5.000. 00 sit Tatjana Kmetič, c. l.maja 69, 1430 Hrastnik - bon za 3.000. 00 sit Marija Rajkovič, Opekama 20a, 1420 Trbovlje - bon za 2.000. 00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU ZA ZAJTERK, ZA MALICO, KOT POSLADEK PO KOSILU, ALI PA ZVEČER.... KROF IN KOROSAN... NJAM ...UPRETI SE NE DA....! OD 14.12. 2006 DO 28.12. 2006 Krofi in masleni rogljiči PO NEVERJETNI CENI 1 kom 99,00 SIT 0,41 c TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI SE PREPOZNATE? Veseli december in vsi dobri možje. Tudi vi ste bili tam, mar ne? Ste čisto pravi, kajne?! Zdaj pa le hitro. Še pred novim letom si lahko lakoto potešite, da ne boste lačni zapustili starega in bo vaš želodec s kruljenjem to tudi povedal...Hitro v roke telefon in na 041410 734 sporočite Marti, da ste se prepoznali. Dve pici in dve coca-coli čakata na vas v Pizzerij Čebelica. Ako vas prehiti 22. december, s pijačo in jedačo ne bo nič! PIZZERIA ČEB61ICA YRAÖCYIÖ molej Valvazorjevo % IZIRKE. Tel.! 05/56-74-157 ALI VESTE, KAJ JE TO? Uganite kaj je na sliki, poimenujte s čisto ta pravim knapovskim imenom. Napišite ga na kupon in pošljite na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje s pripisom KAJ JE TO! Odgovor: na posnetku je Ime in priimek:__________________ Naslov:__________________________ Iz-rebanec bo prejel knji-no darilo. POSLOVNA + ^aka&tJka/ tt^uAtJba/ ImAe^ Zasavska ljudska univerza seje v letu 2006 vključila v nacionalni razvojni projekt »Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI«, ki ga razvija Andragoški center Slovenije. Na Zasavski ljudska univerzi si prizadevamo, da bi bile naše storitve kakovostne, da bi bili kot ponudniki izobraževalnih programov za odrasle najboljši v regiji. Zato se ves čas trudimo, da bi bili korak pred ostalimi. V projekt »POKI - ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje« smo se vključili ne samo z željo, da kakovost naših storitev še povečamo, pač pa želimo k procesu kakovosti pristopiti tudi sistematično. Prepričani smo, da se bo to obrestovalo nam in tudi udeležencem naših izobraževalnih programov. Ena izmed nalog v projektu je bila tudi oblikovanje skupine za kakovost. Skupina je v tem obdobju izpeljala vrsto aktivnosti na področju presoje kakovosti, med drugim smo anketirali udeležence izobraževanja, učitelje, ki poučujejo v omenjenih programih, in zaposlene na ZLU. Namen anketiranja je bil pridobiti povratno informacijo o tem, kako so z izobraževalnimi storitvami zadovoljni udeleženci izobraževanja, kako delo ustanove ocenjujejo učitelji ter zaposleni. Projekt bo trajal dve leti. V letu 2007 bomo izdelali končno samoevalvacijsko poročilo o kakovosti izobraževanja odraslih in akcijski načrt v zvezi potrebnimi ukrepi za uvajanje izboljšav na izbranih področjih. Projekt POKI sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. v PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT PROGRAM SOFINANCIRA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT ★ * * ** ** * ** PROGRAM SOFINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski Socialni Sklad ♦ večina anketiranih učiteljev poučuje v naših programih, ker smo jih povabili (27%) ♦ 19% zaradi lastnega zadovoljstva ♦ 19% zaradi dela z drugačno ciljno skupino ♦ 17% zaradi honorarja ♦ 11% zaradi izziva ♦ 7% drugo ♦ 83 % vprašanih učiteljev je odgovorilo, da ugotavlja kakšne potrebe imajo slušatelji ♦ učitelji se odzivate na individualne potrebe slušateljev ♦ ocenjujete, da je sodelovanje z ZLU dobro in korektno ♦ z nami želite komunicirati osebno in po e-pošti ♦ 69 % učiteljev ne daje pobud za izboljšavo in izpeljavo programov ♦ 65% učiteljev si želi povratno informacijo, o tem kako so slušatelji zadovoljni z njihovim delom ♦ 71% vprašanih slušateljev meni, da učitelji upoštevajo njihove potrebe ♦ zelo dobro poznajo lastnosti dobrega učitelja ♦ v 74% so odgovorili, da učitelji pripravijo gradiva za učenje in vprašanja za izpit ♦ slušatelji imajo izdelane izobraževalne načrte ♦ 51% vprašanih slušateljev je odgovorilo, da jih učitelji ne vprašajo, kako so zadovoljni z njihovim delom, 49% pa, da jih vprašajo ♦ 50 % slušateljev svoj napredek (npr. koliko izpitov so opravili) preverja vsak mesec, 24% ob koncu šol. leta, 14% drugo, 12% nikoli PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE Promocijsko besedilo pripravila: Polona Trebušak Beno Lavrih: V ČEM JE RAZLIKA MED ODNOSI Tokratni sogovornik je voditelj duhovnih vaj in Šole za zakon- svetovalec parov, ki se odločajo za skupno življenje in se pripravljajo nanj. Mladim s pogovorom in nasveti pomaga pri določanju smeri na križpotjih življenjske poti. Vsakodnevno se srečuje z mladimi pari, zato nas je zanimalo, kaj meni o spoznavanju parov preko interneta in kaj to pomeni za njih in seveda, kakšna je razlika med spoznavanjem V živo’ in preko tipkovnice... V čem je razlika med odnosi, ki se spletejo ob srečanjih v živo in med tistimi, ki nastanejo s pomočjo tehnologije na daljavo? Ali sploh je razlika? Kakšna? ! Pogovori parov preko interneta so precej drugačni od pogovorov v živo. Moje osebno mnenje je, daje pravi pogovor lahko samo v živo. Na internetu se pari pogovarjajo na drugačen način, predvsem tisti, ki imajo večje težave z izražanjem, res pa je, da tu omogoča večjo bogatitev, kar morda v ožjem krogu ne. Pari na internetni pripravi se bolj počasi vzgajajo, pripravljajo in potrebujejo daljši proces ter imajo več težav v odprtosti. Ena od stvari, zakaj odobravam spoznavanje preko interneta, je tudi čas. Kadar ni časa hoditi med vrstnike, seje bolj enostavno usesti pred PC in tipkati. Tako drug drugem posredujejo mnenje. To je dober način, da prebijejo neke določene pregrade, ker drugače nekateri mladi potrebujejo kar nekaj časa, da se odprejo. Tukaj vidim bistveno razliko med odnosi v živo in spoznavanjem preko interneta. Sam sem zagovornik pogovora iz oči v oči. Popolnoma pa se strinjam, da mladi lažje na ta način spoznavajo drug drugega. Po nekem določenem času spoznavanja bo vsak sam odkril, daje potrebno nekaj več, če mu bo oseba všeč. To samo prebija led. To je začetek, neka osnova za nadaljnje odnose. Kako pomembno za par je, da se srečuje v živo, da se vidi? 100% pomembno. Brez pogovora ni ničesar. Zakon je pogovor. Tudi večina parov, ki se ločuje, se ločuje zaradi slabe komunikacije. Kakšne so nevarnosti (pasti, zanke) internetne komunikacije, kaj so prednosti? Prednost je vsekakor v tem, da po internetu lahko dobro prebijete led, potem pa mora par stopiti v naslednjo fazo, v pogovor. Tu sogovornika začutita drug drugega, spoznata vrednote, ki jih drug drugemu nudita in šele potem se lahko vse skupaj začne. Internet je nekakšna pred faza za pravi odnos, ki pomeni srečati se ali ne. Katere lastnosti partnerja je mogoče spoznati skozi internetno komunikacijo, katerih pa ni mogoče? Odkrijemo lahko hobije, lastnosti, interesne dejavnosti, značajske poteze. Kdo sem in kaj sem. Mislim pa da so predvsem vrednote tiste, ki usmerjajo nadaljnji razvoj. Težko je odkriti telesno privlačnost iz pisanja in duhovno bogastvo, ker se mi zdi, da se tega ne da opisati. Duhovno bogastvo je nekaj osebnega, internega. To se nato potem odkriva v odnosu in pogovorih. Zakaj ljudje danes iščejo partnerje na ta način? Predvsem zato, ker manjka v okolju, v prostoru, kjer živijo, druženj. Ljudje so danes so zelo specifični in iščejo določene stvari, iščejo neke določene kvalitete. Strukture so različne. Izpostavimo mestno in podeželsko.. .v mestu je disko in nekaj podobnih zabav in to je vse. Manjka priložnosti za srečanja, morda pa jih tudi ne znajo najti, zato iščejo na internetu sorodne duše. Sicer imamo razna gibanja, kot so skavtske in druge mladinske organizacije, manjka pa nekaj vmesnega. Internet je samo začetek. Internet je lahko zelo pozitivna stvar, posebno za tiste, ki se prvi hip ne znajdejo v družbi in niso tako komunikativni. Ampak, potrebna je pazljivost. Na internetu so različni ljudje, možno je vse, od dobrega pa do slabega. Kaj pa portali? Tu lahko dobiš prvi vtis, ampak ljubezen se tu še ne rodi. Če se ne nadaljuje, je opis le larifari....Gotovo je drugače srečati punco / fanta na veselici, na mladinski skupini... kot pa nekje dobiti en vpis. Do kod seže meja, ko je uporaba elektronskega medija še zdrava (ali celo koristna) za spoznavanje parov? Interneta uporaba je koristna do takrat, ko dobim neko osnovno predstavo o človeku. Ko sta nekaj časa dva v stiku s tipkanjem, lahko ugotovita, da bi se mogoče pa le rada tudi videla. Koliko časa kdo potrebuje, da se v njem rodi želja po srečanju v živo, je različno dolgo. Odvisno je od vsakega posameznika. Lahko traja en teden, dva, ali en mesec in več. Ni parov, ki bi se preko interneta spoznavali in pogovarjali, nato pa bi se kar poročili. Tako to ne gre in tudi ni priporočljivo. Ali internet ljudi zbližuje ali oddaljuje? Internet lahko zbližuje ljudi, če smo razsodni in pametni. V tem primeru se površnost hudo maščuje. Tako spoznavanje je lahko le nekakšna predstavitev... Internet vidim kot sklop informacij, ki so potrebne tudi pri spoznavanje ljudi, parov, potem pa je nujno nadaljevati v živo. Mladi, ki so bolj nemočni, ki so raje zaprti v sobi, naj klepetajo po internetu, morda bodo tu našli primernega sogovornika in se tako laže odprli in začeli razmišljati o osebnem stiku z njim. Nato mora nujno priti do pravega spoznavanja. Na internetu krožijo informacije o nekom, šele po pogovorih v živo lahko ocenijo, ali so prave in ali ga tudi sami vidijo takega. Je pa res, da človek, ki na internetu spozna nekoga, izve o njem več, kot bi izvedel na prvem srečanju v diskoteki. Na takih družabnostih je že atmosfera in vzdušje, ki lahko v veliki meri vpliva privlačnost. Tudi zunanja podoba igra v tem primeru veliko, če ne glavno vlogo. Na internetu pa ljudje več govorijo o tem, kdo so, kaj radi počnejo, katere hobije imajo, kaj radi in dobro delajo. V tem primeru so lahko bolj objektivni. Kaj bi svetovali mladim? Mladim polagam na srce, naj spoštljivo spremljajo želje in potrebe drug drugega in se spoznavajo. Če^e-odločijo za neki srečanje, naj odgovorno vstopajo v o^jtos, ki mqra biti predvsem obojestranski. £? 7??8pv/ r_ |spetala je: MbjcjjjPolc NAJSTNIŠKA i---------- JAVNA DEBATA V prvem decembrskem večeru so se v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah zadebatirali člani debatnega kluba Logos Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Čitalnica je bila polna radovednih poslušalcev, ki so pozorno prisluhnili debati o tem, da bi »Bar ukinili s sporeda«. Pogovor za in proti je tekel o (bolj, kot manj) priljubljeni oddaji »Bar«, ki naj bi se dogajala v živo in o vplivu resničnostne televizije in vzgibih, ki naj bi bili razlog za njeno vse večjo priljubljenost. Matej Uduč, Edina Vehabovič in Matic Burkeljc so zagovarjali trditev, da bi »Bar ukinili s sporeda«, nasprotovali so jim Primož Guna, Urša Klinc in Ines Jurič. Razgibana debata je pritegnila vse prisotne. V prihodnje se vsi nadejajo še drugih debat na aktualne teme v organizaciji knjižnice Toneta Seliškarja in Debatnega kluba Logos, v katerih bo imelo tudi občinstvo možnost sodelovanja. Besedilo in slike prosto po J.Š. V torek, 5.12.2006, se je pred Delavskim domom v Zagorju odvijal novoletni bazar, ki ga je pripravila Srednja šola Zagorje ob pomoči nekaj sponzorjev. Bazar so organizirali že drugo leto zapored, prepričani pa so, da bo postal tradicionalen. Dijaki in zaposleni na šoli so se zelo potrudili in pripravili veliko različnih izdelkov, ki sojih kupcem ponujali po zelo sprejemljivih cenah. Ponudba je bila za ta čas aktualna, saj je marsikdo lahko našel kaj, s čimer bo presenetil svoje najdražje pod novoletno smrekico. Kupiti je bilo moč uhane, zapestnice, ogrlice, pa tudi ikebane in različne svečnike, ki bodo v teh dne zagotovo polepšale marsikateri dom. Vabljivo je bilo tudi domače pecivo in tisti, ki smo ga tudi pokusili, lahko zatrdimo, da ni bilo samo paša za oči, ampak tudi nadvse okusno. Nekaj predstavljenih izdelkov je bilo narejenih v okviru dveh projektov, ki potekata na šoli in sicer Junior Achivement in Armal. Slednji poteka v okviru EKO šole. Zelo zanimiva je bila ponudba starih knjig, ki sojih po zelo nizkih cenah ponujali na eni izmed stojnic. Obiskovalci so se lahko okrepčali s čajem in kuhanim vinom, ki pa bi verjetno še bolj prijalo, če bi bile temperature zraka za ta letni čas primernejše. Z izkupičkom, ki ga bodo namenili v dobrodelne namena in šolski donatorski sklad, so bili na koncu zelo zadovoljni. To pa je tudi najvažnejše, mar ne. Želimo si lahko, da bi njihovemu zgledu sledila še kakšna šola in bi bilo tovrstnih bazarjev v naših občinah še več. Tako bi v šolskih donatorskih skladih zažvenketal še kakšen tolarček več. Besedilo in slike: Aljoša Barlič Naš zasavski glasbeni kvartet Hiša (Andrej Guček, Martin Koncilja, Vili Guček, Iztok Pepelnjak) pripravlja še en nastop, v Cankarjevem domu, tokrat v Linhartovi dvorani in to jutri, 15.12. ob 20.15. »Za en dotik« je naslov nove osme plošče te skupine. Kot pravijo sami je to prispodoba občutja ljudi, ki v postmodernem komunikacijskem svetu živijo osamljeno in čutijo oddaljenost eden od drugega. Poudarjajo tudi, da je večina pesmi posneta v živo v prostoru za vaje. To daje glasbi neposrednost, surovost in produkcijsko edinstven osamljeno rockerski zvok. Liričnost poudarjena z godalnimi aranžmaji in ohranjanje prepoznavnosti zvoka z izjemnimi glasovnimi harmonijami, kar je v slovenskem rocku prava redkost so tiste komponente, ki Hišo naredijo posebno. Kot smo pri skupini vajeni, na novi plošči srečamo pop jazz, blues, folk in country rock. V Linhartovi dvorani se jim bosta pridružila saksofonist Primož Flleischman in kvartet Ethnodelia. Vsi skupaj bodo izvedli pesmi z nove plošče in starejše uspešnice. Do sedaj so objavili: Hiša, 1994, Neskončna pot, 1996. Illusion anyway, 1997, Kompas srca ,1998, Nevama razmerja, 2 000, Silicijevo nebo, 2002, Trenutki, 2004, Za en dotik, 2006, vse v produkciji ZKP RTV Ljubljana. Leta 1997 so nagrajeni z Zlatim petelinom za najboljšo ploščo v tujem jeziku (Illusion anyway), leta 2000 pa za najboljšo kompilacijo posnetka Popotnik pride v afriško puščavo (Neiztrohnjeno srce) A. Guček, St.R. Koncert skupine HIŠA Predstavitev nove plošče Za en dotik. 'iv..' * v v 15- 12. 2006 Cankarjev dom VIVA SPET Člani MLADINSKEGA pihalnega orkestra Viva, ki deluje pod okriljem Glasbene šole Zagorje, so imeli novoletni koncert v dvorani DD v soboto, 9. decembra 2006. Kot navadno so obiskovalci napolnili dvorano, saj še nikoli niso bili razočarani. Pod taktirko Draga Peterlina so z melodijami slovenskih, črnsko-duhovnih in latinsko ameriških ritmov pokazali svojo glasbeno profesionalnost v vsej svoji veličini. Navdušili pa so tudi pevci skupine Štajerskih sedem in izvajalca na didgeridoo, enega najstarejših pihalnih instrumentov, ki izhaja iz Avstralije. Vibracijski toni inštrumenta, ki ga izdelujejo iz debla evkaliptusa, zdravijo. Izvajalca Jože in Janez Prezelj sta bila odlična. Odlična je bila tudi povezovalka progama Sabina Brečko, scenarij zanj pa je zasnoval Rudi Medved. Koncert je bil tudi promocija njihove nove zgoščenke, ki je že v prodaji. Fanči Moljk SVETI NIKOLAJ IZ LITIJE V DOMU SVOBODE TRBOVLJE Eden najkvalitetnejših slovenskih zborov, zbor Svetega Nikolaja iz Litije bo v sredo 27.12.2006 ob 19.30 uri gostoval z Božično novoletnim koncertom v Domu svobode v Trbovljah Slovenski božič v izvedbi Zbora sv. Nikolaja Litija je posebno doživetje Zbor sv. Nikolaja Litija bo tradicijo božičnih koncertov nadaljeval tudi letos z izvedbo Slovenskega božiča Matije Tomca in božičnih kolednic. Letošnji Božični koncert Zbora sv. Nikolaja Litija bo pričaral pristen duh starega slovenskega božiča. Zbor, pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, za božični dan, 25. decembra ob 19. uri, v Cerkvi sv. Nikolaja v Litiji, pripravlja koncert na katerem bo izvedel Slovenski božič v priredbi Matije Tomca. Na orglah bo zbor spremljal priznani organist Primož Malavašič. Na koncertu bodo sodelovali še Nikolajev otroški zbor in Nikolajev dekliški zbor pod vodstvom zborovodkinje Klavdije Zupančič ter skupina Zagšmalit. Predstavili bodo božične kolednice različnih slovenskih pokrajin. Posebnost letošnjega koncerta bo scenska postavitev, ki bo prikazala tipično slovensko okolje. Ponovitve koncerta bodo še 27. decembra v Trbovljah in 6. januarja v Kosezah. Več o zboru lahko najdete tudi na spletni strani www.litija.org. MaH Zasavski frker NEPREVIDNA 75-LETNICA Dne 27.11.2006 ob 10.50 je pred trgovino v Trbovljah 75-letna Trboveljčanka pri obračanju trčila v vozilo 37-letne Trboveljčanke. Zaradi nepravilnega premika z vozilom ji je bil izdan plačilni nalog. PREHITRO REŠEVALNO VOZILO Dne 5.12. 2006 ob 21.59 uri so policisti na območju Trbovelj obravnavali prometno nesrečo z udeležbo reševalnega vozila. V nesreči je voznik reševalnega vozila, 29-letni Trboveljčan, zaradi neprilagojene hitrosti trčil v vozilo 21-letnega Trboveljčana, ki se je v prometni nesreči lahko telesno poškodoval. Ravbajo kot srake VNUK GROZIL BABICI Dne 30.11.2006 ob 10.00 uri so bili policisti obveščeni, daje v Litiji vnuk od babice zahteval denar in ji grozil. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da ji je v preteklosti že večkrat grozil, zato je podala predlog za pregon kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih zoper osumljenca ustrezno ukrepali. ODKRILI »ŽEJNEGA« NEPRIDIPRAVA Dne 29.11.2006je na Policijsko postajo Trbovlje poklicala občanka in povedala, da je tekom popoldneva v odklenjenem stanovanju opazila neznanca, kateri jo je prosil za vodo. Po pregledu prostorov v stanovanjski hiši je opazila, da ji je neznanec iz prvega nadstropja stanovanja odtujil denar. Policisti so neznanca odkrili in zoper njega podali kazensko ovadbo. Aufbiks POD VPLIVOM ALKOHOLA Dne 30.11.2006 ob 22.30 uri se je prometna nesreča zgodila na glavni cesti GII-108 v Zgornjem Logu. Policisti so z ogledom ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik osebnega avtomobila je namreč trčil v osebni avtomobil, kateri se je ustavil pred semaforjem na gradbišču. Ob tem je nastala materialna škoda v višini približno 450.000,00 SIT. Pri postopku je bilo ugotovljeno, daje bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola in da se je nedostojno vedel do udeleženca nesreče. Zoper povzročitelja nesreče bodo policisti ustrezno ukrepali. OBA K SODNIKU Dne 30.11.2006 so policisti posredovali v sporu med 31 in 40-letnim Trboveljčanom, katera sta se žalila, nakar je 40-letnik udaril 31-letnega Trboveljčana. Zoper oba so podali obdolžilni predlog. PRIDRŽALI SO JIH Dne 27.11.2006 ob 01.56 so zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru do iztreznitve pridržali pijanega 43-letnega občana iz Trbovelj. Zaradi kršitve mu je bil izdan plačilni nalog. Dne 29.11.2006 ob 21.30 so na prestajanje kazni uklonilnega zapora v zapore Ljubljana ODPELJALI 30-LETNEGA HRASTNIČANA. Dne 1.12.2006 so pridržali 5 oseb in sicer dva mlajša moška iz okolice Litije in 3 mlajše moške iz okolice Tržiča, kateri so na območju Trbovelj izvršili več kaznivih dejanj velikih tatvin. Zoper njih so podali kazenske ovadbe. PREPOVEDANA DROGA Dne 29.11.2006 ob 00.00 so policisti 17-letnem mladoletniku zasegli prepovedano drogo. Sledi obdolžilni predlog. Isto je doletelo 23-letnega Hrastničana, kateremu so drogo zasegli 4.12.2006 ob 18.20 uri. Še en 23-letnik si je prislužil obdolžilni predlog, ker so ga 5.12.2006 zalotili s prepovedano drogo, medtem ko si bo 18-letni Trboveljčan kot (ne)srečni dan, ko so ga odkrili z drogo, zapomnil datum 6.12.2006. RDEČI PETELIN Dne 1.12.2006 ob 07.00 uri je zagorelo v okolici Kostrevnice. Policisti so z ogledom ugotovili, daje prišlo do požara na vikendu pri tem pa je pogorel leseni del vikenda. Pri tem je nastala materialna škoda v višini približno 1.500.000,00 SIT. Požar so pogasili gasilci PGD Šmartno in Kostrevnica. O zadevi sledi poročilo na ODT Ljubljana. PRISMOJENA VEČERJA Dne 1.12.2006 so bili hrastniški policisti obveščeni o požaru v Hrastniku, kjer pa je bilo kasneje ugotovljeno, da ne gre za požar, pač pa sije 35-letni Hrastničan grel večerjo in zaspal. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo. DELOVNA NESREČA S TRAGIČNIMI POSLEDICAMI Dne 28.11.2006 je med zapiranjem premogovne jame v rudniku Hrastnik prišlo do nesreče, v kateri je ena oseba izgubila življenje. V sklopu zapiralnih del v jami Ojstro rudnika Hrastnik je okoli 40 krat 60 centimetrov velik odkrušek jalovine, težek okoli 150 kilogramov, pod seboj pokopal 45-letnega rudarja Mata Lučiča iz Trbovelj. Lučič, oče dveh otrok, je kot rudar imel 35 let delovnega staža. V rudniku pravijo, da gre za nesrečen in nenavaden splet okoliščin, saj ni običajno, da bi se jalovina krušila v tako velikih kosih. Zakaj je v trenutku nesreče Lučič stal pred čelno steno, od katere seje kos odkrušil, zaenkrat še ni znano, (vir: Delo) Dežurni: Peter Motnikar V MESECU DECEMBRU BO POLICIJA POOSTRENO NADZIRALA PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU (VOZNIKOV IN PEŠCEV), PRAV TAKO PA PRAVILNO UPORABO PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!!! BODI ZVEDA! NE MEČI PETARD! BODI ZVEZDA! 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si;_po_hrastnik.pulj@policija.si; po_zagorje.pulj@policija.si; gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje); bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) MALI OGLASI 0 mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Prodam Prodam kozla za pleme brez rogov, dve omari stari 100 let in bukova drva-suha. Tel. 03 56 76 310 Oddam V Trbovljah oddam enosobno stanovanje, delno opremljeno, kabelska, centralna. Cena najema po dogovoru. Vse informacije na tel 041407 973 Sebastijan Sprejemam rezervacije za nemške doge. Mladički bodo pred oddajo cepljeni, razglisteni, socializirani in veterinarsko pregledani. Rodovniški. Tel.: 040 726 117, e-mail: dejan.zigon@gmail.com Storitve Nudim pomoč v gospodinjstvu v popoldanskem času. Tel. 040 585 401 Zaposlimo strojnika gradbene mehanizacije AGM NEMEC D.O.O., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 841 GSM 041 625 913 Zaposlimo voznika kiper kamiona AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško CiC ncpRcmičnmc Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 HRASTNIK OKOLICA -smer Zidani most, kmetija, starejša stan. hiša, 1. 1930, 150 m2, gospodarsko poslopje, večje pripadajoče zemljišče, lepo naravno okolje cena: 9.000.000,00 SIT (37.556.- EUR) HRASTNIK - DOL, stanovanjska hiša , 68 m2, obnovljena 1. 2005, CK na plin, 238 m2 dvorišča, mirno naselje individualnih hiš, takoj vseljiva cena: 10.900.000,00 SIT (45.485- EUR) TERME PTUJ ZDRAVILIŠKI KOMPLEKS, počitniški apartma, 28,50 m2,1. 1993, zelo lepo urejen, kompletno opremljen cena: 10.500.000,00 SIT (43.816.- EUR), lastna nepremičnina Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko KINO / OBVESTILA H--------------- KINO HRASTNIK Četrtek 14.12.06 ob 19:00 HUDIČEVKA V PRADI am.kom. Petek 15.12.06 ob 19.00 WORLD TRADE CENTER am.akc.drama Sobota 16.12.06 ob 17:00 HUDIČEVKA V PRADI ob 19:00 WORLD TRADE CENTER Nedelja 17.12.06 ob 17:00 WORLD TRADE CENTER ob 19:00 HUDIČEVKA V PRADI Sreda 20.12.06 ob 19.00 CASINO ROYALE am.akc.avant. Četrtek 21.12.06 ob 19.00 CASINO ROYALE Petek 22.12.06 ob 19.15 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE am.kom. Sobota 23.12.06 ob 17.00 CASINO ROYALE ob 19.15 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE Nedelja 24.12.06 ob 17.00 ob 19.15 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE CASINO ROYALE Sreda 27.12.06 ob 10.00 DIVJINA am.anim.kom. ob 19.00 VRAŽJA ESKADRILJA am.akc.drama Četrtek 28.12.06 ob 10.00 VZTRAJAJ am.ml.športna kom. ob 19.00 VRAŽJA ESKADRILJA KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 15.12.06 ob 17:00 HUDIČEVKA V PRADI - am. komedija Petek 22.12.06 ob 17.00 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE am.kom. KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE - OB 50. letnici DDT V DECEMBRU POPUSTI PRI OGLEDU FILMSKIH PREDSTAV! Četrtek 14.12.06 ob 18.00 BLUES ZA HAVANO ob 20.00 CASINO ROYALE akc. avant. Petek 15.12.06ob 17.00 CASINO ROYALE Sobota 16.12.06ob 18.00 CASINO ROYALE ob 20.30 NEPRIJETNA RESNICA Nedelja 17.12.06ob 18.00 CASINO ROYALE ob 20.30 NEPRIJETNA RESNICA Ponedeljek 18.12.06 ob 18.00 BLUES ZA HAVANO ob 20.00 CASINO ROYALE 19.12.06 ob 18.00 Torek Sreda JOHN TUCKER, MRTEV Sl kom. ob 20.00 CASINO ROYALE 20.12.06 ob 18.00 JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 20.00 KAČE NA LETALU JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 20.00 KAČE NA LETALU akc. Nedelja 24.12.06 ob18.00 KRALJI HITROSTLZgodba o Rickyju Bobbyju-kom. ob 20.00 JOHN TUCKER, MRTEV Sl KRALJI HITROSTLZgodba o Rickyju Bobbyju ob 20.00 KAČE NA LETALU KRALJI HITROSTkZgodba o Rickyju Bobbyju ob 20.00 JOHN TUCKER, MRTEV Sl VZTRAJAJ, šport.kom. Sobota 23.12.06 ob 18.00 Poned. 25.12.06ob18.00 Torek 26.12.06 ob 18.00 Sreda 27.12.06 ob 20.00 KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 15.12.06 ob 19.00 Nedelja 17.12.06 ob 19.00 Poned. 18.12.06 ob 19.00 Torek 19.12.06 ob 19.00 Petek 22.12.06 ob 19.00 Nedelja 24.12.06 ob 19.00 Ponedeljek25.12.06 ob 19.00 KINO IZLAKE Nedelja 17.12.06 ob19.15 ROLL VRAČA UDAREC Nedelja 24.12.06 ob 19.15 Ml NISMO ANGELI 3 - ROCK ' N ‘ ROLL VRAČA UDAREC, srb.kom. WORLD TRADE CENTER am.drama WORLD TRADE CENTER FILM TEATER: TRIKRAT POKOPANI am.vestem VARUH am.akc.drama VARUH SAMO PRIJATELJA am.rom.kom. Ml NISMO ANGELI 3 -ROCK ' N ‘ SAMO PRIJATELJA am.rom.kom. DELAVSKI DOM ZAGORJE Sobota 16.12. VESELI DECEMBER PLESNE ŠOLE URŠKA Sobota 23.12. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Sreda 20.12.06 ob 17.00 USTVARJALNA DELAVNICA: Izdelajmo božične in novoletne čestitke - mladinski oddelek Sreda 27.12.06 ob 17.00 PRAVLJIČNA URA: Snežaki v vrtcu - mladinski oddelek KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE Četrtek 14.12.06 ob 18.30 POTOPISNO PREDAVANJE o Libiji- Radovan Riedl: S peskom med zobmi po deželi Tuaregov Ponedeljek 18.12.06 ob 17.00 URA PRAVLJIC v Knjižnici Kisovec Sreda 20.12.06 ob 17.00 URA PRAVLJIC v Knjižnici Izlake Četrtek 21.12.06 ob 10.00 KNJIŽNA ČAJANKA v knjigami MK ob 17.00 URA PRAVLJIC v Knjižnici Zagorje DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE Sobota 16.12.06 ob 10.00 USTVARJALNA DELAVNICA -prostori DPM Petek 22.12.06 ob 11.00 PLESNA PRODUKCIJA -Plesna šola Urška v gledališki dvorani DD Trbovlje Sobota 23.12.06 ob 10.00 USTVARJALNA DELAVNICA-prostori DPM ČETRTEK 28.12.06 ob 17.00 SPREVOD DEDKA MRAZA (od muzeja do parka) IN OSREDNJA PRIREDITEV Z OGNJEMETOM V MESTNEM PARKU KUD B-BOY TRBOVLJE Sobota 16.12.06 ob 16.00 PLESNA PREDSTAVA s plesalci skupine BiT in z Dedkom Mrazom. TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE Petek 15.12.06 ob 17.00 ZLATA VRTNICA, podelitev v gledališki dvorani DD in razstava oblikovalca tekstilij in oblačil Metoda Črešnarja v Galeriji. ALERGIJA NA HIŠNI PRAH Pogostost alergijskih bolezni narašča, tako da govorimo že o epidemiji 21. stoletja, ki naj bi zajela že 30-35% vsega prebivalstva. Alergija je nenormalen odziv našega organizma na naravne snovi v našem okolju (alergene), ki pri večini ljudi ne povzročajo nobenih težav. Alergiki kažejo bolezenska znamenja, če so izpostavljeni določenim alergenom, zdravi ljudje pa ne kažejo nobenih znamenj ob stiku s podobnimi snovmi. Pri prvih najdemo v krvi posebno obliko protiteles (IgE), ki se vežejo na bazofilce v krvi ali tkivih. Ob ponovnem stiku z alergenom se po vezavi na protitelesa iz teh celic sproščajo celične snovi, ki povzročajo močno vnetje ali okvaro okoliškega tkiva. Glavni prenašalec pri alergijskih reakcijah je histamin, ki povzroča razširitev krvnih žilic, vnetje, nabrekanje sluznic, izločanje sluzi in krčenje mišic sapnika. Reakcije na alergen so različne. Običajno so nenevarne in povzročajo neprijetne težave, v redkih primerih pa lahko ogrozijo življenje posameznika. Alergeni vstopajo v telo skozi kožo, prebavila, neposredno v krvni obtok (piki žuželk, injekcije) ali preko dihal. V zimskih mesecih imajo največje težave ljudje, ki so alergični na hišni prah. V hišnem prahu so glivice, trosi, bakterije, delci insektov, kožnih lusk, živalskih dlak ter pršice. Pršice spadajo v vrsto pajkovcev in so velike le 0,3 mm. Njena poglavitna hrana so delci odmrle kože, zato jih največ živi v vlaknih sedežnih garnitur, posteljnih vložkov in preprog. Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak alergijo povzročajo njeni iztrebki, ki vsebujejo 15% alergenih beljakovin. Ti se z delci hišnega prahu dvigujejo v zrak, ki ga vdihavamo. Alergija na pršice se najpogosteje kaže kot celoletni alergijski rinitis, redkeje atopijski dermatitis, ali pa je vzrok poslabšanja astme. Simptomi in znaki celoletnega alergijskega rinitisa so kihanje (10-krat do' 30-krat zaporedoma), smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha in kašelj. Pri zgoraj navedenih težavah, ki se ponavljajo ali so dolgotrajne, se svetuje posvet z izbranim zdravnikom. Ta se bo po pogovoru odločil o napotitvi na alergološko testiranje, kjer dokažemo, alergijo in določimo na katero snov smo alergični. Najpogosteje se opravljajo kožni vbodni testi. V kožo na notranji strani podlahtnic z vbodom vnesejo majhne količine alergena. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije. Kadar je reakcija pozitivna, nastane mehurček (urtika) okrog katerega se pojavi rdečina, ki ponavadi srbi. Zdravljenje alergije na hišni prah temelji na izogibanju alergenov, pomagamo pa si z uporabo zdravil, ki nam jih je svetoval zdravnik. Pršicam se izognemo tako, da vsak dan prezračimo posteljo, uporabljamo odeje iz bombaža, ki jih lahko peremo pri temperaturah nad 60°C, ne uporabljamo s perjem polnjenih blazin, vzmetnico prekrijemo s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistimo s sesalnikom. Relativna vlažnost zraka v stanovanju naj bo pod 50%, stanovanje najmanj dvakrat na dan prezračimo, odstranimo tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge in skratka vse, na čemer se nabira prah. Bistveno je, da čim manj dvigujemo prah med pometanjem in sesanjem. Svetuje se uporaba sesalcev s HEPA filtri visoke učinkovitosti in brisanje prahu z vlažno krpo. Od zdravil se za zdravljenje celoletnega alergijskega rinitisa največkrat uporabljajo antihistaminiki, ki so vami in imajo malo stranskih učinkov. Delujejo tako, da preprečujejo sproščanje histamina in tako preprečujejo razvoj hujših oblik alergij. Marko Miklič, dr. med. in Maja Knez, dr.med. NAŠA BODOČNOST 0 Če ljubiš, ljubi iskreno, kajti le tako ti bo počrnjena iskrena ljubezen. (Tamau) Deset štručk je bilo povitih v štirinajstih dneh - sedem malih dekletc in trije fantki. 30.11.2006 Brigita Sevšek, Vrtna 30, Štore - hči Sara Šlatau Nina Mustar, Martinja vas 50, Velika Loka, Trebnje - hči Gaja Graljevec 02.12.2006 Simona Koren, Trg la, Prevalje - hči Hana Pušnik 03.12.2006 Polona Lipičnik, Partizanska c. 78, Dol pri Hrastniku - hči Nina Alenka Kotar, Tenetiše 25, Litija - sin Nik Kotar Mihelčič 05.12.2006 Katarina Ležič, Ribnik 9a, Zagorje - hči Lina Aurora Eranovič 06.12.2006 Mojca Centrih, Borovak 34, Podkum - hči Nika Delič 07.12.2006 Renata Žirovnik, Bevško 77, Trbovlje - sin Gašper Žirovnik Remenih 09.12.2006 Mojca Žugič, Trg pohorskega bataljona 5, Kisovec - sin Žiga Žugič Perič Mojca Železnik, Vodenska c. 20, Trbovlje - hči Katarina Železnik ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:.......... Davčna številka: 0) E S o. ,'5 ö o S Si o o > E I I C URN M»W ÖUNAIIJV1N1 ■ DW10 i»* tim* mdl K// I0MIZA10Ä ZRAKA * MRHO iRtfl li itttafert 10% »umi» w«H © Sanolabor Ko ßre, za, zdravje,! Prodajalna Trbovlje Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo Življenje. Trg revolucije 26. tel.: 03 563 02 96 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS