ГГЈЛЕ, 16 I)F:rFAfRR\ 1971 — ŠTEVILKA 48 — LETO XXV — CENA 1 DIN OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CFUE LAŠKO IN ŽALEC Tudi letos bodo v Celju in v drugih občinah svečano proslavili 22. december, dan jugoslovanske ljudske arma- de. Pravzaprav poteka pra- znovanje že ves mesec. Voja- ki so se med seboj pomerili v številnih športnih sreča- njih, skupno z mladimi pa so organizirali več obiskov pri- padnikov JLA v delovnih or- ganizacijah ter šolarjev in drugih mladincev v obeh celj- skih vojašnicah. Mladi in vo- jaki pripravljajo tudi zanimiv kviz. 20. decembra bodo v šlan- drovi vojašnici odprli razsta- vo oborožitve in opreme nase armije, katero si bodo ogle- dali vsi učenci celjskih áol. Že dalj časa se vojaki pri- pravljajo tudi na svečano akademijo, ki bo 20. decem- bra zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Dan pred praznikom bosta dva spreje- ma. Najprej bo komandant garnizona sprejel celjske pio- nirje, popoldne pa predsed- nik občinske skupščine Ce- lje, inž. Dušan Burnik, sta- rešine JLA. Na isti dan bo- do tudi novinci dali svečano obljubo. To pot bo ta po- membna svečanost na šport- nih igriščih Slandrove vojaš- nice. In ker je praznik, se bodo pripadniki JLA tudi za- bavali. 21. decembra zvečer bo v Domu JLA tovariški ve- čer. Izkušnjo za vse čeprav se s plenumom CK ZK Hrvatske politično šele opredeljujejo in iščejo vzroki Za zaostritev odnosov v ZKH, obenem pa se že začrtujejo .naloge, ki jih bodo morali seveda uresničiti predvsem hrvaški komunisti, pa je vendar razumljivo, da so hr- vaški dogodki tudi širši. So slovenski in jugoslovanski. In bolj kot kdajkoli v povoj- nem razvoju naše socialistič- ne družbe smo postavljeni v položaj, ko razmišljamo o vzrokih in posledicah z izred- no pozornostjo, odgovornost- jo in s prizadetostjo. Pa se- veda z zaskrbljenostjo in s prepričanjem, da zmoremo premagati tudi to situacijo, tudi ta Titov poziv k večji budnosti, k enotnosti jugo- slovanskega delavskega razre- da. Za samoupravno in de- mokratično družbo. Proti vsem, kjerkoli v Ju- goslaviji, ki bi zaradi nacio- nalističnih, šovinističnih ali drugih vzrokih izkrivljali to našo pot. Ne, nismo bili pre- senečeni. Čakali smo Titovo besedo, čakali smo, kdaj bo o tein spregovoril najvišji or- gan v ZKJ — predsedstvo. Kajti res je, da preveč po- splošujemo. Da tudi znotraj ZK še nismo dovolj konkret- ni, dovolj odločni. Da se vča- sih zazdi, kot da o nekaterih pojavih ne želimo javno spre- govoriti. Ko pa to vendarle moramo storiti, tedaj je de- lovni človek, navadno prema- lo obveščen, presenečen, tež- ko si razloži vse razsežnosti dogodkov, težko izmeri poli- tični pomen pojava . .. In takrat dramatiziramo. Poveličujemo. Težko se brz- damo v ocenah. In kaj šele delajo drugje! ZK mora spoznati, še zla- sti velja to za ZK v Sloveni- ji, da bomo morali prav o vprašanjih nacionalizma in mednacionalnih odnosov več razpravljati. Izkušnje kažejo, in ta trenutek to izrazito pou- darja, da ostajamo nedore- čeni oziroma da premalo po- • udarjamo možnosti, ki za ta- ke in podobne konflikte ob- stajajo v mnogonacionalni skupnosti. Morda je prav sedanji čas Primeren, da v akcijske pro- grame konferenc in oddelkov ZK vnesemo razpravljanja tu- di o teh vprašanjih. Z našo vednostjo o tem, kaj pred- stavljajo ti dogodki za ZK, za i>sakega delovnega človeka, za razvoj naše skupnosti. To moramo storiti tudi zaradi tega, da se ne bomo izgublja,- h vsak v svojih ocenah, v svojih osebnih razmišljanjih, v oblikovanju nekega novega odnosa do Hrvatske in po- dobno. Sicer se nam lahko zgodi, da se trenutku ne bomo od- svali takrat, ko to od nas najpristneje, najbolj živo za- hteva. Ko to zahtevata člove- kova čustva in razum. J. VOLFAND V radosti in z mladostnim poletom, ki je lasten nam, ki živimo v srečni družbi, vas kličemo in vabimo, da se polnoštevilno udeležite nedeljskih referendumov, ki bodo v občinah: Hrastnik, Radeče, Šentjur in Žalec. Vaš glas za nove šole, za nove telovadnice in moderne kabinete bo doprinesel k temu, da bomo tudi mi lahko kasneje vračali našim zanamcem vsaj toliko, če ne več! V R E iM E I V prihodnjem tednu j pričakujemo oblačno S vreme. V kotlinah se : bo zadrževala megla. ; Nekoliko hladneje bo, | tako da se bodo najniž- ■ je nočne temperature ¡ spustile tudi do —5" C. î ¿ijiiredn ikové m ize Nekateri bralci me vprašujejo, zakaj ni horoskopa. Nič posebnega ~ naš »astrolog« je šel za nekaj časa na dopust. Kmalu bo spet vse prav. V današnjem tedniku razpisujemo nagradni natečaj — želja ob polnoči. Mislimo na novoletne ^elje. Pričakujemo veliko prispevkov. Dragi bralci, ali veste, zakaj smo se odločili za tako naslovno stran, kot je pred vami? Seveda — zaradi tega, ker se bodo občani v Žalcu, Šentjurju, Radečah in Hrastniku še čez nekaj dni, v nedeljo, na referendumih odločali o samoprispevku. Mi v uredništvu želimo, da bodo naši najmlajši v nedeljo res zadovoljni. Danes smo zaradi preobširnosti aktualnega gradiva nekoliko spre- menili vsebino strani. Izpustili smo tudi intervju. Toda našli boste resnično mnogo zanimivega branja! In — vaša pisma pričakujem. VAS UREDNIK 12. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 16. decembra 1971 NI VIDEL TOVORNJAKA STANKO VIRANT, 39, iz Kranjčičev pri Šentjurju, je v Prožinski vasi prečkal cesto pred parkiranim to- vornim avtomobilom in tako spregledal tovornjak GAB- RIJELA STARAKOSA, ki je pripeljal mimo. Yiranta so 2iaradi lažjih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. NENADOMA JE PREČKAL IVAN GOLOB, 29, s Tovsta pri Laškem, je vozil z osebnim avtomobilom iz Celja proti domu, ko jç v Debrem opazil parkiran tovornjak. Zmanjšal je hitrost in zapeljal mimo, ko je nenadoma prečkal cestišče pe- šec SILVESTER ŠMID, 33, iz Poiane, šmid si je zlomil levi gleženj. ZARADI OČESA S CESTE FRANC ZUPON, 56, iz šmarjete je pripeljal z oseb- nim avtomobilom s ceste III. na cesto II reda, ko se mu je na levem očesu zataknila veka. popravljal si jo je z desno roko in izgubil oblast nad krmilom. Zadel je v obcestni smernik in se prevrnil po pobočju. Voz- nik Zupan je dobil lažje poškodbe. Škode na vozilu je za 7.000 dinarjev. TRČENJE NA KRIŽIŠČU FRANC LINDIč, 35, iz Celja je pripeljal po Oblakovi ulici v Celju in na križišču s Kersnikovo ulico izsiljeval prednost JOSIPU KRAJCERJU, 37, iz Celja. V trčenju osebnih avtomobilov sta bila laže poškodovana Josip Krajcer in njegov sopotnik LUDVIK KRAJCER, 31, iz Celja, škode je za 10.000 dinarjev. PRIKLOPNIK ZANESLO KAREL LAZNIK, 21, iz Črešnic pri Krškem je vo- zil tovornjak s priklopnikom iz Celja proti Laškem in na mokrem delu ceste, ki rahlo pada, močno zavrl. Zad- nji del priklopnika je zaneslo na jevi vozni pas, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom MAKS KLE- MENČIČ, 44, iz Celja, načelnik UJV Celje. S prednjim delom avtomobila je trčil v rob ploščadi priklopnika. Voznika Klemenčiča so hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico. TRAKTOR SE JE PREVRNIL JOŽE IVANC, 22. z Vrenske gorce je vozil s traktor- jem in prikolico proti Bučam. Zaradi neprimerne hi- trosti je zapeljal s ceste, kjer sta se traktor in prikolica prevrnila. Pri tem se je hudo pošikodoval sopotnik FRANC IVANC, ki je sedel na prikolici. ZALETEL SE JE V AVTOBUS ANTON JAMNIKAR, 35, iz Velenja je vozil avtobus po Koroški cesti v Velenje. V bližini odcepa ceste pro- ti škalam je pripeljal nasproti motorist PAVEL LAZ- NIK, 27, iz Velenja, ki je hotel zaviti na desno. Pred srečanjem z avtobusom ga je začelo zanašati. Trčil je v prednji del avtobusa in se hudo poškodoval. SMRT KOLESARJA ANTE LUŠIČ, 52, iz Stare vasi na Bizeljskem se je ponoči peljal po cesti II. reda proti domu ter padel ta- ko nesrečno, da je umrl na kraju padca. Kmalu zatem sta se pripeljala mopedist JOŽE MIHELIN in sopotnik VINKO ROŽMAN ter zadela v ležečega Lušiča. Pri pad- cu je dobil Mihelin lažje poškodbe, sopotnik pa pre- tres možganov. TRIJE TEŽJE POŠKODOVAN! SREČKO KASTELIC. 21, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom iz Arje vasi proti Velenju. Zaradi nepri- merne hitrosti ga je na nepreglednem ovinku v Bev- čah pričelo zanašati v levo, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom ANDREJ STROHSAK, 37, iz Velenja. V trčenju so bili hudo poškodovani voznik Strohsak, njegova žena MANJA STROHSAK in Kasteli- òeva sopotnica J. V. iz Laškega, škodo na avtomobilih so ocenili na 30.000 dinarjev. ADOLF TAVČAR Za občinski praznik v Slovenskih Konjicah pri- pravijo vsako leto pogo- stitev, na katero povabi- jo vse sorodnike zverin- sko obešenih talcev 'i; Frankolovem. Na eni ta- kih pogostitev sem pred leti srečal pokojnega A- dolía Tavčarja, takratne- ga predsednika skupščine. Kaj kmalu je zapustil svoj oficielni prostor na čelu mize in se pomešal med preproste ljudi, razorane obraze mater in grčave očete s pohorskih hribov. Sprejeli So ga medse kot sebi enakega in kot svo- jemu zaMitniku pričeli tožiti o svojih težavah. Vseh sedem let, kolikor i e županoval na občinski skupščini, je pokojni Tav- čar imel prav za malega človeka odprto srce, a še bolj odprte dlani. Kot da bi zrasel grčavih dre- ves mogočnega Pohorja, ki se borijo za svoj in tuj prostor pod soncem. Zibelka ;e stekla Adol- fu Tavčarju 13. februarja 1921 leta v delavski dru- žini v Lj-ubljani. Že kot študent je postal član KPJ ter je aktivno sodelo- val v NOB in OF. Zgodaj, že oktobra meseca pa je bil izseljen v Italijo, od tod pa v Nemčijo. Po os- voboditvi je študiral ag- ronomijo v Zagrebu, kjer je tudi 1951 leta diplomi- ral. Po diplomi je službo- val najprej v Celju, kjer ie bil šef gospodarskega oddelka združenega skla- da. čez dve leti pa ga sre- čamo že v Slovenskih Ko- njicah, kjer je bil direk- tor kmetijske poslovne zveze. Ker je kmalu zaži- vel s krajem samim in ga vzljubil bolj kot rodnega, so ga občani izvolili za svojega predsednika že leta 1960. Na tem mestu je vztrajal polnih sedem let. Bolezen, ki ga je ves čas počasi razjedala, pa ga je pričela vedno bolj stiskati v svoj objem. S težavo je že opravljal funkcijo poslanca republi- škega zbora SRS, vendar tudi po tem, ko je bil razrešen predsedniškega mesta, ni odnehal, še ved- no se je udeleževal občin- skih sej kot odbornik. Ob njegovi petdesetletnici so ga imenovali za častnega ob čana Slovenskih Konjic. Prejel pa še dva odliko- )anji za svojo požrtvoval- nost — orden dela tretje itopnje in orden zasluge га narod tretje stopnje. Va seji občinske skupšči- ne je sedel tiho, že sko- •"aj odsotno so njegove u- ^.rujene oči begale po pro- storu. Ob perečih vpraša- njih se je kdaj pa kdaj oglasil, saj je bil toliko let г njimi povezan in vedno ob njih prizadet. Odšel je mnogo prezgo- daj. Ostala pa nam bo v ipominu klenost njegove- ga značaja, skromnost, Doštenost in plemenitost. Zdenka Stopar CELJE Saša Ivannovič, Celje in Ana Petek, Trbovlje. SLOVENJSKE KONJICE Štefan Grosman, 65, Zg. Zreče in Katarina Marinko, 46, Konjice; Otmar Medved, 22, Prevrat in Marija Založ- nik, 19, Konjice; Pavel Kovše, 23, Resnik in Dragica Pozeb, 18, Zg. Zreče; Jožef Orof, 21, Nova Dobrova in Dragica Jan- čič, 18, Sp. Zreče; Alojz Bo- bik, 27, Konjice in Justina Kotnik, 20, Gragič; Ivan Pee, 29, Nova Dobrova in Marija Anderlič, 20, Sp. Preloge; Sta- nislav Gabrič, 28, Zagreb in Ljudmila Pem, 23. Prežigal; Jožef Kcjžar, 22, in Anica špile, oba iz Nove Dobrave; Črtomir Mesaric, 24 in Tatja- na Vončina, 20, oba iz Ko- njic; Hinko Levart, 21 in Til- ka Kreačič, 19, oba iz Konjic; Anton Fink, 25, Zg. Pristava in Vida Bobik, 20, Polene; Mirko Barkovlč, 22, Ljublja- na in Miroslava Hauptman, 20, Vitanje; Alojz Črep, 26, in Marija Jakob, 31, oba iz Bre- zna. ŽALEC Jožef Tkavc, 21, Šempeter in Slavka štorman, 20, Go- tovi je. CELJE 24 dečkov in 21 deklic SLOVENSKE KONJICE 5 dečkov in 5 deklic CELJE Ivan žnidar, 2 dni, Rupe pri šmartnem; Ana Lenko, 71, Celje; Avgust Plavčak, 63, Sp. Sečovo; Elizabeta Verč- kovnik, 61, Celje; Božidar Jevševar, 25, Vrhovo;- Franc Jurkošek, 58, Laško; Milan Bezovšek ,11, Srclin; Miroslav Jezernik, 11, Arclin; Anton Ferme, 58, Celje; Jože Mag- dič, 53, 'Slovenj Gradec; Mi- hael Mali, 73, Celje; Bernar- da Peci, 32, Frankolovo; Ro- zalija Leveč, 66, Začret; Jo- žef Kumer, 28, Pečovnik; Maksimiljan Ivanič, 32, Gori- ca pri Šmartnem; Neža Mir- nik, 87, Ljubečna; Ferdinand Turin, 59, Celje; Ignac Podpe- čan, 92, Celje; Jožica Koneč- nik, 11 mesecev. Vinska gora; Adrej Kregar, 2 meseca, Ce- lje; Silvo Kranjc, 1 dan, Lo- kovina in Elizabeta Ojster- šek, 83, Celje. GORNJI GRAD Jera Kolar, roj. Gruden, 83, Bočna. SLOVENSKE KONJICE Jožef šelih, 78, Loče; Alojz Lesničar, 74, Konjice; Marija Leber, 75. Skedenj; Ana Jere- binšek, 69, škedenj; Anton Matil, 64, Konjice; Štefan Jost, 90, Konjice; Janez Rav- njak, 75, Padeški vrh; Jakob Dreo, 85, Škalce; Jera Denov- nik, 78, Sp. Dolič; Anton Straus, 83, Brezen. ŠENTJUR PRI CELJU Anton Turenšek, 67, kmet, Voglajna; Jakob Tovornik, 71, p>oljedelec, Voduce; Jože- fa Pu.šnik, 54, gospodinja, Slivnica in Filip Clentrih, 79, upokojenec, Dobje. ŠMARJE PRI JELŠAH Vincenc Bele, 54, Žahen- berc; Viktor Vodušek, 74, Sv. Jurij; Venčeslav Lilek, 60, Ce- rovec; Zofija Verk, 19 mese- cev Tekačevo; Marija šket, roj. Cvirh, 79, Mestinje; Ceci- lija Canžek, roj. Žmaher, 63, Globoko. ŽALEC Janez Mak, 72, upokojenec, šešče; Anton Baš, 65, upoko- jenec, Gotovlje; Neža Rizmal, 86, gospodinja, Podvrh; Roza Piki, 65, gospodinja, Jeronim; Franc Kiep, 58, upokojenec, Liboje in Franc Tavčar, 29. kmet. Breg pri Polzeli. UNION: do 19. decembra a- meriški barvni film »Kapetan Nemo in potopljeno mesto« od 20. do 23. decembra fran- coski barvni film »Kdo je morilec« METROPOL: do 20. decem- bra ameriški barvni film.»Rio Lobo«, od 21. do 28. decem- bra špansko-italijanski bar- vni film »Legija prekletih«. DOM: do 19. decembra ameri- riški barvni film »Deček н zelenimi lasmi«, od 20. do 21. decembra jugoslovanski bar- vni film »Hranitelj«, od 22. do 28. decembra ob 16. uri ame- riška barvala risanka »Dama in potepuh«, od 22. do 23. de- cembra italijanski barvni fi- lm »Gangsterji v Milanu« — ob 18. in 20. uri. DOBRNA: 18. in 19. decem- bra jugoslovanski barvni film »Hranitelj«. 5LC četrtek, 16. decembra оЂ 10.30 uri — J. Žmavc: »Doma- ča naloga na potepu« — za- ključena za osnovno šolo Po- lule; ob 15.00 uri isto delo za osnovno šole Velenje. Petek, 17. decembra ob 9.30 uri »Domača naloga na po- tepu« — zaključena predsta- va za VVU T. čečeve Celje m VVU Žalec; ob 15.30 uri Law- rence: »Snaha« za V. mladin- sik abonma in izven. Sobota, 18. decembra ob 9.00 uri »Domača naloga na potepu« — zaključena pred- stava za osnovne šole Vele- nje; ob 11.30 uri isto delo za osnovne šole Strmec, Bo- cka in Frankolovo. Nedelja, 19. decembra ob 10.00 uri Jovanovič: »Norci« za I. nedeljski abonma in iaven; ob 15.30 uri »Norci« za nedeljski popoldanski abon- ma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Ponedeljek, 20. decembra ob 8.30 uri »Domača naloga na potepu« — zaključena predstava za osnovno šolo Žalec; ob 11.30 uri za osnov- ne šole Velenje ter ob 15.00 uri za osnovno šolo Hudinja —' Celje. Torek, 21. decembra ob 9.00 uri »Domača naloga na po tepu« — zaključena predsta- va za VVU Anice Cemejeve; ob 13.30 uri za osnovne šole Veleiaje, ob 16.üO uri pa za 11. osnovno šolo Celje. Sreda, 22. decmbra ob 9.00 uri »Domača naloga na po- tepu« — za osnovno šolo Šempeter; ob 11.00 uri za os- novno šolo Rogaška Slatina. Ob 16.00 uri »Domača naloga na potepu« — predstava *je združena z nastopom Dedka Mraza — zaključena za Zdravstveni dom Celje. S CELJSKE TRŽNICE v preteklem tednu so se ce- ne na celjski tržnici nekoliko umirile. Pri nekaterih artik- lih so se znižale, ker je pri- šlo v prodajo veliko blaga. Tako je bilo naprodaj obilo dalmatinske solate, ki je zelo mehka in jo gospodinje rade kupujejo. Prodajali so jo po 6 do 7 dinarjev za kilogram. Tudi lepe cvetače ni manjka- lo po 6 din, motovileč pa ima že nekaj tednov trdno ceno — 15 do 20 dinarjev. Glavnato zelje je bilo naprodaj po 2 dinarja, kislo po 4, kisla re- pica pa po 3 dinarje. Krom- pir ima prav tako že nekaj ča- sa visoko stalno ceno — 1,50. Od sadja je bilo največ ja- bolk po 2,5 do 3 dinarje, hruške pa so bile po 5 din, iste cene pa so imele tudi su- he slive Jajčka so bila po 1,30 do 1,40 para. PROSTE KAPACITETE Povsod na celjskem tu- rističnem območju je za pre- nočevanje še dovolj prostora; za novoletne praznike pa so že zasedeni hotel Golte, Planin- ski dom v Logarski dolini. Celjska koča, hotel Turist v Mozirju, hotel Turist v Gor- njem gradu, gostišče Planin- ka na Ljubnem, gostilna Ho- čevar v Lučah; povsod drugod pa priporočajo rezervacije. RIBOLOV Dovolilnice za ribolov «^do konca januarja — sulec) v Sa- vinji izdajajo: Bruno Goričar, Mozirje 73; Miha Cajner, De- blina 56; Anton Miklavžin, Šempeter 33, v Celju pa pi- sarna Ribiške družine v Gle- dališki 2. LOV Na območju Lovske zveze Celje (gledališka 2, telefon 26-56) je do 31. 12. možen lov na srno in mladiča, gam- sa in kozo, golobe in grlice, do 15. februarja pa na divje- ga prašiča, do 15. januarja pa na zajce in fazane. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratujejo: velika gondolska žičnica, sedežnice vlečnice na Golteh, vlečnice na Celjski koči, Svetini in ob primernih snežnih razmerah tudi v Libojah, Gornjem gra- du, Mozirju, Lučah pri Šent- jurju. LIKOVNI SALON Do 25. decembra je odprta razstava grafičnih del Nade Lukežič. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 18. decembra je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote od 12. ure dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. St. 48 — 16. decembra 1971 NOVI TEDNIK T. »trail MAKS klfjenCič Spet je rodna gruda zagr- nila posmrtne ostanke člove- ka na višku njegove ustvar- jalne moči, v najbolj plodnih in obetavnih letih; pokopa- la je upanje njegovih najbliž- jih in neštetih prijateljev, tovarišev, znancev, da bi nam ga usoda po težki nesreči vendarle ohranila pri življe- nju. Tragično se je sklenilo življenje moža, ki je združe- val v svoji osebnosti toliko kvalitet, izoblikovanih v to- likanj pestrem sosledju do- godkov dobe, ki ji je pripa- dal. Maks Klejnenčič je bil v svojih deških letih borec in, politik ljudskega kova, borec med NOV. borec in politik kot učitelj, kot delavec v jami varnosti, kot sekretar partije in župan, kot načelnik UJV. In predvsem človek, ki ni nikoli izgubil vere in zau- panja v sočloveka, tudi do tistih ne, ki so na življenjski poti klecnili, padli, se pre- grešili zoper človeške moral- ne norme. Da ni bil nikoli suh. paragrafarski uradnik, je bila ena njegovih največjih vrednot, nadvse pomembna za podružbljanje službe, ki ji je načeloval pred svojo tragično nesrečo in koncem. Maks Klemenčiči se je pred 44 leti rodil čevljarskemu po- močniku blizu Žužemberka onstran mejnih Gorjancev, kjer se je udinjal za pastir- ja in od koder se je s star- ši preselil v Strmco nad La- škim. Njegovega očeta so na- cisti umorili v taborišču smr- ti Mauthausnu, Maks pa je kot sedemnajstletni fant od- šel v partizane, kjer je tako pogosto dokazal svoj pogum, in kjer se je odlikovala tudi njegova tako kristalna poli- tična zavest. Po vojni je bil učitelj v Šentvidu pri Plani- ni in v Dramljah, nakar pa je do odhoda na šolanje v Zemun služboval v ministr- stvu za notranje zadeve. Po Beogradu je kot delavec jav- ne varnosti delal v Poljčanah, Celju, v Krškem, Črnomlju in v Trbovljah. Njegove peda- goške in vzgoje sposobnosti so se z novimi izkušnjami in znanjem združile na položaju upravnika kazensko vzgojne- ga zavoda v Radečah. Od tu 90. je politična aktivnost pri- peljala v Laško, kjer je bil najprej sekretar komiteja ZK in zatem predsednik občine. V času. ko je služba javne Varnosti potrebovala ljudi, ki bodo kos voditi preobrazbo in notranjo reformo v UJV. je bila najodgovornejša dolž- nost v tej službi na našem območju zaujxiña njemu. Tolikanj prerana, tragična smrt ga je iztrgala domovi- ni, ko le ta tako zelo potre- buje ljudi njegovega kova, njegovega znanja, izkušeno- sti, a hkrati tolikšne širine in priljubljenosti, ki si jo je je s svojim značajem in de- lanji zagotovil prav v vseh slojih delovnega ljudstva, med ^semi poštenimi občani. Zemlja, ki jo je tako zelo Hubil. je zagrnila njegovo ^^lo. ne more pa zagrniti Vrzeli, ki za njim ostaja. Pre- široka in pregloboka je sled njegovega kratkega življenja odslej le še spomin nanj. J. KRA&OVEC VROČE ZA MOST NA VOLILNI KONFERENCI SZDL »POD GRADOM« Pravijo, da je bila malokdaj avla šole na Po- lulah tako nabita, kot je bila v nedeljo. Člani SZDL iz PoIliI, Pečovnika, Zvodnjega, Tremarij, Košnice so vedeli, da bo predsednik SZDL Ivan Zupane v svojem poročilu načel vprašanje mostu čez Savinjo, vprašanje trgovine in še druge zadeve. Zvedeli pa so tudi, da so vabljeni tudi odgovorni \J občini in so zato hoteli biti navzoči v čim večjem številu. Glede obiska niso bili razočarani, saj so se konference ude- ležili predsednik občine ing. Dušan Burnik, predsednik občinske konference SZDL Janko Ževart, načelnik oddelka za komunalo ing. Lojze Pavlič in še nekateri. Pustimo ob strani tisti del poročila o aktivnosti SZDL in političnih organizacij na območju krajevne skupnosti »Pod gradom«, ki je bila ra- zen nekaj posameznikov — članov odbora na dostojni vi- šini in je dosegla tudi pre- cej uspehov. Ustavimo se pri problemih, ki so bili v sredi- šču interesa udeležencev. De- bata okoli izgradnje mostu, ki naj bi zamenjal že ponov- no dotrajalo brv čez Savinjo, je bila precej ognjevita. Tež- ko jo je kronološko opiso- vati, zato le bit sveno iz raz- prav predsednika Ziipanca, odbornika občinske skupšči- ne Podrgajsa, inženirjev God- ca, čučka in Pavlica, pred- sednika občine inženirja Bumika ter ostalih udeležen- cev razprave. Ф Most v Polulah so doslej obljubili trije celjski župani. Lani je bilo za most dodelje- nih 52 starih milijonov, kar pa je premalo za začetek in izgradnjo- zato so denar v banki »oženili« in bo v krat- kem na voljo okoli 90 starih milijonov. To pa je še vedno le tretjina najbolj nizko oce- njenih stroškov. Ф Predsednik občine je de- jal, da mosta ne more oblju- biti, da pa lahko obljubi brv, podobno oni v park, in to že prihodnje leto. Utemelje- val je ta predlog s predvide- no rešitvijo izgradnje magi- stralne ceste sever-jug, ki bo od odcepa s hitre ceste mo- rala sodobneje vključiti pro- met proti Laškem. Ф Predlog občanov na kon- ferenci ni zagrel, razen po- sameznikov, ki so verjetno sklepali, da je bolje nekaj konkretnega kot več zavitega v negotovost. Polvle in Za- grad, vsak kraj s svojim za- ledjem, je odločno Za most, ne kak veJik, vendar prevo- zen lokalni most, ki danes, ker ga ni, loči dva dela kra- jevne skupnosti, ki loči šo- lo od kulturnega središča v Zagradu, gasilsko društvo od naselij na desnem bregu, glavno cesto od zaselkov vse tja do štor in Celjske koče. Most je po mnenju občanov res velika investicija, toda v nekaj letih odtehta stro- ške prevoza otrok, ki bo nu- jen celo sedemkrat dnevno po dolgem ovinku skozi Ce- lje, zlasti ko se bo uveljavila mala šola. Občimi menijo, da je rešitev traixaitne ceste se- ver-jug preveč odmaknjeno v bodočnost in da je vprašanje, če bi bilo mešanje lokalnega prometa s tranzitnim pame- ten načrt. Občani so bili skratka za most, za lokalni most in so zato zahtevali, da njihovo zahtevo pristojni organi, predvsem pa strokov- njaki prèucijo, da dobijo ob- čani jasen odgovor že v ja- nuarju. 0 Vse kaže, da bodo mo- rali strokovnjaki le pohiteti. In če bodo hoteli količkaj vplivati na odločitev volivcev v tem delu občine, bodo mo- rali biti predvsem prepričlji- vi. Toliko o mostu. Drug pro- blem, ki so ga načeli, je tr- govina, ki kljub obljubam celjskega »Merxa« ni niti za korak bliže rešitvi. Jasnega odgovora na seji niso dobili, ker se vabilu s strani »Mer- xa« ni nihče odzval. To je še poglobilo prepričanje, da vod- stvo »Merxa« zahtev občanov in svojih obljub ne jemlje resno, čeravno so predstavni- ki občine posredovali ponov- ne obljube tega kolektiva. Na konferenci so obravna- vali še druge komimalne pro- bleme tega območja in iz\'0- lili novo vodstvo krajevne or- ganizacije SZDL. J. KRAŠOVEC 19. DECEMHKK DA ZA SAMOPKISl'KVKK V ŽALCU. ŠENTJURJU, RADEČAH IN HKASTMKU Na tretji redni seji občinske konference SZDL v Laški občini so se najprej posvetili akciji za izvedbo referenduma za samoprispevek, sprejeli so poročilo o pripravah na zakon o združevanju kmetov, sprejeli spremembe finančnega načrta občinske organizacije SZDL in nazadnje po razpravi o sklepih 21. seje predsedstva CK ZKJ s pismom predsedniku Titu pod- prli napore za uresničitev vseh sprejetih stališč in zahtev, zajetih na tej seji. čeravno je bil na drugi se- ji konference SZDL v Laškem sprejet sklep, da bo SZDL v tej občini nosilec akcij okoli uvedb samoprispevka za raz- voj šolstva za udeležbo obča- nov pri dograditvi šol v Ra- dečah, Rimskih Toplicah in Laškem, je tudi tretja seja pokazala v znamenju tega najbolj perečega vprašanja politične akti\Tiosti v občini. Konferenca je ponovno pre tehtala upravičenost pobude, za uvedbo samoprispevka tn smotrnost, da spričo različno razvite politične aktivnosti v posamezaiih delih občine re- ferendum poteka ločeno, ča- sovno in teritorialno, v rade- škem okolišu že v nedeljo, v Rimskih Toplicah v febru arju, v laškem okoliš.t; pa v marcu prihodnje leto. Analizirali so dosedanji po- tek akcije, zlasti na področju Radeč, in ugotovili, da more- jo mnoge izkušnje radeškega območja dobro pripomoči k izvedbi enake naloge v osta- lih delih občine. In če gre za izkušnje, spoznane v Rade- čah, potem tudi ni dvoma o tem, da morajo poleg vseh političnih organizacij, krajev- nih skupnosti, organov ob- činske skupščine v akciji svoj levji delež dati prav prosvet- ni delavci in da je treba ti- stim, ki menijo, da je do- volj, če dobro učijo, poveda- ti, kako bo res ni dovolj. Na- dalje so na seji obsodili po- skuse slabitve enotnosti v ob- čini na način, ko se začenja- jo kresati mnenja o tem, kakšen naj bi bil vrstni ;-ed uporabe s samoprispevkom zbranih sredstev, o čemer smo pisali že zadnjič. Hlapec je bii Tonček še v Suhi Krajini, pri lesnem ma- nipulantu Baliču v Kompo- Ijah. Tu se je skregal z dek- lo in odvihral nazaj domov. Ш Verd. Doma je Tončka čakal poziv za odsluženje voj- ske. Danes pravi Luka, da si je ta špas privoščila rajnka Jugoslavija natanko 11. IV. ms. Odrejen je bil v mitraljez- ko četo XI. planinskega ba- taljona v drugem planinskem polku. V Gorskem Kotoru. Osemnajst mesecev je slu- žil Tonček kralju, decembra 1939 pa se je vrnil in je do marca meseca 1940 délai na žagi na Verdu. Spet je prišlo -pisanje za Tončka, ki se je ravnokar privajal civilnemu življenju. Tokrat naj bi šel na orožne vaje za tri tedne. »Med tem je bil v Ljublja- ni 40. triglavski polk že mo- biliziran in na orožnih vajah sem moral ostati vse do me- seca septembra 1940. Takrat smo se z oficirji na Vrhniki nekaj zravsali in spravili so me v arest v Zagreb. Tam sem bil pod vojnim sodiščem četrte armijske oblasti vse do vdora Nemcev v Zagreb. Takrat nas je večina pobegni- la iz zapora in po štirinajstih dnevih pešačenja mi je le nekako uspelo priti na Vrh- niko.« To je povedal in je vstal ter odšel. Ko se je vrnil, je imel v roki steklenko. Kačja slina. »To imam vedno v taber- naklju. Ne gre drugače. Do- mača je. če človeka grize in za druge take reči.« Spila sva vsak svoj šilček in pogovor je stekel še bolj naglo. Po prihodu iz Zagreba se je zaposlil v železniškem ka- mnolomu pri postaji Verd. Tam so predelavah kamenje v pesek za popravilo razru- šenih mostov, ki jih je za sa- bo porušila umikajoča se ju- goslovanska vojska: med nji- mi sta bila tudi borovniški viadukt in štampetov most. Tonček Vidmar je takrat že bil član OF. Od nje je tudi dobil nalogo, naj s sodelavci vred zavlačuje, gradnjo od- nosno popravila mostu. »Me- nili smo«, je povedal Tonček, »da nam premalo plačajo, za-, to smo štrajkali. To je bil takrat edini štrajk v Slove- niji v času okupacije. Zara- di štrajka in zavlačevanja so nas Italijani osumili sodelo- vanja s partizani, ki so se že pojavljali. Imel sem sprav- ljeno orožje, ki sem si ga na- bral ob razpadu jugoslovan- ske vojske. Ob napadu Nem- čije na Sovjetsko zvezo_ sta prišla k nam, delavcem, dva žandar ja in en karabinjer, da bi aretirali pet naših delav- cev. Ni se jim posrečilo: iz- ginili so v gozd in tako je nastala prva partizanska sku- pina na Ljubljanskem vrhu. S to skupino sem držai sti- ke vse do takrat, ko sem se jim tudi sam pridružil. 10. aiigusta 1941 so me kon- čno le našli, hoteli so me are- tirati, pa se nisem dal«. MILENKO STRAŠEK (nadaljevanje sledi) Narodni heroj Luka se rad spominja n» tiste dni, oU katerih so ostali sumo spomini in slike. PREDSEDNIK JE...? Odločili smo se, da jih povprašamo — o predsedniko- vem delovnem dnevu, o njegovih navadah, problemih. !/«• kdo hi lahko na to najbolje odgovoril, če ne tajnice v predsedstvih občinskih skui)ščin? Tajnice, ki se morajo v navalu telefonskih pozivov, zahtev, prošenj in kritik, znajti pač tako, kakor najbolje vedo in znajo. In kaj me- nijo o svojih šefih, predsednikih? Danes odgovarjajo tajnice šmarskega, niozirskí'Ra iti konjiškega županu. ZINKA PRTENJAK, tajni- ca Bena Božička, predsedni- ka skupščine občine Šmarje pri Jelšah: »Nisem edina tajnica. Več nas je, ki delamo hkrati tu- di za podpredsednika in še za koga. Opravljam pač vsa strojepisna opravila. Mislim, da je Beno Božiček človek na mestu. Je dober in miren človek in nikoli ne postavlja pretiranih zahtev. Če je do- ma, je zaposlen z delom. Borba okoli nerazvitosti in Kozjanskega, ga je popolno- ma angažirala. VERA OZEBEK, tajnitia predsednika občinske skup- ščine v Slovenskih Konjicah: Na delovnem mestu tajnice predsednika skupščine sem šele leto in pol. Naš pred- sednik, inženir Tepej, se v tem času še ni »znesel« na- me in slabo voljo zna čudovi- to skriti. Včasih ga komaj vi- dim, ker je z večnimi sejami zelo zaseden. Velikokrat se njegovo delo ne konča z delov- nim časom, če pa mu kdtaj kaj ni prav, me samo opom ni na neopravljeno stvar. Res, prijetno je delati. TATJANA JERAJ, ekonom- ski tehnik, tajnica v predsed- stvu skupščine občine Mozir- je: Pri našem predsedniku občudujem predvsem njegov odnos do ljudi. Mnogo jih je, ki prihajajo direktno k nje mu, čeprav bi svojo zadevo lahko uredili na drugem me- stu. Slehernega sprejme in prisluhne njegovim proble- mom. Pri delu je zelo pedan- ten in dosleden. Sicer pa mi- slim, da je zelo družaben člo- vek. 12. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 16. decembra 1971 Iz razprav o socialnem razlikovanju DANES OBJAVLJAMO RAZPRAVO ŠTEFANA KOROŠCA âtefan Ко1ч»ес Želim opozoriti na regio- nalni aspekt socialnega razli- kovanja v našem slovenskem prostoru — to je na tiste razlike, ki se izražajo v rela- tivnem ekonomskem, social- nem in kulturnem zaostaja- nju posameznih območij v Sloveniji v primeri z drugimi območji. Ta vidik je težko kvantificirati v celoti. Lahko ugotavljamo le posamezne pokazatelje — na primer za- ostajamje v osebnih dohod- kih, zaostajanje v nacional- nem dohodku po glavi prebi- valstva itd., vendar ga je v vsej svoji celovitosti težko prikazati. Regionalne razlike najbolj prizadenejo manj raz- vita območ.ja v Sloveniji in stara industrijska središča. Še bolj pa je kompleksna si tuacija tam, kjer se eno pre- pleta z drugim. To, da ni- mamo poglobljene ocene o tej razsežnosti socialnega raz- likòvanja, ne sme preprečiti, da ne bi takoj z družbeno usmerjeno akcijo začeli od- stranjevati tudi tista kronična žarišča, ki povzročajo te raz like. Zakaj pogceto tako pou- darjamo na problem starih industrijskih središč? Razlo- gov je več. Eini koreninijo v preteklosti, drugi se nanašajo na sedanjo problematiko in tretji odpirajo vizijo bodoč- nosti. Delovne organizacije v teh središčih so ustvarjale do- hodke, s katerim so se gra- dili novi objekti na drugih območjih v Jugoslaviji. Prav tako so v povojnih letih s svojim izvozom ustvarjale dragocen devizni priliv, ki je omogočil uvoz modernih po- strojenj za te nove objekte. Posledice so jasne. Danes se te delovne organizacije naha- jajo v težki ekonomski situa- ciji. Zaradi zastarele tehnolo- gije in nizke gospodarske učinkovitosti se niso sposob- ne same hitreje prilagoditi zahtevam tržišča. Jasno je, da so osnovni problemi kapi- tal in kadri, kar je bilo že večkrat povedano. Izobliko- vati je treba razvojni koncept z jasno opredeljenimi global- nimi in parcialnimi cilji. Po- trebno pa je zasnovati tudi novo strategijo, ki bo teme- ljila na selektivnem pristopu in bo usmerjena v prestruk- tuiranje. V iskanju izhoda iz seda- nje situacije pa naletimo na nove probleme. Prihajamo do spoznanja, da je bodoči raz- voj vse bolj tudi odvisen od novih centrov finančne, poli- tične in ekonomske moči. Nimam v mislih urbana sre- dišča, temveč gospodarske enote. Popolnoma zgrešeno bi bdlo postavljati nove cen- tre nasproti starim centrom. To bi bilo tudi politično ne- sprejemljivo. Problemi so drugje. Na primer — za programe, ki smo jih izdelali in tudi v do- ločeni meri zagotavljajo iz- hod iz sedanje situacije, ne more dobiti podjetje iz starih industrijskih središč kapital oziroma ga dobiva pod manj ugodnimi pogoji. V Sloveniji smo soočeni s pojavi, ki jih v drugih republikah napada- mo in kritiziramo (reekspor- terje). Navedel bi primer, kako gre tudi v Sloveniji za pojav svojstvenih oblik odtu- jevanja viška dela od delov- nih kolektivov. Na primer kapital se iz centra finančne in ekonomske moči dobi pod sledečimi pogoji: a) kontrola nad imputom. Podjetje v starem industrij- skem središču lahko dobi ka- pital pod pogojem, da bo ku povalo ves reprodukcijski material od imetnika kapi- tala; b) da bo preko njega izva žalo na tuji trg in prodajalo na domačem trgu; c) da bo za to podjetje ne- kdo drugi namensko nabavil izvozni kredit — vendar bo sredstva cbra.čai v skladu z lastnimi hotenji in potreba- mi, kar pa izredno neugodno vpUva na likvidnost. Na ta način je kapital pla- siran pod trikratnim intere- som dajalca — razumljivo je, da v takem primeru tudi proizvajalcu ostane manjša višina dohodka za razširjeno reprodukcijo. Mislim, da gre tukaj za odtujevanje viška dela in da se danes, ko govorimo o re- gionalnem vidiku socialnega razlikovanja, postavlja vpra- šanje, ali bomo pod takimi pogoji sposobni prebiti bari- ere, ki nas obkrožujejo. Ra- zumljivo je, da so v teh pri- merih rešitve odvisne od dru- gih činiteljev. Drugi problem pa je, kot sem že povedal, v kadrih. Tudi tukaj poskušamo najti določene rešitve, zavedajoč se, da bodo v bodoče veliki centri zanimivejši za strokov- ne kadre. V Celju smo se te- ga problema lotili zelo kon- kretno z ustanovitvijo izpo- stavljenega rednega oddelka višje ekonomske komercialne šole iz Maribora. Interes študentov je bil izreden. 50 odstotkov vpisnikov je iz Ce- lja, ostali pa so iz Kozjan- skega, Zasavja in od drugod. Tudi pri tem je nekaj speci- fičnega — da mora redni od- delek višje komercialne šole kljub številnim urgencam pri republiških organih financi- rati občinska skupščina iz svojih sredstev. To težko ra- zumemo, zlasti še, če upo- števamo dejstvo, da prispe- vamo cca 1,3 milijarde starih dinarjev več za šolstvo, kot pa nam je vrnjeno. Postavlja se vprašanje, aJi gre v tem primeru za nerazumevanje, nezaupanje ali pa za kaj tre- tjega. Takšno stališče glede financiranja je v nasprotju s proklamiranim policentričnim razvojem v Sloveniji in di- sperzijo višjih Šol, prav tako pa tudi s prakso v Sloveniji ali Jugoslaviji. To, da mora občinska skupščina flnanslra- ti redni oddelek višjih Sol, je vsekakor izjemen primer. KLADIVA KUJEJO... PABERKO IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ZREČE Z nezaupljivostjo sprejemajo Zrečani tujega človeka. Kot da jim vročina strojev in nakoval suši zaupanje do tujca. Ko pa se razgovore, potem ni konca ne kraja. Besede prehitevajo misli, kot kremenčev pesek v čisti Dravinji spodrivajo ena drugo ... Južno pobočje . Pohorja z zgornjo Dravinjo, ki ima svoj izvir v vitanjskih hribih, je močno hribovito in razrezano po globokih grapah, ki jih poleg Dravinje namakajo nje- ni številni pritoki. Nad njimi so razložena selišča trdnih pohorskih kmetov — Dobra- va, Boharina, Loška gora, Radana vas, Gračič, Sko- marje. V dolini, ko se svet ob Dra- vinji nekoliko razširi, pa so nastala naselja Zgornje in Spodnje Zreče. To vse sku- paj pa je krajevna skupnost Zreče. Družina s Pohorja in pod njim šteje skupaj okoli 2S00 članov, ki so danes za- posleni kot svobodni zreški kovači, delavci in kmetje. NEKOČ pa so bili tlačani zreških go- spodov, katerih mogočni grad Freudenberg na Brinje- vi gori še danes, ko je v raz- valinah, kaže nekdanjo mo- gočno podobo. Nastal je leta 1224, v obdobju najmočnej- ših fevdalnih gospoščin. Po- leg gradu je še stara božje- potna cerkvica. Glavno bogastvo tukajšnjih prebivalcev je bilo pred voj- no les. Tudi mnogo sadja so pridelovali. Samo iz Zgornjih Zreč so pred vojno tovorih tri vagone sadja. Imeli so tu- di svoj premogovnik, ki pa je danes že zamrl. Nekoč, ni- ti ni tako dolgo tega, so ob nakovalih ročno izdelovali poljsko orodje, vse iz enega kosa. DANES pa ob najmodernejši tehnolo- giji izdelajo komplicirane kombinirke v nekaj minutah. Neverjeten razvoj v Kovaški industriji v Zrečah v zadnjih letih je vplival tudi na razvoj kraja samega, ki pa še ved- no, tako kot povsod drugje, nima vsega urejenega. O tem in onem, o dobrih in slabih stvareh smo se pogovarjali z dolgoletnim tajnikom krajev- ne skupnosti, ki pa je kot pe- vo vodja tukajšnjih pevskih zborov še posebno znan. VLADO MOHORIC je tako- le pohvalil in potožil. »Duša našega kraja je prav gotovo Kovaška industrija, ki prina- ša v kraj sam tudi napredek. Danes za kruh vsakdanji ni več problem. Tovarna zapo- sluje od 800 do 900 ljudi, pa veste, kaj je to... Tudi podjetje Komet je uspešno in daje kruh stotim ljudem. Ljudje se zaposlujejo še v obratu Gozdnega gospodarst- va Konjice in v kmetijski za- drugi. Pomanjkljive pa so obrtne dejavnosti. Sedaj ne- kaj pripravlja Ljudska tehni- ka. Radi bi imeli mehanično delavnico in kmetje so že da- li določeni prispevek v lesu. Manjka pri nas tudi krojača in čevljarja. Včasih je bilo v Zrečah deset gostiln, danes je ena brez konkurence. Naša samopostrežna trgovina je na neprimernem kraju. Iz Do- brave hodi okoli tisoč ljudi v to trgovino, zato bi bilo nuj- no zanje zgraditi novo. Imamo varstveno ustanovo, ki pa še ni polno zasedena in je priključena naši šoli. Te- žave? Mankja nam direktne telefonske zveze, dotrajana je vodovodna napeljava (prav danes smo spet brez vode) in asfaltirati moramo cesto na Dobravo, kar se bo kmalu zgodilo. Naša šola je zelo dobra in tudi s podružničnimi šolami je sedaj urejeno, ker hodijo z našim avtobusom po otro- ke v Resnik, Skomarje in Gorenje. Ni pa stanovanj za prosvetne delavce in to je da- nes naša rak rana. Samo dva pedagoga imata stanovanji, drugi pa ... ušli nam bodo, če ne bomo kako rešili.« JUTRI zreških občanov pa bo lepši. Obstaja urbanistični načrt, ki ga je pripravila komisija za načrtovanje in urbanizem, katere predsednik je ing. Marjan Osole. Na ' njegovo pobudo se je začelo z načrt- nim delom za novo podobo kraja. Načrt je velikopotezen in njegova uresničitev bo za zreški kraj, ki nima enotnega jedra nekaj edinstvenega. Ce pa bo moški pevski zbor, ki šteje 28 ljudi tako delaven, kot je zdaj, še naprej, se tu- di ni bati za prosvetno življe- nje. Včasih so imeli tudi ig- re, da, a kaj, ko že ni časa več za utrudljive vaje. Raje gredo v kino, sedejo v avto in odbrzijo v večji kraj. Na- predek ruši stare tradicije, življenje v tovarni kuje dru- gačne ljudi, zazrte v nova ho- tenja, v nov čas. Vodni mlini in žage v grapah studenčno čiste Dravinje pa samevajo. Če bi še živel skomarski ljud- ski pesnik Jurij Vodovnik bi jim zapel visoko donečo hval- nico. Prav tako ljudem tod okrog — jeklenim v govorici, mehkim po duši. Kladiva se- danjosti kujejo nove ljudi. ZDENKA STOPAR Vlado Mohorič Nova hala UNION EXTRA v Zrečah ''шб' Raaprava o osnovnih ci- Ijiih in predipostanrkah druž- benega plana razivoja celjske občine za obdobje 1971. do 1975. leta, ki jo je začela ob- čšnska skupščina, v teh dneh poteka tu¡dá v drugih druž- benih siredčnah. 2e občinska rajzprava je ba- la zelo konkretna, četudi se ni izgubljala v podrobno- stih. Opoziorila pa je, da kaže ob iziredno optim^ističiniih na- ix>ved!ih natančno ozna^itd tu- dii finanöriiO bilanco, saj bd se sicer lahko zgodilo, da bi po- stal še tako utemeljen pro- gram le na;ört želja. Takšna bilainca je nujna tudi zaradi tistih, ki se ukvarjajo z zbi- ranjem alti sodelovanjem de- narnih sredstw. Osmitek srednjeiročnega programa razivoja celjske ob- čine do 1975. leita pa postaja zdaj predmet konkretnih raz- prav tudii v del'Ofvnih kolek- tlivih, v krajevnih skupnostih, strokovnih organizacijah, v dTOžbenopoliitrlčm forumih itd. Osnovna izhodišča pro- grama naj bi sprejela že do konca letošnjega leta. Izre- dna škoda bd bila, če o njem ne bi spiregovorili tudi v stro- kovnih druètr.nh — v društvu eikoniomistov, inžmcrjev in te- hnikov in ckru©od. moj idol Aloiz Kos Andrej Lužnik Rifet Mrkanovič Učenci rudarske poklicne šole, jutrišnji kvalificiram rudarji, se v Velenju priprav. Ijajo na svoj težak poklic, s knjigo v roki, v predavalni- cah in v rudarskih oknih v urah praktičnega dela. Po mnenju mnogih naj bi bili ru- darji robati, kleni in pred- vsem realni ljudje. Toda to je zmota, kar zadeva roba- tost. Tudi mladi rudarji ve- do, kaj pomeni beseda idol in jih tudi imajo. Tudi po več kot bodoči intelektualci. ALOJZ KOS, 17 letni uče- nec tretjega letnika, doma iz Kranja, je naprej izbral li- terarnega junaka Tarzana, zaradi njegove moči, toda ta- koj je preskočil v stvarnost in se odločil za Mira Cerar- ja, zaradi njegove vztrajno- sti, športnih kvalitet. Med pisatelji mu je najbližji Fran- ce Bevk, med politiki pred- sednik Tito, a med pevci Ivi- ca šerfezi. Od žena, kar je bilo posebno vprašanje za fante, je Alojzu najbolj pri srcu predsednikova žena Jo- vanka, ker ji gotovo ni lahko odpovedovati se mirnemu živ- ljenju. ANDREJ LU2NIK, 19 letni učenec drugega letnika iz Idrije si pod idol predstavlja vzornika. Ne samo, kakšen je, marveč tudi, kaj v svo- jem delu sporoča soljudem. Tudi on je izbral Mira Cerar- ja med športniki. Veliko da na osebnost Gunarja Jarrin- ga, ki se tako vztrajno trudi za mir na Bližnjem vzhodu. Bojan Adamič mu je všeč kot komponist, ki je kljub letom človek mladih, med mojstri besed pa daje prednost Jacku Londonu in Prešernu. In , med ženami. Navdušuje se nad osebnostjo španske revo- lucionarke Dolores Ibarurri. RIFET MRKANOVIČ, 17 letni učenec drugega letnika iz Doboja daje veliko pred- nost pred vsemi predsedniku j Titu, ki poleg poguma izpri- čuje tudi modrost, saj tako uspešno in brez zmote vodi 1 naše narode. j Med športniki zanj pred- | stavlja Vera Nikolié primer ■ vztrajnosti. Zlasti ga navdu- ■ šuje., da je poraz v Mehiki | ni podrl. Všeč mu je moža^ i tost Johna Wayna in pisana ^ beseda, kdo bi bil presene- čen, Nobelovca Iva Andriča. ; In ženske? Brez pomisleka ^ daje prednost Valentini Ter- i ješkovi, čeprav je za njo na- štel še celo vrsto imen, | St. 48 — 16. decembra 1971 NOVI TEDNIK T. »trail „VELIKO HOČEMO SAMI" Tako je v najinem razgovoru večkrat poudaril Darko Bizjak, sekretar ko- miteja občinske konference ZKS v Šmarju pri Jelšah. Čeprav sva najprej razčlenjevala celotno usodo Kozjanskega in obljub, ki so bile dane temu otoku prevelike revščine in nejasnih perspektiv, sva se končno ustavila le ob šmarski občini. Tudi zato, ker sva imela v ušesih še vedno razpravo o socialnih razlikah v slovenski državni skupnosti. In morda zato, da pre- veriva, ali je nerazvito šmarsko območje že napravilo kakšne korake, dva naprej ... Ali bolje — da ugotoviva, ali so obeti za prihodnje leto kaj bolj razveseljivi ... Na nedavni konferenci ZKS o socialnem razlikovanju je b i močno poudarjen tudi re- gionalni vidik socialnega raz- likovanja. Za območje nera- . zvitega Kozjanskega in šmar. ske občine je ta ugotovitev po- membna zlasti sedaj, ko išče- te nove možnosti za hitrejše uresničevanje nekaterih znanih načrtov. Označite, prosim, po- ložaj in problematiko v ob- čini in povejte, kakšno vlogo naj bi pri reševanju nerazvi- tosti odigrala š'rša družbena skupnost? D. Bizjak: Trdim, da predstavljajo problemi regi- onalnega socialnega razliko- vanja oziiroma nerazvitosti širši, celovit družben prob- lem. Poglejte kar v našo ob- čino — neizkoriščena boga- stva, možnosti razvoja, pri- pravljenost ljudi. Namesto da prejemajo republiško do- tacijo, ki bo čez nekaj let porastla na več kot pet mi- lijard, bi rad: sami ustvar- jali. Bi bili radi finančno ak- tivni. Ne veste, kako hud je občutek, če veš, da si doti- ran, da s: pravzaprav nemo- čen. Zato se na vseh koncih borimo za tisto, Па čemer bomo lahko gradili. Načrte imamo, čeprav sli- ka ni ugodna. 10.000 ljudi v Šmarju živi iz rok v usta. 42.000 ha zemlje ne prinese toliko, da bi z njimi pokrili osnovne socialne dajatve. Se- daj imamo 52 odstotkov kme- čkega prebivalstva. Obnoviti in modernizirati moramo 1500 kmetij. Radi bi odiprli novih 1500 delovnih mest — v Ro^ gaški Slatini, v Šmarju in v Kozjem. Računamo, da bi v občini živelo čez deset let še okrog 23 odstotkov kmečkega prebivalstva. Toda z mnogo večjimi dohodki od kmetij kot danes. Skratka — pot je nakazana. Vemo, kaj hočemo. Kaj predstavlja bistveno značilnost razvojnih načrtov šmarskega območja? Kolikš- ne so možnosti, da načrte u- resničite? D. Bizjak: Razvoj gradimo na modernizaciji kmetijstva in na industriji, p>a v novih dislociranih obratih. S tem, seveda, da čez dve leti zgra- damo cesto do Bistrice ob Sotli in do leta 1975 čez Kozje do Planine. V treh letih potrebujemo 1,5 mili- jarde (stare) za moderniza- cijo kmetijstva. Te kredite pričakujemo od repubilike. Za razvoj industrije pa po- trebujemo 15 milijard. Pri tem moram povedati, da v mnogih delovnih organizaci- jah nftšega območja obstaja interes za dislokoratne obra- te. Tudi sredstva bi vložile v nove obrate. Sedaj ima besedo Ljtubljaaiska banka. Mi sredstev nimamo in smo tudi predlagali drugačne, u- godnejše pogoje za kredite. Perspektive so torej takšne, da nam moralna podpora ne pomeni ničesar več. Pa še nekaj — če kdo meni, da naši razvojni programi niso dovolj strokovno pretehtani, potem radi siprejmemo po- moč. Ali ni tudi takšna po- moč s strani raznih repub- liških institucij zelo drago- cena? Kako pa občani ocenjujejo ta svoj položaj? Kakšno je njihovo razpoloženje, njihova pripravljenost, da se tudi sa- mi izkopljejo iz te situacije? D. Biizjalk: Razpoloženje med Ijudroi je kritično. Obu- pno je živeti v brezperspek- tivnosti, pravijo. ZK v Koz- janskem je bila nekdaj med najaktivnejšimi. Sedaj — lju- dje ne verjamejo več. I25mu- čeni so. Toda ob vsem tem opažamo izredno voljo, ener- gijo, da sami spreminjajo stvari. iSamoprisipevke ima- jo v Rogatcu, v Kozjem, v Pristavi. V Zibiki so šli ne- kateri kmetje tako daleč, da so prodiali živino in pris- pevali SIVO j delež — za vodo. Tudi pripravljenost gospo- darstva za skupne akcije je izredna — lani je dalo 270 milijonov za cesto do Pod- četrtka. Prav zaradi te samo iniciative so naše zahteve toliko bolj upravičene. Kakšna pa je politična ak- tivnost ZK v občini? D. Bizjak: Morda se res vsi skupaj preveč ukvarja- mo z nerazvitostjo in z na- črti, da izboljšamo življen- je in standard našega ob- močja. Toda to je naša glav- na naJicga. Več pa ¡bomo morali politično delati v de- lovnih orgtanizacij-ah in v krajevnih skupnostih, še po- sebej glede na ustavna do- polnila. Mnogo nalog imajo v posameznih krajih — v Šmarju pripravljamo samo- prispevek za kulturni dom, v Rogaški slatini bodo reše- vali komimalne probleme, urediti in zgraditi pa name- ravajo tudi športne objekte. V Kozjem so dobili telovad- nico in s tem tudi večje možnosti Za boljše delo mla- dine. V teh dneh se sestajajo osnovne organizacije ZK na letnih konferencah. Komuni- sti v Podčetrtku, Rogatcu, Prisitavi, Bistrici ob Sotli, Rogaški Slatini, v steklarski šoli m drugod so se že se- stali. To je spet priložnost, da se pogovorimo o naših načrtih, da združimo naša prizadevanja in da prever- jamo, kaj dosegamo, kaj uresničujemo in kaj nas še čaka. Upamo, da v reali- zaciji načrtov ne bomo osa- mljeni. J. V. Darko Bizjak ZDENKO ROTER (5) ^OOi^^iS^lON^ ORUŽ^^ iN Ј^ЕЈиЈОЈ iJi^ а!111111111111ШШ111Ш!1!11111111Ш1111Ш111111111111111111111{|1111111{|1!Ш Гако je partizansko gi- banje poleg oboroženega gi- banja hkrati tudi zgodovin- ski primer tistega in takšne- ga sodelovanja, o katerem so se komunisti nedvomno izre- kli na ustanovnem kongresu leta 1937 in ga v pratičnem življenju tudi izpričali. In prav na to je mislil Tito, ko je ob neki priložnosti dejal: »Med bojem nam je bila seveda stalno pred očmi vo- dilna misel, da ima vpraša- nje religije neovrgljiv pomen sa naše ljudstvo in da tega vprašanja kakor tudi vpraša- nja cerkve in njegovih odno- sov do države ni mogoče u- rediti z dekretom, ker so ta- ke odločitve vedno doživele neuspeh in škodile skupnosti, obči ljudski stvari.« To, da so se slovenski ver- ni ljudje med osvobodilno vojno tako množično odzvali pozivu Komimistične partije k uporu in k družbeni revo- luciji, pa ne priča o tem, da so religiozni ljudje lahko tu- di bojevniki za boljši svet že tukaj, na tem svetu in da niso ljudje, ki le kleče moli- jo in mislijo na drugi svet, kakor to zatrjuje sovjetski ideolog Iljičev, marveč priča Se o nečem drugem. Sloven- ski verniki so se za sodelo-' Vanje s komunisti odločali tudi v času, ko so cerkvene avtoritete na Slovenskem za- htevale prav obratno. Res je, da so na Primorskem sloven- ski duhovniki množično so- delovali s partizani, res je, da so nemški nacisti izgnali iz štajerske skoraj vse du- hovnike, res pa je tudi, da so v ožji Sloveniji, гагеп ne- katerih izjem, duhovniki s škofom vred množično sode lovali z okupatorjem na ra- zlične načine. Mnogo prime- rov bi lahko navedli v pri- log temu. Kot primer samo tale nastop ljubljanskega škofa Rožmana oktobra 1942 ob pogrebu bivšega sloven- skega bana Natlačena, ki ga je ustrezni organ OF zaradi sodelovanja t okupatorji in organiziranja bele garde ob- sodil na smrt. Rozman je de- jal: »Združite se vsi, ki veru- jete v Boga ter sebi in po- tomcem želite življenje, le- pše in boljše, kakor ga po- nuja brezbožni komunizem; združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno misel- nostjo zaslepljeni ne bodo mogU več pokončavati naj- plemenitejših bratov in se- stra«. Ta Rožmanov poaiv ne pomeni le prepoved sode- lovanja v partizanskem giba- nju, marveč tudi poziv k oboroženi protirevoluciji, k tim. beli gardi, k vojaškim oddelkom, ki so potem sku- pno z okupatorji skušali vo- jaško imičiti partizansko gi- banje. Ta primer, ki je le eden, nam potrjuje drugi pomen sodelovanja slovenskih verni- kov v osvobodilnem gibanju. Odločali so se za to vkjub nasprotnemu pritisku cerkve- nih avtoritet in to daje tej odločitvi še poseben pomen. O čem nam torej govori na- ša zgodovinska izkušnja? Go- vori nam predvsem o tem, da ne obstajajo samo teore- tične možnosti za plodno so- delovanje vseh ljudi, brez ozira na svetovni nazor, ate- istov in teistov, vernih in nevernih, marveč da imamo iz najtežjih dni naše narodne 23godovine čudoviti dokaz o življenjski nujnosti in uresni- čljivosti tega sodelovanja v delu za boljši svet in boljše življenje. Noben pritisk ali avtoriteta tega ne more pre- pričati, če to ljudje hočejo. Komentar, v katerem sem pisal o »naši zgodovinski iz- kušnji«, smo zaključili ta- kole: Ne obstajajo samo teoretič- ne možnosti za plodno sodelo- vanje vseh ljudi, brez ozira na svetovni nazor, ateistov in teistov, vernih in nevernih. Iz najtežjih dni naše narod- ne zgodovine, med drugo svetovno vojno, imamo ne- ovrgljiv dokaz o življenjski nujnosti in uresničljivosti te- ga sodelovanja v delu za bolj- ši svet in boljše življenje. In končali smo s stavkom; no- ben pritisk ali avtoriteta tega ne moreta preprečiti, če lju- dje to hočejo. Temu sestavku sem dal na- slov: zakaj dialog med mar- ksisti in kristjani? Tega ni- sem storil zato, ker bi hocel do kraja povedati vse o tem vprašanju. Tudi ne zato, ker bi gledal na dialog kot na modno vprašanje. Pravim modno, ker se dandanes ta beseda zelo pogosto uporab- lja. Poudarja se na primer, da je potreben dialog v druž- bi, v skupščini, v SZDL. Tudi časopisi dialog nepre- stano omenjajo. Prav v tem poudarjanju se na eni strani zrcali zavest o tem, kakšne- ga pomena je dialog za dana- šnji svet, na drugi strani pa pogostnost tega omenjanja skriva tudi nevarnost, da ne- kateri kljub opredeljevanju za dialog skrivajo marsikaj drugega in jim je dialog le bleščeča fraza za druge na- mene in načrte. öe rečem, da sem za dia- log, pomeni, da sem pred- vsem za pogovor s sočlove- kom. Ta pogovor pa je dia- log le, če so vsi sobesedniki v pogovoru enakopravni in imajo enake možnosti in pra- vice, da svojo misel in nazor izrazijo. Za dialog pa mora- jo biti sobesedniki posebej psihološko in miselno pri- pravljeni. Ni dovolj, da sem se pripravljen pogovarjati, razpravljati, izmenjati pogle- de in mnenja s sočlovekom, in da mu priznavam v pogo- voru enakopraven položaj. (Nadaljevanje sledi) ČESTITAM Dovolite mi, prosim, da vam tudi jaz iskreno čestitam ob srebrnem jubileju. 2elim, da tednik še naprej tako pe- stro urejate, še posebno čestitam novinarki Zdenki Sto- parjevi za odlično napisano reportažo o Ivanu Švarcu VIKTOR KOJC, Šoštanj PRIPRAVE IN SILVESTROVO Ali bi lahko v prihodnjih številkah Novega tednika navedli gostišča, ki bodo še posebej slovesno proslavila prehod iz starega v novo leto? Saj ljudje mnogokiat za- radi pomanjkanja informacij ostanejo doma. Navedite tu- di lokale in planinske domove zunaj Celja. ZDENKA CiODICELJ, Laška vas, štore ODGOVOR: Bomo, kolikor se bo dalo. PROSIMO DUHOVNIKE Leta 1968 so se duhovniki cerkve Sv. Jožeia v Celju prvič omislili, da bi bilo dobro pred božičem ali po novean letu obiskati ljudi po hišah oziroma stanovanjh. Duhovnik blagoslovi stanovanje, potem tudi vprašuje, koliko so stari člani družine itd. Ko je to končano, mu da stanovalec ti- sočaka ali dva na roko. To je bdlo tri leta. Obiščejo vse hiše oziroma stanovanja na Aljaževem hribu. Selce,. Pod- gorje, vse ulice bivšega Creta in Zavodne ter vse, kar spa- da pod njihov rajon. V teh krajih pa so navadni delavci z nepreskrbljenimi otroki, upokojenci z majhno pokojnino, revne vdove itd. Težko komaj živijo, ker ni kmetij in vse kupujejo. Vsak se boji meseca decembra in januarja, ker sta ta dva meseca- najhujša in je ogromno izdatkov. Pa prav sedaj bodo duhovniki blagoslavljali naša stanovanja. Človek, ki je v stiski za denar, naj da gospodu tisočaka. Saj ne prosijo in rečejo, da »ni treba«, ampak vsak ve, da pridejo v hišo le zato, da dobijo denar. Ako stanovalca ni doma, ali se je zaklenil, pa si gospod zapiše hišno šte- vilko in pride drugič. Tako jim človek nikakor ne uide. Pa duhovnki vendar dobro zaslužijo. Dobijo lep denar od krstov, porok, sv. maš in pogrebov in tudi ceno dvi- gajo. Po cerkvi tudi redno pobirajo denar. Sedaj so tri leta zaporedoma blagoslovili vsako stanovanje in četrtič bi ne bilo piîtrebno. Mi duhoTOike spoštujemo, jih cenimo, a jim ne moremo dajati denarja, saj ga sami potrebujemo. Prosimo, da bi duho/niki to razumeli. Jure Podjoršek, Kočevarjeva 18, Celje Anton Čebin, Kotnikova 6, Celje ODMEV v Novem tedniku št 47 z dne 9. decembra 1971 ste objavili prispevek z naslovom Šentjur: javna radijska od- daja. Opozorila bi vas na dve napaki: Nev/ Swing Quarter v Šentjurju ni prvič nastopil s pevko Tatjano. Z njimi je zapela že na koncertu naiodnozabavnih melodij v Žalcu 21. novembra 1971. O tem koncertu je bilo v tednik dne 23. novembra poslano poročilo, vendar ni bilo objavljeno. Poleg tega pa v Šentjurju ni nastopil ansambel Ivana Terglava, ampak ansambel Borisa Terçlava s kvartetom Vasovalci. Nevenîca Matelič, Šlandrov trg 8 a, Žalec KJE SO ZASTAVE Ali občani Šentjurja m bližnje okolice res niso dobri občani? Letos za dan republike dve tretjini občanov ni imelo razobešenih državnih in slovenskih zastav. Takrat pa, ko jih razobesijo, jih je pa ena tretjina obrnjenih na- robe. Res smo nekoliko nmlomarni. Zaveden šentjurčan ŽELJE želim vam srečno novo leto in da bi enkrat objavili povest Danes celjski grofje in nikdar več. Za tednik pa velja — dobro blago se samo hvali. Betka Kregar, Muzejski trg 6, Celje PROSIM POJASNILO v številki 45 z dne 18. 11. 1971 pišete v članku Naši znanci o Jordanu med drugim tudi tole: »... V muzejski so- bi mu na steni visi originalna slika—portret Josipa Stritar- ja, ki ga je naslikal Sterlé. Stritar se je sam podpisal 2. januarja 1924. leta ...« Ker je Stritar umrl 1. 1923, si t^a ne morem razlagati. Pa menda ni Jordana »hodil strašit«, kot so včasih rekli- Jaz že ne verjamem. Janko Jež, Zabukovica 15, Griže pri Celju SEM PROTI že dolgo berem Novi tednik in ga vsega preberem, le stoli)ec Med štirimi očmi se mi zdi brez pomena. To ne spada v javnost. Ce je kdo tako radoveden, naj gre k zdrav- aiku, pa mu bo ta res svetoval med štirimi očmi. Zakaj bi tednik tekmoval s praznimi revijama? Jože Perčič, Planina MLADI BRALCI Razpisujemo nov nagradni natečaj. Tema: Želja ob polnoči... Seveda mislimo na novoletno razpoloženje in upanja, ki nas bodo prevevala ob slovesu od dobre- ga, starega leta. Prispevke, ki ne smejo biti daljši od dveh strani, pošljite na uredništvo Novega ted- niUa v Celju, do četrtka, 23, decembra 1971_ Uredništvo 12. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 16. decembra 1971 JAZ, VOJAK, OBLJUBLJAM..." Biti vojak pomeni ločitev od doma ter vseh, ki jih poznaš. Toda kot vojak imaš drugi dom, druge starše in spoznaš nove prijatelje, res- nične prijatelje, katerih ne pozabiš nikoli. Mno- gim pomeni vojska veliko spremembo v življe- nju. In kaj pomeni še občutek ponosa, da bra- niš svoje in svojo domovino? Največ! »Mirrrrno! Na desno ,rav- najs'! Poravnaj vrste!« »Nabi kapu, ne tako, ma- lo nazad.« Povelja in nasveti na dvo- rišču Slandrove vojašnice v Celju. Major Slavko ŽE- LJEZIĆ nama je dejal: »Nova vojska vadi. To je začetek njihovega pouka. Ne- katerim še rie gre najbolje, no, pa se bodo že navadili.« Zardeli obrazi pod kapami, razgreta telesa pod težkimi vojaškimi plašči in še neko- liko negotove oči, ki strmijo v poveljujočega. Bili so fant- je, ki so šele pred nekaj dnevi prišli v vojašnico, sle- kli civilni suknjič in si prvič v življenju nadeli vojaško suknjo. Samo še nekaj dni in podali bodo svečano zaob- ljubo. »Jaz, vojak ... svečano obljubljam . . .« Cez mesec dni bodo v vo- jašnici že tako kot doma. Poznali bodo vsak kotiček, vedeli bodo, v katerem iz- med izredno sodobnih kabi netov je najprijetneje, kako se izmuzneš skritemu očesu starešin, kako lahko zvečer čimdalj gledaš televizijski program. Skratka, postali bodo stara vojska. Pogovor z osmimi od »stare vojske« je potekal prisrčno m večkrat v smehu. Boro NEŠKOVIČ, 19 let, iz šida: »Ni mi preveč prijetno, ker, odkrito povedano, ni- sem navajen na disciplino. Rad bi bil večkrat v mestu « Razumljivo je, da si to že li vsakdo med njimi. Tako manj občutijo, da so daleč od doma, od svojih bližnjih. Mnogi imajo doma dekleta. Bratislav JOVIĆ-, 20 let, iz Crnatova: »Vse je v redu v vojski, samo civil pač nisi. Hrana je dobra. Najbolj ve- sel pa sem obiska.« Le redki so, ki se priiožu jejo nad hrano. Res, da je še vedno največ »kupusa i pasulja«, toda obroki so oku sni, izdatni in v neomejen in količinah. Tadija MARKIĆ, 20 let, iz Livna: »Preden gfeš v vojsko, vsi pretiravajo, kako je hu- do, pa ni tako. Samo straši- jo te. Prvi meseci so res naj- težji, potem pa gre. Več svo- bode imaš.« Ni ga bilo od teh osmin, ki ne bi povedal, kaj vse so čuli od prijateljev in znan- cev o strašni disciplini, za- frkanciji in podobnem. Danes vsi trdijo, da ni ne prvega ne drugega. In tega so se najbolj bali. Nasprotno! Mnogi prati jo, da je naša armija tista, ki fante pre- vzgoji, zresnijo se, spreme- nijo se, postanejo drugačni, ko slečejo vojaško obleko. Savo SIMIĆ, 34, iz Stani šičev: »Vesel sem, ker sem lahko spoznal Slovenijo in ljudi. Neverjetno so prijazni do vojakov. Posebej v okolici Celja.« Tudi to je splošna ugotovi- tev. Le za dekleta ne velja. Martin J02EF, 21, iz No- vega mesta: »Moram reči, da sem se psihično pripravil na JLA. Menil sem, da bo teže. Pa ni tako. Včasih je pri- jetno.« Ivan ATELŠEK, 26, iz Ljubnega ob Savinji: »če bi bil merodajen, ne bi pustil, da služijo vojsko na stara le- ta. To moraš opraviti pred študijem ali v nekaj etapah med njim.« Res, strejšim, tistim pri 27 letih, je nekoliko teže kot mladim pri dvajsetih. Obi- čajno drugi kličejo prve »sta- ri«, kar pa ni najbolj pri- jetno. Milisav TRIFUNOVIĆ, 19, iz Zlata: »čim starejši posta- jaš kot vojak, temveč ugod- nosti je. Največja je seveda odhod v mesto.« Tuna KADRIJEVIĆ, 19, iz Janjeva: »Menim, da ljudje preveč govore. V vojski je mnogokrat prav lepo.« ♦ Odkorakali so. Vzravnani in nasmejani.■ Ponosni. Pove- zani med seboj in z ljudmi v mestu, s civilisti, čez nekaj dni bodo praznovali. Srečno! Tekst: M. SENIČAR Foto: D. MEDVED »Prvi koraki« vojaškega življenja Od leve: Nežkovic, Bratislav Jw'ié, Tadija Markic.S^o Oa Jeve2 Martin Jožef, Ivan Aklsek, Mihsov Tnfu novic, Tura Kadrijević 19. DKCK.MHKR DA 7Л SVMOPllLSPKVEK V Ž4LCL\ ŠENTJLIUU, RAI)EČ.\H IN HK.ISTNIKU JOŽE NOVAK če v Konjicah povpraša- te za »tistega upokojene- ga profesorja, ki veliko po- tuje«, ga ni človeka, ki ne bi vedel za profesorja Jožeta Novaka. Komaj se je letos oktobra meseca vrnil z dolgega potovanja a ladja Liburnijo po Sre- dozemskem morju, že ku- je nove rmčrte za nova potovanja in je v mislih že tam. Kjerkoli, samo, da bo nekaj novega, lepega. Potovalna strast mu je v krvi in nanj so prav go- tovo mislile rojenice, ko so ga polagale v zibelko v Devinu, od koder je kma- lu z materjo potoval v Jugoslavijo.. Res kot be- gunec, a potoval je le. Us- tavila sta se v Šentjurju, kasneje v Ločah in tako je postal Od nog do glave pristen Štajerec. Vzljubil je to ljudstvo in z njim živi 50 let. že od mladih nog pa so mu bili največji hobiji zemljevidi, in če je bilo le mogoče, je sledil njihovim kažipotom. Ko je študiral kemijo na zagrebški univerzi, si ni mislil, da se bo toliko ča- sa posvetil prosvetnemu delu. Služboval je v Len- davi, Ormožu in Sloven- skih Konjicah, kjer živi še danes kot upokojeni pro- fesor, še vedno zavzet za mnogotere probleme mla- dine. Kdo hi našteval vse funkcije, ki jih je poleg ravnateljevanja na konji- ški šoli opravljal! Preda- vatelj na Delavski univer- zi, predsednik sindikata prosvetnih delavcev, pred- sednik ... še in še, dokler ni z dušo in telesom ostal še pri Turistični zvezi, kjer opravlja v sloven- skem merilu mnogo funk- cij. Najtesneje pa sodelu- je s Putnikom, kjer je »du- hovni vodja« vseh večjih, zlasti pa novih potovanj. Bogato zakladnico je pro- fesor Novak prinesel s svojih večnih romanj. Pre- ko dva tisoč diapozitivov in z njimi razveseljuje ob večerih poslušalce širom Slovenije. Kdo se lahko pohvali s takim delovnim naslovom predavanja: »Od Narvika do Gibraltarja ter še in še! Samo lani je bil v 17 dr- žavah in Evropo pozna po dolgem in počez. Ustraši pa Se niti ne avtomobil- skih voženj in 12 milijon- skih mest je prekrižaril mimogrede,^ kar tako, z le- vo roko. Pozna vsak koti- ček Pariza, Rima, Benetk, pa kdo bi vse našteval. Druščino na potovanjih mu dela mali pingvinček, ki ga je prinesel z Narvi- ka. Modro pokimava, ko mu profesor Novak razla- ga podobe kraja. V Afri- ko in Malo Azijo ga ni vzel s seboj, ker tja ni potoval z avtom. Pa pravi, da ga je pogrešal. Nemirna Novakova na- rava še vedno snuje in starosti ne pusti blizu. Daleč stran jo odganja, in rmčrti za domači turi- zem — za žičko kartuzi- jo, za rekreacijski center na Rogli — tega ne dopu- ste. Svetovni popotnik preživi vsak dan med knji- gami, ki jim je ostal zvest sve življenje, kajti njego- vo življenjsko vodilo je Solonov izrek — staram se učeč. ZDENKA STOPAR Zaradi obilice aktualnega gradiva bonu» z interv- juji .si)Pt nadaljevali v prihodnji številki. L'reti ni št vo ZA VRTCE IN ŠOLE Tudi Celje se je dokončno odločilo, da pripravi referen- dum o samoprispevku za šol- stvo in otroško varstvo. Na zadnji seji akcijskega odbora za samoprispevek so že raz- pravljali tudi o progrvmu iz- gradenj objektov za otroško varstvo. Akcijski probram te- meljne skupnosti otroškega varstva predvideva, da bi v letih 1971-1975 zgradili štiri vzgojnovarstvene ustanove. Na Hudinji jo že gradijo, in sicer za 1.'3в predšolskih otrok in za 24 otrok v starosti od treh mesecev do dveh let. Na Otoku III bi jo zgradili za enake kapacitete, v Štorah za 100 predšolskih otrok od 2. do 6. leta, na Ostrožnem pa spet za 138 predšolskih otrok od 2. do 6. leta in 24 otrok v starosti do dveh let. Predvideno je, da bo že ▼ tem tednu sprejet program i/.gradenj tudi za osnovnošol- ske objekte. Investicijske po- trebe za področje šolstva, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstva in kulture so takšne, da jih z rednimi oblikami financiranja nil^akor ne bi zmogli. Samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo bi pomenil ne le 1,5 izmenski pouk v osnovnih šolah in večji odstotek otrok, ki bodo zajeti v otroško varstvo, ampak bi uudi omogočil re- šitev drugih problemov na področju družbenih dejavno- sti. Referendum za samoprispe- vek naj bi bil 6. febi-uarja. O delu akcijskega odbora za samoprispevek b^mo stalno poročali v Novem '^edniku m v radiu Celje. KJE ZA SILVESTROVO? Mnoge bo zanimalo, kaj pripra- vljajo naše turistične agencije za Silvestrovo. Najširšo mrežo sil- vetrovanj je- pripravilo avtoturi- stično po<^etje IZLETNIK, celj- ska turistična zveza pa je pri- pravila nekaj silvestrskih a-ranž- majev v ožjem celjskem območju. Za novo leto turistično in olep- ševalno društvo ni organiziralo nobene prireditve, ker bo valčkov večer kmalu po novem letu in so že sredi priprav zanj. Pa poglejmo, kje bomo za no- vo leto brasili pete; kajti smu- čali bomo v domačih krajih bolj malo, ker so gorske kapacitete že zasedene. Za Novo leto se ne bomo smučali na Golteh oziroma užival! gostoljubje hotela. Zase- den je že tudi planinski dom v Logarski dolini in prav tako že tudi Celjska koča. V Celju se bomo za Silvestro- vo lahko vrteli v hotelu Evropa in hotelu Merx ter v gostisču na Starem gradu. Hotel Celeia pa je pripravil dvodnevni aranžma s silvestrovanjean. Ce že ne bomo mogli več sil- vestrovati na Golteh, pa bomo la- hko zapravljali denar v hotelu Turist v Mozirju in v istoimen- skem hotell^ v Gornjem gradu. Prav tako v Ljubnem ter v ho- telu Paka v Velenju. Zdravilišče Dobrna je pripravilo trodnevni aranžma s kopanjem, ni.so pa za- ostajali v Rogaška slatini, kjer je na razpolago še dovolj prostih mest. Silvestrovanje je pripravilo tudi zdravilišče čateske toplice. Ce pa se želimo popelje.ti proti morju, se za silvestrovanje lahko ustavimo v Portorožu, Piranu in Poreču. Tu je Izletnik v dogovo- ru z najboljšimi hoteli pripravil ugodne aranžmaje in v primerjavi z drugimi ne predrage. Skoraj za isto ceno se bomo vrteli v Ve- lenju kot v Piranu v Puhti ali pa v Portorožu v Rivier; za peno 400 ND. Izredno pa so vabljivi aranž- maji, ki jih je pripravil Izlet- nik v dogovoru s tujimi turistič- nimi agencijami. Silvestrovat bo- mo lahko odleteli v Grčijo, z av- tobusi pa v Liechtenstein, Rimini, Budimpešto, Dunaj in v domovi- no Švejka. Z. S. POSLUŠATE JIH NAJRAJE Pozdravljeni! Prazniki so za nami in verjetno ste vsi veselo praarK>vali, saj se je nabralo dosti manj kuponov kot običajno. Le petindvaj- set dopisnic je bilo in komaj je bilo dovolj, da smo sesta- vili lestvico. Prepričani smo, da bo drugič bolje! Pa poglejmo lestvico: 1.1, pr. t. Izvajalec Naslov 1 (4) GEORGE HARRISON BANGLA DESH 2 (5) OTO PESTNER 30 LET 3 (7) SLADE GET DOWN AND GET WITH IT 4 (2) MIDDLE OF THE ROAD — TWEEDLE DEE, TWEEDLE DUM 5 (8) T. REX — GET IT ON 6 (1) OTO PESTNER — GDE SI LJUBAVI 7 (—) JANIS JOPLIN — MOVE OVER 8 (9) JIMMY HENDRIX — FREEDOM 9 (3) PRO ARTE — LOLA 10 (—) DEEO PURPLE — SPEED KING •Taka je torej lestvica, ki bo na sporedu v .'ïoboto, 18. decembra ob 17.30 uri. Poglejmo še, kdo bo to- krat tako srečen, da bo do- bil v dar ploščo Tehnomerca- torja. To je ŠTEFI FAJS, UNIŠE 11, 63232 PON1XVA. Iskrene čestitke! St. 48 — 16. decembra 1971 NOVI TEDNIK T. »trail Eliotov „Umor" v Celovcu Zapis ob drugem gostovanju SLG iz Celja pri zamejskih Slovencih na Koroškem Drama Thomasa S. Eliota »Umor v katedrali« je drugo gledališko delo, s katerim so člani SLG iz Celja pred dnevi gostovali med zamejskimi Slovenci na Ko- roškem. Skoraj natanko pred letom dni so bili prvič v gosteh z »Veroniko Deseniško« ter se tako uvrstili med še vedno preredke tkalce kultumili vezi med ma- tično domovino ter tolikanj ogroženim delom sloven- skega naroda onstran severne meje. GostOT^anje Celjanov visoko presega le posredova- nje kulturne dobrine, pomeni neizmerno več. Za naše brate in sestre onstran meje so takšni dogodki praz- niki, ob kakršnih se krepi njihova moč v boju za na- rodnostni obstoj. Koroški pobudniki za po- noven obisk celjskih gledali- ščnikov so sami izbrali Eli- otovo zgodovinsko dramo, ki je med doslej naštudirani- mi oderskimi' deli iz pro- grama SLG bržčas za gosto- vanje med zamejskimi Slo- venci najbolj privlačno. Ven- dar pa je ansambel na ti- hem le kljuvala skrb, kako bo ta zahteven gledališki tekst sprejemljiv za izred- no heterogeno občinstvo, ka- terega večji del svoje jezi- kovno bogastvo zbira pod najtežjimi okoliščinami. Pa je bila skrb skorajda odveč. Največje presenečenje je uprizorilo občinstvo samo, ki je poleg osemstotih sedežev napolnilo tudi vsa stojišča. Kakšno presenečenje? Av- ditorij je naravnost pohlep- no srkal vase besede, ki so vrele s prizorišča, zadrževal je lasten dih, da bi ne mo- til ušesa. To je na eni stra ni dokaz, da Slovenci pod najbolj raznolikimi potujče- valnimi pritiski ohranijo mnogo višjo jezikovno za- kladnico kot tvegamo priča kovati, da pa hkrati iz nji- hove sredine raste tudi šte- vilen rod intelektualcev, ki so ob vseh ideoloških razli- čicah predvsem Slovenci. Eliotovo delo terja prav go- tovo skrajno intenzivnost miselne in čustvene poglob- ljenosti med poslašalci. Ob- činstvo »Umora v katedrali« je predvsem poslušalska. Bržčas tudi v Angliji sami. Med odmorom je dijak slo- venske gimnazije takole da- jal:. — Delo sili ujeti sleher- no besedo na odru, zato me je motil vsak premik na odru, vsak obrat od avditori- ja, vsaka utišana interpreta- cija. Gledal sem naše ljudi, oropane tudi osnovne šole v materinščini, in sem neizre- čeno vesel, da niso bili do- sti na slabšem kot jaz. — Stara gospa, ki je pri predstavi spremljala vnuka, je izrazila obžalovanje, da ne more slediti tej visoki knjižni slovenščini, saj kot Nemka zmore le skromno besedišče iz stikov s svo- jimi slovenskimi sorodniki. Veliko je vredno spoznanje dijaka, da njegovi rojaki zmorejo tudi tak trd oreh. Veliko pa je vredno tudi spo- znanje nemške sorodnice, da je jeailk »vindišarjev« enako- vreden jezikom vseh kultur- nih ljudstev, tudi nemške- mu, ki mu pripisujejo supe- riornost v izražanju najbolj zapletenih filozofskih meta- for. Po predstavi sem bil neho- te priča še enemu »odkritju«. Nemško govoreče dekle je pred »Stadttheatrom« vpra- šalo, kaj je bilo sredi popol- dneva v gledališču, pred ka- terim se tare ljudi. Ko je zvedela, da gostuje slovensko gledališče, je presenečeno odkrivala novo spoznanje: »Potlej so morali biti v dvo- rani ljudje, ki slovensko tu- di razumejo?!« In še nekaj je Eliotovo de- lo približalo srcem koroških Slovencev. To je po predsta- vi v zdravici na večerji v Ti- njah izluščil direktor SLG Bojan štih. Rekel je, da je Thomasova žrtev simbol upa- nja, simbol smiselnega žrtvo- vanja. In kdo bolj izpričuje takšno smiselno žrtvovanje, takšno neizmerno upanje kot ravno naši zamejski Slovenci? Enakih misli je bil tudi g. Lovro Kašelj, ki se je v ime- nu katoliške kulturne. zveze zahvalil za umetniški užitek v prepričanju, da bodo takšna srečanja trajna in še pogo- stejša. Toliko zaenkrat. V beležni- ci je ostalo še veliko, vendar se bomo s tem spet spomnili naših rojakov onstran meje ob novoletnih praznikih. JURE KRAŠOVEC Množica Slovencev pred gledališčem 20 let Celjskega zbornika Pred dvajsetimi leti je bila sprejeta odločitev o izidu Celjskega zbornika v počasti- tev 500-letnice mesta Celja. Izšel je februarja 1952 kot edicija mestnega sveta za prosveto in kulturo. Nasled- nji Zbornik je izšel ob prlli ki gosipodarsko-kultuime raz- stave »Celje 1957« konec av- gusta istega leta kot edicija okrajnega sveta za prosveto in kulturo. V celem je do danes Zbo-r- nik izšel dvanajstkrat, tri- najsti pa je kot dvojna šte- vilka 1971/72 v tiskarni. Zra- ven je — uipoštevaje tudi Aš- kerčev zbornik IZ leta 1957, ki je v proslavo stoletnice Aš- kerčevega rojstva prav tako izšel pcid patronatom celj- skega okrajnega sveta za pro- sveto in kulturo — izšlo še osem posebnih izdaj Celjske- ga zbornika, deveta (prvi del Zgodovine Celja izpod peresa Janka Orožna) pa je v ti skarni. Od prvotnih uredni- kov sta v uredniškem odbo- ru še Vlado Novak (ta čas kot odgovorni urednik) in Gustav Grobelnik. V letih 1957—1964 je Zboro- nik izhajal pod pokrovitelj- stvom pristojnega sveta celj- skega okraja, od leta 1965 do danes pa zopet pod iadajatelj- stvom občinskega sveta za kulturo in znanost. Namen in naloge nove kulturne skupno- sti narekuje v organizaciji založnišike dejavnosti občin- skega sveta za kuilituro in 2jnanost spremembo: ta je v tem, da bo Zbornik po skle- pu zadnje seje občinskega sveta za kulturo in znanost — začenši z letom 1972 izha- jal kot edicija odbora za knjižničarstvo in založništvo pri kulturni skupnosti, ki bo v prihodnoje predlagal tudi uredniški odbor. Tako kul- turna skupnost ne bo le za- ložnik Celjskega abomika, kar je postala s svojo usta- novitvijo, temveč tuda izdaja- telj t^a, v našem kultur- nem prostoru že močno uve- ljavljenega almanaha gospo- darskega in družbenega življe- nja našega mesta in njegove- ga zaledja GG *Hiro>ima, I jul.ozcn moja« — z razstave Nade Lukežič v Likovnem salonu, ki je oU do 25. decembra 1971 iz dnevnika slg v nedeljo je bila v SLG Celje krstna uprizoritev nove otroške pravljice za Novo leto, Janeza 2mavca, DOMAČA NALOGA NA POTEPU, ki jo je režiral Juro Kislinger. Predstavo si je ogledalo 500 obiskovalcev, mnogi so тогаИ domov. Zanje bo ponovitev v soboto ob pol treh popoldne. Na sliki so B. Vodopivec, M. Goršičeva in B. Alujevič. Antični ostanki v Dobrni Te dni je na celjskem območju spet prišlo do pomemb- nega odkritja. Strokovnjaki celjskega pokrajinskega muzeja in zavoda za spomeniško varstvo so namreč v neposredni bližini zdravilišča Dobrne ugotovili pomembne ostanke antične nekropole. Do najdbe je prišlo povsem nepričako- vano, ko je neki graditelj zasebne hiše pri kopanju temeljev globoko v ilovici naletel na mogočne marmorne bloke, ki so že na prvi pogled razodevali, da gre za delo človeških rok. Pri strokovni oceni najdišča je bilo zares mc^oče ugo- toviti, da gre za kamnite bloke iz pohorskega marmorja, ki so služili nekdaj kot gradbeni elementi antične grobnice — podobne, kakršne poznamo tudi iz znamenitega grobišča v Šempetru v Savinjski dolini. Ker odkriti kosi niso kazali znamenj figuralne obdelave, so dovolili nadaljevanje grad- nje, zavarovati pa nameravajo bližnje parcele, kjer utegne biti staro antično grobišče, ki ga bo nedvomrw potrebno raziskati Z. S. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL MAKS KLEMENČIĆ NAČELNIK UPRAVE JAVNE VARNOSTI V CEUU OD POKOJNIKA SMO SE POSLOVILI V SREDO, 15. DECEMBRA 1971 OB 15. URI NA POKOPALIŠČU V CELJU CENJENEGA IN PRIZADEVNEGA PREDSTOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU UPRAVA JAVNE VARNOSTI CELJE IN DELOVNA SKUPNOST CELJE, 13. DECEMBRA 1971 12. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 16. decembra 1971 KILOMETRI POŠTARJA LUDVIKA Na poštarja, to je na tistega, ki dan za dnem »leta« po vaseh in mestih v dežju in soncu, v snegu in vetru, kakorkoli že, so se naše oči navadile že zelo zgodaj. Še čisto tam v rosni mladosti, ko nam je poštar nosil še »doklade«, pozneje darila od babice, smo že tekali za njim v dobri veri, »da nekaj bo«. Tudi pozneje ni bilo nič bolje. Takrat smo nestrpno čakali, gledajoč skozi okno, in v srcu je kljuvalo: bo pisala? Velika po- štarjeva torba je nosila nam vsem kup odgovorov, veselja, bolečine, pri- čakovanja. In tako se je pač zgodilo, da je poštar kar naenkrat, ne da bi se kdo tega -kaj posebno zavedal, postal član naše družine. Po naravi sem pač takšen človek, da rad vtaknem nos kamorkoli. No, povsod, kjer zavoham, da bo kaj zanimi- vega. To sem vam enkrat že povedal, pa nič hudega. Tale moja zvedavost me je nekega dne pripeljala z avto- busom, avta nimam, v Slo- venske Konjice in takoj sem, brez vsakega najmanjšega odlašanja, začel "skati po. štarja. S to rečjo pa je tako, saj veste: takrat, kadar ne ra- biš, dobiš, ko rabiš, ne do- biš. Pri moji veri, da je res. Kadarkoli me je veter prine- sel na ta konec, sem čisto »zagvišno« srečal na glavnem trgu poštarja. Takrat ga pač ni bilo, če- prav sem ga pozneje našel. In da ne boste mislili, da kar tako, nekaj pleteničim, naj povem, da je bil moj namen biti vsaj pol delovnega časa s poštarjem. Hodil sem gor in dol po mestu kot kakšen general, v resnici pa me je skrbelo, da nikoli tako, ali bo prišel ali ne bo. že so me malo čudno gledali ljudje izpod Pohorja, ko se je nenadoma za ovin- kom zabliskalo: Poštar! in sem ga začel loviti. Da ne bi ušel, pokora. KDOR IŠČE, TA NAJDE. Je že tako: prej so me čud- no gledali ljudje, zdaj me je pa poštar, ki mu ni hotelo iti v glavo, kaj bom imel od t^a, če bom pol dneva ka- kor kužek capljal za njim, z njim ali pred njim. Napo- sled pa se je Ludvik Iršič, zakaj nihče drug ni bil kot ravno on, omehčal in odšla sva dogodivščinam naproti. Pri srcu mi je bilo skoraj ne- kako tako, kot belcem, ki so odkrivali črno Afriko pred mnogimi leti, ali pa mojstru Nobelu, ki je izumil tisti svoj nesrečni dinamit. Ludvik je na pošti napolnil veliko tor- bo in že sva odšla, S trdni- mi koraki, kot se spodobi za resen posel. Delo bolj poznate kot po- štarja, zato dovolite, da vam ga predstavim: Ludvik Iršič je mlad človek, štirimdvajset let je od takrat, ko je blizu Skomarja na Pohorju rekla mati očetu, da bo ata. še de- set otrok je v družini, zato je bilo treba iti v svet. In Lud- vik je vzel pot pod noge in se je šel učit za poštarja. Svoj posel je opravljal po ^zučitvi še v Celju, Žalcu, Šempetru, Strmcu, v Slovenskih Konji- cah pa je bliže domu, pravi. Vsak dan prehodi takole od deset do dvajset kilometrov in pravi, da še kar gre. Ne vem sicer, kako to misli, ampak zdi se mi, da meni ne bi šlo. Dvajset kilometrov in petnajst do dvajset kilogra- mov težka torba z ljubezen- skimi izlivi, položnicami m bogsigavedi s čim še vse, le- po vas prosim, no? DENAR DOBITI JA, DATI GA, OH IN AH! In sva hodila, on kot Mar- tin Krpan, tovoreč svojo malho, jaz pa kot deseti brat. Pesjani so lajali, mač- ke cvilile okoli oglov, zvoni- la sva na hišne zvonce kot ponorela. Ludvik je tisti dan raznašal položnice za časopi- se in takrat mi je bilo sko- raj že žal, ker sem novinar in »delam« to zgago. Tu in tam so se oče malo kislo držali, ko so plačevali ceho, tu in tam se je kdo blagovolil tudi pošaliti, vsi po vrsti pa so spraševali, ne- jeverni Tomaži, če bom jaz sedaj novi poštar. »Ja, se ra- zume, mam'ca. Malo pa se človek že mora privaditi na te zadeve. Veste, očka, kraji in ulice so mi neznane.« In tako naprej. Včasih sva povedala tudi kaj po pravici. Sem pač takšen, da tu in tam začu- tim, da ne smem samo laga- ti. Me že tako preveč obso- jajo. »Saj je kar prijeten tale poklic,« je povedal Ludvik, ko sva hodila med vrtovi ko- njiških hiš in trgala ljudem denar. »Vedno si med ljud- mi, poznaš vse, vsi tebe, če- stokrat deliš z njimi skrbi in težave. Hudo je samo s tele- grami. Tega se bojim ko vrag križa. Težko je gledati težave in stisko drugih ljudi, če sam dobro veš, kako je to. Dru- gače pa je kar v redu.« In je še dejal, da bo tamle okoli božiča (zdaj se ne spomnim več dobro, ampak, če se ne motim, se je Ludva moj ob- liznil) niti ni tako slabo. Ko- line, ljudje, pa novo leto in podobno. Je pa tudi tako, pravi Ludvik, da bi včasih bil zelo srečen, če ne bi ljudje toliko ponujali pijačo. Včasih je človek res žejen in morda bi si zaželel kozarček, dva, ampak ne kar naprej. »Ljudje so, veš, malo čud- ni včasih. Obsojajo me za stvari, ki jih nisem kriv. Za davke in podobne reči. Po- slušali moram križe in težave in še druge stvari. Ni naj- bolj prijetno. Včasih izgubi- jo pismo. Pač nekje zaide s prave poti — kriv sem jaz, ki pisma še nikoli videl ni- sem.« Takole je potožil Ludvik. In še kar naprej sva skaka- la preko jarkov in delala bliž- njice čez plotove. Ura se je že krepko nagnila čez poldan, ko se mi je zazdelo, da bo tega špasa dovolj in sem to tudi povedal. Odšla sva v trg, spila vsak svoj vinjak in Ludvik se je poslovil. Odšel je nazaj na pošto po novih dvanajst, petnajst kilogra- mov pošte. Za nekatere ve- selje, za druge žalost. V pismih je marsikaj. Tudi sreča. Ko sem bil še mlajši, sem zelo rad pisal deklici. Tri sem si nos ob šipo in čakal na poštarja, premišljujoč: mor- da pa bo danes. | Tudi Ludvika čakajo. MILENKO STRAŠEK Ludvik Iršič Dolgo pricaKOvanje, vesel nasmeh St. 48 — 16. decembra 1971 NOVI TEDNIK T. »trail NJIHOVO ŽIVLJENJE JE MATERINSTVO CELEGA ČLOVEKA Prelepo je na šmarskem, kadar sije sonce in so grički osvetljeni, polni luči in rado- sti. Trta se vzpenja po reb- reh in kolovozi peljejo v svet. Takšen je tudi svet Julke Cerovškove iz Krčevine, ki je dala življenje desetim ljudem. Tisti dan, ko sem se zgrizel do njene bajte in srečal pred njeno hišo ženico in jo po- vprašal, če morda tam sta- nuje Julka Cerovšek in je re- kla, da je to ona. Listi dan je bil lep in poln. človeku se je zahotelo vriska. Nisem vriskal, šel sem z Julko v hišo, za nama pa je kmalu prišel še njen mož. Težko ho- di. Triinsedemdeset let ni kar tako. Martra ga tudi naduha. »Ja, ja, prej sem bil ju- nak, deset se jih nisem us- trašil, zdaj pa sem spet ju- nak, ko se me jih deset bo- ji.« Potamal je Cerovškov oče, jaz pa nisem razumel. In je razložil, vse je bilo tako zelo preprosto: ni se zbal de- set otrok na svet spraviti, zdaj pa se deset njihovih boji njega-na svoj dom. »O, pa so pridni tile najini otroci,« je popravila očeta Julka. »Pomagajo nama, o pa še kako. Vsi so že pri hru- hu. Kadar je največ dela, pridejo in ponaredijo, kar je najbolj treba. Da se midva ne bi martrala. Srečna sva, ko bo pa čas, naju bo pa prav gotovo eden vzel k se- bi.« 1930. leta sta se oženila in otroci so začeli prihajati na svet. Tudi med vojno, kljub trpljenju in pomanjkanju. Cerovškova se nista ničesar ustrašila. Pogumno sta šla naprej. »Danes so nam nekateri kar nevoščljivi, ko vidijo, kako držimo skupaj. Včasih So se pa norce delali, ko sem toli- korat bila v »blagoslovlje- nem« stanju. Zdaj je najhuj- še minilo, pa z očetom kar nekam rineva.« In Julka me je peljala »furež« gledat. Kar dva imata, dva lepa prašiča. Oba bosta to zimo vzela slo- vo. Mora biti tako, pravi Julka, za otroke, ko pridejo domov. Tudi kravo imata pa kokoši in nič jima ne manjka. So- sedi so dobri in pomagajo. Včasih pridejo otroci. Naj- mlajša, Slavica, je v Šmarju v trafiki. »Tako pridna je,« je povedala Cerovškova ma- ma, »da že ima skoraj čisto opremljeno stanovanje.« Moral sem jo povprašati, kdaj je bilo najbolj hudo s temi njenimi drobljanci. »Ko so očeta Nemci odpe- ljali!« je kratko povedala. In kdaj ji je bilo najbolj lepo? Čudno vprašanje: z otroki je vedno lepo, samo rad jih mo- raš imeti, življenje terja pri tolikih otrokih celega člove- ka. Tako misli Cerovškova mama. Kako čudovita misel! Zapomnil sem si to pre- prosto resnico. Odšel sem v dolino, pa nisem mogel po- zabiti dobrih oči in čudovito dobre studenčnice, ki mi jo je prinesla. Za novo leto bodo prišli njeni na koline. Veselo bo, -mis- Julka Cerovšek V Podvolovljeku, čisto tam gori pod VeUko planino, se stiska med obronke gorskih vršacev majhna kmetija. Na Roščovem, ji pravijo doma- čini, Tu živi s svojim možem, Ana Voler, dvainsedemdeset- letna ženica, veselega obraza in živahnih oči. V tem gor- skem sveiu uživata mir in obujata spomine na bogato in dolgo življenjsko pot, saj sta letos praznovala že .slato po- roko. Bilo je veselo, ko so se zbrali njuni otroci, sicer raztreseni po vsej Sloveniji, od 'Konjic do Jesenic, Petnajstkrat je povila Ana, petnajstkrat je zavekalo v svet, petnajst otrok se je za- zrlo v mehki in prijazni obraz njihove mame. čeprav prav- zaprav nikoli nista živela v izobilju. Nasprotno — hudi časi so bili, ko sta pred vojno s celo kopico otrok x-nenjavala strho nad glavo, kajti svojega nista imela nič. Imela pa sta ljubezen, imela sta veselje do življenja. Sele agrarna reforma jima je prinesla nekaj malega, ta- ko da sedaj živita na svojem. Napak bi sodil, kdor bi mis- lil, da sta osamljena in po- zabljena, čeprav že leta živita na kmetiji sama. Nista po- zabljena in mama Ana je s ponosom povedala, kako radi ju otroci obiskujejo in vedno kaj prinesejo. Devet jih je ži- vih, ostali so pomrli, devet jih je, ki se vračajo s svo- jimi družinami k Ani, tja gori med hribe v Podvolovljek. Kar čeden živžav mora biti pri hiši, ko se zbere vseh 34 vnu- kov in še 3 pravnuki povrhu. Ej, ti otroci, koliko se jih natepe skup! Mati Ana je pri dobrem zdravju. Vsak dan še nosi doli do Mlinarja'mleko, sedaj pozimi po petnajst, poleti pa celo po 30 litrov na dan. Pa tudi za koso še pograbi in jo vihti, da je veselje gledati, kako v redeh pada trava z njo... Kdaj ji je bilo najtežje?"0, prav gotovo med vojno, mor- da takrat, ko so jo belogar- disti hoteli ustreliti, pa jim je mož rekel, da naj njo pu- stijo, ustrele pa naj njega, saj otroci morajo imeti ma- ter. No, pa so se pustili pre- govoriti in oba sta ostala pri življenju. Tiste hajke 1944 ni- koli ne bosta pozabila. Ta- krat je bilo res hudo. Sicer pa kaj bi tisto,« je pristavila Ana, »za nami je, minilo je in danes lepo živiva in niče- sar nama pravzaprav ne manjka.« Petnajstkrat je povila Ana Voler. Nikoli ni bilo poleg babice, v večini primerov pa je opravila kar sama, brez sleherne pomoči. »Ni bilo težko,« pravi Ana, «včasih je bilo to čisto drugače, časi se pač spreminjajo, staramo se, je še dodala in se veselo na- smejala, Edina stvar, ki je pri hiši nikoli ni manjkalo, so bili otroci, pa so kljub te- mu porastu in se porazgubili v svet in si ustvarili svoje družine.« Bili so res velika družina, velika in srečna. B, STRMČNIK Ana Voler TRDO ŽIVLJENJE Nikoli še nisem bil v Dvoru: to je raztresena vasica, nedaleč od Šmarja pri Jelšah. Meni je bila všeč — nikoli š-e nisem videl toliko pristnih hiš kot prav tukaj, v Dvoru. Naenkrat, brez vsakega premisleka se ti zazdi, da si v muzeju. Da je vse to narejeno nalašč in samo za obiskovalce. Zgoraj nad vasjo so vinogradi. Ne vem, kakšno vino raste tam gori. Mo- goče je celo dobro, veliko pa ga prav gotovo ni. Nekaj malega zemlje ima va- sica v ravnini, vse ostalo je v bregovih. Kot povsod na šmarskem. Na bregovih se ubijajo ljudje in čakajo na smrt. In pijejo tisto vino ki raste nad vasjo- V vasi živita tudi Lorgerjeva dva: Anton in Angela. Sama. Brez otrok. Tri hektare zemlje jim tlači dušo. Delati je treba, davek mora biH plačan. V hlevu sta dve kravi. To je zaslužek. Mleko se proda. V štali se valja en prašič. Vse je komaj za sproti — da se živi. »Pri Obrezati« pravijo hiši po do- mače in ji še bodo rekli, ko Antona in Angele nikjer več ne bo. Sama sta, brez otrok in nad njima leži težko, svinčeno težko vprašanje: kaj bo, ko ne bova mogla delati? Kaj ђо takrat? »Včasih, ko je največ dela, po tri dni skoraj nič ne jem. Ni časa, pa ga ni. Sama ne moreva vsega opraviti,, po- morejo nama sosedi. To pa je treba vr- niti. Oni imajo mašine^ midva pa ne. S čim bi le kupila?« Angela je zavrtela kuhalnico in se trudno zagledala v tla. Res ne vem, za- kaj vsi ljudje, kadar jim je hudo, gle- dajo v tla. O tem sem že dostikrat pre- mišljeval. Kot da bi spodaj bila rešitev. Morda. Letos ni bilo krme in morala sta jo kupiti, zato sem se pogovarjal samo z Angelo. Mož je odšel ne vem kam ponjo. Tudi bolna sta. Mož: TBC, ona: pri- tisk, žolč, slaba kri. Bolezni, kot da bi jih naklel. Delati pa je treba. Zakon narave je trd in neizprosen. »Marija, ko le štibra ne bi b'la tako velika. Težko zmoremo. Z možem po- časi ne bova mogla več delati.« In se je ves pogovor vrtel okoli de- la. Delala bi, pa skoraj že ne moreta več. Kakšno leto še. Temno je v izbi, zunaj pa je bilo sonce in življenje. Anglela je še kar naprej vrtela kuhalnico. Nad Dvorom Se je razgledoval sveti Miklavž, nemi prijatelj bajt, ki so se stiskale po celi dolini, da Si še dihati ni upala. »Je res, da smo danes reveži, am- pak za staro Jugoslavijo smo bili pa še enkrat večji. Saj nismo pOd ljubim bo- gom nič imeli, kar je bilo na nas.« Ta- ko je rekla Angela, ki je šestnajstkrat dala kri, potem pa ni rekla nobene več in je bilo tiho. Kaj bi še silil vanjo. Izvedeti? Kaj? Vse je znano: kdor more, naj dela. Zrinil sem se skozi vrata in pred mano so se zasvetlila Angelina polja. Saj ni tako hudo-koliko jih je še, talcšnih. -mis- аввваввввшаавнвшниавнвнннввававшааоввганшвншвавввввнвваввеваавквавввв ODLIČNA SPODBUDA Sporočili smo že, da bosta po odločitvi delavskih svetov v AERO in ©ETIS v prihodnjih dneh o predloženi integraciji oziroma priključitvi CETISA AERU odlo- čala oba kolektiva na referendumu. Te dni poteka v obeh kolektivih široka akcija informiranja med članstvom obeh kolektivov, in sicer prek zborov kolektivov, se- stankov političnih organizacij in v samoupravnih organih. Izdali so tudi skupno glasilo kolektivov, ki vsebuje podrobnejše obrazložitve upravičenosti takšne inte- gracije. Nam ostane torej predvsem ta naloga, da poskušamo predočiti, kaj ta in- tegracija pomeni za Celje, za integracijske procese v Celju, za hitrejši gospodarski razvoj celjske občme. Odločitev, ki jo bosta na referendnumu prinesla kolek- tiva AERO in CETIS, močno presega zgolj integres obeh kolektirvov. Ta integracija bo, v obeh kolektivih pa zago- tavljajo pozitiven izid refe- rendiuma, izredno pomemben za celjsko gospodarstvo ne samo zato, ker gre v tem pri- meru za največjo integracijo zadnjih let, marveč tudi zato, ker se sklada s srednje- ročnim programom razvoja celjskega gospodarstva, ki posveča posebno pozornost razvoju kemiične in grafične industrije. Oba kolektiiva sta že doslej imela zelo tesne poslovne oblike sodelovanja, pa je integracija samo korak naprej na začerti po¡ti. v naslednjih petih letih bi zdru- ženo podjetje žanoglo samo okoli 20 milijard dinarjev investicijskih sredstev za modernizacijo in raz- širitev proizvodnje, kar bi ob prav tolikšni udeležbi bančnih kreditov pomenilo okoli 40 milijard na- ložb. To pa je številka, o kakršni v Celju nismo ravno navajeni govoriti. Poleg obsežnega prodora grafičnih storitev v okviru do'bro razpredene tržne mreže AERA se obeta spričo grafične finalizacije proizvodnje kemije tudi močan prodor na tuja .tržišča, ki se je na vzhodu že začel, ob enkratni akumrjlaciji pa se s konkurenčni- mi cenami zmore plasirati tudi na konvertibilno področje. Skupno podjetje bo tako po- stalo pomemben izvoznik. Od štirih podjetij, ki vk'ijuču- jejo tudi grafično proizvodnjo (Cetis, Aero, Cinkarna, Potolik) se dve močnejši grafični pročz- vonji združujeta. Tako združeni v bodoče potrebujeta le tisto, kar jim skupno še manjka, ne pa, kar je vsaJcl manjkalo doslej. Združitev pomeni nov močan koleiktiv, k¿ se bo uvrščal med najmočnejše v Celju, ne samo po številu zaposlenih, marveč pO akv mulacdji, po dohodku. Pomen: tudi družbeno in politično osve- ščen kolektiv v skrbi za družbeni in osebni standard zaposlenih. Združitev pa je hkrati zelo učin- kovit odgovor na prerokovanja, da so sedanji dogodki v AERU oslabili ta kolektiv. To je ravno narobe, saj je pospeáena akcija za združitev ravno posledica zma- ge naprednejših sil. Mimo gospodarskih predno- sti pa predvidena združitev pomeni tudii spodbudo za na- daljnji razvoj integracijskih procesov tako kemijsko gra- fični panogi, pa tudi na dru- gih podiročjih gos.podairstva v celjski občini. To je le nekaj razlogov za utemeljitev šiiršega interesa za izid referenduma v CETI- SU in AERU, zato pri odlo- čanju člani obeh kolektivov ne bodo imeli pred očmi sa- mo svoj, marveč tudii šiirši družbeirii interes. 7TJRE KRAŠOVEC Pevski zbor Svobode iz Polzele je med najboljšimi v žalski občini. Zbor redno vadi, tako da je vedno pripravljen za sodelovanje na raznih prireditvah. Že več let ga uspešno vodi Vinko Rizmal, ki uvršča v repertoar svojega zbora tudi naj. lezje zborovske skladbe. Tekst, foto: T. Tavčar Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Nandor Božoki Za vojaka Nandorja v Šlan- drovi vojašnici v Celju so po- vedali dvoje: je eden izmed najbolj mirnih vojakov, kar so jih imeli, in da le malo razume srbohrvatsko. Nan- dor je Madžar. Doma je v Vojvodini v kraju Bačko Pe- trovo Selo in ima dvajset let. Pogovor z njim je tekel po- časi, z mešanjem nekaj je- zikov. »Nandor, kaj delaš doma?« »Doma delam na kmetiji, kjer pridelujemo predvsem koruzo.« »Koliko vas je v družini?« Imam še dva manj- ša brata.« »Kako je bilo, ko si zvedel, da boš služil voja- ški rok?« »Nisem se bal tako kot nekateri. Vedel sem, da je to potrebno.« »Se razumeš z drugimi?« »V vojski je vse- eno, kaj si. Jaz sem Madžar. Moti me le jezik, drugače je pa vse v redu.« »Si že bil prej v Sloveniji?« »Nikoli še nisem bil, želel sem si pa.« »Si večkrat v mestu?« »Ka- dar morem.« »Kaj ti je naj- bolj všeč tu?« »Planine. Teh pri nas ni, tu te pa povsod obkrožajo. Zelo rad grem na Stari grad.« »Kaj pa ljudje?« Ljudje so odlični, zelo prijaz- ni.« »Si spoznal katere Ce- ljane?« »Sem. V prodajalnah. Pa še mogoče kakšnega fan- ta.« »Dekleta nobeneça?« »Ni- ti enega.« »Kam greš, če si v mestu?« »Bil sem že v kinu, vendar ne razumem podpi- sov.« »Veliko zapraviš?« »Ze- lo veliko. Vsak mesec 120 dinarjev.« »Zakaj?« »Kadim ne, pijem tudi ne. Denar dam za pismo, poleti za sladoled, sedaj pa zja torte. Na kosilu še nisem bil nikoU. Vedno jem v vojašnici.« »Ti od do- ma kaj pošljejo?« »Pakete s kolači.« »Imaš doma dekle?« »Imam. Mogoče se bom po- ročil, če bo čakala, seveda..« »Kakšna ,ie hrana v vojski?« »Dobra in slaba, še najraje imam kruh.« »Najtežja stvar?« »Najtežja ni discipli- na, ampak to, da ne morem večkrat domov.« »Boš še prišel v Celje?« »Prav goto- vo« ŠE LETOS — TE Graditev tretje faze šo- štanjske termoelektrarne se bHža koncu. Po predvidenem programu bi morali dela kon- čati pred kratkim, toda zara- di nekaterih objektivnih vzro- kov so se zakasnila in tako vse kaže, da bo naš največji termoenergetski obrat dal pr- ve kilovate električne energije proti koncu decembra letos. Gre za tretjo fazo z močjo 275 MW. S polnim obratova- njem tretje faze bo šoštanj- ska termoelektrarna dala vsak dan okoli osem milijo- nov kilovatnih ur električne energije. To je sicer veliko, toda spričo potreb še vedno premalo. Prav zato lahko pri- čakujemo, da bo v ok-viru slovenskega programa razvo- ja elektrarn že v nekaj letih prišlo dio graditve četrte fa- ze. Tudi ТЂ šoštanj IV bo namreč morala prevzeti in kriti del primanjkljaja, ki bo nastal vse do začetka obrato- van.ia atomske elektrarne v Krškem. V tem pa se tudi odpirajo nadaljnje perspekti- ve velenjskega rudnika lig- SOCIALNO ŠIBKI OBISKANI ZA NOVO LETO v krajevni skupnosti Dolgo polje, so se odločili, da bodo za Novo leto obiskali vse so- cialno šibke občane in jim iz- ročili darila. Za otroke iz te krajevne skupnosti ne bodo pripravili nobene obdaritve. Proslava za dedka Mraza bo samo v vzgojno varstveni ustanovi. Tudi v krajevni skupnosti Gaberje—Hudinja pripravlja- jo v svoji, vzgojno varstveni ustanovi sprejem Dedka Mra- za, obdariti pa prav tako na- meravajo vse socialne podpi- rance iz njihovega območja. AKCIJA USPELA Krajevna organizacija rde- čega križa iz Žalca je minuli petek pripravila krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 225 ljudi iz Žalca, Pirešice, Ponikve, Galicije in Vinske gore. Da je akcija tako uspe- la, gre predvsem priznanje delovnim organizacijam, ki so z razumevanjem omogoči- le, da so se lahko delavci udeležili akcije. Posebno se je izkazal Ferralit iz Žalca, od koder je prišlo kar 57 daro- valcev krvi. . Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je bil nad odvze- mom krvi presenečen, ker v Žalcu že dolgo ni bilo akcije, ki se je bi udeležilo toliko ljudi. T. TAVČAR ŠOLSKA КиНШЈА POLZELA — V osnovni šoli na Polzeli je te dni pri- čela redno z delom šolska kuhinja. Kosilo za otroke do 4. razreda stane 3,00 din, od 4. razreda do 8. pa 3,5 din. Na dan pripravijo preko sto kosil. T. T. VZGOJA MLAbsr! SAMO- UPRAVLJALCEV v velenjski občini so letne konference osnovnih organi- zacij Zveze komunistov. Na konferenci v rudarskem šol- skem centru so ugotovili le- pe uspehe pa tudi nekatere pomanjkljivosti. V razpravi so opozorili na potrebo po boljših kulturnih odnosih med učenci. Sicer pa se je skozi debato vlekla kot rdeča nit zahteva po izobraževanju in vzgoji. Nekaj težav pri tem ùnajo zaradi pomanjkanja u- streznih prostorov, že sedaj imajo pouk od sedmih zjut- raj do devetih zvečer. V sred- njeročnem načrtu razvoja predvidevajo povečanje vila učencev za sto odstot ter otvoritev srednje te ške šole za strojništvo in mijo. Zato bo nujna izg nja še enega trakta za i nice. Za novega sekretarja so volili predavatelja Iva I« za. SPREMEMBE V KULTURNI SKUPNOSTI Zaradi preobr emen j en nekaterih članov izvršn odbora kulturne skupnost izA^olili nove. Tako je pi sednik skupnosti postal I go Tratnik, predsednik iz' nega odbora pa prof. Ji Jug. Na seji skupščine kultu skupnosti so govorili tud kulturni akciji in se doge rili za večjo propagandno javnost. Predlagali so t okrepitev radijske postaje Slovenjem Gradcu, ki bi zajela še območje velenj: občine. ZA OBČINSKO KONFERENCO ZK ŽE VOLIJO v zadnjem mesecu je v( ko število osnovnih organi ci j ZKS že imelo svoje let kcinference. Temeljito so nalizirali minulo delo na renu in v večjih podjetj najbolj pa so se lotili ana ze v osnovni organizaciji 2 prosvetnih delavcev v S venskih Konjicah. Na sests küi SQ volili nova vodst in nove člane v občins konferenco ZKS, ki se najverjetneje sestala na p seji 23. decembra. ZA DAN JLA VELIKE PRIPRAV! v Slovenskih Konjicah že pripravljajo na ргал vanje JLA, ki bo v torek, decembra zvečer v domaâ domu kulture. V kultum delu programa bodo med ct g:m predvajali film s tea tiko NOB, posameznim zervnim starešinam pa bo razdelili odločbe o napre vanju Ln odlikovanju. Čl mladinske organizacije b« obiskali pripadnike JLA, i čim si bodo učenci ose i razredov ogledali garni ! JLA v Slovenski Bistrici. ' občinski skupščini pa bo prupravili sprejem za pr stavnike delovnih in poli • nih organizacij ter predst nike JLA. I DOGOVOR REZtHä NIH STAREŠIN i Pred dnevi je bila v d I rani restavracije »Stara fi šta« letna skupščina kra; i ne organizacije ZRVS B 'c ske Toplice. Predsednik : í činskeea odbora ZRVS Lai ћ Na volivni konferenci SZDL organizacije »Pod gradom« v Celju so lete- le precej ostre besede na račun podjetja »Men«, ki dolgoletne želje občanov na Polulah in v Zagradi teši predvsem z obljuba- mi. Tudi obljube, da bodo iz Velenja prestavili 'v Po- lule prodajni kiosk, niso držali. Prebivalci tega ob- močja pride vsak kilo- gram kruha ali liter mle- ka dražji Za vozovnico v mesto in nazaj, ki je po zaslugi »Izletnika« sko " tolikšna kot polovica zovnice do Laškega ! nazaj). Na konj er end - predstavnik odbora, ici ■ poteguje za rešitev ^ problema, povedal, da jc novem »Merx« ponuja i kako potujočo trgovi^'' ir, na kolesih, ki bi se J dan za uro, dve usta^ »o; v Polulah s kruho ^ mlekom, sadjem in I dobnimi predmeti. To i ^ nudho je občan kar ^ ^ , pohvalil krajevno organi- š|jo za vzorno izpeljane kkovno-izpopolnjevalne iz- hj članstva, rezervne stare- li pa za. najboljši dosežen r^ v laški občini. i(llepi skupščine kažejo, da v bodoče potrebno tes- . I» sodelovanje med kra- :i|o organizacijo in enotami (orialne obrambe; da je po- jno organizirati strokovno turzijo v enoto JLA ter po- tt aktivnost članov pri re- fciju družbeno-političnih blemov. člani so se odlo- ^ da se v Jurkloštru usta- ^ samostojna sekcija KO ] S Rimske Toplice. ' letni skupščini je bil et za pripravo krajevne ' lave tridesetletnice JLA ^skromna zaki..ska. )LOŽENO ŠE NI ; ODPISANO ;lep skupščine, da bi sred- i namenjena za ureditev ( lega podvoza ped želez- 1 o progo v Debrem zaen- ■ prenesli za udeležno pri ciji ceste v Gračnice, ki _ (grožajo plazovi, je vzne- ' la občane v Debrem in ci. Po zagotovilih na seji )ščine pa tu gre za za- 0 preusmeritev sredstev }rist bolj nujnega prime- da bo nadvoz v Debrem predvidenem načrtu vse- urejen. Gre torej za neke ^e posojila, ne pa za do- ini odvzem namenjenega irja. jk. RIPRAVUAJO SE K DAN ARMADE večih krajih občine bodo ian JLA manjše akademi- V počastitev praznika, v arju pa bo osrednja. Po ћ so razpisali nagrade za boljše šolske naloge o na- annadi. Nagrade bodo po- lli na sam praznik, zveza ïskih rezervnih starešin se ukvarja z zamislijo, da na dan praznika obiskali ce kmete in jih tudi skro- D obdarili. Borci bodo tu- govorili mladim o dneh, se je roje\'ala in kalila a armada. ENODNEVNI SEMINAR mesecu decembru bo ob- !ka konferenca SZDL irje pri Jelšah organizira- »eminar, ki se ga bodo ležili predstavniki krajev- skupnosti. Rdečega križa krajevnih organizacij So- istične zveze. Na seminar- bodo posebna predavanja notrnejši pomoči deli ne- žnim predvsem na ob- ojih, ki so naseljena s sta- im prebivalstvom in pa v lelih, ki jih onredeljuje- kot nerazvita. Takšna po- naj bi bila neke vrste onažna služba, dosegli pa 4di, da bi imeli natančno entirane vse težje social- 3rimere. Hioben seminar je bil že in je bil zelo uspešen ji se bo po vsej verietno- Jridružilo še Združen ie «v NOV, ki bo opozaria- a onemoe-Ie in stare ter oči pnfrphne borce ' stavku pokomentiral У1е: ^ај nas imajo za ta- nike?« ■ da je naše negodo- ie v eni prejšnjih šte- Novega tednika rodi- '^peh. Takrat smo na- prisluhnili novici, Odbor za postavitev 'fienika bratom Ipav- ni odgovoru zreške- moškemu pevskemu % ki je ponudil brez- П-ì rmstop na njihovih prireditvah v počastitev bratov Ipavcev. Pred kratkim pa so pev- ci iz Zreč dobili povabilo iz Šentjurja, naj meseca februarja, ko bodo pričeli s proslavami, otvorijo s koncertom Ipavčevih pe- smi vrsto proslav za po- stavitev že dolgo odlaša- nega spomenika Ipavcem. Za Zrečane je to lep us- peh, za šentjurčane pa bi rahko rekli, da so ljudje na mestu. NEENAKOST Ljubljanski referendum, s katerim so se občani odločali o samoprispevku za šole, vrtce in telovadnice, je uspel. Za samoprispevek je glasovalo nekaj nad 57 % občanov. Ljubljančanom torej veljajo iskrene čestitke! Vsekakor dober vzgled za odločanje občanov v Žalcu, Šentjurju, Celju, Laškem in še kje na našem območju. Se\eda pa upamo, da bodo tudi k uspešni izvedbi referenduma v Žalcu, Šent- jurju, Celju in Laškem pripomogli ljubljanska televizija, radio in vsi časniki, ki so dali odločno podporo ljubljanskim prizadevanjem. Saj menda ja ne bo razlik, ali ne? KDAJ BO ŠENTJURSKI KMET ZADOVOLJEN? Na javni, radijski od;daji v Šentjurju, ki sta jo organizi- rala radio Celje in naš ted- nik, so bili baje vsi zado- voljni, razen oskrbnika ki- nodvorane, ki si je moral beliti lase zaradi polomljenih vrat in razbitih šip. Ljudi je bilo ogromno. Tudi odgovo- rov na zastavljeno vprašanje kmetovalcem šentjurske ob- čine je bilo precej, kljub te- mu, da je bilo vprašanje tež- ko. Omilili smo ga tako, da smo predlagali, naj bodo od- gGvori na vprašanje »Kdaj bo šentjurski kmet zadovo- ljen?« kratki in duhoviti. Na- grada za najboljši odgovor je bila naročilnica Kmetij- skega kcmbinata Šentjur za lüO kilogramov umetnega gno- ja. V pogovorih o kmetijstvu imajo kmetje zelo zanimive predloge, kako bi izboljšali stanje v tej gospodarski pa- nogi. Med d.rugim tudi takš- ne na primer, da bi o kme- tijstvu pri nas razpravljali tisti, ki o njem kaj vedo in podobno. No,, takšnega odgo- vora гез ni bilo, Mjub tem.u pa si oglejmo nekatere od njih. Največ je" bilo odgovorov, da bo šentjurski kmet zado- voljen, ko bo usped referen- dum Za samoprispevek ali ko bo zgrajena nova šola. Pri- bližno tako so odgovorili LJUDMILA GRČAR, JOŽE PENIČ in drugi. JOŽE KAJ- TNA iz Šentjurja je bil kra- tek: »Nikoli vsi!« Učenec 5. razreda JURCEK ČRETNIK iz Šentjurja je navedel kar pet odgovorov: »Ko bodo ob- činsiki možje sprejeli sklep, da bo občina plačala kme- tom davke in jim bodo as- faltirali dvorišča. Ko ne bo več občine, kombinata in dav- kov. Ko bodo kure nesle zla- ta jajca. Ko bedo lahko ku- re molzli. Ko bodo kure te- lile.« Ni kaj, odgovori vred- ni malega moža. Tudi mnogi drugi so se odločili za odgo- vor, kot ga je zapisala HE- LENA DRAČ s Kalobja, na- mreč — kmet bo zadovoljen tedaj, ko ne bo več davkov. MARIJA ČRETNIK se je od- ločila za kmečko pokojnino, STANKA PENIČ s Ponikve pa je prepričana, da bo kmet zadovoljen šele po smrti. »Najbolj zadovoljim bodo imeli vse pogoje Za izpolni- tev svojih želja v kmetijst- vu,« je bil nekoliko splošen odgovor IVANKE ŠUHEL s Proseniškega. SILVA ŠTAN- CER iz Črnolice se je odlo- čila za dobro letino. Naša komisija pa se je od- ločila za pismo JURČKA ČRETNIICA, saj smo na od- daji poudarili naj bo odgo- vor čim duhovitejši. Jurček, naročilnico ti bomo takoj poslali. Vsem drugim pa hva- la za sodelovanje. M. Seničar Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje je v preteklem tednu razpravljala o temeljnih izhodiščih za določitev stopnje prispevka za zdrav- stveno zavarovanje delavcev in za sklepanje pojrodh o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva na celjskem območju za leto 1972. Po javm razpravi, ki t>o v pri- hodnjih dneh, bo skupščina na svoji zadnji seji v letošnjem letu sprejela odlok, ki bo govo- ril o nivoju zdravstvenega var- stva in osebnih dohodkih zdrav- stvenih delavcev. Skupščina je bi- la mnenja, da bo povečanje oseb- nih dohodkov zdra.vstvenih delav- cev v celjski regiji stimulativno vplivalo na zdravstvene storitve. Zato se je skupščina brez pomi- sleka odločila za tako fi.nancáranje zdravstvenega zavarovanja kot ga predvideva samoupravni sporazum. Predvideno je 10 procentno povi-. Sanje, tako da bodo izenačeni z drugimi družbenimi službami. To pomeni, da bodo zavarovanci celj- skega območja po izračunu odva- jali v sklad 1,9 odst. svojega oseb- nega dohodka. V predlogu temeljnih izhodišč pa so omejili potrebe za porabo sredstev za zdravila in sanitetni ma^rial; za delo izven delovnega časa pa bodo določili način ob- račimavanja. Na koncu razprave je skupščina predlagala vsem občinskim skup- ščinam, sindikalnim svetom ter go.spodarskim in zdravstvenim or- ganizacijam, da o predlog te- meljnega Izhodišča razpravljajo in svoje priipombe spocoSiJo do 23. decembra. Z - S - ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvc CELJE, Vrunčeva 1 Kdor računa — vlaga pri naši banki! O FILMSKEM GLEDALIŠČU IN PIONIR- SKEM KINU v Celju imamo že sedmo leto organizirano vzgojo pri Občinskem svetu Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Filmske predstave, ki so organizirane po abonmajskem*si- stemu, Si letno ogleda več kot 4.500 pionirjev in mladincev. Vsak izmed njih si ogleda 6 izbranih filmov. Kaj menijo obiskovalci o filmskem gledališču, bomo izvedeli iz nasled njih odgovorov: I Franjo Romih, učenec 5. razreda Osnovne šole L Celj- Iske čete: Predstave v Pionir- skem kinu obiskujem že od 2. razreda in sem zelo zado- I voljen z ogledanimi filmi. Tudi drugi moji prijatelji ko- maj čakajo obvestila o novi (predstavi. Zanimajo me tudi dokumenti novejše zgodovi- ne, zato bi si želel več filmov I iz časa NOB. Po vsaki pred- stavi se o filmu pogovarjamo tudi pri pouku. Majda Marimč, uijuainja 3. rezreda Gimnazije v Celju.' Na vsak način podpiram idejo o ustanovitvi in delu Mladin skega filmskega gledališča. To pa predvsem zato, ker so filmi izbrani z občutkom in ne nasedajo povprečnemu gledalcu mojih let. Posebno mi je bil všeč film »Družinska kronika«. Odobravam tudi izbor starej- ših filmov, saj nam je to edina priložnost, da jih sploh vidimo. Roženka i'avcníK, dijakinja 3. razreda gimnazije v Celju: i Za dobre filme, ki si jih lah i ko ogledamo tu, smo zlasti ■ hvaležni dijaki, ki ne stanu- jemo v Celju. Skoraj vsi fil Imi so mi bili všeč; rada pa bi videla več filmov z vojno tematiko. Prav se mi zdi tu- Idi to, da o filmu, ki smo si ga ogledali, spregovorimo tu- di pri pouku. Polona Iršič, dijakinja 4. letnika pedagoške gimnazije: Zdi se mi, da so bili skoraj vsi filmi izredno posrečeno izbrani. Morda bi bilo prav, če bi uvrstili v spored več zgodovinskih in dokumentar- nih filmov. Valerija Jakop, dijakinja 2. letnika gostinske šole v Ce- lju: Filmi so kolikor toliko v redu izbrani, odnosno so boljši kot v lanskem letu. živ komentar pred filmom bi lahko še bolj zainteresiral slehernega gledalca. Če bi nas opozorili na važnejše točke v filmu, bi verjetno laže dou- meli samo zgodbo in režijsko izpoved filma. O tem smo se pogovarjali pri uri sloven- ščine.« Vesna Breznik, dijakinja a. letnika ekonomskega šolske- ga centra; Všeč mi je pred vsem ta neprisiljena oblika filmske vzgoje. Na splošno je izbor filmov zelo v redu, me- nim pa, da so morda nekate ri filmi pretežki za nižje let- nike. To sodim predvsem po popolnoma napačnih reakci- jah. V šoli največ govorimo pri pouku angleškega jezika — to je pač odvisno od pro- fesorja. Tudi šolska uprava ima za to veliko razumeva- nje. g. ž. — D. M. 12. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 16. decembra 1971 Kmetijski komentar* v torek je bil na seji skup- ščine občine Laško predlo- žen srednjeročni program razvoja kmetijstva, ki pred- videva, da bi se na območju občine v petih letih na bla- govno proizvodnjo usmerilo okoli 100 kmečkih gospodar- stev, od teh kakšnih 70 za mlečno in mesno proizvod- njo, okoli 30, predvsem višin- skih kmetij, pa v izrazito me- sno proizvodnjo? 100 kmetij od 2.700 kmečkih gospodar- stev oziroma 100 kmetij od tisočih čistih kmečkih gospo- darstev, katerih dohodek izvi- ra izključno od kmetijske proizvodnje. Zakaj samo sto od tisočih, če odpišemo tiste kmetije, ki morajo svoje člane gospo- dinjstva napotiti k iskanju dcthodka v druga področja gospodarske dejavnosti? Z načrtom se je treba so- očiti s podatki o sedanjih razmerah, da bi mogli soditi o tem, ali je načrtovano šte- vilo preskromno ali morda celo preveliko. Najprej temeljni podatek. Naä 57 odstotkov površin v laški občini pokrivajo gozdo- vi. Od tega le manjši del z iglavci, ki so kot tehnični les bolj iskano tržno blago. Ce prištejemo še nerodovitne površine, od katerih imajo kmetje še manj dohodka kot od gozdov, ostane nepolnih 40 odstotkov obdelovalnih po- vršin, ki si jih deli 2.700 go- spodarstev. Kakšna je proiz- vodnja na teh posestvih, ka- terih pretežni del obsega manj kot 5 hektarjev zemlje? Na eno posestvo odpade komaj nekaj več kot dve glavi go- vedi, niti ne cela dva praši- ča in približno od sedem do osem kokoši ali druge pe- rutnine. Na deset kmetij pri- de približno po en konj in na dvajset kmetij po ena ovca. Obdelovalne površine so pretežno travniki, sledijo po obsegu njive, na katerih vse poljščine izkazujejo daleč nižji donos, kot je poprečje v republiki. Nekaj nad dve- sto hektarjev je posajenih s sadnim drevjem travniškega tipa, starih, nenegovanih dre- ves, ki pač rodijo kadar ro- dijo. Takšna je bilanca kmetijske razvitosti v laški občini. In kalcšne so norme, da bi kme- tijstvo i>ostalo donosna veja? Najmanj dve govedi na hek- tar obdelovalnih površin s pašniki vred bi bila meja. Toliko, kolikor da povprečno ena kmetija v celoti. To pa seveda v specializiranem go- spodarstvu. »Sto krr.i tij v občini je po- vezano z določeno previdno- stjo in tudi z razpoložljivimi fondi, kajti preusmeritev v načrtu predvidenih bo znaša- la nad 10 milijonov in 600.000 novih dinarjev, pri čemer naj bi s 30 odstotki sodelovali kmetje, s 30 odstotki kmetij- ske zadruge, s 40 odstotki pa banka. Sto kmetij je med tisočimi čistimi kmetijami le vzorec, ki naj s primerom potegne za seboj ostale, osta- le pač po preteku petih let. Za laško območje je načrt krepek skok, saj je sedaj tako usmerjenih kmetij mno- go manj. Smo pred sprejetjem zako- na o ustanovitvi slovenske za- družne zveze in usitanavljanju kmetijskih zadrug. Omenje- nih sto kmetij bo bržčas za- družniška baza laške KZ, če- ravno tudi ostalim vrata ne bode zaprta. Srednjeročnemu, petletne- mu programu bi bilo treba enkrat dodati še dolgoročnej- šega. Enkrat bi moralo biti jasno, koliko kmetij v tej občini ima sploh pogoje za blagovno proizvodnjo, kolik- šne naj bi bile po svojem zemljiškem fondu, po svoji opremljenosti in koliko obča- nov lahko Od kmetijstva pri- čakuje z ostaUm prebival- stvom sorazmerno življenjsko raven? JURE KRAŠOVEC ZREČE TUDI LETOS TEČAJ že lani je delavska univerza v Slovenskih Konjicah prire- dila tečaj za izobraževanje de. lavk v Zrečah za potrebe tamkajšnje kovaške industri- je. Letos je to prakso pono- vila in pripravila štirimesečni tečaj, v katerem bodo delav- ke pridobile potrebno stro- kovno izobrazbo za manj zah- tevna dela v proizvodnji, še važne j e pa je to, da bo tako našlo kruh 40 mlajših žena in deklet iz Zreč ter pohorskih hribov. Januš Goleč 7. Sicer ji je zagotavljal, da bo še zahajal večkrat na trg, a sedaj, da je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem pa mora pač biti sam navzoč, v resnici pa je razmišljal ob prostem času o novi kmečki organizaciji po Hrvaškem. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj samo ljubezen do dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani in neusmiljeno izžemani narod, čutil in videl je na lastne oči, da ga kmetje hočejo in morajo imeti, da bo cilj dosežen. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo več, kot ljubimkanje. Nikakor ne smemo misliti, da bi se büo razmerje med Pavlom in Emo zaradi sodelovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Prav nasprotno! Ema se je začela s časom vse bolj poglabljati v kmečko dušo in Pavlov poduk o podrob- nostih pimta jI je odprl v marsičem oči, da se ji je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapetan, kot pa grajski vitez. Ob kmečki svobodi bo tudi njen Pavel nekaj več kot grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamnitem pilštajn- skem hribu. Kmečko gibanje ni odvrnilo Eme od Pavla, ampak jo je prikovalo ran j z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca. Ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak .se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bi- strica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamkajšnjih somišljenikov in eno oki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je dogodilo pred kratkim na Tahijevem gradu na Statenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je vedel za glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno: »že sem vam razložil, da so vložili statenberški podložniki zaradi Tahijevega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karla. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici, je büa zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj je preostalo kmetom drugega kot samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in se posvetovali, kako bi se znebili neenosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile so večji uspeh, kot so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Statenbergu niso poslu- ževali niti sile, ampak so se polastili gradu prav na lahek način, z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil najprej ključar, potem sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je terjal po trinajstletni službi i?lačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. ' žalibog so se zmagovalci zadovoljili le s prednjimi grajskimi stenami ter z zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. »Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Statenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregmjene s finimi tur- škimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje; sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dva- najst skrinj, ki so polne raznovrstnega blaga: zlatnine in srebmine. Prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli rešiti se krutega tlačan- stva, ne pa ropati tuje blago. Grajski kovač je zvedel, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili h Gregoričevi kmečki vojski.« Belak še ni dovolj razbobnal vesele novice s Statenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda Ilija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je vmil iz Gradca, kamor je odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahijem in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu zaradi osknmitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v pra- ve roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju šta- jerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečka slovensko- hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na poti iz Brdovca v Bi striško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišelčane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčara že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstaji iz ust Ivice Peretiča, ki je pri- nesel Pavlu štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje kapitan kmečke vojske za celo Bistriško dolino in mu naznanja tale vojni na- črt za bližnjo prihodnost Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Prvi bo pod Susedom, druga dva bosta tabo- rila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gre- gorič sam se bo napotil z delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potjo bo pridruževala upome kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomno ženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samo- boru. Ilija Gregorič na čelu druge^ga oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačanimi četami se bo vmil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od nje- gove vojske oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. Kapitan Pavel šterc bo prejel pravočasno povelje, kam in kdaj se mora pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo punta oborožena s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrst- nim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter nekaj topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero. (Se nadaljuje) St. 48 — 16. decembra 1971 NOVI TEDNIK T. »trail Perspektiva v kadrih, • «vv*! • igri sc m m razumevanju Da celjski šport v zadnjih letih ni dosegel tistega raz- voja, predvsem kvalitetnega, kot smo ga pričakovali, ni potrebno posebej poudarjati. Več ali manj smo ostali tam, kjer smo bili. Vzrokov za ta- kšno stanje je več. Najprej pa poskušajmo preleteti vse tisto, kar smo dosegli. »Drobnjakarstvo« društev, sekcij in klubov ne vodi k uspehom. Posamezne sekcije entuziastov se ukvarjajo s svojimi problemi, so brez strokovno izobraženih trener- jev, za potovanja dobijo sa- mo kosilo in povrnjene potne stroške ali pa še to ne. Va- dijo v skromnih, skoraj ne- mogočih pogojih. Bodimo konkretni: Dvigalci uteži samevajo v skromini sobi, prav tako ju- doisti in karateisti. Boksar- ska sekcija je povsem zamr- la. Večjega kvalitetnega raz- voja odbojkarjev, košarkar- jev, rokometašev, igralcev namiznega tenisa in plavanja ne moremo pričakovati, do- kler ne bomo v Celju . dobili manj .še športne dvorane, kjer bo omogočeno sistema- tično delo skozi vse leto. Pla- valci potrebujejo pokrit ba- zen, ki ne bo dobrodošel sa- mo za tekmovalce, temveč tiudi koristen za ostale. Keg- Ijači, tisti, ki se s to panogo ukvarjajo sistematično m oni, ki kegljajo samo za re- kreacijo in oddih, potrebu- jejo večje avtomatsko keglji- . šče. Da bi se to kegljišče ob- re.stovalo, imamo dva lepa primera v Žalcu ;n Velenju. Kdor bo to bral, bo rekel: ' kje pa bomo dobili denar, če iščemo primere v manjših in manj razvitejših krajih, kot je Celje, lahko vidimo, da bi se dalo z malo več volje in medsebojnega razumevanja ter dogovarjanja marsikaj narediti. Ne vse v enem letu, temveč v nekaij letih. Začeti bi bilo treba delati in reše- vati. Da je to mogoče in da tak- šno reševanje daje rezultate, sta dokaz tartan in dvorana ele. pihovanjcm balonč^^^v Foto; T. Tavčar Л' dvorani je zašimielo, ko so obiskovalci iskali žig v Novem tedniku. Žig je pomenil nagrado. -Minuli četrtek je bilo v celjski Zlatarni slovesno, ko so predstavniki petih podjetij zla tarske stroke podpisali pogodbo o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju. Pogodbe so poleg Zlatarne Celje podpisali še Zlatar Sarajevo, Rubin Zagreb, Tehničar Split in Fili- gran Prizren. Na sliki: med podpisovanjem pogodbe. Foto: lì. Strmčnil TOVARIŠ UREDNIK! Ganil me je članek vaše- ga novinarja ' v rubriki »Sosed sosedu«, ki govori o revščini šestčlanske dru- žine. Kakor marsikdo izmed nas, pa Se tudi vaš novi- nar brezupno vprašuje: kako pomagati? Menim, da vse preveč prizadeto pišemo o revšči- ni, pa VSe preveč šablon- sko in neprizadeto vprašu- jemo, kako jo odpraviti, če bi ravno v teh dneh ne sodeloval na sestanku ak- tiva ZK na šoli v našem kraju, in če ne bi videl in slišal, kako zavzeto so tam komunisti razpravlja- li o problemu otroka, ki hodi ure daleč v šolo ki živi v skrajno zanermrje- ni družini, ki nima niti mi- ze, da bi napisal nalogo, a fant vseeno uspeva in napravi nalogo kar zjutraj, ko čaka, da odpro vrata v topli šoli — bi tudi sam mislil, da samo govorimo. In če ne bi bil priča, ka- ko je učiteljica, dolgolet- na komunistka, sklenila, da vzame tega šolarja v svojo oskrbo in to pri bol- nem možu in dveh otrocih, ostali komunisti pa so se takoj zavzeli, da šolarja na lastne stroške oblečejo in opremijo z najpotreb- nejšimi življenjskimi in šolskimi potrebščinami, hi resnično misli, da danes o revščini le še govorimo, a nič ne storimo. A vidite, tovariš urednik, da le ni tako. Vsaj na terenu in pri komunistih po srcu ne! Tu je končno primer, ka- ko pomagati. Pa se vprašujem: ali ne bi bili morda mnogi pri- meri prej rešeni, če bi, ko govorimo in tarnamo, tudi vsi, ne samo komunisti, tako pomagali, kot je ti- sta tovarišica, kot so ko- munisti na tej šoli, a niti ne želijo, da se o njih po- imensko piše? Prepričan sem, da je to še najbolj neposreden način uresničevanja zadol- žitev komunistov. Pono- sen sem, da so to kon- kretno dokazali komuni- sti v enem izmed aktivov ZK v naši mestni organi- zaciji. To so bili tisti, ki jim najbrž ni šlo in jim nikoli ne bo šlo tako do- bro, da bi jim lahko oči- tali, da So premožnejši sloji. Zdaj pa kar pomisli- te, tovariš urednik, koli- ko problemov bi bilo reše- nih, če bi vsi, ki so do- slej že toliko povedali in napisali o revščini, v ka- teri pa ^ sami ne živijo, ukrepali tako konkretno! In končno: če boste tu- di pri vašem časopisu slučajno sklenili, da kaj prispevate za tistega šo- larja ali pa za tisto revno družino, o kateri piše vaš časnik, potem lahko kar neposredno odgovorite va- šemu novinarju, še bolj pa drugim, kako pomaga- ti! EDVARD CENTRIH, sekretar mestne organizacije ZK, Velenje TOVARIŠ SEKRETAR! Vesel sem bil vašega odmeva, še bolj pa vaše prizadetosti ob pojavih in primerih, ki jih v našem vsakdanџ vse bolj zazna- vamo in vse bolj čutimo. Tudi vse bolj odgovorno rešujemo. Točneje. Po- skušamo reševati — saj je komaj minila konferenca ZKS, kjer smo začrtali naloge, ki jih mora pri odpravljanju vzrokov za socialne razlike v naši družbi uresničiti pravZK. Zato je vaš odmev še to- liko bolj dragocen. Na novinarjev poziv — kako pomagati, ste se ja- vih iskreno prizadeti s predlogom, ki kliče v po- moč solidarnost in več humanistične, tople člo- veške zavesti, da moramo sočloveku, ki živi revšči- no, pomagati. Pomagati. Pravite, da moramo drug drugemu pomagati. Soglašam 'z vami. Spo- štujem tudi tovarišico in člane ZK, ki so fantu omogočili, da bo lahko željo po učenju utešil v znosnejših razmerah. Edi- na sva si tudi o tem, da imamo solidarnosti pre- več па jeziku, a premalo v srcu. V dejanjih. In tr- dno sem prepričan, da je v naših medčloveških od- nosih premalo iskrenosti, topline, dobrote in kar je še lepega. In vendar ■ ne morem soglašati z vami, da lah- ko samo s solidarnostjo rešimo zelo veliko takih hudih ali manj hudih so- cialnih primerov. Kar po- glejte, ko že naslavljate zadnji odstavek na vašo redakcijo, koliko zmore- mo — pred dvema mese- cema je naša štirinajst- članska redakcija prispe- vala čez osemdeset starih tisočakov (ne iz kakšne- ga sklada) za družine, ki jih je prizadel požar v Tapetništvu. Vi spet ste izpostavili primer enega fanta. Pred nekaj meseci Se je v uredništvu oglasil šestnajstletnik, ki ni ni- kjer dobil dela. In — ko- liko je tistih družin, v ka- terih prinese oče domov le po 80 starih tisočakov? In še bi lahko našteval. Vidite — ali lahko od- pravljamo socialne razlike s solidarnostjo? Ali s tem ne podaljšujemo nekega stanja, ki ga moramo spremeniti? V solidarno- sti smo slej ko prej ome- jeni. Nikoli pa ne bomo omejeni, če bo prav ZK dosledno vztrajala, da bo- mo v vsaki občini, v vsa- ki delovni in družbeni sredini iskali in odprav- ljali vzroke, ki povzroča- jo socialne razlike. če se bomo odločili za to pot, tedaj nam bo na- ša solidarnost lahko le sredstvo, da bomo koga med nami srčno razvese- lili, razveselili, da bo do- življal to družbo kot naj- boljšo družbo. Pa ne za- to, ker živi v revščini. Temveč zato, da bo uvi- del, koliko je med nami ljudi, ki ne mislijo le na- se. Da pri nas živi mno- go ljudi, ki nosijo srce tudi v dlaneh. Jože VOLFAND 3.99Î) nagrad v gotovim čaka na vas! 88 poslovnih enot LJUBLJANSKA BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis ljubljanska banko pravi naslov za denarne zadeve! 48 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško ш 2alec — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva o, poštni predal 161 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračs:iio — Cena pr>samezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP »DELO« Ljubljaria — Telefoni: uredništvo 33 69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 2fi-C0.