PoStnfno Dlačana v gotovini Leto XX.. št. 270 a Ljnbljana, nedelja 19. novembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljevc 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126 Inseratm oddelek: Uubljana, Selen* burgovo ul. — Tel 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodi*1! Ljub* liana št 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Naš položaj Živimo v dobi splošnega previranja v svetovni politiki, a enako tudi v našem domačem državnem življenju. Malo stvari je danes sigurnih. Vojske na zapadu stojijo nepremične druga napram drugi. Politika ima še vedno prvo besedo in kljub temu, da gre h kraju že tretji mesec vojne z orožjem, še vedno ni&o fronte dokončno postavljene. Nič se še ne ve, kdo bo morda jutri še pridružil, ali moral pridružiti svoie vojske in svoje orožje zapadni-ma velesilama in na koga bo mogla še računati Nemčija. Včeraj je bil ves svet prepričan, da stojimo pred vdorom nemških vojska na Nizozemsko in v Belgijo, danes je isti svet prepričan, da Nemci ne bodo udarili... Kar se tiče našega položaja, so si mnogi izbrali kaj lagodno stališče. Jugoslavija je v evropskem sporu nevtralna in marsikdo misli, da je s tem stvar za nas opravljena Toda za nevtralnost je vedno treba dveh: tistega, ki je nevtralen, in tistega, ki to nevtralnost spoštuje. In treba ie še nekaj več: da razmere, pod katerimi je nevtralnost nastala, še dalje trajajo in dopuščajo še nadalje nevtralnost Dolžnost naroda je. da povsod podpira službeno politiko svoje države in da ničesar ne stori kar bi moglo tej politiki škodovali. Toda nevarno bi bilo nevtralizirati narodni občutek za lastne interese iz nevtralnosti napraviti nekak narodni program ter narod zavajal k enostranskemu gledanju na dogodke Tudi države, ki so po svojem mednarodnem položaju trajno nevtralne v vsakem sporu, danes zastavljajo vse svoie sile. da vzbudijo v svojih narodih voljo do najodločnejše samoobrambe One dobro vedo, da sta najstrožja čuječnost in pripravljenost važnejši od najlepše izjave in najbolje volje Položaj naše države je tak. da nam ne dovoljuje, da bi se zazibali v sanje, češ: nikomur ničesar nočemo, zato se nam ne more ničesar zgoditi. Psihološko napako bi storil, kdor bi povsod in ori vsaki priliki govoril samo o nevtralnosti, ne da bi pri tem neprestano opozarjal ljudi, da bomo mogli ostati izven neposredne nevarnosti le takrat, če bo naš narod povsod in pri vsaki priliki kazal tn dokazoval svojo odločno voljo, to svojo nevtralnost tudi z vso silo braniti proti vsakemu napadu. in bo na vso moč sodeloval pri vsem. kar naj okrepi njegovo materialno in duhovno obrambno moč. Minister vojske in mornarice g. Nsdič je v svojih ponovnih izjavah značilno opozarjal, da moramo imeti stalno ori rokah dobro nabito in zanesljivo puško. Mnogo je med nami ljudi, ki so razpoloženi se vdajati glede rezultatov sedanjega konflikta lepim iluzijam. Sanjajo o tem, da se nam bodo nudile priložnosti, ki se nam ne bodo morda pozneje nikoli več ponovile, in da je naša prva dolžnost se na te priložnosti pripravljati Kdor pa nekoliko pozna splošni evropski položaj in razvojne smernice, ki jih danes odkriva politika velikih sil, kdor je mogel nekoliko pogledati za zakulisja velikih diplomatskih iger, ki se danes nevidno za širši svet odigravajo v zatišju kabinetov. ta ve. da so naše dolžnosti mnogo bolj realne in neposredne in da je nad vsemi ena največja, za nas Slovence še posebej usodna, dolžnost utrjevati čut jugoslovenske solidarnosti in prepričanja, da vsaka škoda, prizadejana kateremukoli delu Jugoslavije, zadene v živo ves jugosl o venski narod, vse Slovence, Hrvate in Srbe. V današnjih časih bi morali Slovenci še posebej to dejstvo imeti stalno pred očmi in se spominjati one dobe, ko sta nas samo krik o narodnem edinstvu in sa-rn6 sklicevanje, da smo eno in isto s Hrvati in Srbi, vsaj po večini rešila pod krov Jugoslavije kot naše skupne nacionalne domovine. Vsaka politika, ki danes ali pri nas ali pa pri ostalih delih našega naroda slabi občutek usodne povezanosti, je politika proti živ-ljenskim interesom tudi našega slovenskega rodu. Če bi postali Slovenci enkrat predmet razgovorov med diplomati velikih sil. tedaj bodimo prepričani že danes, da se to ne bi zgodilo zaradi naše večje sreče in ©stvaritve kakih slovenskih »idealov«, bodisi v političnem ali teritorialnem oziru, temveč samo na račun naše svobode in naše narodne celote. V trenutku ponižanja dveh velikih slovanskih držav je razumljivo, da si slovanska misel krčevito išče nove opore. Tam na vzhodu je velika Rusija, ki bo — tako mislijo nekateri — na koncu z mogočno roko zaščitila nas vse In naivni optimizem veruje, da je vse-slovanski duh že premagal temne sile boljševizma, pa da se sedaj pripravlja podariti Evropi dobo prave slovanske demokracije, enakopravnosti malih in velikih narodov in držav ter napraviti konec usodni igri imperializma. Toda stvarnost pravi drugače Iz Moskve ne govori Rusija, temveč Zveza sovjetskih republik, kateri so slovanska 6u- Obsedno stanje v Pragi in okolici Dvanajst ustreljenih v dveh dneh. med nliml devet vlsokošottev — Vse ieške visoke šole zaprte sa tri leta Berlin, 18 nov. s. (DNB) V okrožjih Velika Praga, Praga - okolica, Kladno, Beroun in Vršovice je bilo danes proglašeno obsedno stanje. Preki sod ne velja za prebivalstvo nemške narodnosti. Praga, 18. novembra. AA. Nemški poročevalski urad poroča: Zadnji čas poskuša skupina čeških Intelektualcev, ki je v zvezi z bivšim prezidentom dr. Benešem. kaliti mir in red v češko-moravskem protek-toratu z manjšimi ali večjimi dejanji odpora. Pri tem se je ugotovilo, da se kolovodje te akcije odpora nahajajo tudi na Čeških visokih šolah. Ker so se 28. oktobra in 15. novembra ti elementi spozabili tako daleč, da so napadli posamezne Nemce tudi fizično, so češke visoke šole zaprte za tri leta. Devet izvršilcev omenjenih dejanj je bilo ustreljenih, večie število udeležencev pa je bilo aretiranih. Včeraj ustreljeni trije London, 18. nov. s. (Reuter). Po uradnem nemškem poročihi so bile danes izvršene v Pragi zopet tri justifikacije, med njimi dveh čeških polieijsldh oficirjev in sicer zaradi napada na nekega Nemca. Berlin, 18 nov. o. Uradno demantirajo vesti, objavljene v nekaterih listih, da so bila Izvršena v škodovih tvornicah sabo-tažna deiania in da so bile porušene nekatere češke železniške proge. telefonske zveze London, 18 nov s. (Reuter) Danes dopoldne so bile prek njene telefonske zveze med Prago m Berlinom kakor tudi med Prago in Budimpešto. Današnji nemški Bern. 17 nov j. (Havas) Iz Prage poroča nemški poročevalski urad: Zaradi čedalje pogosteje ponavljajočih se sabotažnih dejanj, ki so jih zakrivili slušatelji čeških visokih šol, se odreja zapora teb šol za dobo treh let. Pri zadnjih izgredih v Pragi in drugih čeških mestih je bilo 9 Cehov ustreljenih, večje število pa aretiranih. Zaradi agresivnih dejanj proti osebam nemške narodnosti, ki so se končala s mrtnim izidom, so bili danes ustreljeni trije Cehi. med katerimi sta dva policijska uradnika Berlin, 18. nov. o. (United Press). Z visokega službenega mesta izjavljajo o ustre-litvi več Čehov v Pragi med drugim: Podvzeti ukrepi se morejo vzeti kot zelo ostri, vendar pa so bili brezpogojno potreb- j ni glede na vojno stanje, v katerem se na-haja Nemčija. Vlada protektorata je bila popolnoma sporazumna z državnim protek-torjem o vseh teh ukrepih. Protinemške ln protihitlerjevske demonstracije so ostale omejene izključno na Prago ter vlada v ostalem protektoratu mir. Razumljivo je, da mlade vročekrvne glave, ki so bile vzgojene po vojni v češkoslovaški ideologiji, ne morejo biti zadovoljne s sedanjim stanjem. V mirnem času U nemške oblasti proti takim dogodkom nastopile z velikodušno blagostjo. V okoliščinah, ki so tako resne kakor sedaj, pa ni bilo drugega izhoda kakor poizkus upora zatreti brezobzirno z izvršitvijo smrtnih kazni. Ojačenje nemških čet Praga, 18. nov. o. (United Press). Zara di izgredov je prispelo v Prago na tisoče močno oboroženih in motoriziranih zaščitnih oddelkov. Zaščitni oddelki ln Gestapo so s pomočjo nemške policije aretirali 1.200 Cehov, po večini dijakov in intelektualcev ki jim nemške oblasti očitajo hujskanje prebivalstva k odporu proti njim po navodilih pristašev bivšega prezidenta republl ke dr. Beneša, ki živi sedaj kot emigrant v Angliji. Po službeni objavi o ustrelitvi b čeških dijakov, so ulice v Pragi popolnoma prazne, češko prebivalstvo se Je umaknilo v svoja stanovanja ter se Izogiba, da b! prihajalo na ulice in javne kraje. Praga, 18 nov. o. (Reuter) Snoči se je razpoloženje v češko-moravskem protektoratu .zlasti pa v Pragi, ponovno teko po slabšalo, da so ob 18 poslali za ojačenj« zaščitne oddelke iz Dresdena Ves telefonski promet v Pragi in s Prago je preki-njen. ^ Govor dr. Hache po radiu Berlin, 18 nov O Dopisnik »Un'ted Pressa« je prejel po telefonu obvestilo od vlade češko-moravskega protektorata da je predsednik dr Hacha ob 16 30 govori' v praškem radiu ter pozival češko prebi valstvo. naj ohrani mir in red Češkemr narodu mora bit: jasno je dejal predsed nik dr. Hacha med drueim da }e ®eda vključen v življenjski prostor velike nemške države in da mora t2 tega izvajati potrebne posledice Dr Hacha ie nadalje svaril pred nepremišljen nr dejanji Vlada protektorata najbolje zastopa interese češkega naroda in ji je treba zato izkazovati popolno zaupanje. Angleško poročilo o dogodkih v Pragi London, 18 novembra, v. »Observer« prinaša obširno poročilo o dogodkih tn položaju aa Češkem. Po njegovih informacijah so se ti dogodki odigravali takole: 2e od 28. oktobra sem, ko je prišlo v mnogih mestih do krvavih incidentov in je nemška policija z ostrimi protiukrepi vzpostavila red, je v protektoratu zavladalo vznemirljivo vzdušje. Razburjenje med prebivalstvom se je stopnjevalo zaradi go-govoric, ki so se širile o žrtvah manifestacij na dan narodnega praznika. Nemške oblasti so podvojile svojo čuječnost in povsod so bile čete Gestapo in SS ojačene. Po monakovskem atentatu je bilo tud) na češkem mnogo oseb priprtih. Pretekle sredo je prišlo v Pragi do dijaških demonstracij. Dijaštvo se je zbiralo pred starim magistratom, kjer se nahaja spominska plošča. Neznanemu junaku. Iz množice je bilo slišati klice »živela svobodna češkoslovaška !« Nemške oblasti so pozvale praško policijo, da kar najodločnejše razžene manifestante in da prepreči v Pragi vsako sumljivo zbiranje. Policija je nastopila, toda očitali so ji, da ni dovolj ostra in zato so bili poklicani na ulico nemški policijski oddelki. Ponoči je vladal v Pragi mir Nemške oblasti pa so zasliševale številne aretirane dijake in dijakinje ln trdi se, da so prišlt do prepričanja, da je zlasti aa univerzi cela organizacija, ki zasleduje protinemške cilje. 2e pred par dnevi je bila razširjena veljavnost nemškega zakona o zaščiti nemške države in interesov nemškega naroda tudi na vse ozemlje protektorata. Ta zakon določa, izredno ostre kazni za najrazličnejše politične pregreške in preti v mnogih primerih s smrtjo, še posebej je bilo razgla šeno. da bodo nemške oblasti sodile po tem zakonu tudi vsakega vojaka češkoslovaške vojske, ki se formira na zapadu pod francoskim vrhovnim poveljstvom, ln vsakega, kdor bi imel kakršnokoli zvezo s češko emigracijo. V četrtek so se nemške oblasti odločile da za vsako ceno zatro gibanje med akademsko mladino. Nemška policija je bila znatno ojačena in v Prago so dospele trt nove standarte SS. češka državna policija je bila povsem potisnjena v ozadje in ji je bila odkazana vloga pomožne čete pod nemškim poveljstvom. V petek v zgodnjih jutranjih urah so nemški policijski oddelki obkolili vse ulice okrog poslopij univerze in so zasedli vseučilišče. Istočasno je policija še ponoči pričela izvajati aretacije ter je odpeljala v S zapore okrog 2000 dijakov in dijakinj. Pri tem je prišlo do obžalovanja vrednih incidentov. Nekaj sto dijakov je bilo pozneje izpuščenih, a večina je ostala v zaporih in bo najbrže odpeljana v koncentracijska taborišča, v kolikor ne bo postavljena pred nemška sodišča. Devet dijakov, o katerih pravijo nemške oblasti, da je bilo dokazano njihovo protinemško rovarjenje je bilo včeraj ustreljenih. Istočasno se je pričela tudi stroga preiskava pri praški policiji in je bila aretirana cela vrsta stražnikov, stra-žnlških podoficirjev in oficirjev. Nekateri so bili postavljeni pred naglo sodišče. Zatrjujejo. da jih je bilo nekaj že postreljenih. Preiskave se vršijo tudi sicer med praškim meščanstvom in po deželi. Pričakuje se aretacija nadaljnjih zastopnikov češkega narodnega življenja. Praga je od včeraj kakor izumrla. Gledališča in kinematografi so prazni. Ljudje se držijo doma. Predsednik Hacha, ki se nahaja v Lanech in že nekaj časa boleha, je težko obolel, da se bojijo za njegovo življenje »Observer« zatrjuje, da je češka vlada zaman poskušala intervenirati in vsaj oblažiti odrejene ukrepe. Dr. Beneš o položaju na češkem London, 18 nov br. (Infor. ministrstvo) Opoldanski listi so danes objavili izjave, ki jih je dal novinarjem davi bivši drugi pre-zident češkoslovaške republike dr Edvard Beneš o zadnjih dogodkih v Pragi Dr. Beneš je opozoril na to da Je bilo v Pragi ustreljenih 9 visokošolcev. Ta dogodek, je dejal dr. Beneš, kaže, da je nastal na Češkoslovaškem povsem enak položaj, kakor za časa svetovne vojne v Belgiji, ko so vanjo vdrli Nemci. Kakor poroča amsterdamski »Telegraaf«, danes niti v Berlinu, niti v Budimpešti nI bilo mogoče dobiti telefonske zveze s Prago. Glede na včerajšnje dogodke pa opozarja list. da so v Berlinu vprav včeraj popoldne nekaj ur, preden je agencija DNB izdala znani komunike o usmrtitvah in aretacijah praških študentov, zagotavljali, da so vse vesti, ki se o demonstracijah v Pragi širijo, neresnične in da vladata v protektoratu popoln red in mir. Današnji berlinski listi razen komunikeja o včerajšnjih dogodkih v Pragi ne objavljajo nikakih neposrednih vesti o položaju na češkem in Moravskem. Le nekateri poročajo, da je bilo v Pragi sestavljeno sodišče za veleizdajniške zločine. Znameniti češki pilot Novak padel na bojišču Pariz. 18. nov. br. (Havas). Francosko letalsko poveljstvo javlja, da je padel na bojišču znameniti pilot Novak, bivši ka-petan češkoslovaške vojske, znan kot eden najdrznejš h letalcev v Evropi. Po nemški zasedbi ČSR je Novak pobegnil na Poljsko, od tam pa v Francijo, kjer je vstopil v francosko vojsko. Pokojni pilot Novak je imel svetovno prvenstvo v zračni akrobaciji. Gospodarska zveza med Anglijo in Franeijo Odmevi sklepov londonske seje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta o gospodarski zvezi med obema državama l-ondon 1$ nov s. Vsi današnji angleški listi komentirajo objavo angleško-francoske gospodarske zveze. »Times« pišejo da obstoji sedaj med Anglijo to Francijo najpopolnejša zveza, ki tvori obenem tudi osnovo za organizacijo v miru po vojm. V stem smislu se Izraža »Daily Telegraph« ki pristavlja. 1a sta sedaj Anglija in Francija kakor iružab-alka v istem trgovskem podjetju »Daily Herald« hvali dejstvo, da bo sedaj preprečena vsaka izguba gospodarskih moči ki tvorjo eno glavnih orožij, s katerimi razpolaga Anglija. Med ameriškimi listi pravijo »New Xork Times«, da je naravno, da sodelovanje med Anglijo in Francijo v vojni od-pirs tudi sliko za poznejše sodelovanje v miru, ki more postati izhodna točka za federacijo Evrope. Vsekakor bo gospodarsko sodelovanje v vojni ostalo v veljavi vsaj deloma tudi potem, ko bo mir vzspo-tavljen. Pariški tisk o pomenu londonskih sklepov Pariz, 18. novembra. AA. (Havas). Skupna angleško-francoska vojna akcija se bo izvajala ne samo na vojnem in diplomati čnem. temveč tudi na gospodarskem in finančnem polju. Sklepi včerajšnje seje vrhovnega vojnega sveta obeh držav so živa slika popolnega sporazuma med obema velesilama ki sta odločeni boriti se za zmage in ld ne bosta zanemarjali ničesar da dosežeta ta smoter. »Jour« javlja da sta Francija in Anglija v popolnem sporazumu sklenili spraviti v najpopolnejšo skladnost gospodarske napore obeh držav, posebno pa pomorski promet. »Populaire« ugotavlja, da bo odbor za splešno koordinacijo, ki je sestavljen od Francozov in Angležev, proučil razna vprašanja, ki so s tem v zvezi. To iniciativo je treba samo pohvaliti. »Pe-tit Journal« smatra, da je tako popoln gospodarski sporazum brez primere v zgodovini. Ta sporazum mora dati najboljše rezultate, ker bo vojna manj veljala tako eno kakor drugo državo. »Ex- vstva morda tu to tam dobrodošlo taktično sredstvo, ki pa ima svoie račune svoj program kominterne, združen sedaj s programom nekdanjega carskega imperializma. Zato je mimo oomagala razkosati Poljsko in si je brez vsakih pomislekov podvrgla baltiške države Zato je takoj po podpisu svoje oogod-be z Nemčijo odrekla češkoslovaškemu poslaniku v Moskvi svojo gostoljubnost. Ce bi šlo za to. deliti na Balkanu interesne sfere, bi ta ista moskovska imperialistična diplomacija mirnega srca, če bi ji iz kakršnihkoli računov tako kazalo, dvignila roko od Jugoslavije Vse to dokazuje, da se v Moskvi tudi danes, kakor nekdaj, ne vodi nikaka sentimentalna politfka in da tisti, ki bi z vernim očesom hoteli gledati proti vzhodu, tvegajo razočaranje, ki ga je doživel že češkoslovaški narod in ki ga naj nam dobrotiji-va usoda prihrani. Oprimo rajši svoje poglede bistro vse povsod na okrog in pazno zasledujmo, kako se zbirajo in premikajo sile po Evropi. Zanašajmo pa se izključno le na sebe in na svojo silo. Ta sila se bo osl^bHa. ako bomo J pripustili razmaha oni propagandi, ki z zlorabljanjem imena velikega ruskega naroda, zdaj pod eno. zdaj pod drugo krinko deluje za ide^e in cilje, ki nimajo z nsšo narodno svobodo in državno neodvisnostjo nič skunn^ga in ki so v svojem iedm r»roti 'deii člove-"•5n«tva. napredka in civilizacije Ko je bil razvoj usodn'h j^g^dkov v Evropi že v polnem razmahu, ie nudila Jupovslaviia sliko to*ko r?zrvane in oslabljene države T;k pred izbruhom oboroženega konflikta ie bil storjen odločilen korak za reševanie hrvatskega vora?onia Toda velJko delo še ni končano Še ie polno nroblemov. ki nam nalagajo velike dolžnosti Iz vseca srca imamo da se bo iz dneva v dan zonet krepila zavest usodne nevezanosti celokupnega na^^a naroda in s tem tudi notrppia mo* drža- ve. ki nam edina daje iamctvo da bomo srečno izšli iz evro^k^ga vh-rja Danes še slabi narodno .rotstva iz prošlih normalnih časov lahkomiselno prenesli v novo nevarno dobo. Se smo daleč od | svoje notranje narodne konsolidacije. Se so odnošaji med političnimi tabori zaostreni in zagrenjeni in še ni narod spregovoril svoje besede Na poljski katastrofi 9e lahko učimo, kako pogubne posledice rodi razdvojenost in kako neobhodno je, da v kritičnih časih narod in država, ljudstvo in vlada tvorita enoto, ki v polni skladnosti prevzema skrb in odgovornost za usodo svoje države. Danes ni v Jugoslaviji nobene resne politične skupine, ki bi odklanjala, da prevzame svoj del soodgovornosti pri delu za našo notranjo konsolidacijo in za našo zunanjo sigurnost. Ali tudi narod zahteva, da se čuje njegova beseda, in ima pravico, da se zasliši. Zato postaja vprašanje volitev v narodno skupščino tako neodložljivo in zato moramo dobiti volilni zakon, ki bo omogočil, da se manifestira nepotvotr-jena narodna volja v vseh svojih važnih odtenkih. Mnogi se bojijo, da je narod danes duševno iz ravnotežja, da je razpoložen slediti skrajnostim in da celfiaor« pravi, da je imel zadnji gospodarski sporazum pred očmi veliki skupni cilj: mir Ta sporazum se začne izvajati takoj, medtem ko se je v minuli vojni začel izvajati šele leta 1917. Organizacija je premagala neorganizirano delo na gospodarskem polju. Sporazum bo imel po mnenju lista ugoden vpliv na trajanje vojne. List smatra dalje, da ima ta sporazum tudi širši pomen za sodelovanje po vojni. List je prepričan, da bo gospodarska struktura zavezniških držav po vojni še močnejša *ne pa oslabljena, posebno še, ako bodo zavezniki skupno uporabljali svoje zlate rezerve, ki jih imajo v Ameriki. »Petit Paris^en« pravi, da imajo 'judje, ki so na čelu odbora za sodelovanje, močno voljo, da premagajo vse težave. Daladier in Chamberiain ne bosta dovolila, da bi se finančna in gospodarska solidarnost obeh držav zrahljala. »Figaro« pravi, da je Nemčija nevaren nasproto-k in da lahko dolgo vzdrži, ker je sistematično pripravila vojno in ker ji daje Rusija gotove olajšave s svojo naklonjenostjo. Toda končni rezultat je jasen, kar zagotavlja francosko-angleško sodelovanje. Nemško naziranje Berlin, 18. nov. AA. (DNB). Nemško časopisje smatra, da pomeni ustanovitev angleško-francoskega, gospodarskega odbora delno priznanje, da se Velika Britanija bori z resnimi gospodarskimi težavami Nemški listi vidijo v tem poskus, da se še bolj u te sni politična svoboda Francije v odnosu do angleških finančnih in gospodarskih vplivov. Velika naročila letal v Ameriki New York, 18. nov. s. (Associated Press). Angleška nabavna komisija v Zedinjenih državah je danes podpisala naročilo za 20 milijonov dolarjev za nabavo 400 šolskih letal, ki bodo uporabljena za vežbanje letalcev iz angleškega imperija v Kanadi. 345 letal bo že te dni odposlanih. Po nepotrjenih vesteh bo sledilo v kratkem naročilo nadaljnjih 1.500 letaL se vdaja zapeljivosti demagoskih gesel in fraz. Situacija res ni lahka. Toda ali bo jutri, pojutrišnjem enostavnejša, ali bo čez tri štiri mesece evropski vihar že dohrumel in se bomo lahko posvečali svojim narodnim vprašanjem že v varnem zatišju? Zgodovina nas uči, da je v velikih časih naš narod na pravilno postavljena vprašanja dal vedno tudi pravilen odgovor. Ako ga bomo vprašali: hočeš Jugoslavijo, ali si odločen, da sporazumno rešiš probleme, ki jih je naš razvoj postavil pred nas in ali vztrajaš, da ostaneš v medsebojni povezanosti in v onem edinstvu duha in morale, ki ti je dalo svobodo, potem bo narod gotovo z ogromno večino odgovoril z »da« in bo dal svojim zastopnikom poguma in odločnosti, da problem našega nadaljnjega sožitja rešijo tako, kakor bo najbolje odgovarjalo ne le interesom posameznih krajev in delov naroda, temveč tudi interesom neporušne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njihove skupne jugoslovenske domovine. Boj za runtunsko nafto Težkoče Nemčije pri nabavljanju runranskega petroleja Zakaj je nastal zastoj v Izvozu Bukarešta, 18- nov. s. (Havas) Vodja gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva, dr. Clodius, ki je z 10 eksperti dospe) v Bukarešto, se pogaja z ru-munsko vlado o naslednjih treh vprašanjih rumunsko-nemške Izmenjave blaga, glede katerih so nastale resne težave: količine blaga, plačilnih možnosti tn transporta. Rumunlja Nemčiji trenutno ne more dobavljati toliko petroleja, kolikor ga ta zahteva, ker sta precejšnje količine kupili Anglija in Francija, Id sta blago takoj plačali z denarjem. V klirinškem sistemu med Nemčijo tn Rumunijo se istotako pojavljajo težave, ker se za nemške industrijske proizvode pojav Ijajo na rumnnskem trgu konkurenčne ponudbe ln se v Rum u ni j i pritožujejo, da je nemško blago slabše kakovosti. Promet po morju med Rumunijo in Nemčijo je končno sploh onemogočen, pa tudi vprašanje prevoza po železnici preko ruskega ozemlja še vedno ni urejeno. Bukarešta, 18. nov. s. (British United Press). V rumunskih uradnih krogih izjavljajo, da zastoju izvoza rumunskega petroleja v Nemčijo ni krivo pomanjkanje petroleja, temveč pomanjkanje petrolej-skih ladij na Donavi ln cisternskih železniških vagonov. Romunska trgovinska delegacija v Rimu Rim, 18 nov. br. Davi je prispela v Rim ruinunska trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva Christuja. Nemčija in Balkan Oficiozni nemški glas o nemški balkanski politiki Berlin, 18 novembra. AA Nemška di-piomatična politična korespondenca piše med drugim: V svoji vznemirjenosti v zve zi z dogodki ki bi lahko nastali, se vode či listi zapadnih velesil trudijo, da bi raz širili sedaj nove kombinacije. Nepričakovano je stopila namreč v ospredje možnost nemškega vojnega napada na Balkan Iz ta kega načina pisanja se da sklepat- pred vsem na jasno razumljivo želio obeh demokratičnih velesil, da bi se smer nemškega prodirania obrnila drugam in ne ravno tja kjer se nahajajo lastne čete Razen te ga bi bil dosežen tudi zaželeni cili da se bojišče čim bolj razširi Nazadnje b' Di! -tem dosežen tudi pravi smisel sporazuma s Turčijo Balkan bi bil področie, na ka tero bi bil vezan del nemške vojske Od nekdaj je bilo eno najosnovnejših politič nib načel zapadne politike da se evropsk jugovzhodn- prostor drži v mobilnem sta nju proti Nemčiji in proti Italiji Politič ni program zapadnih velesil ne vsebuje miru na Balkanu, kajti mir pomen; izgra ditev gospodarske aktivnost' m ? tem mož nost in naravno potrebo d3 se « central no državo kontinenta, t. j Nemčijo vodi živahna trgovina; razen tega pa mir pome m tudi pomanjkanje za borbo sposobnih divizij, ki bi se lahko uporabile kot tujske legije proti Nemčiji Cilj zapadnih velesil na Balkanu je nemir ter udeležba v vojni ki bi morala uničiti naravne gospodarske odnošaje in ki bi spravila iz ravnotežia bla gostanje Nemčija pa ima ravno nasprotne cilje Ni težko ugotoviti, katera izmed obeh političnih koncepcij bolj odgovarja interesom balkanskih držav Italija ni orodje nobene tuje države London, 18. novembra AA (Reuter) Snoči je rimska radiopostaja komentira la politične dogodke. Sporočeno je bilo med drugim, da diplomatična in politična aktivnost Italije na Balkanu ni znak da bi Italija zastopala interese ene ali druge voj- skujoče se države, še manj pa, da bi ona postala instrument katerekoli teh držav. London, 18 nov s. Italijanski radio po adarja da se bo Italija upna vsakemu poizkusu zasidranja komunizma na Balkanu kakor se je to zgodilo tudi že na Span skem Obramba vzhodnega Sredozemlja je za Italijo največje važnosti. Bolgarija in Balkanska zveza Pariz, 18. nov. p. Agencija Radio poroča iz Bukarešte, da je bolgarska vlada pristala načelno na to, da pošlje svojega opa zovalca na bližnje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Ta pristanek se smatra «ot važen korak k ureditvi odnosov meo Bolgarijo in Rumunijo, oziroma za zbltža-nje Bolgarije z državami Balkanske zveze Dbisova rusks-turškifr Basel. t8 nov p »Baseler Nachrtchten poročajo tz Budimpešte, da se potrjuj' vest po kateri je turška vlada sprejela ponudbo za poeajanja z Rusijo. Turška vladi, se je Izjavila pripravljena za taka poga janja. vendar pa je poudarila, da se mora prej sporazumeti z vladama v Parizu Ir, Londonu. Avstrjski problem Berlin 18 novembra AA (DNB) »Ber hner Borsen Zeitune« polemizira z angle škimi listi glede zahteve Anglije in Francije. da se obnov Avstrija ter ugotavlja da so angleški in franc^k- novinarji v marcu in aprilu minulega leta prinašal1 poročila v katerih so odobraval' prikMučrtev Avstrije k Nemčiji List citira*tud« enake ■zjave francoskih m angleških uglednih osebnosti ter nato vprašuje kako 'e mogoče da isti krogi «edaj trdijo da ie bila Avstrija nasilno priključena k Nemčiji in da je treba obnoviti svobodno Avstrijo. Letalske operacije Tako zavezniški kakor tudi nemški letalci so pričeli s poleti na velike daljave Pariz, 18. nov. A A. (Havas). Glede na ! letalsko delavnost je bil včerajšnji dan go- , tovo dozdaj najživahnejši na zapadnem bojišču od začetka vojne. Ogledniška letala, francoska, angleška pa tudi nemška, so se pogosto pokazala na nebu in so lahki bombniki ki imajo možnost leteti na velike razdalje, naredil; dolge polete nad ozemljem vseh vojskujočih se držav. Nemška letala so se pojavila v veliki višini skoro nad vsem francoskim ozemljem. Na drugi strani so nemška letala letela tudi nad Anglijo, predvsem nad področjem okoli Li-verpoola. francoska in angleška letala pa so izvedia ogledniške polete na velike daljave nad nemškim ozemljem. Bombardiranja nI bilo v nobenem primeru. Na bojišču so letala kljub slabemu vremenu kaj pridno opravljala svoj posel. Francoski letalci so leteli nad sovražnimi postojankami in neposrednim sovražnim zaledjem na lorenskem boj šču. dočim so Nemci letali nad Alzacijo, predvsem pa nad področjem Moulhouse kakor tudi nad Vo gezi, kjer se je eno teh letal moralo spustiti na tla. Zdi se kot gotovo, da je zdaj pozornost nemškega vrhovnega poveljstva usmerjena predvsem na vzhodno krilo francoskih postojank. Nemški letalci so leteli v veliki viš ni do Sredozemskega morja in preleteli na ta način ves francoski vzhod in jugovzhod. Na drugi strani so Nemci letali tudi nad Sred njo Franc jo med rekama Garonne in Loi-re. Po več mestih je bilo dano znamenje za pripravljenost, celo v onih. ki leže tik ob španski meji. Zdi se, da so nemška letala ki so se namenila v to smer. preletela francosko-belgijsko mejo, dočim so nemška letala, ki so letela nad dolino Rodana kršila šv carsko zračno mejo in s tem švicarsko nevtralnost. Nekatera teh letal so belgijska letala prisilila, da so se vrnila nazaj v Nemčijo Zdi se. da je bil namen teh zračnih poletov na velike razdalje predvsem ta, da so se vadili mladi nemški letalcL Za časa teh poletov je vladal na bojišču med Mozelo in Renom ter ob vsej tej reki do švicarske meje popoln mir. Celo grmenje topov se je včeraj slabše slišalo kot običajno. Edini dogodek, ki ga je treba poudariti, je srečanje ogledniških oddelkov, do katerega je prišlo na jugozapadnem področju Saarbrllckena. Francoski ogledniki so se vrnili na svoje postojanke. Windsorski vojvoda med francoskimi vojaki London, 18 novembra AA Posebni dopisnik Reuterja poročs z bojišča, da se je vojvodi Windsorskemu ponudila prilika da obišče glavni del francoske vojske ter se seznani s poveljniki posameznih oddelkov v prvih bojnih črtah Vojvoda Wind-sorski je bil navdušen ko je videl, kako odličen duh vlada med vojaki. Opazil je. da obstoji razlika med sedanjimi vojaki in onimi iz svetovne vojne Veliko število višjih in nižjih častnikov ie bilo v svetovni vojni ter zato mnoge bolj razumelo do-trebe vojakov Na njegovo zahtevo so mu predložili listo 250 vojakov ki n.majc svo-iih rodbin in ki zaradi tega od doma ničesar ne dobivajo Vse te vojake je vojvoda obdaroval. Odbit napad na luko Wflhelimhaven London. 18 nov. s (Reuter) Po uradnem nemškem poročilu so tri angleška letala, ki so letela z veliko hitrostio. včeraj poizkusila napasti nemško vojnr luko Wilhelms-haven Protiletalski topovi sc letala pregnali. Posnetki nemških mornariških oporišč London. 18 nov s (Reuter) Angleška letala so izvedla včeraj več uspešnih :z-vidniških poletov nad severozaprdno Nemčijo ter fotografirala važna nemška mornariška oporišča Vsa letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Sestreljeno nemško letalo Pariz. 18 nov s fHavas) Pri tzvidniških poletih ta so jih včeraj izvedla nemška letala nad francoskim ozemljem je bilo eno nemško letalo nad Vogezi sestreljeno Posadka je bila ujeta Tri nemška letala nad Holandsko Haag, 18. nov. s. (Reuter). m nemška letala so danes preletela holandsko ozemlje nad otokom Vlieland. Holandsko lovsko letalo se je i njimi zapletlo v borbo in jih obstreljevalo Dve nemški letali sta takoj zbežali izven holandskih teritorialnih voda. med tem ko je tretje odgovarjalo z ognjem. Kolikor je znano, ni bilo na nobeni strani žrtev. Holandska vlada je preko svojega poslaništva v Berlinu vložila radi incidenta protest pri nemški vladi. Francosko vojno poročilo Pariz, 18 novembra AA (Havas) Današnje 151 poročilo vrhovnega vojaškega poveljstva pravi: V toku noč] se ni dogodilo ničesar važnega na vsem bojišču. V toku včerajšnjega dneva so sovražna letala letela nad delom francoskega ozemlja Nemško vojno poročilo Berlin, 18 nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo davi naslednje vojno poročilo: Na sapadn le malo artilerijskega Uanja in izvidniškega delovanja. Poskus treh britanskih letal, da bi napadla Wilhelmshaven, je protiletalska obramba ie pravočasno preprečila. Letala niso odvrgla nobene bombe. Nemška letala so izvršila izvidniške polete nad vsem francoskim prostorom. Belgijski protest Bruselj, is. nov. s. (Reuter). Belgijska vlada je objavila danes komunike, v katerem pravi, da je naročila svoj m poslanikom v vojujočih se državah, da vlože oster protest radi poleta njihovih letal nad belgijskim ozemljem. Imena uri zadetih držav v komunikeju niso imenovana. Angleški vojni minister na fronti London, 18 nov s. (Reuter) Angleški vojni minister Hore Belisha je dospel v Francijo in je na poti na fronto, kjer bo več dni nadziral angleške čete ter obiska* tudi francoske postojanke Nato odpotuje v Pariz kjer bo imel posvetovanja z ministrskim predsednikom Daladierom in vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske generalom Gamelinom. Seja francoske vlade Pariz, 18. nov. AA. (Havas). Danes dopoldne je bila v Elizejski palači seja vlade, ki jI Je predsedoval predsednik republike Lebrun. Predsednik vlade Daladier je poročal o diplomatskem in vojnem položaju cer o zadnji seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, na kateri je bil potrjen popoln sporazum ter soglasje, med vladama Velike Britanije in Francije glede celotne ?a sodelovanja med obema državama take v vojaškem kakor tudi v gospodarskem oziru. V zvezi z gospodarskim posredovanjem ie Daladier poudaril predvsem srečne posledice francosko-angleškega sporazuma o *kupn h nakupih v Inozemstvu. Finančni minister Paul Reynaud je poročal o svojem ootovanju v London in o razgovorih. Ki jih je imel z angleškim finančnim ministrom. Premeščeni učitelji Beograd 18. nov. p. Premeščeni so ns uednji učitelj in učteliice: Drago Bitem id Sv Tomaža v Metliko. Milena Saksida z Preserja v Ljubljano. Josipina Erker i* Livolda v Rob. Klotilda Kovačič iz Kalobja v Novo cerkev Fran železnlk z Loškegp -otoka v Banjaloko, Vilibald Kutni iz Ba ijaioke v 2vlrče, Mihael Lenardič lz Tel«" o Staro lipo Henrik tn Ana Kodela iz Dra nelj v Koprivnico Josip šušterš č z Rake ka v Tlnje. Ivan Gaberšček lz Kaplje »• Jerneju. Matko Lubič lz Podzemlja « "»obje. Leopoldina Kos iz Murske Sobot' •i Veliki Trn Rudolf Cotič iz Crešnjevcs Stogovce, Simon Gorišek iz Hot ze v Dram lje Filip Rabič iz Kala v šullnce. Franc Humar iz škocijana v Zamostje Oton Bre •i h iz Bogojine v Zabukovje Jakob Resmar iz Stogovcev " St Vid pri Grobelnem. Iz poštne in železniške službe Beograd. 18 nov p Imenovan je za ravnatelja zagrebškega poštnega ravnateljstva v 3 pol skupini 2 sf*"t?inko Krenčič. do slej svetnik istega ravnateljstva Imenovan je za pomožnega uradnika 9 pol skupine Josip Košut doslej zvaničnik pri pošti na Vrhniki Premeščena sta k pošti Ljubljana II pomožni manipulani Fran Grintal doslej prt pošt- Ljubljana 1. k pošti Maribor I pa prometnica Brigita Juras doslej pri pošti MarbOT III Imenovan je za pomožnega prometnika 10 pol skupine na postaji v Sred šču narednik Stanko Likar Premeščen le prometnik Rudolf Verbanfič od oddelka rs-kontrolo dohodkov pri generalni železnlšV-direkciji iz Subotice v Beograd. Upoko len je inšpektor Franc Bizjak iz Ljubljane Pravilnik za uslužbence delavskega zavarovanja Beograd. 18 novembra AA Minister ea socialno politiko in ljudsko zdravje dr Sr djan Budisavljevič je odobril te dni spre membe službenega pravilnika uslužbencev Osrednjega urada za zavarovanje delavce* (Suzor). Spremembe ie izdelalo prei*nie ravnateljstvo osredniega urada že 21 de cembra 1937 S temi spremembami ie uve dena v delavskem zavarovanju pripravniška služba izvršena je sistematizacija uradni ških mest tako pri osrednjem uradu ka kor tudi pri njegovih krajevnih organih razen tega pa je uveden sistem avtomat skih periodskih povišic kakor pri držav nib uradnikih Ti ukrepi začno veljati i. januarja 1940. Finančna posvetovanja hrvatskih mest Zagreb 18 nov o. Komisar zagrebške mestne občine Starčev:č je 'klical konfe renco finančnih strokovniakov vseh mest nib občin v banovini Hrvatski Na konfe renči bodo razpravljali o zbr.'išanju finan ciranja mestnih občin Razen komisa^je^ mestnih uprav se bodn posvetovanj udele žili tudi ban dr Subaš;č. podban dr Kr bek predstojniki finančnega oddelka ban ske uprave Franovic m predstojnik notra njega oddelka banske uprave Bojkič. Po svetovanja se bodo pričela v ponedeljek ter bodo trajala dva dneva Naša pšenica za Italijo Spi«, 18. nov. o. Davi je prispel v tukajšnjo luko ltal janski parnik »Giuseppi-na«, ki bo vkrcal 1.000 vagonov pšenice za prevo? v Italijo. Pšenico je prodal Prizad. Prihodnje dni bo prispel še en italijanski parnk. ki bo vkrcal prav toliko količino pšenice, namenjene v Italijo. Stekla mačka v vodnjaku Slavonska Poiega, 18. nov. o Danes je državno tožilstvo v S'avonski Požegi prejelo poziv od oblasti v Novski, naj pošlje tjakaj sodno zdravniško komisijo, ker 90 v nekem tamošnjem vodnjaku našli steklo mačko, od katere je bila voda zastrupljena Zaradi zastrupljenja 30 umrli že trije ljudje: 9 pa se j'h bori s smrtjo Ne ve se še. kako je prišla mačka v vodnjak, ali po nesrečnem naključju ali pa po peklenski zlobi kakega brezvestnega zločinca Samomor pod vlakom Zagreb, 18. nov o. Pri postaji So tli na progi Zagreb — Zidani most je služkinja Magda Piljek lz Zagreba skočila pod vlak. ki jo je popolnoma razmesaril. Vzrok samomora je bila huda melanholija, zaradi katere je že dolgo časa trpela. Dr. Maček o položaju Jugoslavije po sporazumu Izjava budimpeštanskemu listu »Pesti Hirlap" Budimpešta, 18. nov. p. Današnji »Pesti Hirlap« objavlja naslednjo izjavo dr Vladka Mačka: Sporazum, ki sva ga sklenila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič kot zastopnik regentstva in vlade in jaz kot zastopnik hrvatskega naroda, je ustvaril čvrst temelj za skupnost Srbov in Hrvatov ter je tudi na zunaj sedinfl Srbe in Hrvate v enotni zvezi. To naše delo še ni popolnoma končano in čakajo še mnoge stvari rešitve, gotovo pa je. da je zaradi tega sporazuma postala Jugoslavija Se bolj čvrsta komponenta miru na Balkanu in v srednji Evropi. Vse možnosti imamo, da sklepamo s sosedi povsem tesne gospodarske in tudi politične zveze, zlasti tudi z Madžarsko. Bolgarijo in Rumunijo. V sedanji evropski vojni bomo napeli vse svoje sile, da ohranimo strogo nevtralnost. Vendar po mojem mnenju ni aktualno, da bi razpravljali o formiranju posebnega bloka nevtralnih držav. Poročila naše II. izdaje: Snovanje balkanskega nevtralnega bloka Nemčija proti temu, da bi bila v tem bloku tudi Turčija, ker ji ne zaupa Berlin, 18. nov. p. (United Press.) V nemških političnih krogih spremljajo z velikim zanimanjem prizadevanja za osnovanje bloka nevtralnih držav na jugovzhodu Evrope. Poudarjajo pa, da Nemčija ne bi rada videla kombinacije, v kateri bi bila tudi Turčija, ki jI po podpisu ankarskega pakta z Anglijo ln Francijo ne zaupa več. Nemčija gleda na vsak korak Turčije z nezaupanjem. V tem gre celo tako daleč, da bi se vsaka balkanska država, ki bi se skušala na katerikoli način zbližati in sporazumeti s Turčijo, čeprav bi s tem ne bili direktno prizadeti interesi Nemčije, izpostavila nevarnosti, da izgubi zaupanje Nemčije. Nemčija ne želi preprečiti osnovanja bloka nevtralnih balkanskih držav, vendar je proti prlteenltvi Turčije v tako kombinacijo, češ da Turčija ni več balkanska država in ker je zaveznica Anglije tn Francije. Zadovoljstvo v Italiji Rim. 18. nov p (United Press.) Na me-rodajnih Italijanskih mestih poudarjajo, da Italija z zadovoljstvom spremlja prizadevanja balkanskih držav da bi ostale nevtralne. G glede ns čim dalje večji odpor z talijanske strani v zvezi e morebitnim ■•rodorom ruskega vpliva v države južno-vzhodne Evrope menilo, da bo vsekakor lošlo do sporazuma med Italijo tn vsaj nekaterimi balkanskimi državami, kar se *inre sklepati po raznih znakih. Rim. 18 nov z. (Od našega dopisnika.) \f italijanskih političnih krogih so zelo za-lovoljni z vedno večjim razumevanjem, ki kažejo v Londonu tn Parizu za italijansko akcijo na Balkanu. »Giornale dTtalia« objavlja sporočilo svojega pariškega poročevalca. ki nanaša da se francoski politični krneli 00vsem strlnlalo s politiko, ki Jo le Italijanska vlada m 7 vil a na Balkanu v borbi proti Rusiji. Fran H in |e za to, da Italija utrdi svoje pozicije v Atenah, So- fiji, Beogradu ln Ankari. List nadalje poroča, da je računati tudi z angleško politično in moralno podporo v borbi proti boljševiškl ekspanziji v jugovzhodno Evropo. Ruska stremljenja na Balkanu Basel, 18. nov. z. Današnje »Baseler Nachricten« poročajo, da si Rusija dejansko prizadeva, da bi ojačila svoj vpliv na Balkanu. Pri tem izvaja pritisk na Rumunijo in Bolgarijo, a hkratu poskuša najti osnovo za prijateljski sporazum s Turčijo. Rusi so očitno mnenja, da bi bil balkanski nevtralnostni blok naperjen proti njim in proti njihovi ekspanziji na Balkanu. Kar se tiče nemškega stališča do Balkana, pravi list, so imeli Nemci spočetka namen, na miroljuben način razširiti svoj politični in gospodarski vpliv v jugovzhodno Evropo. Odkar pa so na znani način likvidirali Češko in Poljsko, je zavladalo v jugovzhodni Evropi proti njim veliko nezaupanje. Poleg tega se je še Rusija za-gvozdila med Nemčijo in Rumunijo, kjer imajo Nemci največje interese. Med Rumunijo in Bolgarijo Rim, 18. nov. o. Po poročilih italijanskih listov je rumunski poslanik v Ankari obiskal po nalogu svoje vlade zunaniega ministra Saradzogla ter mu predložil načrt, po katerem bi se omogočilo sodelovanje Bolgarije v balkanskem bloku. To je bil prvi službeni korak za osnovanje balkanskega bloka, za katerega so zvedeli v javnosti. Težišče te zadeve je predvsem na strani Rumunije, ki je prinravljena popustiti nanram Bolgariji ln Rusiii. ne pa tudi Madžarski. Bivanje lorda Llovda v Bukarešti spravljajo v zvezo z bližnjim sporazumom Rumunije in Bolgarije. Položaj na češkem London, 18. nov. s. (Reuter.) češki poslanik Jan Masaryk je Izjavil novinarjem, da sedanji dogodki na češkem še ne pocenijo upora, ker bi bil itak prezgoden in nespameten Iz tajnih virov je zvedel, da je prebivalstvo na Češkem Izpostavljeno zatiranju in gospodarskemu uničevanju. Masaryk je obenem izrekel svoje obžalovanje, da je dr. Hacha sedaj Interniran v onem gradu, v katerem je toliko let stanoval prvi prezident čsl. republike Tomaž Masaryk. Pariz. 18. nov. p. Agencija Radio objavila. da je v odboru za oreanizaciio češkoslovaške vojske v Franciji 5 Cehov in 3 Slovaki. Izmed Cehov so dr. B«neš, šra-mek. general Ingr. Outrata in Ripka, izmed Slovakov Osuski, Slavek in Vies. Nov sestanek v Bredi Haag, 18. nov. p. V dobro poučenih krogih smatrajo kot mogoče, da se bosta v kratkem sestala v Bredi belgijski in holandski zunanji minister, ki bosta na sestanku razpravljala o položaju po odklonitvi belgijskega in nizozemskega posredovanja za mir. Nemški pritisk na severne države Stockholm, 8. nov. z. Nevtralne države in zlasti skandinavske vedno bolj občutijo gospodarske in politične posledice evropske vojne. Obenem se boje, da bi bile na ta ali oni način zapletene v gospodarsko vojno med obema vojskujočima se taboroma. Današnji konservativni »Svenska Tag-bladed« opozarja na nemški pritisk, ki prihaja do izraza ne samo na področju švedskih gospodarskih, nego že tudi občih nacionalnih interesov. List ugotavlja, da so se te dni polavila znamenja, da bo napetost v severozapadni Evropi popustila, dejansko pa le še narašča. ★ Sodelovanje angleške in poljske mornarice London, 18. nov. s. (Reuter.) Zastopniki angleške ln poljske vlade so danes podpisali sporazum o sodelovanju med poljsko in angleško vojno mornarico. Zahvala Sikorskega angleški vladi London, 18. nov. s. Poljski poslanik grof Raczinsky je po angleškem radiu prečita! zahvalno izjavo, ki jo je ob svojem odhodu iz Anglije podal poljski ministrski predsednik general Sikorski. General Sikorski pravi, da je tekom svojega bivanja v Angliji ugotovil, da imajo vsi člani angleške vlade neuklonljivo voljo, da se vojna nadaljuje z vsemi sredstvi velikega angleškega Imperija do zmagovitega konca. Prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen* kakor tudi popolno razumevanje za poljsko stvar, ki ga je ugotovil pri vseh članih vlade in vojaških dostojanstvenikih, so mu dali dokaz o soglasju, ki druži poljsko in angleško vlado ter ga prepričali, da lahko gleda z največjo gotovostjo v bodočnost za svojo domovino. Obvezno delo na Poljskem Bern, 18. nov. j. (Havas). Generaln guverner po Nemcih zasedenega poljskega teritorija je odredil obvezno delo (kuluk) za vse prebivalstvo poljske narodnostL Finski vozel Helsinki, 18. nov. o. Finski parlament je včeraj razpravljal o pogajanjih z Rusijo. O tej razpravi ni bila izdana nobena službena Izjava, zvedelo pa se je, da so po mnenju vlade pogajanja z Rusijo prekinjena. Turška misija v Londonu Carigrad. 18. nov. br. V ponedeljek odpotuje v London turška trgovinska delegacija, sestavljena iz osem članov ki pod vodstvom generalnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Fazen o problemih trgovinskega značaja se bodo Turki v Londonu pogajali tudi o posojilu, ki ga je Anglija zagotovila Turčiji ob priliki sklenitve ankarskega pakta. Delegacija naj bi prinesla v Ankaro tudi že oni del posojila, ki ga bo Turčija dobila v gotovini. Splošno zatrjujejo, da se bodo v Londonu vršila pogaianja tudi o nekaterih političnih vprašanjih. Na to kaže predvsem okoliščina, da je vodstvo delegacije prevzel eden izmed najboljših turških diplomatov. 2&.000 pilotov na leto Ottawa, 18. nov. s. (Havas) Vprašanja tehnične in finančnega značaja glede vežbanja letalcev iz vsega angleškega imperija v Kanadi bodo urejena v prihodnjih dneh. Po dosedanjih podatkih bo iz-vežbano letno do 25.000 pilotov, od tega 10 000 že v prihodnjih mesecih. Na razpolago bo za trening 6.000 letal, ki bodo nabavljena v Zedinjenih državah, Kanadi in Angliji. Letalci se bodo vežbali na 100 letališči. Stroški vežbanja so preračunani na 25 milijonov kanadskih dolarjev letno. Kriza v nemški Filmski industriji Berlin, 18. nov. j. (Havas). ZaraicH popolnoma zaostalega eksporta nemške filmske industrije so prišli nemški filmski pro-ducenti v kr zo. Nemška vlada je zaradi tega odredila, da morajo organizirati ldntv gledališča vse nemške občine, ld Imajo nad 1500 prebivalcev tn se morajo v nflh vršiti kinopredstave najmanj enkrat na teden. naooved Zemunska: Po večini jasno in smerno hladno. Ponoči precej mrzlo, zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Delo za prerod hrvatske vasi »Mobilizacija pismenosti« - Ogromno delo Sel]a3ce sloge Veliki lepaki na nekaterih javnih po-Blopjih v Zagrebu so minule dni oznanili »demobillzacijo analfabetlzma« in »mobilizacijo pismenosti«. V času, ko so v znatnem delu Evrope mobilizirane vojske, je beseda »mobilizacija« posebno primerna V kakšen namen zbirajo na Hrvatskem svoje uile ? Analf abetizem ali nepismenost je zlasti v današnjih časih veliko zlo. Duševna tema leži okrog vseh, ki zaradi neprimernosti niso deležni sadov sodobne omike. Ce se hoče kmet uveljaviti v državi, se mora organizirati, a kako naj se organizira, fie mu ned ostaja osnovnih pogojev za sleherno družbeno, politično ln gospodarsko uslužno dal zaželjena pojasnila in podatke ravnatelj g. Josip H a r t L — Pri nas Hrvatih je začel smotrni boj zoper nepismenost okrog 1.1930 klub ABC na zagrebškem vseučilišču. Rezultati so bili dokaj skromni, zlasti ker je bilo poučevanje v tečajih omejeno na ožji krog oseb. Te borbe se je oprijel na vso moč sedanji predsednik Seljačke sloge Rudolf Herceg. Intenzivno delo se je začelo leta 1937. Na tedanji »smotri Seljačke sloge« v Kupincu je dr. Maček pozval hrvatski narod, da naj iztrebi nepismenost Poslej vodi to akcijo Seljačka Sloga s sodelovanjem kluba ABC ln sarajevskega Napredka. Citanje ln pi- Pestra skupina članov planinskega društva »RunoHsta« organizacijo; če ne zna ne &tati ne pisati?! Ko se bo kmet organiziral, bo začel spreminjati nekatere navade ln se prila-jfojevatl umnemu gospodarstvu. Kako naj bo umen gospodar, če ni zmožen čitanja in pisanja? »Mobilizacija pismenosti« je potem takem važno gibanje, pravi boj zoper duševno temo, nadaljevanje dela za kulturni ln gospodarski prerod vasi ln kmeta. Dve organizaciji sta si v banovini Hrvatski zastavili nalogo, da vodita boj zoper analfabetizem tja do zadnje zmage, ko bo l»anovlna Hrvatska po nizkem številu nepismenih dosegla Slovenijo, kjer je ta boj fte dolgo dobojevan. TI dve organizaciji sta »Seljačka sloga« ln »Seljačko kolo«. Prva je čisto hrvatska in se tesno oklepa Hrvatske seljačke stranke ln njenega voditelja dr. Mačka. Druga je namenjena srbskemu prebivalstvu na Hrvatskem in se naslanja na Samostojno demokratsko stranko. Pri Seljački slogi v Zagrebu Na Maruličevem trgu v Zagrebu, zadaj »a mogočno Vseučlliščno knjižnico, Ima svoje poslopje Seljačka sloga. Ideja te organizacije je izšla iz naukov Stjepana ln Antuna Radiča o vlogi in pomenu kmeta v državi, o potih in ciljih kmetske kulture. Prva organizacija tega imena je bila ustanovljena 1.1920 v Buševcu med Veliko Gorico ln Zagrebom, od L 1925. dalje pa se je začelo razvijati cčlo gibanje, ki je šlo vzporedno z razvojem HSS. V Zagrebu je nastala središčna organizacija, ki ima svoje pisarne, skladišča, založbo Seljačko Slogo vodi ln organizira Rudolf Herceg, eden najožjih sodelavcev pokojnega Radiča ln sedanji sotrudnik dr. Mačka. Herceg Je v knjižici »što je 1 što hoče Seljačka sloga« takole označil njen pomen: »S prosvetnim ln dobrodelnim delom pospeševati napredek ln širiti kmečko kulturo. Ce je kultura seštevek materialnih ln moralnih dobrin, ki služIjo zavarovanju, olajševanju ln olepševanju človeškega življenja, tedaj je kmečka kultura vse to, I sanje se poučuje po Hercegovem sistemu, ' namreč tako, da ne prirejamo tečajev, marveč se zlasti po vaseh poučuje posamično. Posamezen človek, ki je vešč čitanja in pisanja, podučuje nepismenega toliko časa, da ga do dobra nauči, in sicer ga poučuje večidel na njegovem domu. Po tej poti se je naša akcija lahko razširila v najbolj oddaljene vasi. — V prvih dveh sezonah so se učili čitanja in pisanja predvsem moški, saj je v mnogih naših krajih še vedno zakoreninjeno mnenje, da ženi ni potrebna izobrazba. Zaradi tega je Seljačka sloga uvedla neke vrste žensko gibanje na kmetih in mu dala parolo, da ima ženska iste pravice ln dolžnosti do prosvete kakor moški. Letos torej še polagamo posebno važnost na nepismene ženske. Povsod se uče tudi ženske čitanja in pisanja. To je tem važnejše, ker je ženskih analfabetov mnogo več kakor moških. — Zastavili smo si cilj: Do prihodnjega ljudske štetja 1941 ne sme biti v nobenem kraju banovine Hrvatske več kakor 10% nepismenih. Glede moških bo to doseženo že v tej sezoni. G. Hartl mi je dal Hercegovo »Abece-darko« z zvezki in svinčnikom — pravo duhovno orožje za boj z mrakom neznanja. Abecednik je vešče sestavljen, natisnjen z raznimi tipi črk, opremljen s pesmimi m prozo iz peresa bratov Radičev in drugih. Zaključuje ga pesem dr. Vladimirja Mačka »Seljački život«. Na platnicah je med slikami hrvatskih voditeljev tudi podoba »kmečkega filozofa in organizatorja« Matije Gubca, kakor ga je imenoval Stjepan Radič; prikazan je v plamenih svojega razbeljenega prestola na Markovem trgu v Zagrebu. 85*000 abecednikov med ljudstvom G. Hartl je nadaljeval: — Ce naj to gibanje uspe, so morali njegovi organizatorji preskrbeti, da dobe ne- BmtaU seljakl so pred leti dokazali visoko stopnjo svoje kulture pri nastopu v ljubljanski drami • kmetje mori storili tn kar BS delajo nato, da U živeli Om varneje, lažje la lepite«. Delo Seljačke sloge nam bo tem lažje umljlvo, čim bolj se zavede;no osnovnega načela, ki ga zastopa kmečko-kulturni voditelj Herceg: da je namreč za kmeta najpomembnejše to, kar kmet sam stori sa svoj prosvetni, gospodarski, zdravstveni napredek. Izobraženstvo ima v tem novem sestavu kmečko prosvetnega dela samo postransko vlogo svetovalca. V domu Seljačke Sloge je vedno živahno. Prihajajo ln odhajajo zaupniki in sodelavci iz bližnjih in oddaljenih krajev. Videti je, da so vsi prežeti a prepričanjem: kmetu tn kmečkemu narodu se še odpirajo premnoge možnosti, če se bo temeljito in z veseljem oprijel dela za svoj napredek. Vera v socialni in kulturni napredek kmeta ima tu svoje kar fanatične pristaše. V domu je poseben oddelek za izdajo zbranih spisov bratov Radičev. Doslej so izšla »Sabrana djela dr. Antuna Radiča« v osemnajstih knjigah; med njimi je dvanajst knjig natisnjenih na navadnem papirju in broširanih: namenjene so preprostemu človeku, zato cena nobene izmed teh knjig ni višja od 20 din. Je to prava enciklopedija kmečke miselnosti in političnih naukov. Kako vodijo Hrvati boj zoper nepismenost V prostorih Seljačke Sloge žal nisem nagel g. Hercega, ki.je odpotoval za nekaj dni na kmete; namesto njega mi je pismeni ljudje na razpolago abecednike, pisanke in svinčnik ne glede na to, ali lahko plačajo ali ne. Zakaj največ analfabetov je prav v najbolj siromašnih krajih. Zaradi tega je bilo treba Izvesti obsežno nabiralno akcijo. V zadnjih dveh sezonah smo razdelili po tej poti 85.000 abecednikov, 200 tiso« pisank In 100.000 svinčnikov. Računamo — točna kontrola Je kajpak nemogoča — da se Je v teku tega časa naučilo čitati tn pisati okrog sto do sto dvajset tisoč šoli odraslih ljudi. Saj marsikje služi isti abecednik več ljudem. Za popolno odpravo nepismenosti na Hrvatskem bi bilo treba dva milijona dinarjev. Gibanje doslej ni uživalo javnih podpor, vse stroške je bilo treba kriti iz zasebnih zbirk. Uspehi so veliki. Lahko jih presodite tudi po knjigi, ki jo je izdal naš predsednik Rudolf Herceg. »Plodovi najsladji«. Tu so zbrani sestavki in pisma bivših analfabetov, ki so vsi srečni, da so se jim odprle duševne oči in da lahko preko tiskanih črk prodirajo k zakladom hrvatske narodne kulture. Zdravstveno delo Seljačke sloge Najnovejša akcija te hrvatske prosvetne organizacije je vsmerjena v povzdigo zdravstvenega stanja otrok. V hrvatski provinci vlada še vedno visoka umrljivost dojenčkov. Krivda je v veliki meri v tem, da so kmečke matere nepoučene o svojih dolžnostih do otroka. Seljačka sloga je tudi tu zvesta svojim osnovnim načelom: zdi se jI namreč, da se bo preprosta kmečka žena rajši ravnala po pametnih higijensklh na- svetih, če jih dobi od svoje bolj omikane tovarišice, kakor pa če jo poučujejo s službene strani ali pa s strani javnih zdravstvenih zavodov. Zaradi tega je Seljačka sloga začela pod vodstvom strokovnjakov (vseuč. prof. dr. Mayerhoferja, asistentke dr. Nade Kovačevičeve in zdravnika dr. Dana Maliča) obsežno akcijo, ki naj kmečke žene privede k temu, da se bodo začele same med seboj pogovarjati o teh zadevah; Izobraženstvo bo samo dajalo koristne sugestije. Tako hočejo doseči, da se bodo kmečke žene čutile kot subjekt te preosno-ve ln da bodo same začele bdlj smotrno Skrbeti za zdravje svojih otrok ln sploh vsega potomstva. Boj pravdačem! Seljačka sloga pa je uspešno uvedla še neko akcijo: napovedala je boj pravda-fitvu, ki je med hrvatskim kmečkim ljudstvom močno razširjeno In žre obilo njegovih, tako ln tako dovolj skromnih sredstev. Po hrvatskih vaseh ustanavljajo »Sodišče dobrih la poštenih ljudi«. Slovenci poznamo tako napravo že dolgo, saj je bila uvedena še v Avstriji, vendar le redkokje deluje. Namen tega sodišča je, da kmetje sami rešujejo svoje spore. Do 11. junija 1940 — rojstni dan bratov Radičev — naj bi pod vplivom te akcije nastopilo med hrvatskimi kmeti splošno pomirjen je. Lansko leto je bilo po tej poti rešenih okrog 8000 sporov, ki bi sicer stali težke vsote denarja. V vasi Okušinac (okraj Cazma) so rešili s takim kmečkim posredovanjem pravdo, ki p tiajsls sedem let ta Ji dotlej mm-nesla aa okrog 900.000 dtn sodnih stroškov. Spor. ki Jo trajal sedem let. Jo m»-dtflče dobrih tn poštenih ljudi« reSOo v enem fm"»—" popoldnevu! Doseženi uspehi pa niso pomenljivi samo s finančna, marveč tudi s moralne strani. Kmetje, ki so se tožili pred rednimi sodišči, gredo vsak k sebi kot sovražniki. Lastno kmečko sodišče pa zapuščajo spravljeni, pomirjeni, največkrat kot prijatelji! • Seljačka Sloga ima sedaj okrog 920 svojih »ogrankov«. Novi se ustanavljajo samo tam, kjer si Jih zažele kmetje sami. Tako so letos ustanovili 170 novih podružnic. Najbolj je razširjena ta organizacija v okrajih Bjelovar, Karlovac, čazma, Dugo selo, Sisak, Krapina, Velika Gorica in Iva-nec na Hrvatskem, v Slavoniji v okrajih Valpovo, Vtakovd, Županja, v Bosni: Duv-no In Livno, v Dalmaciji: Sin j. Pri vsem svojem prosvetnem, gospodarskem organizacijskem delu se Seljačka sloga drži r Cela: kmet se mora sam zainteresirati neko akcijo ln če le mogoče, jo tudi s izvesti. Tako se ljudstvo najbolje vzgaja za svojo vlogo v demokratični državi. Načela ln praktično delo Seljačke sloge so nedvomno zanimiva tudi za nas, čeprav ne ustrezajo stanju našega podeželja, ki Je v marsičem že dokaj daleč pred temi vzpodbudnimi in koristnimi poskusi. Uva-ževati moramo, da so slovenska politična in gospodarska gibanja že v 19. stoletju vse drugače, mnogo silneje ln globlje zajela tudi slovensko kmečko ljudstvo, kakor je pred Radlčem katero koli politično gibanje zajelo hrvatskega kmeta. Vsekakor so sedaj vprežene v ta socialni In kulturni prerod hrvatske vasi mnoge pozitivne sile, kakorkoli ostaja Se marsikaj v diskusiji, prepuščeno bodočnosti, ki bo pokazala, v čem bo trajni ln celotni uspeh teh kulturno reformacijskih prizadevanj. —o. Poziv in protest Zveze proti jetiki »Delo proti tuberkulozi«, glasilo Protrtu-berkulozne zveze v Ljubljani, ima v svoji novembrski številki naslednjo, vsega uva-ževanja vredno uvodno besedo: Vsa naša prizadevanja zgubljajo v teh zgodovinskih dneh še tisto malo privlačnosti in smisla, ki so ga imela v prejšnjih mirnih nezgodovinskih, zato pa toliko bolj človeških časih. Po čemu bi se borili, da rešimo življenje posameznikom v trenutku, ko si stoje milijonske divizije mladih mož nasproti, da se pokoljejo med seboj na zapoved nekega strašnega sistema, ki grozi pahniti Evropo in vse človeštvo v brezdno groze, klanja, lakote, revščine, obupa nad vsem, pred vsem pa v brezdno obupa nad človekom, ki mu je menda zakleto, da je vsak njegov korak napredka k svobodi duhovni in gmotni spremljan s 5e strašnejšim padcem nazaj v suženjstvo, trpljenje duhovno in gmotno nesvobodo. Borba s tuberkulozo je tak majhen korak naprej, korak navzgor Človeštvo *e skuša rešiti zla bolezni z združenimi moč- mi. 2e ta zavest da v bolezenski nesreči nisi prepuščen samemu sebi odvzema vso mOro strahu raz tvojo dušo. Na smrt bolan fant je ležal v sobi t devetimi bolniki S solzami je prosil vse svoie sobne tovariše, naj mu dovolijo, da med njimi prenočuje, v kljub težkemu kaliju. Ce je bil sam ga je objel smrtni strah, v družbi sobolnikov ma je bilo lahka Kje naj se zbere danes zbegano človeštvo, da se med seboj opogumi za nespremenljivo usodo? Ah moremo dati našemu delu vsaj toliko smisla, da ne bodo izgledali smešni s svojimi malimi in povrh Se humanitarni hotenji v tem trenutku prevelikih brutalnih dogodkov. Ce ne iz ljubezni do bolnega brata, pa se bomo iz protesta proti krvavemu duhu današnjih dni brigali za življenje enega samega bolnega, dd! iz protesta proti mno-žmskemu ubijanju zdravih. Tako ima naše delo, naš boj, naša skrb za tuberkulozne lepšo osnovo kot kdajkoli poprej. dr. T. F. Opozorilo na novinarski koncert Na novinarskem koncertu, ki bo — kakor že javi j eno dne 1. decembra v veliki dvorani na Taboru, bodo letos sodelovali poleg vojaškega orkestra 40. pp. Triglavskega pod vodstvom g. kapelnika podpolkovnika Hercoga tudi naš priznani Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta, k: si Je pridobil s svojima ponovnimi zmagovitimi nastopi sloves enega najboljših moških pevskih zborov Jugoslavije. Nadalje odlični solisti: violinist g. Leo Pfeifer, ki je obenem član našega znanega komornega kvarteta in bi bo izvajal na violini dve koncertni točki s spremi j evan jem orkestra. ter operni in pevski solisti: gospodična Sonja Ivančlčeva, ki je po absolvi-ranem ljubljanskem konservatoriju zadnje leto spoDolnila svojo pevsko umetnost v Milanu in bo tudi kmalu debutirala v naši operi Pevka je odlična soprani stka in se bo izkazala na koncertu v svojem specialnem svojstvu koloraturke z dvemi izrazitimi pevskimi točkami tega pevskega žanra. Nadalje se bosta oglasila na novinarskem koncertu naš marljivi in priljubljeni baritonist ljubljanske opere, g Ve- ' koslav Janko in blesteči tenorist naše opere. g. Zan Franci, ki je baš v zad- njem času žel velike triumfe v naši operi in nič manj v beograjski operi, kjer je nastopil kot gost in ki se je posebno odlikoval ob gostovanju naše opere v Trstu, kjer so ga sprejeli ponovno ob odprtem odru z burnim aplavzom in ga potem še vabili na razna gostovanja. Kakor kaže. bo torej letošnji novinarski koncert na posebnem višku: bo na umetniškem višku po Izvajalcih ki po umetniških točkah, ki bodo na sporedu, bo pa tudi značD višek duševnega ln srčnega užitka za poslušalce, ker bodo vse točke sporeda take. da bodo brez dvoma napravile pri vseh globok vtis in izzvale veliko zadoščenje. — Poleg duševnega užitka na koncertu samem pa bodo gotovo vsi obiskovalci te prireditve prišli tudi gotovo na svoj račun pri prosti zabavi po koncertu, posebno pa plesaželjna mladina, ki se bo lahko vdajala temu užitku po zvokih dveh godb — plesnega orkestra in jazza. ki bosta neumorno svirala do 4. ure zjutraj V kratkih pavzah bo poskrbi i eno za okusna okrepčila. Slovenski novinarji Da bodo imeli sladko zavest, da so zopet pridobili drobec za svoj pokojninski fond. Pogreb kontradmirala Kubelke Ljubljana, 18. novembra Ob 15.30 se na vogalu Aleksandrove in Tvrševe ceste zbrala velika množica občinstva, da prisostvuje poslednjemu slovesu kapetana bojnega broda in kontradmirala honoris causa v p. Josipa Kubelke. Očetje frančiškani so na pragu palače Viktorije opravili jarve pogrebne molitve, vojaki so prenesli krsto s pokojnikovim truplom na lafeto, godba 40. pešpolka pa je zaigrala žalostinko. Po Aleksandrovi in TyrSevi cesti se Je razvil žalni sprevod, ki je nazorno izpričal, kolikšen ugled je pokojni kantradmiral užival v naši javnosti. Za križem je korakala vojaška godba. Id je ves čas igrala žalne koračnice, nato pa so se izvrstili nosilca vencev, ld so jih darovali številni Dokojnikovi prijatelji in znancL Največje pozornosti in občudovanja je bil deležen velik venec iz jesenskega cvetja in zelenja napravljen v obliki sidra, ki so ga bili poklonili pokojnikovi stanovski tovariši. Za vororo z duhovščino je častnik planinskega polka na blazini nosil številna odlikovanja pokojnega kontradmirala, a za lafeto s krstom vso zasuto s cvetjem, je v globoki žalosti stopala pokojnikova sestra ga Mila Kam-bičeva s sorodstvom Poleg številnega zastopstva oficirskega zbora naše garnizije in častne čete so bili v sprevodu tudi zastopniki Jadranske straže in strokovnega društva bivših mornarjev. Sredi žalostnega jesenskega popoldneva so krsto pri Sv Križu položili v grob. čez polje je odjeknila salva v poslednji pozdrav. Kon-tradmiralu Josipu Kubelki ohranimo časten spomini Gospe Palmejevi v spomin Ljubljana, 18. novembra Dolga leta sem sodeloval z blagopokoj-no v krojaški zadrugi. V poslovanju je kot načelnica damskega odseka imela svojo politiko, da premaga z dobroto vse in jim ■luži. Imela je izredno razvit čut pravičnosti Kako Jo je bolelo, kadar se je prepričala, da se tej ah ooi vajenki dela krivica. Vsa nesporazumi jen js je znala urediti na svojstven način. Prigovarjala je na obe strani, gladila in izgladila. Kako vzgledno je skrbela za svoje pomožno osebje, dokler gs je zaposlovala. Ce je bila res nujna potreba, je delala preko toda vedno te po predhodni objavi Vedno Je imela skrb za najmlajše, da se jim tudi v teh prane- rib ni kaj pripetilo. Običajno jih je Icar sama spremila pod domači krov, ker drugače ni imela miru. Vedno in vedno je opozarjala mojstrice, naj imajo usmiljenje z vajen Lami Svarila je opetovaao pred prekomernim naraščajem, ker si mojstrice s tem žagajo vejo, na kateri same sedajo. In imela je prav. Se sama je doživela, da se je kruto maščevalo nad stroko, ker je zaposlovala prekomerno število vajenk, saj je danee tako prenapolnjena, da bridko občuti medsebojno konkurenca, hoj as eksistenco. Pri tem raznih hišnih šivilj* ki hodijo od hiše do hiše in povzročajo stroki vehko Škodo, niti ne računam. Dolga lo- NOVICE k celega sveta in najboljše razvedrile nudi luksuzni super ker tudi podnevu sprejema evropske ln izvenevropske postaje glasno ln čisto. Prodaja tndi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din 180.- RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, RADIO V AL — LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON BREMEC — CELJE, MikloS- čeva nI. 2, L. LUSICKV, MARIBOR, Koroška e. 11. ta sem pa prav do smrti se je udejstvovala v komisiji za pomočniške in mojstrske izpite. Kar oživela je, kadar je imela priliko, sodelovati v tej funkciji. Delala pa je s srcem m pametjo. Presojala je uspehe docela individualno in vedno upošteval« tudi pri kakšni mojstrici se je kandidati-nja učila in koliko je imela prilike se naučiti. V zadružnem poslovanju pa je znala biti tudi ostra. Spominjam se, kako trdo je vzela v roke marsikatero mojstrico, ko je hotela odpustiti nanovo izučeno pomočnico. Tu ni hranila besed, tudi pikrih, v zaščito delavk. To je le par drobtinic lz njenega poslovanja, ki so mi prišle na miseL, ko sem premišljeval, kaj naj zapišem v njen spomin. Idealno je pojmovala svojo funkcijo načd-nice damskega odseka. Funkcija je pred leti prestala, ker smo vsi vedeli da je bila za ta posel edino ona v polni meri sposobna. Ni je, ki bi premogla toliko ljubezni, toliko dobrote, toliko čuta dolžnosti Dosegla je visoko starost. Obkrožena od sinov in hčera v uglednih pozicijah, ljubljena m visoko spoštovana, je živela dolga leta le svoji rodbini in svoji zadrugi Zdaj spi v hladnem grobu, da se spočije od mnogih trudov in naporov. Toda ne le svoji rodbini — nam vsem bo ostala vedno v svetlem spominu. Kdor ljubezen seje, ljubezen ža-nje. V ljubezni in hvaležnosti se je bomo spominjali vsi ki smo jo srečali v življenju. Počivaj v miru I — X — — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi g pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovoc grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Re* po i rr/rnrn . / v i ii U . i A i 4 .. i i i J . x Menda ne bo še treba posebej dokazovati, da preureditev države ne sme biti le stvar čiste politike. Dovolj smo v zadnjih 20 letih že trpeli zaradi »čiste politike« ln Je čaa, da se sedaj, ko gre za osnove našega bodočega državnega življenja, vsaj malo streznemo. Finančno vprašanje se ne sme prepustiti poznejši ureditvi Ne more biti dvoma, da so gospodarsko-flnančna vprašanja v zvezi z bodočo organizacijo banovine Slovenije vsaj toliko važna, kakor vprašanje drugih kompetenc. »Slovenec« si stvar v zadnjem nedeljskem uvodniku kaj primitivno predstavlja. Pravi, da gre pri organizaciji slovenske banovine za odpravo centralizma (ki so ga do ekstrema pritirali prav v zadnjih letih) in za prenos upravnih kompetenc, medtem ko se bo finančno vprašanje rešilo pozneje; dotlej pa bi država glede na prenešene posle odstopila banovini ustrezajoče kredite. Kdo pa nam jamči, da bo potem finančno vprašanje pravično urejeno ln da bomo res dobili ono, kar nam pripada? Finančno vprašanje banovine Hrvatske sicer tudi še ni rešeno, pa ne morda zaradi tega, ker Hrvati temu vprašanju niso posvetili dovolj pažnje, temveč zaradi tega, ker se to težavno ln dellkatno vprašanje v samem sporazumu še ni moglo urediti. Zaradi posebne gospodarske in socialne strukture pa je za nas Slovence še bolj kakor za Hrvate odločilnega pomena, kako bo rešeno ravno finančno vprašanje. Spričo velikih žrtev, ki jih doprinaša Slovenija v skupno državno blagajno in v skupne fonde, mora biti naša osnovna zahteva, da nam mora samouprava prinesti zboljšanje v pogledu finančnega računa, zato se tudi začasno ne moremo zadovoljiti s tem, da s prenosom kompetenc dobimo potrebne kredite lz državnega proračuna, saj bi to pomenilo, da bi zaenkrat ostalo vse pri starem in bi bili v finančnem pogledu enako prikrajšani, kakor smo sedaj. Ce finančnih vprašanj ne bomo rešili o pravem času, t. j. obenem z ostalimi vprašanji organizacije banovine Slovenije, potem moramo pričakovati, da bomo imeli pri naknadnem reševanju teh vprašanj največje težkoče. Banovine na jugovzhodu naše države, ld krijejo danes 40 do 60 % svojih proračunskih izdatkov lz sredstev skupnih banovlnskih fondov (dravska banovina dobiva le 7% ln plača v te skupne fonde trikrat več kakor lz njih prejema) se bodo le težko odrekle sedanjim velikim dotacijam, ld jih črpajo v veliki meri iz prispevkov dravske banovine. Enako bo s številnimi centralnimi fondi ln sploh z razdelitvijo finančnih virov. Od dr. Stojadinovlča utrjeni centralizem bo drugo laže odstopil, kakor pa te finančne vire. Z delnimi rešitvami nam ne bo mnogo po-magano, zato moramo vztrajati na tem, da se istočasno s prenosom drugih upravnih in zakonodajnih kompetenc reši tudi problem naše gospodarsko-finančne avtonomije v onem obsegu, ki bo ustrezal obsegu bodoče samouprave. Izenačenje pogojev gospodarskega razvoja Na tehtnici pa so še mnogo važnejši Interesi Slovenije, ki jih moramo z vso Od- ločnostjo braniti. Neenakost fiskalne obremenitve je zlasti v zadnjih letih povzročila, da slovensko gospodarstvo vedno bolj zaostaja v svojem razvoju. Nova Industrijska podjetja se izogibajo Slovenije, že obstoječa pa se pričenjajo seliti na jug, kjer je manj davčnih bremen. Gre za vprašanje, ki najglobje posega v osnove našega gospodarskega življenja in socialnih razmer. Gre za naš vsakdanji kruh, za naše delavce ln nameščence, pa tudi za našega kmeta, ki prodaja pretežni del svojih pridelkov prav delavcem in nameščenskim slojem. Gre pa tudi za eksistenco desettl-sočev mladih ljudi, ki predstavljajo prirastek prebivalstva Slovenije, posebno za naš naraščaj z dežele, ki si mora Iskati zaslužka v industriji ln obrti, ker mu slovenska zemlja ne more nuditi možnosti za preživljanje. če pa je razvoj Industrijske ln obrtne delavnosti naš edini Izhod, potem pomeni že sam zastoj v Industrijskem razvoju Slovenije pravo katastrofo, kaj šele grozeče preseljevanje podjetij na jug; če gre tako rekoč za naš vsakdanji kruh, potem ne morejo biti pri organizaciji slovenske samouprave merodajnl zgolj politični računi. ki prihajajo do izraza predvsem v prizadevanju po prenosu raznih kompetenc. Relativni zastoj v industrijski delavnosti Slovenije v primeri z ostalo državo Ima svoje vzroke v sedanjem ustroju javnih financ, ld omogoča tako velike razlike v obdavčenju na eni strani v Sloveniji, kjer se pobirajo najvišje samoupravne davščine, na drugi strani pa v južnih banovinah in v Beogradu, kjer so samoupravne davščine najnižje, če nam samouprava ne bo takoj prinesla občutnega znižanja teh samoupravnih davščin in če ne bomo čimprej popravili škode, ki nam jo je v zadnjih letih povzročil do skrajnosti pretiran centralizem na gospodarskem !n finančnem področju, potem bo slovensko gospodarstvo nadalje hiralo. Nevarnosti, ki nam preti, se niti prav ne zavedamo. Mnogo je podjetij v Sloveniji, ki že dolgo razmišljalo o tem, ali se naj preselijo na jug, z odločitvijo pa odlašajo, češ da je treba počakati, kaj nam bo prinesla slovenska samouprava. V tre-notku, ko se bo izkazalo da nam samouprava ne prinaša Višanja. moremo računati. da se bo šele prav začelo preseljevanje podjetij, na ustanovitve novih podjetij pa potem sploh ne moremo več računati. Urediti se mora tu<" vprašanje skupnih zadev Pri upravni ureditvi naše države pa ni važno samo. kako bodo v upravnem in finančnem pogledu urejene bodoče velike banovine. Za mnoga področja našega gospodarskega in socialnega razvoja je še važnejše, kako se bodo v preurejeni državi reševale skupne zadeve. Po sporazumu med Cvetkovičem in dr Mačkom ostanejo v skupni pristojnosti države mnogi važni posli, tako gradnja m vzdrževanje državnih prometnih sredstev (železnice. najvažnejše državne ceste, pošta, telefon in telegraf), zunanja trgovina in trgovina med banovinami in sploh vse. kar zahteva edinstvo carinskega in trgovinskega področja. Ne samo Slovenija, tudi Hrvatska je življenjsko interesirana na tem, kako se bodo v bodoče reševala ta skupna vprašanja. Kakor slede financ tudi v tem pogledu še ni prišlo do načelnih odločitev. Jasno je, da se te skupne zadeve ne bodo smele reševati na način, kakor so se reševale doslej. Najvažnejše državne ceste, železnice in druge prometne naprave bo tudi v bodoče gradila in vzdrževala država. V teh poslih pa mora prenehati sedanje favoriziranje določenih pokrajin in se morajo ceste in železnice graditi tam. kjer to nuino zahteva sam promet. Zato ie treba že sedaj razmišljati o tem, kako se bodo reševale te skupne zadeve. Z drugimi besedami: pri vsej upravičeni težnji, da dob mo čim širšo samoupravo, vendar ne smemo izgubiti iz vida, da moraio ostati posamezne pokrajine in med njimi tudi Slovenija čim ožje med seboj povezane Naša država ln narodna skupnost se ne sme zrahljati. Nasprotno, poleg samouprav mora biti naš enakovreden cilj. da se organizira tesno in enakopravno sodelovanje Srbov. Hrvatov in Slovencev pri samem vodstvu države, katere razvoi in napredek za vse nas ni nič manj pomemben, kakor razvoj samouprave. To velja za naše gospodarstvo. a gotovo za naš narodni obstoj splo-h! Tudi vprašanja industrijske in gospodarske politike so take narave, da jih ni mogoče reševati čisto z vidika pokrajinskih interesov in koristi. To zahteva zlasti sodobno načrtno gospodarstvo, ki se v večji ali manjši meri uveljavlja povsod v Evropi Tudi demokratske države uvajajo na raznih področjih gospodarskega življenja načela dirigiranega gospodarstva, ki se mu danes ne moremo več izogniti. V okviru istega carinskega in gospodarskega področja pa sd ne moremo predstavljati dirigiranega gospodarstva, ki se ne bi usmerjalo za vso državo po enotnih vidikih, zlasti v času, ko Je gospodarski razvoj v toliki meri odvisen od razvoja zunanje trgovine. Sedanji način mednarodne blagovne Izmenjave naravnost narekuje, da se dirigirani zunanji trgovini prilagodi tudi produkcija. Spremenjeni pogoji zunanje trgovine, ki so posledica postopne likvidacije svobodne trgovine med narodi, in nujna potreba dirigiranja produkcije in gospodarske delavnosti, vse to zahteva tudi v federativno urejeni državi, da ostane znaten del kompetenc s področja gospodarske politike pri centralni državni upravi. To nam zlasti potrjuje razvoj razmer v Svid, ki je izrazito federativna država, pa mora vendar leto za letom prenašati posamezne kompetence Iz področja gospodarske politike od kantonov na zvezno upravo. Pri reševanju Skupnih zadev na bo moralo tudi pri nas. enako kakor v Švici, vladati načelo solidarnosti, harmonične V boju med nasprotujočimi ai Interni more odločati skupno* interesov po načedu pravičnosti ln enakosti, skratka: pri vseh ukrepih, ki se tičejo skupnih zadev, bo morala prevladovati miselnost, ki Izvira iz narodnega edinstva. Osnovna pogrešita je torej, če kdo misli, da naši državi, tudi če bo federativno urejena, ni treba, da bi bila zgrajena na načelu narodnega edinstva ln Jugoslovenske skupnosti, ki že po svoji osnovni vsebin* izključuje vsako hegemonijo in majoriza-cijo. Švica, ki Je edina resnično federativna država v Evropi, črpa svoje velke življenjske sile ln svojo veliko notranjo trdnost In odpornost ravno v močno raz- ______ _ in edinstva. Id gre tako daleč, da se Švicarji, ki so sicer Nemci, Francozi in Italijani, vendar smatrajo kot en narod. Tudi v naši državi bo prišlo do pomir-jenja strasti ln do izgladitve nasprotij, zlasti pa do potrebnega harmoničnega gospodarskega razvoja in pravičnega upoštevanja gospodarskih interesov posanvezr-nih pokrajin le tedaj, če bo enkrat zavladala nepotvorjena In prava Jugoslovenska miselnost, brez katere ne bomo mogli uspešno m pravično reševati vprašanj s še vedno obsežnega področja skupnih državnih zadev, ki bodo Imele tudi po končani upravni preureditvi države velik vpliv na gospodarski razvoi posameznih pokrajin. | ZDRAVILNO DELOVANJE ROG AMEB ! MINERALNE VODE: Pri iolčnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega mehurja Je treba piti štirikrat na dan 100—200 g segrete vode Donat! — Hitro piti I Popis pšeničnih zalog Izjava ministra trgovine dr. Andresa — Dvig cen ln njegove posledice - Omejitve v potrošnji bencina Beograd, 18. novembra AA Danes ob 12 je minister za trgovino ln industrijo dr Ivo Andres sprejel zastopnike listov in se z njimi razgovarjal približno eno uro. Ker so na včerajšnji seji ministrskega sveta izvolili gospodarski odbor ministrov na čelu s trgovinskim ministrom dr Andres om, Je bilo vprašanje novinarjev postavljeno v tej smeri. Minister Andres Je v svojem odgovoru dejal: »Včeraj je bila seja odbora ministrov za gospodarska in socialna vprašanja. Na njej smo razpravljali o sedanjih gospodarskih razmerah ln o ukrepih, ki nam jih te razmere nalagajo. Pri tej priliki smo ugotovili, da je današnja konjunktura v občutni meri zboljšala položaj proizvajalcev in da gre razvoj razmer k nadaljnjemu zboljšanju pogojev za proizvodnjo. Zaradi skoka cen, ki je zasegel tudi neobhodno potrebne življenjske potrebščine, pa se postavlja vprašanje zaščite gospodarsko Šibkejših ljudskih slojev. Gospodarska politika bo morala zato v največji meri računati s tem socialnim momentom in to tembolj, ker tendenca naraščanja cen daje razmaha špekulaciji, ki še bolj poslabšuje položaj konsumentom v pasivnih krajih. Zaradi tega Je bilo sklenjeno, da se točno ugotovi, kakšna je ta špekulacija. In da se s tem namenom popišejo zaloge pšenice in koruze pri trgovcih In po mlinih Na drugi strani je bilo opaziti, da način posredovanja dozdaj ni bil dovolj učinkovit, ker nI 6el do samega kmeta proizvajalca ter so se pojavljale znatne razlike med njegovimi cenami in cenami, kakršne so v praksi pri izvozu. Odbor je sklenil, da se nujno prouče ukrepi s katerimi bi bilo mogoče te razlike dovesti do prave mere in tako omogočiti tudi proizvajalcu kmetu tako pri žitu kakor pri živini večje koristi od državnih posredovalnih ukrepov.« O trgovinskih pogodbah je minister Andres novinarjem sporočil: »Momentano se vodijo trgovinska pogajanja samo 7 Rumunijo in so že pri kraju. Nas v prvi vrsti zanima uvoz nafte iz Rum unije, da bi zadostili državnim potrebam glede tekočega goriva V zadnjem času smo ugotovili nekak zastoj v uvozu nafte in zaradi tega je prišlo do omejitev pri prodaji. Ta omejitev je začasen ukrep in bo zamenjana s uredbo o ureditvi prometa z motornimi vozili Ta ureditev je potrebna, da bi s tekočim gorivom, ki ga v največji meri plačujemo v devizah m surovinah, čim bolj varčevali. Razumi j vo je, da bomo pri tem upoštevali tako potrebe javnega prometa, kakor tudi gospodarske potrebe države. Za konec tega meseca pričakujemo trgovinska pogajanja s Francijo. Švico in Madžarsko Obstoječe poeodbe s temi državami moramo prilagoditi spremenjenim gospodarskim razmeram. kakor je bilo to že storjeno z ostalimi državami v zadnjem mesecu« Pred intervencijo na Sitnem trgu Pretekli teden smo ponovno opozorili na dolžnost Prizada, da z intervencijskimi prodajami prepreči dviganje cene pšenici ln moki. Sedaj poročajo iz Beograda, da sta se zadnje dni mudila v Beogradu predstojnik trgovinskega oddelka banske oblasti v Zagrebu dr. Lamer ln šef Zavoda za proučevanje kmetijskega in narodnega gospodarstva v Zagrebu dr. Rudolf Bičanič, ln sicer v zvezi s konferenco zaradi ustanovitve direkcije za zunanjo trgovino. Pose-tila sta medtem ravnateljstvo Prizada ln intervenirala v smislu sklepov Gospodarske sloge, k! zahteva, da Prizad z intervencijskimi prodajami prepreči sedanje visoke cene žitu in da se cene pšenici ln koruzi maksimirajo. Nadalje Je Gospodarska sloga postavila zahtevo, da se v naši državi popišejo zaloge pšenice ln koruze. Koraki, ki so bili zadnje dni storjeni z namenom, da se onemogočijo sedanje visoke cene, so že v petek na novosadski borzi povzročili precejšnjo oslabitev cen. Plačilne težkoče v prometu s čeSko-Moravsko Po najnovejšem Izkazu Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom na dan 16. t m se je saldo naših klirinških terjatev v češkomoravskem protekto-ratu ponovno v znatni meri dvignil, in sicer od 46.9 na 55.9 milijona din. Obstoj tega salda povzroča, da morajo naši izvozniki vedno dalj časa Čakati na vrstni red izplačila klirinškega računa Dne 17 t. m. je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice šele do števila 9992 od 3 oktobra t L Tako morajo sedaj Izvoznik čakati na denar še poldrugi mesec. Kakor poročajo iz Beograda je bila te dni konferenca trgovcev izvoznikov in zadrug, ki izvažajo svinje v češko-moravski pro-tektorat Glede na poslabšanje v klirinškem plač lnem prometu, ki se kaže v naglo naraščajočem stanju naših terjatev so trgovci izvozniki skupaj z izvoznimi zadrugami sklenili da bodo s pričetkom prihodnjega meseca ustavili izvoz svinj v Češko - Moravsko, če se med tem ne bo stanje plačilnega prometa izboljšalo. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji. ki se je prejšnji teden nekoliko povečal. zaznamuje v drugi četrt;ni novembra zopet zmanjšanje, in sicer za 1.51 na 5.22 milijona mark. Zboljšanje v plačlnem prometu c Madžarsko Ugodnejši razvoi v zadnjih tednih ima plačilni promet z Madžarsko. Naše klirinške terjatve v Madžarski so v začetku oktobra narasle na 40 milijonov din. kar je povzročilo težkoče v blagovnem prometu V oktobru pa je saldo začel nazadovati in najnovejši izkaz od 15 t. m zaznamuje ponovno skrčenje za 1.8 milijona din, tako da znaša sedal saldo le še 19.32 milijona din. Saldo naših terlatev v Jd'ringu s Slovaško se je v drugi četrtini novembra skrčil za 0.3 na 3.2 milijona din. medtem ko se je saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo povečal za 0.2 na 1.57 milijona din. Med pas!vnimi klirlnd zaznamuje klirinški račun z Italijo zmanjšanje sa'da našega dolga za 6.9 na 122.4 milijona din. V kliringu s Turčijo se }e naš dolg ponovno dvignil za 5.8 na 40.6 milijona din. Končno se je povečal saldo naš^a dol?a nasproti Turčiji za 0.5 na 2.7 milijona d;n, medtem ko se Je naš dolg po likvidacijskem kliringu s Svioo skrčil za 0.07 na 039 milijona švicarskih frankov. Naš obtok bankovcev se zopet krči Ob koncu oktobra je na« obtok bankovcev zaradi večjih potreb ob ultimu dosegel izredno višino 9244 mili ionov din. že v i prvi četrtini novembra pa se je skrčil na • 9172 milijonov, najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. pa zaznamuje ponovno skrčenje za 92.9 na 9079 5 mili jona din (lani ob istem času 6700.0). Tako se je na? obtok bankovcev v prvi po'ovici novemh-a zmanjkal v celoti za skoro 165 milijonov. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se v drugi četrtini tek. mescca povečale obveznosti na pokaz za 178.0 na IP^O.5 mi'Mona din (lani 2337.3). Zmanranj'" obtoka bankovcev bi bilo št občutneje, če ne bi Va rodna banka vnovčila za 55 mi'ijf nov din svojih blagajniških zapisov, kar je povzro- j čilo zmanjšanje postavke »obveznosti z ro- i kom« od 265 na 210 milijonov din. tn če ne bi znova nekoliko narasla posojila. Menična in lombardna posojila ao se namreč v drugi četrtini novembra povečala za 25.1 na 2529.8 milijona din (lani 1795.9). Prav tako se je povečala postavka posojila finančnemu ministrstvu na podlagi posebnih blagajniških zapisov za narodno obrambo, in sicer za 47J na 711.1 milijona din. Zlata podlaga se je za malenkost povečala na 1987.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1893 0) v stvarni vrednosti 3179.4 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so zmanjšale za 51.0 na 554.6 milijona din (lani 469.8). Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada v višini 3179.4 milijona din je znašalo 15 t m kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 29.22% (prejšnji teden 29.45»/.). Banovinski mlekarski sklad Ban dravske banov ne je izdal pravilnik o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju banovinskega mlekarskega sklada dravske banovine. Pravilnik je potrdil notranji minister z odlokom od 12. oktobra t. L S pravilnikom se ustanovi pri bonski upravi zakadi pospeševanja mlekarstva banovinski mlekarski sklad, kamor se stekajo podpore lz državnih sredstev ln skladov, iz banovlnskih sredstev ln skladov, podpore obč n, kmetijskih skladov ln javnih kor-poracij, dohodki posebnih mlekarskih prireditev. dohodki od Izdaje mlekarskih knjig, obrazcev, letakov ln drugih tiskovin, posebni prispevk:. ki jih določajo zakoni aH drugI veljavni predpisi. In urejena posojila. Sredstva banovinskega mlekarskega sklada pa se smejo uporabljati kot posojila za napravo ali ureditev mlekarskih obratov. za nabavo mlekarskih strojev In dru-g h pripomočkov za tehnično izpolnitev mlekarn, kakor tudi za namene obratne glavnice do 80% efektivne vrednosti dotič-nega mlekarskega obrata. Kot podpore se bodo sredstva dajala organizacijam in ustanovam za prirejanje mlekarskih tečajev, razstav in drugih prireditev mlekarskim strokovnjakom in strokovnemu osebju za spec alizacijo doma ali v Inozemstvu, za Izdajanje strokovnih ln propagandnih knjig, brošur, tiskovin In časopisov ter znanstvenim ustanovam ln strokovnjakom za poučevanje mlekarstva. S skladom razpolaga ban zaradi racionalne uporabe sredstev pa se ustanovi sosvet pri kmetijskem oddelku. vesti — Oddaja vellkoprodaje tobačnih Izdelkov. Uprava državnih monopolov Je razpisala za 21. december prvo ofertno licitacijo za dajanje v zakup prodaje tobačnih Izdelkov in cigaretnega papirja za dobo od 1. aprila 1940 do 31. marca 1945, ln sicer za vsa prodajna področja. Licitacija bo istočasno: v tobačni tovarni v Ljubljani za prodajna področ.Ia od 1 do 9, v monopol-skem nadzomlStvu v Zagrebu za prodajna področia od 10 do 30, v monopolskem nad-7r>m«štvu v Saralevu za področja od 31 do <8 ter nri upravi državn'h monopolov v Beogradu 7.1 nodroč-ja od 49 do 70. Pogoji za to "rit"rilo se lahko dobe v LJubljani pri tobačni tovarni. Osne Pevtor r->r'h Par<7 9.86. London 17.40 New Yortt 445.75. Bruselj 73.20. Milan 2250, Am terdam 236 60. Berlin 178.50. St^Kk-holm 105.20, Oslo 101.20, Kobenhavn 86.05. Beležke Bano vinska konferenca JNS v Skopi ju Danes bo v Skoplju. kakor smo že zabeležili banovinska konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke za vardarso banovino. Zo poročilu iz Beograda so se od tam že včeraj odpeljali v Skopije predsednik JNS Peter Zivfcovič, podpredsednik Jovan Banjanin. bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, dr. Kosta Kuma-nudi Ignac Štefanovi č in še nekateri člani strarrfanega vodstva Vsi bodo priso-stvali današnji banovinski konferenci. Glasilo ministra dr. Laze Markoviča o volitvah »Delo«, ki ga izdaja minister pmvde dr. Lazar Markovid, objavlja članek o pripravah za novi volilni zakon. Informacije »Dola« so pač zanesljive in točne, saj izdeluje novi volilni zakon sam minister dr. Mar-kovič, zato bodo zanimale tudi našo javnost List piše: »Vsi člani vlade soglašajo, da morajo biti volitve v narodno skupščino tajne in da mora biti volilna pravica splošna za vse polnoletne moške državljane, ki so pravilno vpisani v volilne imenike. Dalje je vlada soglasno, da se morajo izvesti volitve po načelu sorazmernega predstavništva, kar bo omogočalo dodeliti vsaki politični skupini toliko poslancev, kolikor jih odpade na število njenih volilcev. Doslej še ni rešeno vprašanje, kako povezati posamezne poslance z volilci gotovega okraja in z gotovimi političnvmi ideologi jami Vlada stoji na stališču, da mora novi volilni zakon služiti potrebam države in omogočiti izvolitev take narodne skupščine, ki bo resnična predstavnica narodnega razpoloženja.« »Delo« dalje napoveduje skorajšnji razpis občinskih volitev in o njih sporočn: »Nove občinske volitve se bodo izvršile po revidiranem zakonu o občinah ter bodo tajne. Občine so tiste osnovne celice našega političnega življenja, v katerih mora najpreje zastrujiti tok našega novega političnega življenja.« Nadškof Stepinac pri slovaškem poslaniku Sidorju Poslanik republike Slovaške pri Vatikanu dr. Karo) Sidor je obiskal ▼ Rimu se mudecega hrvatskega metropolrta nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Zadržal se je z njim v daljšem razgovoru, v katerem ga je podrobno poučil o prilikah na Slovaškem. Med hrvatskimi romarji v Rimu se nahaja tudi senator dr. Ivo Pernar, ki je tudi obiskail poslanika dr. Sidorja. O potreb! skorajšnjih volitev Zagrebški »Obzor« prihaja v svojem političnem uvodniku do spoznanja, da bi »vlada Cvetkovič-Maček prevzela na sebe veliko odgovornost, če bi spričo zadržanja vse srbske Javnosti — od poiLtičn h strank pa do dobrodelnih društev — poskušala na svojo roko urejevati vprašanje bodoče srbske edinice. Srbska Javnost danes odločno zahteva, da morajo sodelovati pri nadalj-nem preurejanju države prajvi predstavniki srbskega naroda. TO je zahteva, ki ji ni mogoče ugovarjati. B lo bi politično ne-razborito, ako bi se sklepalo o bodoč: ure-ditvl države brez nredliodnega zaslišanja srbskih, hrvatskih in sflovenskih volil cev bi brez sodelovanja njihovih pravih predstavnikov.« Akcija muslimanskih društev Beograjski ta zagrebški Usti poročajo ta Sarajeva in drugih večjih krajev Bosne in Hercegovine, da muslimani teh dveh pokrajin z vso vnemo nadaljujejo propagando, naj bi Bosna in Hercegovina dobili svojo avtonomijo kot četrta banovina. Po vseh krajih se sestajajo muslimanska društva k sejam a£i zrednim občnim zborom ter sprejemajo resolucije, ki zahtevajo avtonomijo Bosne kn Hercegovine. Zbiranje za spomenik dr. Janezu Ev. Kreku Kakor poroča »Delavska pravica«, se je v Ljubljani pretekli teden zopet sestal odbor za postavitev spomenika pokojnemu dr. Janezu Ev. Kreku. Sestanek je bil na pobudo bivšega ministra in voditelja krščanskih socialistov g. Jožeta Gostinčarja. Odbor misli obnoviti zbiranje prispevkov za postavitev snomendka dr. Kreku v Ljubljani. Zbiranje se je svoječasno že vršilo, a je potem zaspala Brez pripombe Na svojem nedavnem zborovanju je učl-teljstvo novomeškega sreza znova potrdilo svojo vero v jugoslovensko mlseL »Slovenec« sedaj z veseljem ponatiskuje izbruh znanega glasila katoliških dijakov »Straža v viharju«, ki pravi med drugim: »Slovensko ali bolje rečeno protislovensko naprednjakarsko učiteljstvo se je na tej skupščini po svoji stari navadi izreklo na narodno edinstvo Slovencev, Hrvatov In Srbov. Vsaka stvar Ima neko Zdaj, ko Jugoslavija prehaja iz centralistične v svobodno ln samoupravno urejeno državo, se še najdejo Izgubljeni sinovi slovenskega naroda, ki se ga upajo dalje blatiti ln poniževati.« List nato popisuje nato škodljivost centralizma (kakor da Ima centralizem kaj skupnega z vero v narodno edinstvo) In pravi: »Zdaj pa dvigne svoj glas slovenska malomeščanska pol inteligenca ln se Izjavlja za narodno edinstvo!« Mislimo, da je odveč vsaka pripomba k temu izbruhu, Iz Liubliane v Loški potok OJ Vite srečna, draga vas domača Prešeren Mežavo popoldne proti koncu septembra. Na postelji sedš čl tam pod žarnico Loorttsev narodopisni zbornik o praznoverju estonskih ribičev, ki mnogih bitij ne Imenujejo s pravim imenom: tako pravijo hudiču: vana sitt (staro govno), vana kdhn (stari mršavec), piimme kuningas (slepi kralj) itd. Zatopljen v take uvere zdajci zasiišim iz obednice silen trušč: moj portret, delo Milana Klemenčiča, se je snel sam od sebe z žeblja in pri padcu poškodoval omaro. Estonski mužik, a tudi naš deželjan, bi gotovo rekel: »Spomin!« Tudi jaz sem za Salo to omenil bratu ln svakinji. A čez nekaj dni pride iz rojstnega kraja zlokobno pismo, eno uro pozneje pa usodna brzojavka ... Neoo, čez ln čez zastrto, se Je prilegalo moji turobni ubranosti, ko smo trije četrtega desetega, sedli ob petih zjutraj na do-lenjca, da nas potegne do Žlebiča. V od-deiku 2. razreda me Je za nameček vsej pobitosti še cvelila nemarna govorica gospe, ki Je razsipala take cvetke: »Jih ne boste los« (se jih ne znebite, odkrižate) Itd. V avtobusu z veseljem pozdravim znanca šenico, ki ml Je pred desetimi Jesenml zapel potoško žalostinko študentu, zmrzle-nu v snežnih zametih. »Dr. Glonar je prav zadovoljen s tem najmlajšim vzorcem ljudske pesmi in ga Izda v posebni knjigi poleg drugih kitic otožne vsebine.« Prijatelju Senld se je očitno dobro zdelo, da je storil uslugo slovenskemu slovstvu. Da pa ne bi še ml trije potniki zmrznili ali se vsaj prehladili, je sam od sebe Debeljakov dom posodil konkurentu postil Jonu O. pokrit poštni voz, da nas povleče lz Sodražice v Loški potok. Izvrsten domlslek, kajti meg-lilo je ves čas, tu pa tam Je pritisnil škropeč. Zimska suknja ml ni bila nič pretežka. Ce bi bila v Vagovki (tu se svet prevegne nlzdol) Se krčma, bi si za centralno kurjavo privoščil »pehoto« ali šil-ce. Tako pa sem se podžgal le z upanjem, da bomo zdaj zdaj na planoti, po kateri zdrknemo skak6ma proti cerkvi sv. Lenarta. Ko sta konjiča pogoltnila 12 km, obstanemo pred pošto na Hribu. Ne zato, ker jo vodič Badjura nekje priporoča, pač pa lz stare navade se zapičimo v Rusovo gostilno pod Tabrom. Gospodinja nam za obed svetuje jelenovino. Nimamo zastonj v soseski krajenvlh nazivov: Jelenjdol, Jelenov žleb, Jelenje vrhe! »Ravno za to mizo so vaš oče v nedeljo 24. septembra Jedli ln mi rekli kakor v slutnji: Gospa, mogoče sem zadnji pot pri vas. Umrl bom!« »Na tako prerokovanje ne moremo dosti dati, stari ljudje pogosto namigujejo na bližnji konec.« Stopili smo za trenutek v sosedno trgovino, kjer sem upal najti najožjega rojaka R. Moharja, trgovskega pomočnika ln pisatelja, da bi ga pridobil za nabiranje narodnega blaga, pa se Je preselil v Marti-njak. »Poglej, Ivan, »omenim trgovcu Lavri-ču«, od 8 oseb, ki so tačas v tem prostoru, nas je 5 Cehov: vidva z Mirkom Rusom sta dokončala praško »obchodni aka-demie«, moj brat se je ondl polnženjeril, jaz sem nameraval pred vojno odklepati ienoletnlštvo v zlatem mestu ln sem se Izr mazal lz suknje bele, ker ml mačeha Avstrija ni dovolila iti v vojašnico ob Vita vi, poleg tega me Je dr. Sommer lz Bratislave •povabil nedavno — pred izbruhom protektorata — na poceni potovanje po ČSR; naša Jifka pa Je uzrla luč ah noč tega sveta pod Hradčani!« Pustlvši prtljažlco v prijetno zakurjeni gostilniški sobi, smo vzeli blatno pot pod noge ln krenili v Segdvo vas, ki se je v poslednjih letih skoraj zajedla v Hrib. Navzlic ubornl zemlji se še nekam urno veča število hiš po kraškem svetu občine Loškega potoka, obstoječe Iz 6 naselij, ki obsegajo nad 2500 duš. Vkljub izseljevanju mora služIti poleg nove šole šestraz-rednice Ae staro poslopje na Tabru. Jaz jgem obiskoval le dvorazrednico! Od rajne Marije Terezije do mojega de-tlnstva se stanje dimov v tej naaelblnid loških kožarjev ali ovčarjev nI skoraj nič predrugačilo. Danes je tu 43 krovov, a ne štejem vmes »kujalnikov«, posebnih stav-bic za stara dva, kadar pustita vajeti iz rok. Komaj večja od kujalnika je hišica St. 29, ld si jo je postavil moj oče, poročiv-61 se z Ivano Krajčevo. Tukaj so me prinesli »lz kadi« na svetlo. Pri nas novorojencev ne nosijo štorklje, niti ne priplavajo po Juhi v solzno dolino, niti Jih biserni polž ne pripelje po reld, kakor pripoveduje za druge kraje španska pesem, tirkana 21. 1. 34. v dnevniku La Prensa (Buenos Aires). »Hej, teta Lojza, zakaj ste zazidali okno, ki drži na stezo?« vprašam pri svoji rojstni hiši. »Da mi ne pobegneta še zadnja dva otroka. DrugI so ml že vsi ušli! hiti zgovorna mati mojih bratrancev ln sestričen, odpotovavših v deželo, iz katere se po Ca-tuilovem zatrdilu še nihče ni vrnil. Pot je samo za čvrste turistovske oko-vanke primerna. Vendar izletnikov doslej ni kdo ve koliko, čeprav vabi na Hribu pred šolo napis »Jazbina. Petelinji vrh, 1212 m«. Letos sem tako dognal, da segajo markacije ribniške podružnice Planinskega društva od Kobiljega curka nad Robom do Petelinjega vrha nad Vražjim vrtcem. Prevalili smo Dolinko tn spenjamo se v Grič. Tu poleg razpela je drugI domek, umotvorček mojega očeta, tesarskega ln zidarskega samouka, ki je prekril toliko streh in preložil toliko peči po vsej poto- škl dolini. Blizu pol stoletja ta miniaturni donebnik — Imenovan tako s stališča žab in urhov v bližnji luži — nI več last naše družine. Nov vzpon —, pa bi pozdravil na ravničici svojega birmanskega botra, Matijčevega TOnka, da se ni umaknil v svojo trdnjavo. Zopet en klanec in oddahnemo si na križišču nove banovlnske ceste, zvijugane skozi kamenit grič do hiše, koder je njega dni gospodinjila moja teta, Neža Benčina. »Zakaj neki se je ta vijugasta kača ustavila na poli pota?« sem pozvedal pred nekaj urami med znanci. »Kača se je zbala mijavkanja«, se odreže sobesednik. »Ob volitvah je bilo tod polno Mačkovih glasov, zato so banovinski znesek za pobijanje brezposelnosti usmerili drugam.« »Razumem. Na zemlji poznamo bitja, ki ne preneso zvoka drugih stvorov, četudi šibkejših. Slonu na primer se gabi kro-ljenje, zajcu lajanje, meni je zoprno človeško žvižganje, šegdvskl klopotači pa se studi mačje mavkanje.« Odtod naju spremljata dva domačina čez drn ln strn, da se ognemo blatu. Prispeli smo v poslednji zaselek šegdve vasi, krščene vsekakor po nekem veljaku &M po-četniku z imenom Sega, žiga, Zlglsmund, ne pa po šegavosti, čeprav takega blagoslova ne manjka mojim sovaSčanom, ki so ustvarili pregovor: »Velja kakor Sega pe-lja«. Zaselek Matčvljak pa sluti ustanov-nika Matijo. Manj ljubezniv naziv za ta tri domačije »Pri Stalah« razodeva postanek naselja, prvotnega zimovišča za blago, zlasti vprežno živino. To so hodili pol ure daleč Iz vasi oskrbovat. Pokojna moja mati (1860—1932) je v mladosti za 2 krajcarja napravila tako hojo bosa po snegu! Vrhu klanca stojita ko straža dve štali, ena podrta, druga Se rabljiva. Desno pobočje njiv se Ime — »Nad štalami«, leva plat polja pa nosi naziv »Za hlevi«: zanimiv ostanek Izraza, pozabljenega v naši kraševsko-dolenjščini. Pogrebci ln pogrebke stoje pred hišo št. 34., ld Je 3. Izdelek pokojnega Franceta D. Obilo jih je, vendar ne toliko kolikor tic v sosedni gmajni. Takih jat že dolgo nisem gledal, kakršne se tokrat spreletujejo nad našim domom, sezidanim pred 50 pomladmi Ena od njih ml žgoll po Horatlju: Multa tulit fecitque pater, sudavit [et alsit, abstinult vino, Mbis, ebrift nicotinš.... Mnogo Je pretrpel nad 82 letni rajnik: ko si je pred tednom hotel ogreti opeko, se mu je papirnati podnet potresel na srajco ter osmodil bok, vrat ln pol obličja. Opečen ln vendar drhteč od mraza čakajoč teden dni odrešitve, navkljub zdravnikovemu posredovanju, brez jedi, brez spanja. Bo 11 kedaj v tako obupnih slučajih dovoljena evtanazija; olajšanje umiranja z opojili? Dolgo nisem vzdržal v mrliščnicl. kjer je mrlihala mrliška luč In so polglasno molile ženske. Možje so zunaj modrovali 0 pičli letini, o zaslužku v Franciji ali Nemčiji, o morebitnem oboroženem spopadu: »Da vsaj še letos ne bi bilo vojske!« sebično vzdihne »anamujnšestdesetleten« kropflec! »Dokler Je na plenkačl slinavka ln parkljevka, se bomo težko tenkali«. »Pravijo, da s Hrvaškim ne bo nič, ker so naše pošiljatve na Angleško ustavljene«, pribijajo ljudje, kakršne je opisala Zofka Kvedrova v zbirki »Iz naših krajev«. Stopil sem proti Gredam, kjer sem o veliki noči 1903 videl sestradanega volka Na videz pokrajina ni spremenjena. Toda pogrešil sem ta dan Izredno dosti starih dreves: lesnik, hrušek, češenj. Koristna ta drevesa niso bila kdovekaj. Razvidi se že iz tega, ker smo neki drobnici dejali: bab JI pezdčc. Medvedičke so bile grenke do ne-užitnosti. Sadje pa je le bilo. Zdaj Se takega ni. Pri nas se ne bi torej mogla ponoviti zgodba lz Tolminskih hribov: ko so zameti skopneli, odpeljejo rakev v dolino na pokopališče, kjer opazijo jabolka na-mestu mrtvaka v zaboju! Pokojnik pa je tiho počival v zaboju na skednju. Par pincgavcev odpelje mrliča mimo Korita, kjer baje leži pokopan Turek iz nekdanjih hajduških čet. Boter sedi s svetil-nico pri vozniku, vnuk pa na pokrovu, da ne bi krsta ob Številnih kotanjah skočila z voza. Ob vznožju večnega počivališča zadenejo nosila na pleča krepki možje, katerih zastavnost hvalita Tomšič & Ivanec v knjigi »Kočevsko okrajno glavarsko« (1886) Gredoč navkreber mimo drevoreda dospe sprevod do župnišča, v katerega neposredni bližini je pred dobrimi sto leti volčiča skotila mladiče. Tako poroča v svojem mikavnem iivotopisu F. Ks. Kramo: (izdal Karo! Klun v Ljubljani 1893). Pod prastaro lipo, ki pa morda nI videla turškega vpada leta 1528., odlože Segov-Sčanl težko trugo ln g. župnik Pravhar »pravha« (govori, opravi) običajne obrede. Nato se molitve izvrše v cerkvi Ven gredoč opaziš krasen pogled na uvalo Retje, ld jo je dr. Anton Melik priobčil za vzorec takih dolin v spisu »Slovenija« L NI H naziv tega kraja po vretju aH vrelca? sem se pred 10—15 leti obrnil na prof. R., ki je menil, da glagolnild menda ne služIjo za krajna imena. S tega vidika bi kazalo prerešetati take zglede: Bratenje, Grčbenje, Hudenje, Petanje, Planje, Pre-zrenje, Prežganje. V moji domnevi me močno potrjuje Badjurova opazka: »Vretje Je na Verdu domač izraz za stalne ln nestalne vire reke Ljubljanice« (Sto Izletov, 1930. strani 19 in 20). Obrušena oblika »retje« pomeni na Ljubljanskem barju — tolmun. Edninski Izraz je po neStetih drugih primerih prešel že pred stoletji v množino, kakor kaže zapisek »Reteyach« (Fran, Vatovec, Kolonizacija laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih Imen). Razlago v »Novicah« 1863 (393) od glagola »retiti«, »retlna« (bojišče) vrzimo mirno med Saro! Tabor, prekrasen razglednik, Je snažen 1 po svoji površini. Ko pa se je pojavilo »Pertoshenie zeliga Loshklga potoka« 1795 zoper župnega vikarja Luko Kosta-njevca, Je bilo okoli cerkve in po grobišču nemarnejše nego pri konjaču: psi konjska bedra ln kose vsakovrstnih mrh med človeške kosti razvlačujejo. O tem glej zanimivi sestavek dr. Ivana Prijatelja v Naših zapiskih, 1909, strani 78—84. Kakor Je pritožba pikra konjedercu, dacarju, zakonskemu posredniku Kostanjevcu, tako moram dodati, da se ga je JOresov Ta stari is Travnika (r. 1838) nedavno Be spomi- njal kot izvrstnega propovednika, ki Je pridigal: »Učite se, boste sudatje, ka-proljel« Koliko se je dvignil življenjski standart odtlej mojim rojakom! Materina mati ln očetov oče sta mi pravila večkrat, kako so lačnemu otroku rekli: »Za skedenj pojdi, na Jej m črne prsti pa boš alt!« Da so se v časi krmili s prstjo, te pouči članek »Zemlja-Jed« v Hustrovanem Glasniku 1916 (65). Enako »Geofagija« v žlvanovičevem »Vencu« 1927 (700), dalje Humboldt-Tu-Sek »Prstojedd v Južni Ameriki« (Novice, 1857, 290) ali Mladika 1927 (432), ln Večernik 20. 7. 39. Oče ln mati dr. A. Debeljaka Danes sadijo nekatere gospodinje že kodrasti ohrovt ali brsoto, karfijole ali cvetace, mnogi nabirajo gobe. Od teh se odlikujejo prdsnlce. Takih baje nI nikoder drugod po Kranjskem, pribija v navdušenem orisu (Novice, 1861) dekan Vesnin, ki je rad govoril o sebi: »Jaz sem zmeraj Vesel«. Pokojni pisatelj Ivan Vesel, po svojem očetu lz Travnika v Loškem potoku, bi 1940 obhajal svojo stoletnico. »Umri, bomo bel kruh jell in finops pili!« so šegave matere v mojem detinstvu bodrile svoje paglavce, žganja so si želeli tudi pogrebniki po končanem pokopu mojega očeta. Zasipanje jih je ugrelo in ob mokrem vremenu se lahko prehladiš. Šele nato je plantal cviček. če prenočimo, bo treba drugo Jutro ob treh pokonci za avtobus. Elektrike bomo pogrešali. Ta bajna vila se baje naseli pri nas 1940. Napoveduje se že nekaj deset- ž/moton m M Čuva ccc in zdraofe, ^ . ustvarja dobro ražpolozen/e W mffli K X JCrgjvtcn Krgj\tcm mm. <3> TUNGSRAM Krt/f\ton le ti J. Napoved se mora prej ah slej uresničiti. Saj se je obistinila celo bolj zamotana prerokba: Grgurjevkin s Hriba je pred 80 božiči vedeževal, da bodo vozovi tekli brez konj, ljudje letali po zraku, na cesarskem dvorišču da bo trava rasla ln ondi lepi kranjski fantje ne bodo več cesarja straiill. Pre ranega vstajanja nas je otel velein-dustrijec Ivan Rus, ponudivši nam svoj samodrč, ki je bil namenjen po Bamari-tanskem poslu v deželno bolnico. To Je edini osebni »Tomo Milov« pod zvonom sv. Lenarta. Prvega pa nam je pokazal John Knaus lz Travnika v Michiganu 1. 1937. Odsek Hrib- Sodražica smo prebrzeli kakor po maslu, cesta je gladka. Kajti tovorni avtomobili vozijo hlode zdaj samo na Rakek. Odsek Sodražica—Ljubljana pa mi je vzbujal dojem, da drdramo po re-brih Ajdovske deklice ali pa po pobrunca-nih mostih. Skoda za tako prikupen Izdelek tvrdke škoda! No, Stanko Rus ume izvrstno šofirati, spretno se Je ognil pre-neki kotanji. Med tem pa sem v duhu prešteval osebe, ki so nam danes »pot posodile«. Zapazil sem, da ni bilo vmes 97 letne tašče Anzelc iz Malega log&: sluh ln vid ji odpovedujeta pokorščino! (Medtem ko se je spis mudil ali medli v uredništvu, je ženica potihem ugasnila za Vse svete). Potlej sem ponavljal Kettejev sonet »Na očetovem grobu«, ki pa sem mu prenaredil konec: Le spi, le spi, nesrečni oče moj! Dr. Anton Debel jak Novosti lz bele Ljubljane Zaklonišče na Trga kralja Petra Sedaj, ko je svet spet okužen z vojno mrzlico, ko sosed ni varen pred sosedom, ko močnejši pritiska na šibkejšega niti povsem nevtralne države ae morejo ostati Severni vhod v zaklonišče brezbrižne ob strani. Sila rafmirana tovna diplomacija dela s prefriganimi t sredstvi in najbolj miroljubni ljudje se utegnejo preko noči znajti sami sredi topovskega ognja in strupenih plinov. Da, plini in bombni napad iz zraka, to so ti- , sta grozna vojna sredstva, ki se jih sto j odstotni civilist najbolj straši. Kar se tir j če obnašanja zoper plinske napade, so Ljubljančani dobili prvo šolo že pred leti in so ponovne primerne vežbe slehernega meščana poučile o grozotah te nevidne smrti tako, da so za slučaj plinskega napada dobro poučeni in se bodo znali ravna-•ti. Pa »o tudi bombni napadi iz zraka tako orožje, ki se ga moderne vojske v veliki meri poslužujejo m utegnejo nemilo presenetiti nič hudega slutečega meščana. Zoper take napade zgolj pouk ne zaleže kdo ve kaj. Njih posledic se je treba ubraniti j ie vnaprej. Človek mora kakor krt glo- I bo ko pod zemljo v rove, kamor s svojim učinkom nič več nc sežejo stotine kMogra-mov težke bombe. Strokovnjaki so že izračunali, koliko metrov debela ielezobe-tonska plast more človeka dobro zavarovati S praktičnimi izsledki obogateni tehniki grade po vseh večjih krajih protiletalska zaklonišča, da bodo v nevarnem času zaščitena življenja otrok, žena in star- cev. Tudi Ljubljana hodi z duhom časa. Pred tedni so pričeli vrtati v grajski hrib, ki so mu zavrtali v trebuh že precejšnjo luknjo, dovolj veliko že sedaj, da bodo mogli va-njo znositi mestni arhiv, umetniške zbirke m še za ljudi bo ostalo prostora. Taka protiletalska zaklonišča bodo potrebna po vsem mestu, saj vsa Ljubljana vendar ne bo imela časa, poskriti se pod varno plast grajskega hriba Eno teh zaklonišč bo pravkar dograjeno v nasadu na Kralja Petra trgu pred sodiščem To je rov t dvoma vhodoma iz Dalmatinove in Tavčarjeve ulice. Je kake tri metre pod zorni jo in ves je podprt in zadelan s tramovi Kar so zemlje izkopali, so jo nasuli na streho. Zvedavci so že od vsega početka postajali ob rovu in ugibali, čemu bo izkopani rov. Nekateri so menili, da bo za javno stranišče, drugi, da bo služil za kabel ob kanalizacijo. Sedaj, ko jje vsem jasno, v kakšne namene bo služil pa zmajujejo neverno z glavo in dvomijo, da bi tako zaklonišče, zgrajeno iz lesa in preti moglo zadrža- ti strahotne učinke bomb, ki njih ena sama uniči veliko ladjo ali zruši več nadstropno hiša Take neverne Tomaže bi v zmoti potrdila edino ie praktična preto kušnja, česar pa nas bog varuj. Inženirji m statiki že vedo. česa zmore ta prstena zemlja in les, zato bodimo brez skrbi in se ne bojmo bodočnosti Mestna občina pa ni preskrbela ie sa varnost meščanov zoper letalske napade, temveč je pričela misliti tudi na zaščito umetnin po vzgledu Parižanov m London-čanov. Za sedaj je zaščitila simbol slovenske žene, ki stoji na Muzejskem trgu ki je svoj čas vzdignil toliko prahu Zadelali so ga z lesom in pred njim verjetno tudi obložili s prstjo. Tako opremljen je za sedaj varen pred vsakršnimi plini, če se bo pa izkazalo, da je še premalo zavarovan, ga bodo prenesli na varnejši kraj. Do tedaj pa ta skrinja »zadrege« taka, kakršna je sedaj, prav nič ne moti estetskega izgleda okolice. Vsekakor je hvalevredno delo mestne občine, ki tako vzgled no skrbi ne le za varnost meščanov, temveč v prav tolikšna meri za njihove kulturne vrednote. Velika sadna sušilnica Šmartno, 18. novembra. Letošnja sadna letina je bila tako obilna, kakor že mnogo let ne. Mnogo sadja so naši kmetje prodali. Cena je bila tako nizka, da so se lahko založili z namiznim sadjem tudi Siromašni sloji. Kdor ni mogel spraviti sadja v denar, ga Je prekuhal v žganje. Toliko sadjevca po naših kmetijah te depa niso imeli, kakor letos. Značilno je, da so Imeli nekateri letoe več sadjevca, kakor druga leta mošta Mnogi uvidevni gospodarji pa so ss dobro založil a posušenim sadjem. Sodijo namreč, da bo sledila letošnji obilni sadni letni ataba sadna letina. Za ves nas oko-Hi je pomembna sadna au&Un ca šmar-ske Sadjarske ki vrtnarske podružnice, ki je ngrajena na dvorišču zadruge poleg ljudsfce šole Sušilnico so spravili v obrat konec avgusta. '-i Sušilnica je zgrajena v pusrtmeau objektu in Je Wetz — Podgorškovega »-^tema. Hkratu se suffi sadje na 20 lesab. Na voakl poJovid peči po deset samostojnih les. Orjaška peč vzbuja pozornost vsega olkoMSa. Saj bo pa napravila tudi obilo dobrega v vsem našem okolišu. Marsikateri mernik sadja je ohranila nad; de-el, ld bi ga sicer predelali v žganje. Sadno sud lnlco so ei ogledale tudi mnoge Okoliške šole. Ves delovni sistem jim je razkazal g. Janko Hostnik. Peč so zažga-H 26. avgusta, odtlej v njej ogenj še nI pogasniL Kurijo kar s cetimi klaftraklml poleni. Zartmtfvo fe, da prinašajo sušit sadje tudi stranke, ki sicer nimajo lastnih sadovnjakov. PreradunaH sa, da se jim splača kupiti sadje na mernik ln plačati odškodnino sa polena. Za sudenje je treba plačati po 2 26. decembra. Ker bodo pod režijo br. Možina igrali stalni Igralci, Je uspeh zagotovljen. Da ne pozabimo, moramo tudi sporočiti, da smo za »Goigoto« uprizorili dohro naštucttrano igro »Zadrega nad zadrego«, ki Je bCla deležna zelo dobrega uspeha Dvorana Je bila nabito polna. Bliža, se tudi »Miklavžev večer« ln 9b zdaj je al Sati razna ugibanja Naši bratje tn sestre poleg rednega dela »1 skrbe tt»> dl sa veselo stran življenja ObdariH bomo našo sokolsko deco ter s tem naredili veliko veselje. Saj so pridni telovadci ki aa« da JBi obdarimo »JUTRO« 8t zre, RedrfK lt* XL tSSS, DomaČe vesti Hišni posestniki so se nedavno precej razburjali, ko so od mestne občine prejeli okrožnico o obvezni gradnji zaklonov za primer letalskih napadov. Takrat se je pokazalo. da )e v naši Javnosti — med zasebniki, pa tudi pri odločujočih instancah — mnogo zmede v tej stvari, tako v tehničnem, kakor v formalno upravnem pogledu. Pri današnji spremenljivosti svetovnega položaja nikakor ne smemo oči zapirati pred dejstvom, da utegne vojna nevarnost jutri ali pojutrišnjem tudi nas potegniti v svoj vrtinec, zato se moramo z vso resnobo lotiti vprašanja obrambe pred napadi iz zraka. Uredništvo po-nedeljskega »Jutra* se je odločilo, da posveti nekaj prostora smotrnemu razpravljanju o teh stvareh Čitatelje našega lista vabimo, naj jutrišnjo številko ponedeljske Izdaje vzamejo v roke. Razen praktičnega pouka o tem, kateri prostori v hiši pridejo za zasilno zaklonišče v poštev in kako jih najceneje uredimo, prinaša list še celo kopo pestrega, aktualnega gradiva. Izmed člankov naj opozorimo samo na skico zanimivih vtisov pod zaglavjem »Severna meja — skrb in ljubezen nas vseh«■ in na zgodovinsko razpravo o razvoju vojne tehnike od bojnega voza do modernega tanka. V galeriji osebnosti naših dni prinaša list tokrat kratek pokret vrhovnega poveljnika francoske armade generala Gamelina. • Počastitev učenjaka drja Mihafla Petroviča. Beograjska univerza je izkazala čast in priznanje prof. dr. MihaDu Petroviču, ki spada v krog najznamenitejš b matematikov sveta. Po delu in zaslugah v svoji znanstveni stroki prof. dr. Petrovič ni dosti znan širši javnosti, pač pa je znan ln čislan kot pisatelj zelo zanmivih potopisov. Kadarkoli je potoval po svetu na sestanke in kongrese mednarodnega združenja matematikov, je obogatel našo književnost s kakim lepim potopisom. Tako je n. pr. Srbska književna zadruga izdala naslednja njegova dela: »Kroz polarnu oblast«. »U carstvu gusara«, »Sa okean-skim ribarima« in »Po zabačenim ostrvi-ma«. Univerza je izvolila dr. Petroviča za častnega doktorja filozofije in je nameravala opraviti to slavnost v velikem obsegu. Povabijani so že bili k slavnost vsi profesorji matematike v državi, vsi ravnatelji srednjih šol itd., a je slavijenec vse take slovesnosti odklonil. Po njegovi želji je bila slavnost izvršena v najožjem domačem krogu vseuč lišča in v prisotnosti prosvetnega m'n;stra. • Plemenita gesta tovarnarjev ob jubileju podjetja. Pred dnevi sn.o poročali o jubileju tvornice usnja g. Toneta Knafliča v Kamniku. Podjetje je bilo pred 30 leti ustanovljeno z izključno domačim kapitalom in iz skromnih početkov se je do danes povzpelo na spoštovanja vredno stopnjo, da zaposluje zdaj okrog 140 delavcev in nameščencev, po dograditvi in razširitvi, ki je v načrtu, pa bo v kratkem nudila kruha okrog 200 ljudem. V proslavo 30-letnice je lastnik g. Tone Knafhč pripravil svojim delavcem lepo presenečenje: slehernemu izmed njih je podjetje izplačalo nagrado po 200 din, obenem pa jim je s 1. novembrom iz lastne pobude povišalo plače za 10%. V časih krize, redukcij in psihoze vojne nevarnosti, ki jo preživljamo, je to dejanje vsekakor vredno javne pohvale in zasluži, da ga vsem drugim podjetjem stavimo za vzgled. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr Ipavic Benjamin v svojem sana toriju Maribor, Tomšičev drevored 4 zopet ordinira • Članom, prijateljem in dtateljem Vod. nlkove družbe. Ne boste se dolgočasili ob pustih, deževnili jesenskih ln zimskih nedeljskih popoldnevih ln prostih urah. Vodnikova družba vam je preskrbela imenitno sredstvo za preganjanje puščobe. Za 20 dinarjev vam bo poklonila ob koncu meseca novembra četvero koristnih, pa tudi zabavnih knjig. Med njimi je tudi malomeščanska kriminalna povest »Neznani storilec« mlade pisateljice Ljube Prennerjeve. Smejali se boste, morda tudi jokali, nazadnje pa presenečeno vzdihnili ter vsakomur potrdili, da ste dobili za svoj denar v resnic; dobro čtivo. Se Je čas, da se včlanite pri svojem poverjeniku, ali pa direktno pri družb) v Ljubljani, Knafljeva 5. Ne zamudite te lepe prilike! • Promocija. Včeraj je bi! na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije gosp. Gamulin Tomo iz Jelše na Hvaru. Pri zaprtju Is motnjah » prebavi vzemite zjutraj aa prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožefove grenčlca • Velike skrbi prodajalcev tobaka. Prejeli smo: Kakor se čuje od zakupcev tobaka, odnosno njihovih zastopnikov, bodo v kratkem času nove licitacije glavnih zalog tobaka za vso državo. Ugibanje Je veliko, ako bodo zdaj licitiraii. po posameznih zalogah ali po večjih rejonih. Do-alej so namreč zaloge licitiraii po rejonih, to je po več zalog skupaj, a tisti, H so resnično vodili zaloge, so jih le prevzemali od takih, ki so jih licitiraii po rejo-jonih. Ti so jih oddajali proti gotovi proviziji. ki 90 jo prejemali mesečno ali letno od podzakupcev. Zato bi bilo umestno in pravično od monopolske uprave, da bi razpisala licitacije po zalogah, da bi oni bi res delajo za državo in ki nosijo materialno in moralno odgovornost lahko sami izl cit rali zaloge in delali za sebe in ne za druge. • Odkup razvalin hi zemljišča stare M-beniške trdnjave. Vojaški erar je imel 9 let v svoji posesti razvaline stare trdnjave na šubičevcu nad Sibenikom in velik gozd okrog nje. šibeniška uprava se je že večkrat z vojaško oblastjo pogajala zaradi odkupa trdnjave in gozda aH pa za zamenjajo s kakim drugim poslopjem in zemljiščem. Pogaiania so šele zdaj tako daleč napredovala, da se lahko računa s prevze mom zgodovinskega objekta v občinsko last. Staro trdnlavo Je zgradil nekdantf branitelj Sibenika baron Dosrenfeld L1647 In 1e imela trdnjava no nlem svoje ime do 1. 1911. ko jo le ljudstvo začelo "menovatl »guhičevae«. da teko počasti snomin hrvatskih knezov Subičev, Id so biH po rodu iz šiben*ka. Baron Degenfeld je služil nekdaj v WaJlensteioovi vojski, potem je bdi v službi švedskega kralja Gustava Adolfa, a ga je nemirna kri vodila najprej v Francosko, nazadnje pa v beneško vojno službo. Kot poveljnik beneške vojske je nekajkrat odbil turške napade pri Zadru, potem pa je z močno trdnjavo zavaroval Sibeoik in pred njo potolkel močno vojsko Teleki-paše, ki je štela 40.000 jani Carjev. • »Črna borza« še ni HKvidirana. Pred meseci so v Beogradu razkrinkali dobro organizirano družbo tihotapcev valut in ponarejevalcev raznih listin. Nevarnim špekulantom in slepartem so prtšl; na sled, ko so spravljali valute preko bolgarske ln madžarske meje. Tihotapska organizacija je postala znana pod imenom »Črna borza« in polagoma so se v raznih krajih rarferi-vale njene podružnice. Za varne zapahe so spravili zelo pestro družbo domačih ki inozemskih tihotapcev. »Črna borza« še ni likvidirana in so te dni na Sušaku zajeli njenega važnega organizatorja in zaupnika, ki je imel po vsej Dalmaciji razpredeno tihotapsko mrežo. To je trgovec Ivan Vuletič, ki je gotovo že mnogokrat »rečno prinesel dosti denarja v Reko. Oni dan pa so ga na takem potu prestregli n našli pri nW> tujih valut za četrt miflijona dinarjev. i i/DEAA A L u Dri J v«"" .'t r v \ KKt/V\A MONUMENTALNO FILMSKO DELO PO ZNAMENITI B. KIPLINGOVI KNJIGI Tempo, dinamika ln napetost v prizorih, v katerih so predočene divje borbe Angležev zoper upornike, fanatične pristaše raznih mističnih verskih sekt. Nad 12.000 sodelujočih! — Nad 2,000.000 dolarjev stroškov za to edinstveno filmsko delo! fiunga iDin^H INDIJA GORI! Cary Grant — Vlctor Mc Lagiea Douglas Fairbanks jr. Predstave danes ob 10.30 dop. (po mifamih cenah) ter ob 14.45, ob 17, ob 19. In ob 21.15 urL Kino Union, teL 22-21 7J!TBIENAx!rrBENE^ NAGRADO NAGRAJEN francoski film po slovitem romanu »La bete humaine« od KM II .A ZOLA. SIMONE SIMON — JE AN GABIN Najtajnejši kotički človeške duše in intimnosti zakonskega življenja odkriti so z ostrim realizmom v tem filmu največje umetniške vrednosti. — Nabavite si vstopnice v predprodajL KINO MATICA, teL 21-24 Ob 10.30, 15., 17, 19. in 21 url. * M . MLADINI izpod 16. leta JE FILM PREPOVEDAN! Človek - zver * Nova kulturna pridobitev mesta Va» raždina. Na slovesen način so odprli v Va-raždinu galerijo slik ln kipov hrvatskih umetn kov. Ta galerija je bila urejena po zaslugi varaždinskega muzejskega društva in zagrebškega Društva hrvatske umetnosti. Pred otvoritvijo galerije je bala slavnostna seja muzejskega društva, ki je bilo ustanovljeno 16. novembra L 1925. Lepe slavnost! so se udeležili predstavniki mnogih muzejsk.h društev iz države. Društvo hrvatske umetnosti v Zagrebu je poklonilo varaždinski galeriji 24 slik, akademski slikar prof. Tomislav Krizrnan pa je sam zbral 20 umetnin. Precej si k je dala na razpolago tudi varaždinska mestna občina. * Nezgoda na morju. Nedaleč od Primo-štena je nasedla jadrnica »Zdenka«, ki je last nekega broda ja na Solti. Jadrnica iz Boke Kotorske je vozila v šibenik opeko, v Gružu pa se je nanjo vkrcala tudi skupina artistov znanega cirkusa Buffalo. Jadrnica je v gosti megli izgubila smer ter nasedla na neko pečino. Iz Sibenika so jI poslali na pomoč jadrnico »Marijo«, na katero so pretovorili ves tovor in tudi artiste. Ponesrečeno jadrnico popravljajo sedaj v šibeniški ladjedelnici. * Pojava volkov v okolici Karlovca. V gozdu ki je komaj pol kilometra oddaljen od ljudske šole v Dolnjih Stativah pri Kar-lovcu, so lovci naleteli na volčjo sled in kmalu tudi zalotili v grmovju volka Ko je zver naskočila nekega zaostalega lovskega psa, jo je eden izmed lovcev ubfl z dvema streloma. Volk je bal težak nekaj nad 20 kg tn dobro razvit. Efektna loterija Sokola Slovenjgradec se vrši nepreklicno na dan 81. XII. 1939. Srečke po Din 5.— še lahko naročite pri društvu. * Je sveže ali ni »veže T Jajce obdrži svojo skrivnost in če ga pregledujete poroti solncu ali pa ponovno vagate. Vsebino boste spoznali flele, ko ga ubijete. Žarni-nica skriva takisto svojo tajno, dokler ne gori. Ce hočete vedeti, da 11 je dobra, Jo morate pridati in nato opazovati njeno svetlobo in porabo toka. če je TUNGSRAM KRTPTON žarnica, Vam bo takoj padla v oči solnčna snežnobela svetloba. Redek in dragocen plemenit plin KRTPTON, s katerim so te žarnice polnjene, pa ne daje samo izvanredno dobro razsvetljave, marveč omogoča tudi ekonomično porabo toka. TUNGSRAM KRTPTON žarnica daje svetlobo, ki^uvaočiin zdravje ter ustvarja dobro razpoloženje. (—) * Kaj čakate T Ali hočete zopet naročiti cenik šele potem ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiši Stermecki, Celje, po novi cenik in vzorce. (—) Iz f iubHane u— Poroka. Iz sokoWkih vrst nam poročajo da sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani gdč. Vlasta Palčič, hčerka lekarnarja, in g. Drago Pustišek, šolski upravitelj. Pot priči sta bila nevestin brat g. Branko Palč č, stud. med., in ženinov brat g. dir. Ivo Pustišek. Mlademu paru želimo obilo sreče. u— Vodstvo po razstavi Slovenskih likovnih umetnic v umetniškem paviljonu pod Tivoli jem bo imel danes ob 11. slikar, prof. Stane Kregar. Ker se s tem dnem za-tvori uspela razstava, vabimo vse, ki se je do zdaj še niso ogledatL u— Sentjakobčanl ponove drevi ob 20.15 Bučarjevih tr dejansko igro s petjem in godbo »Kurent«. Vat, ki ljubite zdrav, kmečki humor, lepo petje ln godbo, se boste izvrstno zabavali, kakor vsi dosedanji obiskovalci, ki so si ogledali »Kurenta«. Da se izognete navalu pri večerni blagajni, kupite vstopnice že v prodaji ki bo danes od 10 do 12. in od 15 do 17. Pridite točno, ker med izvajanjem vstop v dvorano ne bo iovoljen. u— Tudi modernizacija. Na ljubi lanskih ulicah srečaš v zgodnjih Jutrnjih urah kot prva migajoča bitja mirne in marljive sn®žHce prometnih cest in ulic z metlami, ki spravljajo odpadke in razno nesnago na laipčke. Za njimi prihajajo z dvoko-lesnimd vozički drugi delavci, oprtani z lopatami itn m^tv*^ ^ ^^^ pn^p^n^ to robo v te stare korete, da Jih pozneje do vrha napolnjene odpeljejo ha določeni prostor. Doslej so rabili že več desetletij take vozičke, ki Jih hočejo sedaj zamenjati menda iz higienskih in estetrfdh ozirov. Na mestni pristavi so namreč izdelali nov model takega voza ki ima tudi dve kolesi, obrobljeni z gumo, ogrodje, ka-mor sta postavljeni dve pločevinasti posodi, pa Je lepo pofcromano. V ti posodi čistilci nakladajo odpadke. Prvi tak model so že poizkusili na Tjrrševi cesti. Pravijo, da ni povsem praktičen, ker ugrabi mestnemu delavcu pri čiščenju, nakladanju in raz-važanju več časa kakor doslej, u— Krstna predstava M rakove meičaa-, ske tragedije »Stari Rimljan« bo v sredo 22. t m. Ker je snov tega dela zajeta iz naše sredine tn je pozor Sče bivša znana gostilna »Pri starem Rimljanu«, je s tem delom podan svojevrsten del naše družbe. Avtor, ki je svoje delo zrežiral sam, in je tudi prevzel naslovno vlogo, je pripravil predstavo a kar največjo skrbnostjo. Ker bo zanimanje za to predstavo vsekakor zelo veliko, prosimo občinstvo, da si preskrb: vstopnice že prej ln sicer pričenši s 1 ponedeljkom dnevno od 10. do 13. ln od 15. do 17. v veži Delavske zbornice. Šaljivo MIKLAVŽEVO darilo za Din M.- ta Bicer: 1 punčka, 1 zibelka, 1 steklenička z dudko, 1 sesalka. 1 ropotulca, 1 muzikal otgareta. 1 srce. 1 strelec — zabavna igra za mlado ln staro, 1 zapestnica, 1 sirena Vplačajte na ček rač št 132S5 aH pošljite v znamkah na naš naslov Din 24.— nakar Vam kot paket odpošljemo darilo na Vaš naslov! FOTOAPARATE — FILME plošče brez vsakega poviška vse dotlej dokler traja stara zaloga, pri Foto Touristn Lojze Smucu LJUBLJANA ALEKSANDROVA 8. u— Na mogočni zgradbi vseučiliške knjižnice v Vegovi ulici Je vladal skoro vse letošnje poletje nekakšen zastoj in stoji to poslopje že blizu dve leti v sirovem stanju. Nestrpnim opazovalcem naj siiuži v pojasnilo, da se je minuli četrtek vršila po večmesečnem razpisu druga dražba za končna zidarska dela v notranjosti in na dvoriščih omenjene palače. Ta dela je izdražilo stavbno podjetje Mat-ko Curk za znesek 705.000 dinarjev. Glej, kako se za dopust osrečiš: v senco ležeš, Cik-bonbone žvečiš. n— Slavni čelist Enrlco Majnardv Id je pred dvema letom a prvič z vel kim uspehom koncertiral v Ljubljani, bo ponovno koncertiral v petek 24. t. m. v veliki Fil-harmoničnd dvorani. Majnardl je eden najslavnejših čelistov sedanje dobe. Njegov spored, ki ga bo Izvajal na petkovem koncertu, je za Ljubljano skoro popolnoma nov. Umetnika spremi+a na klavirju ga. Ada Colleoni MajnardL Prodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—) PLESALCI! Ples ni užitek, ako ne uporabljate ca nego nog In telesa 8ANOPED. Vrečica Z<— din. u— Umesten ukrep je ponovndknrt razglasilo mestno poglavarstvo, da ni dovoljeno strkavati cunj tn brisa Ik raz okna ln razObe&ati razno posteljnino po odprtih oknih nekaterih hiš v mestnem okolišu, pred vsem z orirom na higieno ta estetiko. Istotako prav bi pa tudi bOo. ko bi ista inštanca zlasti v središču mesta poučila nekatere redke WSne posestnike, da ni zaželeno, prati v čebrfh pred hišami, kar se dogaja v spodnji Rožni ulici že sistematično, ravnotako tudi ne pred hišo postavljati rogovfl ln nanje natezati vrvi za sušenje perila kakor Je to v navadi nekje v Gradaškl ulid. Zavedati se vendar moramo že iz tujskoorometnega ozira, da se ti ulici nahajati sredi mesta in da tudi cestno-policijski red ne dopušča kakih ekstravaganc. Srajce, kravate - Karnfčnfk « Nebotičnik u— Občni zbor Slovenske matice bo v ponedeljek 20. t. m. Ob 18. na Kongresnem trgu 7. VOLNA, ročna dela v veliki Izbiri pri »LAMA«, Jurčičeva ul. 4. — Prost ogled. u— Rezervnim podoflclrjOm. Pododbor združenja rezervnih podoficirjev v Ljubljani je dobil v zadnjem času pristopne izjave, ki so nepovoljne ln mnoge tudi nepravilno naslovljene. Organizacija opozarja vse prizadete, naj naslavljajo svoje vloge na: Združenje rezervnih podoficirjev, pododbor Ljubljana Borštnikov trg št. 1. Organizacija vabi vse rezervne podoflclrje na predavanje, ki bo v ponedeljek 20. t. m. v salonu gostilne »Derenda«, prej »Usenik«, na Borštnikovem trgu št 2. Predavanje bo obravnavalo vse zadeve sodobnega pod-oficlrja in je udeležba za člane udruženja obvezna u— Plesne vaje vsako nedeljo ob 15. v dvorani Delavske zbornice, začetniki ob 14.80. (—) u— Koncert Prelovftevth pesnil priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« dne 15. feoambu x INbaroonijL i—JL __ V levjih krempljih Samo ie danes ob 10.80 (po znižanih cenah) ter ob 1A, 17., 19. In 21. Izredno napeti francoski velefilm iz cirkuškega življenja: Življenjski roman enega najdrznejših krotilcev divjih zveri, njegova dobrosrčnost, njegova velika ljubezen in njegovo bridko razočaranje, žalolgra, ki se Je končala z njegovo tragično smrtjo. Constant Remy, Noguero, Madeleine, Raymond Cordy in ostali odlični francoski filmski Igralci. — Nabavite si vstopnice v predprodajL — KINO SLOGA, teL 27-SO. u_ o vzgoji m zaščiti zSoem&rjealh ln Izprijenih otrok bo predaval priznani strokovnjak g. Vojko Jagodič pod okriljem ( Pedagoškega društva v ponedeljek 20. t-m. ob 6. zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi Vstop prosL Po predavanju bo redni letni otočni zbor Pedagoškega društva, na kar opozarjamo vse člane s prošnjo, da se ga udeleže. ČEVLJI športni — jesenski — nepremočljivi — močni fantovski in visoki otroški, vseh vrst modernih damskih čevljev — dobite najugodneje pri „TRIUMPH", MIKLOŠIČEVA C. 12 JNAD »Jugoslavija«. Danes priredi naše društvo peš-izlet Zberemo se ob pol 14 v društveni čitalnici. V primeru slabega vremena ostanemo v lokalu. — V ponedeljek poj demo na ekskurzijo v Jakopičev paviljon Zbrali se bomo ob 11. v društvu Odbor DEKLIŠKI INTERNAT Franje Tavčarjeve sprejme radi povečanln prostorov še nekaj gojenk, ki obiskujejo ljubljanske šole. Veliki svetli prostori, dobra ln obilna oskrba, gimnastika, klavir, nadzorstvo nad učenjem, prijazna, domača atmosfera Novi trg s ProspektL o— Akademski klub gradbenikov na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, ki je eden najmočnejših strokovnih klubov na tehniki. Je imel 11. t. m. svoj redni letni občni zbor. Najprej je stari odbor po lož. 1 obračun svojega požrtvovalnega dela za prospeh kluba. Odbor Je preskrbel svoje člane s številnimi počitniškimi praksami, poleg tega pa Je priredil mnogo ekskurzij in več predavanj. Med temi je bilo tudi predavanje g. univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala > teoriji preračunavanja zaklonišč pred zračnimi na' dL Ker Je bilo to predavanje namenjeno tudi javnosti, je že udeležba občinstva samega pokazala aktualnost tega predavanja. Po poročil .h odbornikov je prišla na vrsto volitev novega odbora, ki je že prevzel vse posle. Odbor Je sestavljen takole: častni predsednik univ. prof. dr. inž. g. Miroslav Kasal, predsednik Stepišnik Miro, podpredsednik Wedam Adolf, tajnik L Toman Mojmir, tajnik H. Brenčič Janez, blagajnik Cerar Feliks, knjižničar Kobol Albin referent za prakse Kajfcn Vasilij, odbornik Breznik Marko, delegati za JAPD žerjal Anton, RjedkLi Igor, Gruden Dušan, delegati za ZSKTF Marinček Miloš, Grohar Ervin, s glasovalno pravico: Slajpah Franc Salehar Samo, žerjal Anton, Jarec Samo, revizorja: univ. prof. dr. inž. Kasal in Slajpah Franc. DANES ZVEČER KONCERT salonskega orkestra v restavraciji Grand hotela »Union«. Priporoča se Matija Karba. u— Posnemajte! Ga. Angellka Bezlajeva je namesto cvetja na grob svoji prijateljici ge. Lojzki Omerzu-Windischerje-vti darovala Domu visokošolk 100 din. u— Namesto cvetja na krsto dragemu tovarišu, pokojnemu nadučitelju Dragoti-nu Cesniku daruje R. H. din 40 za oslepelega umetnostnega slikarja. Krasno božično darilo Fotopovečava v lepem okvirju. Sedaj je čas. da jo naročite v drogerijl GREGORIC — Ljubljana, Prešerno* a uL 5. Tu Vam narede lepo, pa pocenL u— Tombola Rdečega križa v LjubijanL Zaradi izrednih razmer smo morali tombolo preložiti na prihodnjo pomlad. Takrat se bo tombola sigurno vršila. u— 8n očeta do praga... Iz Zgornjih Tunjic pri Kamniku so pripeljali v bolnišnico 57-letnega posestnika Franceta Koželja. Doma se je zaradi neke malenkosti sporekel s svojim sinom, ta pa Je z motl-ko navalil na očeta in mu poškodoval levo roko. žrtev nesporazuma je postala tudi 41-Jetna delavka Rozalija Marinškova Iz Hrast ja pri Dev. Mariji v Polju. Sosedi je baje posodila grabi je, a ko jih je Sla terjat, je prišlo do prerekanja ln nazadnje do spopada, v katerem je dobila hud 9rtarae a firitaa b° tfMA ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V §15 KI — Telefon 41-79 Prekrasen francoski film po znanem romanu HENRTA BATA TI J.K A Želja po večni mladosti (MAMAN KOLIBRI) »CoUbri« Je ptica večne mladosti — Mama Colibrl Je žena večne mladosti. Predstave: danes ob S., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob %9. uri Danes dopoldne ob 11. uri matineja Zlet bolgarskih Junakov v Sofifi ZDRAVO! Odpri srce, odpri roke • • • Zima trka na vrata. Treba bo misliti na toplo obleko, obutev, založiti se s kurivom m preskrbeti še to in ono, da si kolikor mogoče ublažimo dolge zimske mesece. Srečen je, kdor si more vse potrebno nabaviti Koliko je pa revčkov, zlasti otrok, ki nimajo niti ene poštene obleke niti enih toplih čevljev. In poleg tega so še lačni Za take uboščke je zima res strašna. Skrbeti moramo, da tem sirotam vsak po svojih močeh vsaj nekoliko omilimo bližajoči se težki zimski čas. — V bližnjih dneh bodo marljive in delavne odbornice našega človekoljubnega društva Kola jugosl. sester začele z nabiralnimi polarni trkati na usmiljena srca, za ob'čaj no božičnico, ki jo prirede v prid najbednejšim. Naj ne bo Ljubljančana, ki bi se ne oddolžil temu res plemenitemu namenu! Vsak najmanjši dar bo dobrodošel, vbak dinar bo hvaležno sprejet. Darujte radi, darujte po svojih močeh, kar gre res za največje siromake, katerim boste z vašim darom napravili vsaj en srečen trenutek v njihovem bednem življenju 1 u— Izgubljena denarnica. Včeraj dopoldne je bila izgubljena na poti od slaščičarne Košak do pekarne Piskar na Tyrševi cesti stara, močno obrabljena rjava denaur-nica v kateri je bilo nekaj drobiža, dokumentov in razn.h malenkosti. Najditelj se naproša, naj denarnico z dokumenti izroči ali pošlje v uredništvo »Slov. Naroda«, ker je drag spomin, denar pa tudi lahko obdržL V u— Plesni zavod »Jenko« v no vi rani dvorani Kazine itna sledeči razpored plesnih tečajev: vsako nedeljo Ob 16. »popoldanski ples a poukom novitet«, vsak ponedeljek ob 20. »začetniški tečaj« za novince, ki se še sprejemajo, vsak to-rek ob 20. »nadaljevalni« in vsak petek ob 20. »začetniško-nadaljevalni tečaj«. Posebne plesne ure ln vpisovanje proti legitimiranju vsak dan. Dijaki-nje imajo popust. (—■) u— Plesna Sola na Taboru ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno četrt ure preje. (—) Sedaj je čas, da si naredite liker in rum, ki bo bal do Božičnih praznikov obležal in dozorel! S 86 vrstami likersklh esenc in Izvrstno rumovo kompozicijo Vam postrežejo v drogerijl GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica 5. u— Plesna šola ca dekliški naraščaj TKD Atene. K družabni in telesni vzgoji deklic spada tudi sistematični pouk o prvih pojmih plesne umetnosti in družabnih oblik. Tovrstni vzgoji prispeva Atena že dolgo vrsto let s posebnimi plesnimi tečaji za same deklice v šolski dobi, ko še nimajo pristopa k dijaškim plesnim vajam. Prav v času telesnega razvoja moramo skrbeti zato, da ohranimo mlademu telesu vse gracijo in gibčnost, katero poseduje oziroma, da mu dodamo s primerno vzgojo vsega onega kar mu v tem pogledu primanjkuje. Plesno šolo otvorimo v prihodnjih dneh v licejski telovadnici na Bleiweisovi cesti pod vodstvom plesnega mojstra ln vzgojitelja profesorja Trošta. Sola traja deset plesnih ur cd 18. do 19. ure ob sredah. Vpisovanje bo istotam 2. t m. Prva plesna vaja 29. novembra Tečaj stane za osebo din 100. Vabimo k Vpisa Obleka felska, f-i ŠiSŠiSš' 'i a u— Uprizoritev nove Mrakove tragedije. J Pričenši s ponedeljkom se prične pri blagajni v veži Delavske zbornice prodaja vstopnic za krstno predstavo Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan« Občinstvo opozarjamo, da si vstopnice pravočasno oskrbi Blagajna je odprta dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17 popoldne Predstava bo sredi prihodnjega tedna. Vi Celja e— Sokolska proslava praznika narodnega zedinjenja. Sokolsko društvo Celje matica bo priredilo v četrtek 30. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču slavnostno akademijo ,ki bo obsegala 12 točk. Dne 1. decembra ob 11 dopoldne bo proslava v društveni telovadnici in obenem zaobljuba novega članstva Obakrat bo sodeloval društveni orkester. Društvo vabi brate in sestre da polnoštevilno posetijo akademijo in se vsi brez izjeme udeležijo tudi dopoldanske proslave. Za lastnike krojev je udeležba pri obeh prireditvah obvezna v kroiih. članstvo se je doslej ob takih pn-Ikah pokazalo disciplinirano. Tembolj pričakujemo to od njega letos, ko vstopa Sokolsko društvo Celje-matica v 50. leto svojega obstoja. Vsak brat in sestra se mora zavedati svojih dolžnosti in podpirati svoje družtvo. To pozornost zaslužijo nastopajoč; kakor tudi bratje vaditelji in sestre vaditeljice, ki poklanjajo svoj prosti čas delu v telovadnici. Za okoliško občinstvo bo akademija ponovljena v nedeljo 3. decembra ob 16. Posebnih vabil društvo ne bo pošiljalo. RAZGLAS Ob neki lanski propagandni akciji v Celju in tudi še sedaj se razširjajo govorice, da ■e mene o enači kot pripadnika nemške narodnosti. Izjavljam, da sem in ostanem zaveden Slovenec kot sin slovenske matere in češkega očeta. V slučaju ponovnega sumničenja bom proti vsakemu nastopil tožbenim potom. VILJEM DOFEK, trgovec CELJE, KRALJA PETRA CESTA 4. e— Idejni tečaj Soriškega društva Ce-Ija-matice, V četrtek 23. t. m. ob 20. bo v zborovaln'ci Sokolskega društva Celja-matice v mestni narodni šoli idejni tečaj, obvezen za vse letos na novo pristoplo članstvo. Društveni prosvetar bo v temeljnih točkah seznanil brate in sestre z ideologijo, zgodovino in organizacijo sokol-stva. e— V ciklu pedagOšKih predavanj ljudskega vseučilišča bo predaval jutri ob 20. v risalnici meščanske šole prof. dr. Franc Žgeč o temi »Nekaj problemov izvenšol-ske vzgoje«. Opozarjamo ponovno na to predavanje. e— Mariborsko Narodno gledališče bo gostovalo v sredo 22. t. m. zopet v Celju in upr" zorilo ob 20. v Mestnem gledališču Bekeffijevo znano veseloigro »Neopravičena ura«. Predstava je za abonma. Ne-abonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni e— pogajanja za gostovanja ljubljanskega Narodnega gledališča v Celju. Sezone Mestnega gledališča v Celju je že več let uspešno izpolnjevalo Narodno gledališče v Ljubljani z rednimi gostovanji. Letos pa je bil kar čez noč prekinjen dogovor med mestno občino celjsko in upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, namesto tega pa je bil sklenjen dogovor z upravo Narodnega gledališča v Mariboru. Mariborčani so priredili doslej v Celju že tri dobro uspele predstave. Sedaj pa smo izvedeli, da želi gostovati v Celju tudi ljubljansko Narodno gledališče in da so na pristojnem mestu v teku pogajanja za ta gostovanja, če bodo ta pogajanja uspela in če bo uprava mariborskega Narodnega gledališča s tem aranžmajem zadovoljna, bo imelo Celje letos prav temeljito gledališko sezono — seveda, če bo odziv zadovoljiv. e— Draginja narašča. Prejeli smo: Vsak dan prinese kaj novega, posebno zadnje dni slišimo, da se je to in ono podražilo. Gospodinje begajo iz trgovine v trgovino in si nabavliaio prekomerno rasna živila in tudi manufakturo. Mnenja smo, da tako beganje le še pospešuje dviganje cen. Ali bi ne bilo umestno, da se napravi takemu početju konec? Saj smo v agrarni državi, zaradi česar ji pravega povoda, da se naj-bednejšim slojem izmika izpred ust to. kar jim je najdražje in najpotrebnejše za življenje! čudimo se raznim ^nekulantom, odkod jim naenkrat denar, s katerim si nabavljajo to in ono! Tako početje povzroča hudo kri in vodi do čedalje globljega raz-misi-^rna. e— Iz učiteljiskih krogov objavlja celjska »Nova doba« naslednji dopis: Službene novine so v teku leta objavljale razna napredovanja po skupinah. Mnogi pa čakajo že več mesecev na zadevne dekrete. Končno smo izvedeli, da glavna kontrola še ni izvršila svojega dela. Slednjič pa se je tudi razr sla vest, da ležijo dekreti že v Ljubljani, od koder ne morejo dalje. Ne vemo, iz kakšnih razlogov naj bi te dekrete v Ljubljani zadrževali, saj mora itak prit' pni mesec po podrr«-i vsak interesent na svoj račun. Če se bodo dekreti nagrmadili. bodo izplačila čedalje večja. Zima "te pred durmi. raste, vse mogoče nadloge tarejo človeka, on pa ne pride do svo^h težko priborienih pravic. Torej na dan z zaželenimi Tstinami, da se vsaj delno olajša bedni položaj mnogih družin! e— Obsodba oo zakonu o zaščiti države. Petčlanski senat okrožnega sod"šča v Celju je obsodil v petek 29-letnega Adama Stosa iz Zagreba zaradi zločina po členu 1.. točki 4. zakona o zaščiti države na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 3 let. e— Tatinski posli. Včeraj zjutraj sta prišli v prodajalno mesarja in klobasi-čarja Albina Urbasa v Prešernovi ulici dve ženski. V prodajalni je bilo takrat več ljudi. To sta ženski izkoristili. Izmaknili sta več mesa in krač ter izginili. Tatvino pa so takoj opazili in obvestili policijo Stražnik je obe ženski kmalu aretiral. Pri sebi sta imeli ukradeno blago ki ga je policija vrnila lastniku. Pri zaslišanju sta navedli aretiranki napačni imeni. Ni Izključeno, da imata na vesti še več tatvin. Celjska policija je včeraj zjutraj arefrala Antonijo K. iz Slovenskih goric, ker je bila ukradla Antoniji Krainčevi v Gosposki ulici več oblek. Aretiranko so izročili sodišču. e— Umrla je v petek v celjska bolnih i niči 52-letna dninarica Lucija Drofeniko-va od Sv. Barbare pri Šmarju. e— V Celju in okolici bo ®d8lej več racij. Ker se je racija, ki jo je izvršJa celjska policija v zvezi z orožništvom v noči od četrtka na petek v Celju in okolici, dobro obnesla, bodo racije v celjskem okolišu odslej pogostejše. Ti ukrepi bodo aploS-no varnost gotovo znatno povečali. e— Znaten vlomilski plen. v torek popoldne so neznanci vlomili v hišo posestnika Antona Steblovnika v Pod gori pri šmartnem ob Paki. Z okna so odtrgali železno zašč teno mrežo in se splazili v poslopje. Izkoristili so priliko, ko so bili domači na polju, ter odnesli razno blago v vrednosti 1.300 din in 300 din gotovine. Sreča je bila, da vlomilci niso našli izku- * pička za hmelj, ki ga je imel posestnik shranjenega v poslopju. Orožništvo je ukrenilo vse. da čimprej izsledi vlomilce. Iz Maribora a— Obmejni železniški promet. V četrtek je imel popoldanski brzi vlak večjo zamudo Brzi vlak v noči na petek ie prispel z zamudo par minut prav tako tudi petkov popoldanski brzi vlak Izvzemši četrtkov popoldanski brzi vlak je obmejni železniški promet povsem normalen. a— Slovensko opero »Lepo Vido« v treh dejanjih z besedilom po Jurčičevem romanu je uglasbil eden najpomembnejših slovenskih skladateljev Zalčan Risto Sa-vin (Friderik pl. Sirca) Dejanje se vrši začetkom 19. stol. na našem Primoriu Premiera bo v kratkem v gledališču a_ Univ. prof. dr. L. Hauptman predava. V petek 24. t. m. bo predaval v Ljudski univerzi univ prof. dr. L. Hauptman iz Zagreba o militarizmu. Sloves odličnega predavatelja in znamenitega zgodovinarja bo nedvomno privabil k predavanju številno občinstvo. a— Studenške skrbi. Občinska uprava v Studencih je dobila za dostavo od davčne uprave iooo davčnih obvestil in položnic Gre za obračune davčnih predpisov za L 1939., zaradi tega so nekateri spričo visokih vsot ozlovoljeni. Nekateri valijo krivdo za visoke vsote na občino, češ da je ona povzročila sedanje predpise Država dobi 100%. banovina 95%>. sreski odbor 21%, občina 63%. kmeti i sk odbor 5% davčnega predpisa. Torej občina razmeroma malo. dasi skuša občanom najbolj ustreči. Vsako drugo tolmačenje vzbuja nerazpoloženje. Treba pa je tudi državi dati. kar ji gre. Občina Studenci bi morala dobiti od davčne uprave približno 150.000 din zaostalih davkov ki jih davčna oblast ni mogla izterjati. Vsakdo, kdor misli, da mu davek ni pravilno odmerjen, ima možnost, da poišče svojo pravico, ki mu jo daje zakon. a— več pozornosti otrokom! Med ranjenci, ki so jih včeraj pripeljali na kirurški oddelek, je bila tudi vrsta otrok, ki so postali žrtve premajhne pozornosti. Dva izmed njrh ste doživela prometno nezgodo. Na Javomiku pri Koroški Beli je trgovec Planinšek z motociklom podrl štiriletno delavčevo hčerko Ljubico Po-gačnikovo in ji zlomil eno nogo, drugo pa nerodno poškodoval. V Vnanjih goricah pri Brezovici je neki kolesar zavozi1 v 10-letnega posestnikovega sina Petra Gre-gorca, ko je šel v šolo, in mu prizadejal več poškodb. Na Cesti v Mestni log je v domači hiši s stola padel 5-letnd sinček trošarinskega paznika Vilko Zalar in si zlomil desno roko. V šmartnem pa se je dveletni delavski sinček Jože Tomažič s škarjami sumil v oko. a— Čemu tema. V nemških železniških vozovih, ki so priključeni našemu brzemu vlaku, je precejšnja tema ker svetijo samo modre žarnice. Ker ni evidentno. zakaj bi morali biti ti železniški vagoni tudi na našem ozemlju v temi, bi bile pTav da se oskrbi v vsakem kupeju tudi svetla žarnica. a— Iz šale kruta resnica V Breznic? pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji so grabili listje in se šalili Pri tem sta se premetavala po nagrabijenem listju 52-1 e t n i Josip Munda in 50-letna Marija Petek. Munda je priletel tako nesrečno na tla. da se mu je pretrgala trebušna mrena in poškodovalo črevo. Prepeljali so ga v ormoško bolnišnico, kjer pa je podlegel smrtnim poškodbam. a— Zločin in kazen. 24. julija t. 1. je v Gorci pri Podlehniku pobil s kolom do smrti 22 letni posestnikov sin Albert Pre-dikako posestnikovega sina Josipa H ca Predikaka se je moral zaradi tega včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je obsodil Predikako na 3 leta strogega zapora ter na izgubo častnih vljanskih pravic za dobo 3 let. a— Pozor pred žeparji. Na glavnem kolodvoru se je neizsledeni že par izmaknil Mariji Vaupotovi ročno torbico, v kateri je bilo nekaj gotovine, pa tudi drugi predmeti. Občinstvu se priporoča pozor pred žeparji, ki se od časa do časa pojavljajo v Mariboru. a— Pismonoši prereza! žile. Pri Orehovi vasi se je pripetil skrivnosten napad na 291etnega pismonošo Franca Martiča. Napadalec je Martiču pore zal žile na lev'd Tako je izpovedal napadenec, ki se sedaj zdravi v mariborski splošni bolnišnici V teku je preiskava, ki naj razčisti to zadevo. a— Neugn*n. Spletnega usnjarskega pomočnika Janeza Križana je tukajšnji mali kazenski senat obsodil na 8 mesecev strogega zapora zaradi vloma, ki ga je v maju t. 1. izvršil v stanovanje Kurta Dengga v Ptuju. Križan je bil svojčas obsojen v Leobnu na 11 let robije pa je bil v maju t. 1. pogojno izpuščen lz tamošnjdh sodnih zaporov. Njegova neugnana tatinska ž!lica pa ni mirovala. Križan je takoj po pogojnem odpustu odpotoval v Ptuj, kjer je izvršil omenjeni vlom. a— Zanimiv- zasliševanja. V zvezi z zadevami »Glavne pri vredne zadruge« se je na osnovi številnih prijav začela pri tukajšnjim okrožnem sodišču nova preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik dr. Lampret. V tej stvari bo zaslišanih okoli 100 prizadetih prič. a— Krznarstvo P. Semko, Gosposka 36. Vam nudi ceneno kožuhovino ki krznarske izdelke. (—) a— Srebrno poroko praznuje danes ugledni mariborski kavarnar in zbornični svet-| nik Josip Šerec s svojo ljubeznivo soprogo go. Marijo. Iskreno čestitamo! a— Po visold ceni prevzame radioapara-te starejših proizvodov, zlasti znamke i Slord, ter daje strogo stvarne brezplačne nasvete radiokupcem Jugosl. RadSodružba (»Jura«) v Mariboru, Puškinova 6. V Ptuju na Viča vi 44 (ing. Mlaker). Ponujajte ta vprašajte pismeno, i—i a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo zdravnik dr. Teobald Zirngast, Maribor, Kralja Petra trg št S/I. Strašen samomor Maribor, 18. novembra Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je izvršil posestnik l rane Zoreč grozen samomor. Ko je prišel njegov so6ed Franc Levstik k Zorcu na obisk, je našel vrata njegove sobe zaklenjena. Tudi ko se je kasneje vrnil, je našel zaklenjeno, kar se mu je takoj zdelo sumljivo. Poklical je sosede in skupno so vdrli v 9obo. Nudil se jim je grozen prizor. Zorca so našli na tleh. ležečega v mlaki krvi, po-leg njega pa je ležala britev. Zoreč sa je bil razparal trebuh m si zadejal tako težke poškodbe, da so mu izstopila čreva. Sosedje so naglo poklicali zdravnika, ki je samomorilca z umetnim dihanjem obudil k zavesti, a ne za dolgo. Zoreč je samo še povedal, da je izvršil samomor zaradi rodbinskih razmer, nakar je poškodbi podlegel. Zoreč zapušča več otrok. Braslovski Seko! je podal obračun letnega dela Nedavno nedeljo je bil v dvorani Sokolskega doma prav lepo obiskan 34. letni občni zbor braslovškega Sokola. Starosta br. Omladič Pepi je pri otvoritvi pozdravil vse brate in sestre ter se spomnil 5-letnice tragične obletnice marsejskega atentata, kjer smo izgubili našega prvega Sokola, kralja Aleksandra I. Zedinltelja. Obenem pa je nazdravil starešini SSKJ Nj. Vel. kralju Petru n. Zborovale! so tudi počastili spomin letos umrlih članov br. Cilenška Ivana in br. Kandušerja Aleksandra. Nato so sledila poročila funkcionarjev. Vsa so bila skrbno sestavljena ter so prikazala plodno delo v minilnem poslovnem letu na prosvetnem in telesnovzgojnem področju. Društvo šteje danes 187 pripadnikov. Telovadni oddelki štejejo skupaj 115 telovadcev; močan prirastek je bil pri deci in članstvu. Glavni praznik društva je bil dan, ko je društvo razvijalo svoj prapor. Ta dan je bil praznik za vso Savinjsko dolino ter je privabil v Braslovče mnogo sokolstva ln sokolskih prijateljev. Razveseljivo je bilo poročilo s. blagajničarke. Blagajniški prebitek je prav lep, kar je dokaz, da je društvo dobro gospodarilo. Iz načelniškega poročila je bilo razvidno uspešno tehnično delo. Ob priliki proslave 201etnice Jugoslavije je društvo priredilo krasno akademijo. Društvo je sodelovalo pri raznih tekmah in večjih nastopih. Udeležilo se je zleta bolgarskih Junakov v Sofiji s praporom, odkritja spomenika kralju' Aleksandru L Zedinitelju v Trbovljah, okrožnih tekem dece v Šoštanju, otvoritve doma v St. Jurju ob Taboru, otvoritve doma v Žalcu in zleta su-šaško-reške župe na Sušaku. Po poročilih ostalih funkcionarjev se je br. starosta vsem bratsko zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. Nato Je član nadzornega odbora br. Maršič Riko predlagal odboru razrešnico, s. blagajnlčarki pa pohvalo. Sledile so volitve V novi upravi so: starosta Omladič Pepi; prvi namestnik R5ss-ner Viktor, drugI namestnik Maršič Riko, načelnik Toplak Juro, namestnik Uratnik Lado, načelnica Maršič Olga, namestnica Malinger Katrca, tajnica Rajner Metka, blagajničarka Maršič Olga, gospodar Ro-bek Franc, prosvetar Snuderl Ljubo, knjižničarka Uratnik Mila, namestnik Rudi Karli, orodjar Rovšnik Franc, zastavonoša Baš Ivan, namestnik Glub Karel, ma-trikarica Urbas Fanči, društveni zdravnik je dr. Ruprecht. V nadzornem odboru sta Počaj Nežika in Omladič Tone. Odborniki so dr. Sočavec Valentin, Fonda Anton, Maršič Karel Savinek Polde in Ludvik Ferdo, namestniki Turk Anton, Omladič Bine in Karničnik Anton. Krški Sokol je ustanovil knjižnico in čitalnico Krško, 18. novembra Krško je postalo v zadnjih letih res središče vsega nacionalnega in kulturnega življenja v dolnjem Posavju. v katero močno posega tudi krški Sokol. Tako je Sokol letos spet dal javnosti novo prosvetno ustanovo, katere pomen borno lahko presodili šele čez desetletja. Dal je Krčanom knjižnico in čitalnico. Tega pomembnega dogodka se je udeležilo skoro celotno članstvo. Večer je otvoril starosta br. dr. Jan, ki je predstavil bratom in sestram br. dr. Rejo, predavatelja ZKD, k; nam je nato v lepih in izbranih besedah popisal svoje potovanje na Špicberge Predavatelj, ki je svoje predavanje spremlial s skioptičnhni slikami, je pripovedoval tako živo o svojem potovanju in doživljajih na njem, da smo občutili, kakor da smo potovali z njem. Predavatelj je bil deležen za svoje zanimiv« predavanje odobravanja vseh številnih poslušalcev, nato pa se mu je br. starosta še posebej zahvalil za predavanie z željo, da bi ga videli še večkrat v svoji sredi s stičnimi predavanji Zatem je dal br. starosta besedo proeve-tarici s. Skerletovi. ki je bila dala pobudo za ustanovitev knjižnice. S Skerletova je opisala vso borbo in požrtvovalnost članstva za lastno knjižnico. Članstvo se v svojem sokolskem idealizmu ni ustrašilo nobenih žrtev, temveč je poseglo v lastne knjižnice in dalo društvu najboljše knjige v last. Njihove žrtve bodo lahko služile še poznim rodovom za primer sokolske požrtvovalnosti Kakor je razvidno iz poročila s. prosve-tarice, je prvo podlago za knjižnico dala zbirka knjig bivše Narodne čitalnice (okrog 700 knjig). Izmed teh knjig se je moralo izločiti okrog 250 knjig, ker ne ustrezajo današnjim potrebam. Samo 450 knjig, ki so ostale od zapuščine bivše či-tilnice, pa ne more zadoščati. Zato se je moralo zateči društvo k nabiralni akciji med svojim članstvom, katero je poklonilo društvu 814 knjig. Knjižnica je razdeljena po snovi na osem oddelkov V celem ima nova sokolska knjižnica 1442 del v 1935 izvodih. Vmes je srbohrvatskih knjig 62 nemških pa 181. V današnjih hudih časih m skromnih razmerah je to zelo velik uspeh ter ne moremo molče preko zahvale tistim, ki so največ pripomogli, da se je tako hitro ustanovila društvena knjižnica Prav posebna zahvala gre br. dr. Vidmarju, ki je sam daroval 311 knjig, od teh 205 krasno vezanih, nadalje br. Bajtu, ki je darovaj 67 V^vvVsv V, nlkurse ne bojte... Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega^^ » vremena, če ste si po-prej namazali kožo V s s. prej namazan kozo z "NsN N i ▼ e o. Zakaj samo ^^ Nivea vsebuje Eucerit, ^ edino okrepčevalno sredstvo za kožo. knjig, br. dr. Borštniku (58), br. Voglarju za 54 knjig iz knjižnice Naprednega društva na Vidmu. Število darovalcev je tako veliko, da ne moremo vseh posamično navesti. Vsem najpri6rčnejša zahvala. Glede ureditve knjižnice pa gre priznanje zlasti br. knjižničarju in br. dr. Vidmarju, ki sta često delala do poznih večernih ur. Sporedno s knjižnico se je otvorila članstvu tudi čitalnica. Poleg vseh sokolskih listov bo imela čitalnica tudi naše liste, tako »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Politiko«, »Našo dobo«, »Prijatelja«, »Modro ptico«, »Razore« itd. V čitalnici, ki bo odprta od nedelje 19. t. m. dalje, bo članstvo samo dežuralo. Celotno naše članstvo, posebno najmlajše, pa je zdaj na vrsti, da z razumevanjem sprejme to prekrasno društveno darilo. Škandal v ljubljanski umobolnici Včerajšnl »Slovenec« poroča, da so ostali do seda jvsl pozivi naj se odpre naknadni kredit za ljubljansko umobolnico zaman. »Grozi evropski škandal, kakršnega zgodovina socialnih institucij še ne pozna in to sredi besedičenja o sporazumu, bratstvu in enakopravnosti«. Uprava bolnice za duševne bolezni se je že odločila, da bo bolnišnico izpraznila. 845 bolnikov je že dva dni brez kruha, mleka in mesa. Bolniki ln osobje bolnišnice, ki ga je nad 200, živijo le od krompirja in stradajo. Uprava bolnice se je zato odločila, da bo, ako medtem ne prejme 10 odstotkov zadržanega kredita, dne 90. novembra ustavila obrat, Izpraznila bolnico in poslala bolnike domov. Po naših informacijah je prišlo v umo- bolnici do težke krize zaradi 10 odstotne redukcije kreditov, ki jih je vlada sklenila spomladi v posameznih resorih na osnovi posebnega pooblastila zadnjega finančnega zakona. Razmere v umobolnici so izzvale v vsej javnosti najbolj mučen vtis. Svet se vprašuje, kako je moglo priti do tega škandala Obče pomilovanje velja ubogim bolnikom. Pomisliti je tudi treba, da im umobolnica mnogo težkih slučajev in bi odpustitev opasnih bolnikov ogrožala javno varnost. Upati je, da se bo v zadnjem trenutku posrečilo najti izhod in omogočiti umobolnici da ne bo prisiljena izvesti skrajne ukrepe. Kozjanski okraj in njegove težave Kozje, 18. novembra ' Pomanjkanje učnih moči na šoli v Kozjem je že kar v navadi Zaradi prenapornega dela je bil zbolel šolski upravitelj, ki boluje z majhnimi presledki Se nad dve leti kljub temu vodijo g. upravitelja še vedno kot sistemizirano učno moč na šoli in pravijo, da zaradi tega ne smejo nastaviti namestnika Poleg tega pa še tiste učne moči ki so že v Kozjem, premeščajo sredi ali celo v začetku šolskega leta, nadomestila pa ni od nikoder. Tako se godi že nekaj let, da imajo otroci pouk le po trikrat štiri ure tedensko. Kakšni uspehi so pri takem šolskem pouku, je lahko uganiti Kje je vzrok? Ali ni kredita? Glede kredita bi ne mogli trditi, da je ovira. Odprl se je namreč brez sodelovanja občanov ali vsaj brez vednosti širšega občinstva oddelek, katerega smatramo, da je za naše razmere luksuz, oddelek za defektno deco, brez katerega se je izhajalo, od kar šola stoji. Za ta oddelek, ki Je tudi po mnenju strokovnjakov za naše prilike nepotreben, se je seveda našla učna moč, za nadomestilo učne moči za normalno deco se pa ne more poskrbeti Kako naj nameščenec ali kmet šolata svoje otroke na srednji šoli. ko zaradi pomanjkanja učnih moči deca zadostno ne obdela niti snovi za ljudsko šolol Vsaka zakotna vas v našem sodnem okraju ima kompleten stalež učnih moči, a v Kozjem traja ta šolska mizerija že nad tri leta. Prosimo da se šoli v Kozjem takoj dodelijo manjkajoče učne moči * Tudi v naših krajih se občuti občutno naraščanje draginje. Pri nas pa menda ni vzrok to. da bi si bili ljudje nakopičili velike rezervne zaloge, ko nimajo niti toliko, da bi si nabavili redne potrebščine. Nihče se ne more zgražati nad tem, da so se zvijale cene onih življenjskih potrebščin, ki jih uvažamo, odločno smo pa proti temu, da bi se višale cene za tiste predmete, katerih so imeli prodajalci polne zaloge. Začelo se je pa v zadnjem času tudi to dogajati m so se stare zaloge manufakture podražile na račun novouvoženega dražjega blaga. Naše mnenje je, da bi se tem ljudem, kateri so večkrat po svojem duhu inozemci, dalo stopiti na prste. Letina je bHa letos v našem okraju zelo dobra. Posebno sadja je bilo mnogo. Zunanjepolitični dogodki so pa preprečili, da bi se bili ti pridelki vsaj za znosno ceno prodali Težkoče so izrabili razni prekupčevalci in kupovali jabolka po 65 din za 100 kg. Sadje za mošt pa ni doseglo cene nad 45 par za kg. Prebivalstvo, ki je komaj čakalo, da proda pridelke, je seveda hočeš nočeš moralo sadje prodati po nizkih cenah, tako da danes nima ne denarja ne blaga. Danes, ko blaga ni več, odnosno ga imajo le še tisti, ki gmotno niso še tako na tleh, se plačujejo namizna jaboJka po 2 din. Enako se godi našim ljudem, ki prodajajo les Po vseh vaseh boste srečal: naku-povalce lesa. Posebno se zanimajo za trdi les vsake vrste, ponujajo pa smešno nizke cene, tako da zasluži nakupovalec pri lesu, ki velja njega 2000 din, enako vsoto; torej zasluži 100%. Taki trgovini bi odklenkalo, če bi se ustanovila v »rezu vsaj ena gospodarska organizacija, morda pod vodstvom sreske-ga načelstva. Ta bi naj obveščala občine o cenah posameznih pridelkov, občine bi pa te cene razglašale občinstvu. Mnogo bi se dalo na ta način doseči. ★ Na sodišču v Kozjem Je večno pomanjkanje uslužbencev. Tako opravlja zunanjo službo izvrševalnega oddelka en sam organ, ki pa mora skrbeti tudi za sodne zapore, za čiščenje lokalov, za kurjavo, pošto in neštete druge opravke. Delo na sodišču stalno narašča, uslužbenstva je pa čedalje manj. Prosimo, da se tudi temu odpomore, kajti tudi pri tem je prebivalstvo zelo prizadeto. ★ lz tujine so se v zadnjem času vrnili nekateri naši ljudje, kateri so se v letošnji pomladi izselili v prepričanju, da bodo mnogo zaslužili. Med njimi so tudi taki, ki so prinesli prazne denarnice s seboj, zraven pa so pri težkem delu v rudnikih dobili hude poškodbe. Tako sta se v okolici Kozjega vrnila dva delavca, ki sta izgubila roke. Delegacijski zbor NSZ Danes bo v Sokolskem domu v Laškem delegatski zbor podružnic in društev, včlanjenih v Narodni strokovni zvezi. Kakor vsako leto, se bo tudi letos zbral parlament narodnega delavstva, ki bo podal obračun svojega dela ter sklepal o bodočem delu in smernicah, po katerih mora iti narodno delavstvo v teh težkih časih. Letošnji delegatski zbor bi se moral vršiti že davno preje, toda izredne prilike so zahtevale, da se je stvar preložila na sedanji čas. Cas, v katerem se bo vršilo zborovanje narodnega delavstva, prav gotovo daje še poseben povdarek temu zborovanju. saj se bodo določile smernice dela v najtežjih časih, da narodno delavstvo ne zabrede na stranpota, kajti narodno delavstvo mora biti baš v tem času najbolj trezno in razsodno, ker smo pred negotovostjo. Narodna strokovna zveza pa je že nad 30 let nositeljica narodne misli med delavstvom in nameščenstvom. Temu svojemu poslanstvu pa hoče biti zvesta tudi v bodoče. Zato upamo, da bo vsa ostala nacionalna javnost kakor tudi ostali merodajni krogi vedno in povsod podpirali plemenito stremljenje NSZ ter ji želimo pri njenem zborovanju obilo uspeha. Iz Tržiča v Ljubljano je bil prestavljen na lastno prošnjo g. Riko Paternost, upravitelj osnovne šole v Tržiču. Deloval je na tržiški šoli polmh šestnajst let Bil je odličen Sodnik, pa tudi izven šole se je vneto udejstvoval, kolikor mu je le dopuščalo zdravstveno stanje. Udejstvoval se je kot pevec in pevovodja pri Bralnem društvu, kot vodja orkestra pri Sokolu in dirigiral vse operete in spevoigre, ki so bile v zadnjih letih igrane na Sokolskem odru. Odšel je nenadoma, tako, da se niti njegovi prijatelji niso utegnili posloviti od njega, niti mu niso mogla društva prirediti poslovilni večer. Zato se mu po tej poti zahvar 1 ju jemo za njegovo požrtvovalno delo ln trud tako v šoli, kakor tudi v društvih ter mu želimo na njegovem novem mestu kar najlepših uspehov, njemu in ge. soprogi pa vso srečo v njunem bodočem živ* ljenju. Smrt angleškega jahača V Dublinu je umrl najstarejši angleški jockey, 87 letni Harry Beasley. Se pred štirimi leti je sodeloval pri neki konjski dirki. Ko mu je bilo 74 let, je odnesel važno nagrado na tekmi z irskimi konji. Postani in ostani član ? dniUove družbe! Mobilizacija industrije Za preobrazbo mirnodobske industrije v vojno industrijo je treba do šest mesecev časa Minilo Je enajst tednov vojne. Po tra- J ga so potem po vojni vse države imele pri gičnem poteku poljsko-nemških bojev je ' industriiskl nnlitikl wrinn nred očmi nastal zastoj, ki nudi dovolj povoda za najrazličnejše kombinacije. Dočim je mogoče razlagati pasivnost vrhovnega poveljstva zapadnih dveh velesil s taktiko izrabljanja časa za čim bolj intenzivno vojno pripravo, je zadržanje vrhovnega vodstva nemške vojske za vsakega nepoučenega največje uganka. Čuti je vsa mogoča ugibanja, prave vzroke pa bomo najbrž izvedeli šele po koncu vojne. Kolikor je mogoče soditi od zunaj in že sedaj, je ta nemška pasivnost Angležem in Francozom zelo pogodu. Predvsem so lahko zaradi nje v redu izvršili dolgoročno mobilizacijo angleške in francoske vojske in prepeljali na fronto poleg francoske vojske brez najmanjše izgube tudi četrt milijona Angležev, 25.000 angleških motornih vozil, kakih 1500 angleških tankov in najmanj 2000 angleških topov vseh kalibrov. Vrh tega sta Francija in Anglija do srede novembra lahko izvedli mobilizacijo svoje industrije za izdelovanje vojnega materiala in v tem pogledu če še ne dosegli, pa se vsaj močno približali stanju vojne pripravljenosti v Nemčiji. Mobilizacija industrije za vojne namene ni pridobitev današnjih časov tehnike, temveč sega globoko nazaj v čase, ko so vodili kralji vojne še z najemniškimi vojskami. Takrat je bila seveda preobrazba industrije iz mirnodobske proizvodnje v vojno produkcijo še zelo enostavna, kakor je bilo enostavno takratno orožje in z njim tudi potrebne surovine za produkcijo orožja in streliva. Takrat so bile osnovne surovine za vojno industrijo še samo železo, bron, svinec, soliter, žveplo, oglje, les, usnje in volna. Bolj zapletena je postala zadeva po francoski revoluciji, ko je bilo potrebno oskrbovati z vojnimi potrebščinami ne več samo nekaj desettisoč glav močne najemniške armade, temveč že stotisočglave narodne vojske, rekrutira-ne in organizirane po uvedbi splošne vojaške obveznosti. In od tistih dob narašča pomen čim ožje povezanosti industrije z obrambno in udarno silo vojske spored-no z razvojem moderne oboroževalne tehnike in z njo združene uvedbe avtomatskega orožja. Mobilizstija industrije za vojne namene zahteva dc fti več časa, kakor mobilizacija operativnih vojsk, ki jih je mogoče zbrati ln pripraviti za borbo že v nekaj tednih. Za mobilizacijo industrije je potrebno do Sest mescev smotrnega dela in do najmanjših podrobnosti izvedenih priprav. Prvenstvena naloga mobilizirane industrije je sprememba obratov za serijsko proizvodnjo. Američani so v svetovni vojni potrebovali še poldrugo leto, da so lah!ko pričeli v serijah izdelovati slovite francoske 75 mm poljske topove, čeprav so imeli za nje na razpolago vse potrebne načrte in francoske strokovnjake. Zaradi te- svoji industrijski politiki vedno pred očmi tudi vojaške potrebe in danes gre preobrazba industrijskih obratov v vojne obrate mnogo hitreje izpod rok Po cenitvah vojaških strokovnjakov dela danes za vojne potrebe v Franciji že okrog 10.000 tovarn, v Angliji 18.000 in v Nemčiji nad 20.000. Moderno opremljena vojska ima namreč toliko različnih materialnih potreb, da mora sodelovati pri njeni opremi in vzdrževanju skoraj vsa domača industrija. Angleški in francoski primer pa dokazuje, da je to še premalo in da je bilo potrebno pritegniti industrijsko vojno produkcijo še na tisoče tovarn v dominionih in kolnijah ter poleg njih še vso silo ameriške vojne in za vojne potrebe preurejene industrije. Vse vojske na svetu računajo s prehodnimi težavami pri preobrazbi industrije iz mirnodobske produkcije v vojno. Zato imajo nakopičene v svojih skladiščih čim večje vojne rezerve topov, strojnic, avtomatskega orožja, oblek, tankov, vozil, streliva, sanitetskega materiala itd. Finančni razlogi pa omejujejo tako pri bogatih kakor pri siromašnih državah obseg teh zalog. Poleg tega je razvoj moderne oboroževalne tehnike tako nagel, da ne more nobena država tvegati prevelikih mirno-dobskih rezerv vojnega materiala, ki lahko v nekaj letih zastari in ohrani le še vrednost starega železa. O tem vedo dosti povedati francoski davkoplačevalci, ki so plačali po koncu svetovne vojne do leta 1934 skoraj 200 milijard frankov za nabavljanje vojnih rezerv francoske vojske. Z moderno tehnično oborožitvijo nemške vojske po letu 1934. je postal velik del francoskih vojnih rezerv zastarel in jih je bilo treba na celi črti obnavljati z modernim materialom, za kar je bilo treba zopet okoli 150 milijard frankov. Po francoskih računih je bilo potrebno za popolno mobilizacijo francoske industrije dva do šest mescev časa, pač po tem. za kakšen obrat gre. Mirnodobska jrodukcija čisto oboroževalnih industrij, kakršne so tovarne topov, strojnic, pušk, tankov, streliva, ne znaša morda niti desetine vrjrie p-odukcije. V vso ostalo industrijo pa je treba v primeru vojne šele vstavili nove oddelke strojev in za delo na njih na novo izvežbati desettisoče in stotisoče delavcev. Ker se je pričela mobilizacija francoske industrije za vojne namene v letošnji pomladi računajo strokovnjaki, da je sedaj v glavnem že končana in da je vsa francoska industrija že v polnem vojnem obratu. Isto velja tudi za angleško indu-striio dočim je bila nemška industrijska mobilizacija po splošni sodbi izvedena že mnogo prej. najbrž že takoj ob začetku vojne ko je imela Nemčija to prednost, da je bila iniciativa v njem'h rokah. D. V. Francozi v vojni Švicarski novinar o razpoloženju francoskega naroda Pariški dopisnik uglednega švicarskega dnevnika »Basler Zeitung« podaja v svojem listu naslednjo sliko razpoloženja francoske javnosti v sedanji vojni: Dva jeklena kolosa si stojita na zapa-du nasproti. Nikdo ne ve, kdaj bosta pomerila svoje moči Nič pa bi za obe voju-joči se stranki, kakor tudi za nevtralne države ne bilo bolj nevarno, kakor mnenje, da do spopada nikdar ne bo prišlo. Trenutno je vojna vsekakor res na drugih poljih živahnejša kakor na vojaških. Toda vse to delovanje služi le v to, da se ustvarijo ugodnejši pogoji za odločitev, ki jo more tudi tokrat prinesti le orožje. Nemčija je močno ovirana v svoji zunanji trgovini, predvsem v dobavi surovm. Zavezniki jo polagoma dohitevajo na raznih poljih oboroževanja, kjer je imela do sedaj nedvomno premoč. Nemčija ima večji interes, da se vojna naglo konča. Upravičena je zato domneva, do bodo skušali Nemci storiti vse, da vojno dejanski čimprej končajo. Nemčija neprestano tipa moralično fronto svojega francoskega nasprotnika. Predvsem skuša dognati, ali bi moglo večmesečno počrvanje vojnih operacij izpodkopa-ti vojaške kreposti v francoski armadi. Ako bi se to uresničilo, potem ne bi mogla nobena Maginotova črta preprečiti francoskega poraza. Prav tako bi bila nemška zmaga gotova, ako bi se sesulo francosko zaledje, ako bi nastale v notranjosti države politične aili celo revolucionarne zmešnjave, ako bi se razpasel defetizem, ako bi zastalo delo v tvornicah za oborožitveno industrijo, kakor tudi, ako bi samo malo ohromela gorečnost in marljivost, ki sta potrebni na vseh poljih vsakomur, kdor hoče izvojevati tako ogromen boj. Ze tedne in tedne se nemška propaganda na vse mogoče načine trudi, da bi razrahljala in omrtvičila francosko vojno voljo v zaledju in na fronti. Radio-apa-rati nemške propagande pripovedujejo neprestano, da je vojna za Francijo popolnoma brez pomena m brez smisla, ker Nemčija prav ničesar ne zahteva od Francije. To propagando podpirajo spretno tudi komunistični agenti, katerih rovarjenje je francosko časopisje že ponovno ugotovilo. O uspehu teh nemških naporov v francoski armadi je seveda zaenkrat mogoče govoriti le na podlagi pripovedovanj posameznikov, ker Francozi vsaj do sedaj novinarje manjših nevtralnih držav le neradi puščajo na obiske na fronto. Toda rezultatov nemške propagande v notranjosti Francije vsaj za enkrat še ni opaziti ni-kakih. Francoska volja do zmage je neuklonljiva in nezlomljiva. Kako močen je odpor proti komunističnemu rovarjenju med francoskim delavstvom, dokazujejo dnevni dogodki pri strokovnih organizacijah. Francoske delavske organizacije čistijo svoje vrste vprav brezobzirno. Najnovejši govor notranjega ministra Sarrauta dokazuje, da posega v tem pogledu krepko vmes vlada sama. Potem ko ie z vso odločnostjo bičal rovarenje komunistov, je notranji minister Serraut izjavil: »Neuspeh te propagande nas nikakor ne sme uspavati S to sramoto je treba temeljito pomesti Vsa naša mesta vse vasi, občinske svete in strokovne organizacije moramo očistiti komunističnih »meti Vlada nadaljuje to svoje delo brez prlzanašanja. Posveča mu vso svojo pozornost in ne bo odnehal poprej, dokler ne bo Francija popolnoma prosta in očiščena defetistične akcije.« V mnogoštevilnih departmajih Francrje se vrše sedaj prva vojna zasedanja okrožnih zastopov. Ti mali parlamenti predstavljajo predigro k razpravam narodnega predstavništva in so še vedno zanesljivo oporišče za razpoloženje v deželi. V vseh nagovorih prihajata do izraza enaka lju bežen do domovine in enaka vera v zmago. Zastopstvo departmaja Seme et Oise, kateremu pripadajo mnogoštevilne občine pariškega »rdečega pasu, ugotavlja v svoji resoluciji, da so se komunistični zastopniki sami izključili iz francoske skupnosti, ter odklanja vsako sodelovanje z njimi. Nekateri govori so s splošnega stališča zelo zanimivi V departmaju Gersu je proračunski poročevalec načei finančne probleme sedanje vojne in izjavil: »Leta 1914 so bila na razpolago še pomožna sredstva skoro celega stoletja blagostanja Sedaj je po'ožaj neugodnejši in dosegajo izdatki skoro astronomske števil ke. Vsakdo mora pomagati nositi breme- na, da se omeji inflacija na najmanjšo mero. Vojne ni mogoče vojevati s kupičcnjem kapitala, temveč aamo ie s dnevnim dolom.« Prometni minister de Monzie je v departmaju Lotu, kjer je član okrožnega zastopa, proslavljal latinsko solidarnost, ki jo dokazujejo po njegovem mnenju nevtralnost Italije, nevtralnost Španije in posebno še papeževa tnriV^* s dne 27. oktobm. Slovenska koroška vas Mrtev paragraf o sred. tehniški Odkar imamo tehniške srednje tole, se na različne načine rešuje vprašanje, ali in pod kak.ml pogoji naj se absolventom takih Sol dovoli prestop na tehniške visoke šole. Ugovori proti brezpogojnemu prestopu se sklicujejo deloma na pomanjkljivost učnih načrtov, češ, da se na teh Šolah premalo uvažuje tako zvana splošna izobrazba, deloma pa na nezažeijeno hi-perprodukcijo akademskih tehnikov. In vendar pri tem vprašanju ne pr.dejo ▼ poštev vsi absolventi, saj jih velika večina ostane z zadovoljstvom pri tehniški eksekutivm službi, za kar so si izbrali poki; c. Prizadeti so le tisti, ki so si izbrali tehniško, srednjo Šolo že v namenu, da pridejo čimprej do strokovnega šolanja, ki ga bodo nadaljevali na visoki Soli, in pa tisti, ki so na tehniški srednji Soli pri posebni nadarjenosti dobili sposobnost in veselje do visokošolskega študija. Ob koncu svetovne vojne je veljala Se stara avstrijska uredba, da se absolvent tehniške srednje Sole ne more vpisati kot reden slušatelj na tehniko brez dopolnilne mature na realki. Takoj po prevratu pa so na Češkoslovaškem in tudi v novi Avstriji staro uredbo zamenjali z novo, da so absolventom omogočili takojšen vpis na tehniko. S tem so tudi dvignili obči ugled tehniških srednjih Sol samih. V naši državi so te vrste šol podrejene ministrstvu trgovine in industrije in so do leta 1932. za nje veljali stari avstrijski predpisi. Naši absolventi, ki so hoteli postati inženirji, so morali študirati v Pragi, Brnu ali na Dunaja Leta 1932 smo končno dobili nov zakon o tehniških srednjih in moških obrtnih Šolah in je po večletnem prizadevanju absolventov in profesorskih zborov uspelo, da je bila v zakon sprejeta tudi določba glede nadaljevanja šolanja na domačih tehniških fakultetah § 79 tega zakona se namreč glasi: »Učenci, ki na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, še niso dovrSili tehniške srednje šole, smejo nadaljevati po končanju Sole šolanje na domači tehniški fakulteti po sprejemnih pogojih, odrejenih v zakonu o univerzah. Učencem, ki so dovršili tehniško srednjo Solo v državi do dne. ko stopi ta zakon v veljavo, m so vpisani kot redni slušatelji na tehniški fakulteti v inozemstvu ali so dovršili tako fakulteto, se prizna ta izobrazba in diploma, ki so jo pridobili na taki fakulteti.« Toda zakon o univerzah Je starejši, je iz leta 1930 m ima v svojem S 32 Jasno določbo, da se smejo na univerze sprejemati kot redni slušatelji samo osebe, ki imajo maturo na gimnaziji ali na realki Kljub prizadevanju absolventov in drugih prizadetih krogov z vlogami, prošnjami in protesti, tudi še kljub resoluciji ki Jo je glede tehniškega pouka sprejelo udru-ženje Jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov na letni skupščini na Bledu leta 1936. in ki priznava potrebo da se absolventom tehniških srednjih šol omogoči tudi nadaljevanje študij na domačih tehniških fakultetah, se še do danes ni mogla doseči novebVaciJa zakona o univerzah v smislu § 97 zakona o tehniških srednjih šolah. Do danes še ni bil noben absolvent sprejet na domačo tehniško fakulteto kot reden slušatelj in je prvi odstavek § 97 navedenega zakona še vedno brez prakfčne vrednosti. Letos je postalo to vprašanje posebno pereče 2e doslej je bilo samo premožnejšim absolventom mogoče šolati se v Inozemstvu in se je celo zgodilo, da absolvent tehniške srednje šole sploh ni dobil dovoljenja za nadaljevanje študij v inozemstvu Danes je študij v inozemstvu skoro popolnoma onemogočen. Zato ie pa nujno potrebno, da se to vprašan ie čim prej definitivno uredi. Celo vprašanje utegne zanimati tudi našo širšo javnost saj ni to vprašanje samo ožjega šolskega, temveč tudi važnega splošnogospodarske-ga značaja. Vsi interesenti naj bi čimprej osnovali akcijski odbor, ki bi s pritegnitvijo interesentov iz vseh delov države in s primernim delovanjem na odločilnih mestih dosegel da se mrtvi § 97 zakona o tehniških srednlih šol*h še pred kancem tekočega šolskega leta oživi. — R. J. Kitajski četniki Zanimivo poročilo italijanskega novinarja Sloviti italijanski vojn' poročevalec Italo ZingarelU je objavil v tunnski »Stampi« obširno poročilo o silnih težavah, ki jih imajo Japonci na Kitajskem zaradi četni-ske vojne v zaledju. Zingarelli pripoveduje med drugim: Na robu pokrajin, ki to jih zavzele japonske čete, se razteza tako zvana oficiel-na fronta, pokrajine same pa so še vedno v oblasti iregularnih kitajskih čet in kitajskih četnikov. Japonci sami cenijo te čete skupno na pol milijona mož in priznavajo odkrito da je ta četniška vojna najstrašnejša in najbolj neizprosna. Japonci morejo dejanski obvladati le važne prometne žile in glavna mesta, torej strategi-čne in industrijske vrednote Že 15 do 20 km od velikih mest pa preneha moč japonskih vojaških in od Japoncev postavljenih kitajskih civilnih oblasti. Komaj se Japonci v kakem nanovo zasedenem predelu dobro ustalijo, že 9e pojavijo za njihovimi hrbti oblike strašne četniške vojne. Bojna taktika četnikov je dobro premišljena in do vseh podrobnosti preizkušena. Kitajski četniki so naravnost mojstri v izrabljanju ugodnih prilrk Kakor da bi zrasli iz tal. se pojavijo nenadoma v veliki premoči pred japonskimi vojaškimi oddelki, katere napadajo zlasti ponoči Japon-ei morajo neprestano popravljati poškodovane železniške proge, ceste in mostove, kar predstavlja zanje pravi Sisifovo ddo. Bojni način četnikov je nenavadno elastik čen. Kakor se bliskovito pojavijo tako tudi bliskovito zopet izginejo in ni za njimi nobenega sledu. Disciplina med četniki je rajstrožja; seveda je večina prebivalstva odločno na njihovi strani in z njimi v zvezi, tako da njihova vohunska služba nad vse izborno funkcionira. Imajo tudi mnogoštevilne prenosljive brezžične postaje tako da prav tako lahko peščico ljudi dirigirajo v kakšen oddaljenejši kraj. kakor tudi v najkrajšem zberejo po več tisoč mož na istem mestu. Voditelji četnikov so po veliki večini študentje, učitelji, profesorji in — stari banditi. Njihovo glavno orožje so strojnice in ročne granate, ki j;m jih deloma dobavlja tudi regularna vojska. Municijo izdelujejo zelo cesto sami, ker so večjim čet-niškim skupinam dodeljeni specialni delavci in imajo tudi svoje lastne delavnice. Za material jim služijo bronasti zvonovi iz kitajskih svetišč in železniške tračnice. Izredno gibčna, nevidna in povsod pričujoča kitajska četniška vojska onemogoča Japoncem mirno življenje in izkoriščanje prirodnih bogastev Kitajske. Na kako uspešno ustvarjanje in snovanje, ali na trajno pomirjenje v zasedenih pokrajinah Kitajske, po Zingardlijevem mnenju sploh ni misliti, ako se Japoncem ae posreči četnikov popolnoma iztrebiti, kar pa je mak) verjetna Zilja — Rož — Podjuna Zadnji »Koroški Slovenec« zelo zanimivo in prijetno kramlja o slovenski koroški vasi in o razlikah v značaju posameznih koroških dolin. Takole piše: Se vedno ao naše slovenske vasi sredšče našega, narodnega življenja, srce slovenskega telesa. Mnoge eo se na zunaj v marsičem spremenile, modernizirale, (kuge spet ostajajo kakor so bile pred stoletji, male skromne, ponižne. Pa najsi se je v desetletjih lice naših vasi spremenilo aH ne, ljudska duša, jedro vaškega občestva, je ostala nespremenjena .zza stoletij. Dobremu pogledu se de za sedanjimi oblikami življenja po naših vaseh odpira prastara slovenska nrav, ki se je nekoč bohotila v šegah in običajih, v narodni govorici in narodnJi napevih, v davnih ljudskih obredih. Kljub mnogi podobnosti m naše doline med seboj matno razlikujejo, še danes diha kar vsaka vas svojega posebnega duha, pozna svojo posebno melodijo ln svojo noto. Vse vasi naše zemlje pa so veličastna slovenska koroška kompozicija. Najoriglnalnejšl so med nami menda Z ljani. To je veder, malce mehak, srčno bogat rod. Da ga vidimo na njegovem iegna-nju, ki je še danes nekak krik po zdrobljeni vaški skupnosti! Noben organizacijski oklep nI mogel ustvarti tako živo povezanega, nesebično živečega in za skupno čast tekmujočega občestva, kakor ga predstavlja ziljska »konta«. Tu n; razlik med stanovi in poklici, ne med kajžarjl in kmeti, pozabljene so vse razprtije tega ali onega značaja. Nad vsak m fantom stoji zapoved vaške »konte«. Ob melodiji starodavne slavnostne pesmi se zavrti pod lipo s »Sva-venko« v narodni noši v prvi rej. Ziljsko žegnanje je domala enako po vsej Zilji. Obredna »Buh nam dej an dobr čes, ta prvi rej začeti« vsaj je ostala do danes nespremenjena. Rožan ohranja svojo razigranost ta dobro voljo še v dni ostalega leta. Rožanska vas je nekam vesela, na stežaj odprta, družabna, Segava. Največ slovensk h koroških pesmi je doma v Rožu. Po Rožanfh pozna svet koroške Slovence. Rož je dal največ velikih, pomembnih mož. Se danes je originalen v ustvarjanju narodnih napevov in kovanju verzov. Mnogo je tu vzgledne soseščine, slovanske dobrotljivostl in gostoljubja. A tudi ne manjka nevarne lahkomiselnosti. Domala vsako vas je že obl zala civilizacija, industrializacija, vsaka peta hiša bi hotela biti gostilna. Premnog Rožan bi rad grabil za zvezdami. Podjuna Je globoko zamišljena. Dekleta so ponižna. Podjunčanka je vzor praive Slo- venke, verne, delavne, trpeče. Možje so ▼neti za gospodarstvo. Zboljšanje gospodarstva jim Je prva skrb. Podjunskim vasem dajejo danes betonski silosi, redki po Rožu in Zilji, posebno barvo. Redki so rado-a parati, zato pa Podjuna razmemo največ bere in kaže mnogo veselja za zdravo pro-sveto. Ponekod so gospodarstva naravnost bahava. Le družinski domovi nekam skromno in sramežljivo kukajo izza sadnega drevja, kakor bi se hoteli oproSčati, da so tu. V primer, s Podjunčanom je Ziljan v pogledu domače hiše in njene udobnosti pravi gospod. Na Zilji je doma vaSki ponos, ponos 23-ljana. Rož diha vedrino ki razigrano^. Podjuna je utelešena razsodnost in prerm-Sljenost. Kdor zna družit; vse troje, je jei dušo koroškega Slovenca. Koroški drobiž V ujetn&ka ta.bortšča na Koroškem je prispelo večje štervilo poljskih vojakov ujetnikov. Oblasti so objavile razglas, s katerim se prebivalstvu naroča, naj se z ujetniki ne razgovarja ki jim ne kaže ne sočutja ln ne sovraštvu. Kdor b. ujetniku pripomogel k begu, bo kaznovan ali s smrtjo aH s dolgoletno ječo. Prepovedano je tudi vsako prenašanje pisem ujetnikom ali od njih. Za obisk vojakov ranjencev Jt od 1& novembra dalje dovoljena svojcem polovična vožnja, ako Je pot daljša ko 50 km. RovnejSim se lahko povrne tudi druga polovica vožnje. Isto velja tudi za vožnjo svojcev k pogrebu padlega vojaka. Kakor poročajo iz Borove!j, so v cerkvi razglasili višino bodočega cerkvenega davka. Davek bo znašal 35 pfenigov na družino, ki nima večjih mesečnih prejemkov kakor 150 mark. Ljudstvo novi davek ne bo občutilo kot posebno obremenitev, ker je odmera zelo ni7foa. V Dolah pri Borovljah Je umri v vsokl starosti 86 let Oraž Valentin. Štiri tedne poprej je umrla njegova žena, ki je dosegla enako starost. V Zakamnu pri Vetrtaju Je pottcija prejela dva nevarna vlomilca, ki imata na vesti nekaj večjih vlomov. Samo v letošnjem poletju sta izvršila tri večje vlome in odnesla skupno blizu 32.000 mark. V Laasu v Gornja Ziljski dofflni so dogo-tovili bolnico za jetične. Za Koroško je bila ta ustanova že hudo potrebna. Inozemci dobijo nakaznice za živfla oo. za hrano v gost.lnah na obmejnih carinskih uradih. K vprašanju božičnic na Mah Dvakrat da, kdor hitro in pravočasno da Ob privatni Iniciativi — predvsem učite) jstva — zavzemajo šolske božičnioe vedno večji obseg. Kaj tudi ne bi, ko so pa premnogi otroci skoraj goli, ker jim primanjkujejo vsakovrstna oblačila in obuvala. To pomanjkanje vidijo najbolj učitelji, ld imajo vsak dan deco pred svojimi očmi, in zato so ravno ti naši prosvetni deiavci zopet t sti ki so tudi tukaj na prvem mestu. Čeprav se zavedajo, da z bo žičnicami in s podobnimi dobrodelnimi prireditvami ne bo mogoče izboljšati splošnega gospodarskega in socialnega stanja, si vendar prizadevajo, da bi slovensko deco vsaj delno očuvali pred neprestanim telesnim pro-podanjem. Predvsem v mestih, kjer so zbrani premožnejši sloji so si postavile Sole ali posamezni razredi nalogo, da zbero vsako leto tolko blaga, da bo mogoče obdarovati čim večje Število otrok na tej ali oni podeželski šoli. Tako so tudi že letos začete takšne akcije, kajti podeželskih šol je nekaj sto, oblačil, obutev in drugega potrebnih otrok r>a več deset tisočev! Jasno je, da že sedaj godrnjajo tisti, do Katerih se obračajo zb ralci. Res Je, mnogokrat Jih kdo obišče — in prosi. Toda vsi ti ki so naprošenl naj se zavedajo, da dajejo otrokom delovnih ljudi, katerih žulji redijo vse! Trgovci in ndustrijald naj vedo. da je najštevilnejši kupec delovni človek. vsi pridobitni in uradniški krogi naj 9e ob nabiralnih ake jah vedno spomnijo, da so odvisni od dela kmetov, delavcev, vi-ničarjev, poljskih težakov in drugih! Posebno danes mora priti ta zavest močno do Izraza, kajti slovenska mladina Občuti vse težave težkih razmer najbolj vin nam ob takšnih neugodnih pogojih raste v ljudi ki ne bodo imeli zdravih moralnih hrbtenic in ne zavesti, da pripadajo slovenski narodni skupnost1 ki ji je Obstanek zasigu-'•an le v Jugoslaviji. . Precej prispeva vsako leto za božičnice [ tudi banska uprava, ki v tej obliki vsaj delno vrne javne dajatve. Letos naj bi se ta podpora še posebno povečala, kajti to zahtevajo izredne razmere. Toda nekaj Je pri sedanjSh božčnicah zgrešenega: kasno pririrejo na visto! Naj stvar pojasnim, kajti tu je potrebna preureditev. Božičnice so Sele v drugI polovici decembra; med tem pa mine že vsa dolga, mokra in hladna jesen. Otroci hodijo v šolo raztrgani, bosi, mnogi al pomagajo na ta način, da nosi danes čevlje eJten, jutri drugI; isto Je s hlačami, suknjičem ali e srajco, kar vse se še ne ofolacfi popotaoma, pa že oblači nase drugi, ki hiti k popoldan-skemu pouku. Šolski otroci prhajajb v Jesenskem času med šolske stene mokri, pre-mraženi, prehlajeni, tako da se kadeftj sploh ne poleže. In ravno v tem času ni ne čevljev ln ne oblek, kajti starši se zanašajo, da bo otrok dobil v šoli. Vsak upa — vse tja do božiča. Pri tem pa trpe otroci Zato Je najpametnejše, če se stvar preuredi tako, da se izpremen: božičnica v splošen obdaritveni dan, ki pa naj bo vsaj te v začetku novembra. Mladini je peč vseeno, ali Je obdarjena za božič affi za Miklavža; njej je važno samo to, da dobfl. Z naše strani pa bo otrokom samo pomagano, kajti starši bodo na jasnem, ali naj kup jo, aH ne! Tehnična ta praktična plat s takšno preureditvijo pač ne more biti prizadeta, saj se nabiralne akcije lahko izvrše prej kot so se doslej, banski upravi pa Je vseeno, kdaj priskoči na pomoč s svojo podporo. Poskrbimo torej, da bo lahko otrok v polni meri uM blagodati dobrodelnih ustanov, A. IX. Lep us£ch sokolskega odra Jesenice, 16. nov. V času, ko se v širnem svetu odigravajo veliki dogodki in ko je našo narodno in kulturno javnost zajelo malodušje, jeseniški Sokol tiho in marljivo deluje na vseh področjih društvenega dela. Gledališki odsek je otvoril sezono z Vomber-garjevo trdejansko dramo »Vrnitev« ln dosegel izredno velih uspeh. Drama se je občinstvu vtisnila globoko v dušo. Bila je skrbno naštudirana in zelo dobro podana. Se vsem je dobro v spominu zadnja velika morija, že Je zajela svet nova vojna vihra, ki bo morda povzročila še hujše razdejanje. Drama obravnava dogodek naše gorske vasi Trden kmečki gospodar Je moral kmalu po poroki v vojno in pustiti doma mlado ženo Jerco in grunt. Prišel ie v rusko ujetništvo in dolga leta ni bilo od njega nikakega glasu. Z en a se je medtem poročila s Petrom, ki je dobro gospodaril na domačiji. Na božični večer. Družina odhaja k ool-nočnici. V tihi noči pride neznan porotnik v ruskem oblačilu. Jerci se smili siromak. Petru pa se dozdeva, da ie to Jerčin prvi mož Janko, o katerem vsi menijo, da ie že 16 let mrtev. V strah-u da bo Izgubil ženo in domačijo, se odloči, da tujca spravi s poti. S puško odide v noč. Janko pa se po drugi poti vrne. Jerca ca spozna in mu vsa srečna prizna, da ga ie vedno ljubi. Peter se vrne in spozna, da ga Jerca nikoli ni ljubila, in »trt odhaja v noč. Pod strel. Peter se zruši. Janko na spet za gospodari v domači hi«. Br. Silvester Gaser. ki Je tudi režirak je izborno prikazal Janka. Bil Je nenad-kriljiv v podajanju in v maski. 2eno Jer-oo je občuteno igrala a Robičeva. Petra pa nam je izvrstno podal naš stari znanec br. Hlebanja. Dobro so se odrezali s. Mer-lakova, a Slibarjeva, br. Vister in br. LempL Na našem odru smo prvič videli a Varlovo, br. Filipliča in br. Mikliča, ki so že vsi igrali na drugih odrih in so se tudi pri nas dobro izkazali. Prijetno Je učinkoval tamburaSri zbor NSZ. Pri predstavi so sodelovale nove in dobre moči ki bodo zelo poživile delo na našem odru. Predstava se je vršila Dri polni hiši. Občinstvo je bilo izredno zadovoljna Začelo se Je točno ob določeni uri Tako naj bo tudi ▼ bodoče. 2elezo naj •e kuje, dokler je vroče. Občinstvo se bo navadilo na točnost, na prijetno domačnost ln toplino, na dobro glasbo ter bo rado prihajalo v Sokolski dom in bo hvaležno onim, ki mu bodo nudili užitka polne ure. Dramo bodo v nedeljo ob 20. uri ponovili Želeti bi le bilo. da bi med odmori igrala naša Sokolska godba, ker bi • tem še poživila celo stvar in privabila Se nove goste. Odkle] uporabljamo pisemske znamke Prvo pisemsko znamko so izdali na Angleškem, in sicer 6. maja 1840. Drugo leto bo slavila tedaj svojo stoletnico. V Ameriki je Brazilija kot prva izdala pisemske aiamke, sledile so ji pozneje po vrsti: Francija, Belgija, Holandska. Luksem-burg, Zedinjene države, Španija, Danska, čile, Portugal ter razne nemške ki italijanska vojvodina. Naključje kot izumitelj Kako so odkrili galvansko elektriko, svetlobno občutljivost, zračni pritisk, Rontgenove žarke in temeljni zakon nihanja Slovito »naključje« je slavilo te dni svojo 150-letruco: naključje, da je neki znanstvenik šel baš v dežju mimo neke ograje, na kateri so viseli žabji kraki, ki so na nenavaden način drgetali Iz tega drgetanja je bilo mogoče izvajati odkritje galvanske elektrike. Ifaključje. ki ni postalo vedno tako znano kakor v primeru teh žabjih krakov, je stalo ob zibelki marsikaterega velikega napredka Malokdo ve n pr., da je botrovalo tudi fotografiji. Dejansko temelji odkritje svetlobne občutljivosti nekih kemikalij na slučajno opazovanje halleškega zdravnika Schulzeja ki ga je to opazovanje, in to je bilo L 1727., spočetka samo jezilo. Nekega jutra je našel steklenico srebrovega nitrata, ki jo je bil postavil na okno. v pokvarjenem, rdečkasto črnem stanju. Baš je hotel steklenico izprazniti, ko je zapazil, da ie ostala kemikalija na tisti strani, ki je bila obrnjena od svetlobe, v prvotnem stanju. Takoj je potemnitev pripisal učinku svetlobe. kar je bilo za tedanje čase predrzna misel, kajti učenjakom ni hotelo v glavo da bi mogla imeti svetloba kakšne kemične vplive Sehulze se je prepričal o pravilnosti svojega sklepa s poskusom Polagal ie steklenice s srebrovim nitratom v svetlobo in vsakokrat se je kemikalija pobarvala. V njegovih poskusih je tičala tudi temeljna ideja fotografije, ko je dal na steklenice s srebrovim nitratom izrezane papirne črke in nitrat pod njimi potem seveda ni počrnel, tako da se je na njegovi površini vtisnila kopija črk. Do fotografije same pa je bila seveda še dolga pot. Naključje je pomagalo tudi pri odkritju zračnega pritiska V 17 stoletju so v Flo-renci kopali vodnjak in pri tem so zadeli na oviro, ki si ie niso mogli razlagati Voda se je bila v sesalni cevi dvignila po predpisu nekaj čez deset metrov tam pa je obstala in je niso spravili niti centimeter višje, čeprav so si to tudi pri sesalkah pošteno prizadevali. Niti znanstveniki niti laiki niso mogli dati pojasnila za ta pojav, kvečiemu tako absurdna, da se jim moramo danes smejati. Sele Ga-lilei, ki je zvedel za to reč. je uganil, da mora biti v zvezi z zračnim pritiskom Voda se more dvigniti le tako visoko, je dejal, da teža njenega stebra ne preseže teže zraka. ki pritiska nanjo. Višina vodnega stebra izdaja tedaj višino zračnega pritiska. Do-kazilni instrument za to Galilejevo razlago je sestavil pozneje Torricelli v podobi termometra, a kdo ve koliko časa bi človeštvo še ničesar ne vedelo o zračni teži, da m bilo tistega naključja z vodnjakom v Florenci. Isto tako ie bil slučai ob zibelki Ront-genovih žarkov. Pri eksnerimentiranju s katodno cevjo je prof. Rontgen slučajno pogledal proti mizi svojega laboratorija, kier je slučajno ležal kemični preparat bariiev pla-tinov cianur. In slučajno so bili dani tudi vsi drugi pogoji, da je mogel učenjak v tem trenutku dobi vtis, da preparat fluorescira. Tako ni bilo nikoli in prof. Rontgen je stal pred uganko. Ko pa je izključil katodno cev, je fluoresciranje nenadno prenehalo. Rontgen je takoj pomislil na zvezo med obema pojavoma, a mislil si je tudi, da katodni žarki. ki ne prebijejo črno zavite steklene omare vendarle ne morejo biti vzrok. Dotedanje znanstveno izkustvo ni moglo podati pravega pojasnila, Rčntgen je stal pred novo deželo, ki bi jo morala znanost raziskati. In ob koncu teh Rontgenovih raziskav so stali žarki, ki so ovekovečili njegovo ime ter zrevolucionirali svet. V katedrali v Piši je med mašo L 1583 stropna svetilka nihala počasi sem in tja Nihče izmed vernikov ni opazil na tem kaj posebnega, v kolikor so to nihanje sploh opazili. Toda slučajno je neki mladenič dvignil svoj pogled k tej svetilki, ki jo je bil drug slučaj, morda prepih spravil v nihanje, v gibanje, v katerem je 19-letni mladenič sredi službe božje snoznal dotlej neznan naravni zakon. Mladenič. ki oa seveda ni bil nihče drug nego Galileo Galilei. je ooazil, da potrebuje svetilka za svoje nihanje od obrata do obrata vedno isti čas. čeprav ie postajala širina nihaia čedalje manjša. Tako je odkril enega izmed temeljnih zakonov gibanja in zanesljivo časovno konstanto, ki ie na njeni podlagi kratko pred svojo smrtjo leta 1641. slutil možnost ure na nihalo. Dve desetletji pozneje io ie holand«jki fizik Huy-ghens tudi v resnici zgradil Imetje za požirek vode Zemljišče za trideset tisoč in močvirni otok za 13 milijonov dolarjev Za vedro vode je prejel neki Američan nekoč majhno imetje. Bilo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko ie prišla skupina obmejnih ljudi iz Teksasa v mesto Corsicano, da bi si tam privoščila vesel večer. Ponoči se je eden izmed teh možakarjev zbudil s silno žejo. a v sobi ni mogel najti vode. Pogledal je skozi okno. opazil je ljudi, ki so spali na dvorišču in Um je zaklical. nai mu prinesejo malo vode. Pogledal ie skozi okno. opazil je ljudi, ki so spali na dvorišču in iim je zaklical. naj Ker se nihče ni zanimal, je zaklical še glasneje: »Kdor mi prinese malo piti, dobi od mene 7 ha zemlje.« Na to ponudbo se še vedno nobeden ni zganil in žejni mož ie ponudil 15 ha. Tudi to ni vplivalo. Zvišal je nagrado na 30 ha. Tedaj ie neki možak vstal in mu prinesel iz vodnjaka vedro vode. V tistih dneh Je beseda, ki to ie dal kakšen Teksanec. držala in naslednii dan ]e mož z vsemi formi a n ostmi odstonil tistih 30 ha Obdarovanec jih ie poznele proda! za 30 000 dolarlev. a danes ie ta zemlja seveda še dosti več vredna, saj je znano, kako le s temi stvarmi v Ameriki Neki dečko, ki je prodajal časnike, po imenu Daviš si ie pred časom s Drhran-kom 100 dolarjev kupil nekai zemlie pri Miamiju v Floridi, a pri zadnjem dvigu zemljiščnih cen v Floridi je to zemllo prodal za 100.000 dolarjev. Kupil je potem neki močvirni otok v zalivu Tamoa. osušil ga je. ga zvezal z mostom s celino ter ga je potem prodal za 18 milijonov dolarjev ... INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Rdeče nogavice — nova moda Modre nogavice smo poznali že prej, v letošnji zimski sezoni pa so se pojavile tudi rdeče. Iz Amerike in Anglije namreč poročajo, da veljajo rdeče volnene nogavice kot najnovejši »krik« v področje nogavic, čam bolj bodo rdeče, tem bolj bodo moderne. A rdeča barva ne velja morda za zvečer, temveč za dan. Nove nogavice so delno gladke, delno ne ter imajo elastičen zaključek. Koristna je pri novi domislici vsekako volna, ki greje bolj nego tenka svila, kar se tiče barve, pa jo je priporočati samo mladi m damam z zelo lepimi In vitkimi nogami, kajti v drugačnem primeru bo v oči zbadajoča rdečina napravila več škode nego koristi. 75 milijard ptic čim več ljudi, tem manj krilatcev Neki francoski naravoslovec Je izračunal število ptic na svetu. Po kakšni metodi, to je njegova skrivnost. Za mnoge ptičje vrste se naslanja na svoja raziskovanja na Angleškem. rPavi, da je na svsetu okrog 75 milijard Nenavadna gostišča Hotel v drevesu ob cesti — Napoleon vratar, Lloyd George natakar — Prenočišče za samotarje „Kanton št. 137" V Chicagu so odprli pred kratkim zelo čuden hotel, ki daje svojim gostom posebno senzacijo: vse, kar dobe v roke. od kozarca do umivalnika, ie Dostavljeno pod spremenljivo barvno svetlobo. To učinkuje baje razveseljivo na dušo ter jamči za mirno spanje. Seveda je ta hotel razmeroma dražji od drugih. Med Santo Cruz in San Josejem v Kaliforniji imajo potniki samo eno možnost prenočevanja: hotel v drevesu. Gre za stan, ki je zgrajen na mamutskem drevesu. a deblo tega drevesa ima 23 m obsega. Ta edini hotel med obema mestoma ima sicer prostora le za malo ljudi, nudi jim pa dober všipski zrak. Nasprotje tega primitivnega hotela le »hotel odličnikov« v New Yorku. 2e ko stopiš vanj, doživiš veliko presenečenje. Gosta sprejme Napoleon I., ki ga vljudno in svečano vodi v garderobo. Plašč in klobuk mu sname Greta Garbo ter mu da zanjo z dražestnim nasmehom garderobni listek. Lloyd George v natakar-ekem fraku mu predloži jedilni list. med tem ko igra Franz Schubert na klavir in se čez nekai časa prikaže stari predsednik Abraham Lincoln, da poizve za nadaljnje gostove želje. Lastnik tega hotela je moral dolgo iskati, preden ie našel primerno podobne osebe, a posli mu gredo dobro. Američan se da pač rad varati in za takšno »zabavo« mu ni nič predrago. Napoleon I. zbuja tudi osebno goste. če si tega žele. New York pa je poskrbel tudi za tiste. Id si želijo samote. Tam imajo hotel, kier gre vse avtomatično in kjer lahko tudi avtomat;čno prenočiš. Gosta ne spreime nihče in si mora sam postreči. Na vratih Je razvidno iz naoisov. da-li so sobe proste. kolikšne 90. kakšne ugodnosti imaio in koliko staneio. V avtomat, ki je za to pripravljen, vržeš denar, vrata se sama »Joj, joj, kaj bo pa zdaj?. (»Politiken«), odpro in gost stopi v popolnoma pripravljeno sobo. V hotelu je tudi avtomatski bife, kjer si postrežeš z raznimi jedrni in pijačami. Nameščenci so nevidni in tisti, ki iščejo samote, prihajajo na svoj račun. To pa vendarle ni najbolj samotni hotel na svetu. Ta hotel je namreč v Kanadi. Njegovo ime je »kanton št. 137« Dviga se namreč v bližini tega miljnika in ker ni daleč naokrog nobenega naselja, so mu pač dali ime po kamnu. Obenem je gotovo tudi najmanjši hotel na svetu V najboljšem primeru gredo vanj štiri osebe, ki se morajo zadovoljiti s skupnim ležiščem. I ,_,_.Lllj„ ptic vaeh mogočih vrst, torej približno 38-krat toliko, kol kor ljudi. To razmerje pa je zelo različno in se ravna po gostoti prebivalstva. Čim gosteje so ljudje nekje naseljeni, čim več Je nekje mest, tem manj je ptic. Na Angleškem je n. pr. približno samo 200 milijonov ptic. torej štartkrat toliko, kolikor ljudi Clm bolj gremo proti vzhodu, tem večje postaja število ptic, in sicer absolutno .kakor relativno, v razmerju z gostoto prebivalstva. Na Angleškem se v ostalem razvaja reja ptic. Nekatere redke vrste izumirajo, golobov ln vrabcev pa Je čedalje več. Med pticami, ki jih je čedalje več, so tudi sove, dalje razne močv.rne ptice, Kosi, drozgi in škrjanci. Manjše postaja število jerebic, prepelic, kalinov, ščlnkovcev to žerjavov. Ta statistika se nanaša v podrobnostih samo za Angleško. KVALITETNO BLAGO Je trpežnejše, zate tudi cenejše) Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBICI ANA, ALEKSANDROVA O. 1 Kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah Ljubezen pri Američankah Največ nsožitvenih ponudb v avtomobilu — Tista, ki moškega trikrat odkloni, ostane samica Neki zelo razširjeni ameriški magacin je objavil pred kratkim uspehe zanimive ankete. Slo je za ljubezen. Magacin pa se ni obrnil do filmskih zvezd, da bi potem objavljal kakšne izmišljene reklamne zgodbe, temveč na deset tisoče žensk vseh mogočih slojev, poklicev, starosti in ozemelj v Zedinjenih državah. »V kateri starosti ste imeli prvi sestanek?« se je glasilo prvo vprašanje. Odgovori so pokazali, da je imelo 80 odstotkov vseh deklet ta dogodek že pred 16. letom za seboj, 7 odstotkov pa celo v 12. letu! Odgovori priznavajo pogostotna brez nadaljnjega, da delajo prepovedi in izsiljena tajnost ljubezenske sestanke dvakrat vab-Ijivejše. »Ali ste prejeli na prvem sestanku poljub?« je bilo drugo vprašanje. Stoodstotni odgovor je bil: »Da!« A ta stoodstot-nost velja le do 17. leta, pozneje se pojavljajo po vsem videzu neke ovire, kajti kajti pri 18. letu je prejelo le 80 odstotkov deklet te starosti poljub že na prvem sestanku. »Kdaj ste prejeli prvo ponudbo za poroko?« Je bilo nadaljnje vprašanje. Najugodnejša starost za to ie 18 leto. vendar pa tudi 17-letnice ne zaostajajo mnogo. Najmanj pa je poročnih ponudb dekletom z 22. leti. kajti na to starost odpadejo po odgovorih le 3 odstotki ponudb. Pozneje se krivulja spet malo dvigne. Vprašanje, kje ie padla prva ponudba poroke, ie dobilo na prvem mestu odgovor, kakršnega je bilo pri Američankah pričakovati: »V avtu!« A že na drugem mestu zmaguje romantika: »V cvetočem vrtu.« Potem sledi stanovanjska soba in končno kuhinja Zanimivo je. da je bilo najmanj takšnih ponudb v plesni dvorani in pri kopanju. Morda vplivajo v zadnjem primeru kopalni kostumi, ki jemljejo vse iluzije. Ali pa Je tega kriva hladna voda, ki gasi ljubezensko vročino? Sledi vprašanje o letni dobi prve ženi tne ponudbe. Samo ob sebi je umevno, da zmaguje pomlad, vsaj malo. Poletje pa po vsem videzu ni ugodnejše takšnim razpoloženjem in predlogom nego zima. dočim je jesen v tem pogledu sploh najslabša. Anketa je hotela vedeti nadalje za dnevni čas. C as od 10 zvečer do 2. zjutraj ima prvenstvo. Na drugem mestu je — opoldanski čas. Če pa hčerka ob 2. po polnoči še ni doma in izostane do 6. zjutraj, tedaj je samo pol odstotka verjetnosti, da se je zaročila. To naj bo staršem v svarilo. Najugodnejše okoliščine za ženitne ponudbe so tedaj, kakor sklepa naš magacin: starost 18. let. pomladni večer po 10. in vožnja z avtomobilom Stvar mora biti že zelo kriva, če bi v teh okoliščinah ne bilo uspeha. Presenetljiv je bil odgovor na vprašanje, koliko ženitnih ponudb je prejela vprašanka pred dokončno poroko. 45 odstotkov žensk je prejelo eno samo ženit-no ponudbo, to pomeni, da so odgovorile že prvič »Da!«. 28 odstotkov žensk se je odločilo za drugega ponudnika, 13 odstotkov pa za tretjega. Tiste, ki so tretjič odbile, pa so potem v večini primerov obsedele. Pasti za podmornice Maskirane angleške ladje nedolžne zunanjosti Britske pasti za podmornice so imele Se v svetovni vojni veliko vlogo in jo pričenjajo imeti tudi v tej vojni. Zadnja borba med takšno pastjo in neko podmornico se je v svetovni vojn' izvršila v noči na 9 novembra 1918 v Gibraltarski ožini. Končala se je s tem, da je nemška podmornica »U 34« za vselej izginila v globino morja. Britska admiraliteta tudi odtlej te panoge svoje vojne mornarice ni zanemarjala. Zato bomo v kratkem gotovo slišali kaj več o teh ladjah, ki jih je proti koncu svetovne vojne križarilo nič mani nego 180 po Sredozemskem morju, v Severnem moT-ju, v Atlantiku in celo v Vzhodnem morju. Pasti za podmornice so maskirane ladje, ki so na zunaj podobne vsem mogočim ladijski mtipom, jadrnicam, ribiškim ladjam, kitolovcem, tovornim pam:kom in celo razkošnim potniškim parnikom. Najrajši pa so uporabljali skromni trampski parnik, potepuha morja ki je bil najprimernejši za lov oa podmornice. Na zunaj je videti takšna past povsem nedolžna Podmornico naravnost izziva da si jo izbere za plen. Toda za navidezno šaro na krova se skrivajo topovi. V rešilnih čolnih so nameščene havbice, ponarejen krov ob klju- nu skriva cevi za torpede. Da ima takšna ladja tudi potopilnih bomb dovolj na razpolago, se razume samo po sebi. Čim je podmornica opazila takšno ladjo, je prešla običajno takoj v napad. Naj si je torpedo zadel ali ne, v vsakem primeru se je dvignil ob boku ladje silen steber pare. na krovu pa je nastala spretno uprizorjena in dobro uvežbana »panika«. Opazovalci pri podmorniškem periskopu so lahko opazovali, kako so mornarji in častniki na videz težko poškodovane ladje tekali sem in tja ter skakali v rešilne čolne. Potem so se nekateri rešilni čolni oddaljili od broda. ki ga je zakrivala para. Ta komedija je podmornico v večini primerov spravila na površje. Čim se je prikazala, pa se je podoba spremenila. Britska vojna zastava se je dvignila na jambor »zadete« ladje, njene kulise so padle skupaj in njeni topovi so otvorili besen ogenj na nasprotnika, ki je v večini primerov podlegel. Stedite galoše! Gumasto obuvalo moramo po vsaki uporabi osušiti z volneno krpo in ga potem po-lirsti s petrolejem. Na ta način si ohrani blesk in tudi tako hitro ne poka. Mul s plinsko masko Vojna In njena moda na Angleškem — Posteljna odeja In pižama obenem V trenutku, ko ie vojna prisilila tudi lepi angleški spol nositi grdo kovinsko škatlo s plinsko masko s seboj, je bilo jasno, da ta škatla ne bo ostala dolgo grda In res je ženski svet takoj sklenil, da se mora s to stvarjo nekaj zgoditi. Tako so se pojavile vse mogoče pestro-barvne. bolj ali manj elegantne prevleke. Pripeli so jim tudi lepe nosilne trake. posebno priljubljen pa je širok, škrlatno rdeč svilen trak, ki ga potegnejo skozi ušesa škatel in ga na rami zvežejo v veliko pentljo. To so pa bili seveda le polovični ukrepi, smoter je bil ta. da bi postala škatla s plinsko masko popolnoma nevidna. Kraljica je bila prva. ki ji je to uspelo. Dala si je napraviti veliko ročno torbico iz rumenega žameta, ki ne nadomešča samo drugih namenov ročne torbice, temveč skriva tudi nepriljubljeno škatlo. Ta Mgm i!!®!! [•„ > \ V Prezident Finske v družinskem krogu v krogu svoje ari zgled je dobil mnogo posnemovaHc. Neka elegantna prodajalna v West Endu Je nekaj pozneje imela domislico, da je za zimo pripravila kombinacijo mufa in plinske maske, ki se je dobro obnesla. Nekaterih teh vojnih mufov so izdelani celo iz leopardje kože. Zanimiva je med drugimi vojnimi modnimi in praktičnimi domislicami tudi pižama, ki se da uporabiti kot posteljna odeja in v sili tudi kot oblačilo. Ob vratu in komolcih ima zadrge na poteg, podložena pa je z vato, da je lahka in topla. ANEKDOTE Med ptsmi čehova iz njegovih mlajših let je tudi eno, ki ga je pisatelj naslovil na neko muhasto igralko. Slednja je želela, naj ji Cehov napiše pismo, v katerem se bo vsaka beseda začenjala s črko p. Vedno pripravljen ta šale, je pisatelj sedel in igralki precej dolgo pasmo, ki je bilo v skladu g to zadevo. Pismo se ne da prevesti brez bistvenih izprememto, končuje pa se takole: Pošiljam plamene-če pozdrave, prilagam platoničen poštni poljub. Podpisujem prisiljen, pokoren povelju Pan ton Pčehov. * Skladatelj Cherubim je bil že prav star. ko ga je nekoč na cesti ujela ploha. Pri tem je imel že precej preluknjan dežnik. Mimo se je pripeljal skladatelj Panseron in ko je zagledal starega moža v stiski, je skočil iz voza ter ga povabil, naj sede vanj. on sam pa da poj de peš domov. Da bi pa ne bil čisto brez zaščite, je Che-rubinija prosil, naj mu posodi dežnik. »Nemogoče, moj dragi,« je odvrnil Cheru-bini, »saj je znano dejstvo, da se izposojali dežniki ne vračajo več!« Izgovoril Je. se udobno zleknil v vozu in v njem pOOOflDO oddrdraL VSAK DAN ENA »Kaj sem se zarekel? Hotel sem namreč zavpiti: »Roke kvišku!. . .< (»Guerin Meschino«} •Vaša žensfcu stran Žene, vzdramlte se! čm Je H davno posegel v Val dom tn Jt vanj tasejal nemir Vsa vprašanja, ki vznemirjajo svet, so že vdrla preko Malega praga. Ali morete Se mimo stati ob strani in čakati, da bo veter odločal o Vaši usodi in o usodi Vaiih otrok7 V te slutimo, da prihaja doba velikih od-lolitav. Vse slutimo to, kakor »lutimo pomlad, če ie v žimo zave je prvi veter t juga. Dobe velikih odločitev terjajo močnih ljudi Možje in Žene, vsi, ki bodo doživljali ta čas. bodo oblikovalci naše bodoče usode. Nikogar ne sme biti med nami, ki bi se skril pod klop ali ki bi zagrebel svojo glavo v pesek Vsakdo je dolžan prijeti ta delo in vsakdo bo dajal odgovor pted občestvom ln vsakogar bo ta sodba obsvetlila, najsi bo njegovo skrivališče kakršnokoli. Kako bi mogle stati ob strani žene, W rodijo otroke in delajo zanje! Družba zahteva od Žene vsak dan več, nalaga jim v primeru vojne bremena, ki so jih nosili možje. Kaj pa jim nudi za vse to? Ne priznava jim niti najosnovnejših dr-iavljenskih pravic. Žene se ne borimo ta take »državljanske pravice«, ki so v danem primeru lahko dvomljive vrednosti m ki svobodnega polnovrednega človeka ponižujelo Zahtevamo tase in za vsakogar takih pravic, ki so osnova najnaprednejšemu občestvu in ki onemogočajo poniževanje in tatiranje človeka po Človeku tn naroda po naroda Zahtevamo vstop na favno tribuno Varno, da je bila testo onečaSčena! Toda ma jo bomo s svojo vero v bodočnost posvetile z vsemi onimi, ki z nami verujejo V človeka in v življenje. žene! Nobenega Človeka ne sme biti, ki bt za enako delo ne prejemal enakega plačila! Nobene matere in gospodinje, ki bo na starost bedno životarila 0b milosti drugih! Nobene občine, ki bi ne uživala zdravstvene zaščite, kakor jO lahko nudi sodobna zdravniška veda! Med nami naj ne bo nobene matere, ki bi šla na delo pa bi njeni otroci ne uživali nadzorstva, hrane in nege. Nikogar naj ne bo med nami, ki bt mu bila zaprta vrata do primerne sploSne in do strokovne izobrazbe. Zviiajmo Šolsko obveznost do osemnajstega letal Pred vsem pa naj ne bo med nami nobenega otroka, ki bi stradal ljubezni in kruha/ Žene, gospodinje in matere, umske in ročne delavke, vse to delo Vas čeka/ OdsO-vite se klicu življenja, pojdite v boj aa pravico do soodločanja. Ne strašimo se truda, bojev tn izgub Končna zmaga mora biti naša! Našim otrokom naj zašije lepša tn svetlejša bodočnost. Našetnu narodnemu in državnemu Občestvu pa v zvezi t enakorOdnimi po duhu in krvi, v sodelovanju in plemeniti tekmi, neoviran razvoj in blagostanje MohoriČeva. Srbske žene se bare za volilno pravico Obeta se nam nov volilni zakon ln znova je stopilo v ospredje vprašanje ženske volilne pravice. NaSe ženske pa so, kakor se zdi, v zadnjem času nekoliko manj borbene v zahtevi po volilni pravici. Zavedajo se važnosti časa, v katerem živimo in so težišče svojega dela preložile drugam — v zaščitj Človeka pred vojno. Popolnoma pa vendarle niso pozabile na svoj veliki cilj, ki se zanj bore že dolga leta. Tako je srbski ženski list nedavno prinesel apel za žensko volilno pravico. Ta apel se glasi: »List »žena danas«, ki se je že od začetka svojega obstoja odločno potegoval za popolno ravnopravnost žena in bil vsikdar tolmač njihovih želja ln teženj za boljšim življenjem in mirom — ta list se, dosleden svojim principom, čuti poklicanega ln odgovornega, da se v trenotku, ko se dogajajo tako važne spremembe v naSi državi, Obrne z apelom za žensko volilno pravico na vse svoje bralke, na vse ženske organizacije, feministične, mirovne, prosvetne, humane, na vse stanovske in strokovne organizacije in sindikate, na omladino, na vse javne delavce in politične osebnosti ter na vse borce za človeške pravice. Vlada sporazuma, ki je napravila prvi korak k splošni demokratizaciji države, si je zastavila kot program svobodo političnih zakonov. Splošna demokracija pa bo splošna le tedaj, če bo zagotovila vsem državljanom, da lahko vsaj svobodno Izražajo svoje misli. Tako bi morale v splošni demokraciji tudi žene dobiti pravico, Izraziti svoje zahteve ln težnje; dobiti bi morale splošno, aktivno ln pasivno volilno pravico, kot prvi predpogoj ravnopravnosti. Soudeležba pri svobodnih ln tajnih volitvah bi pomenila za žene, kakor tudi za ves narod, pravico do soodločanja v vseh važnih vprašanjih narodnega življenja: omogočila bi uspešnejšo borbo za boljše delovne in življenjske pogoje. Dajala bi ženam več možnosti za nadaljnjo izobrazbo in popolno ravnopravnost. Zato se obračamo na ženske vseh slojev, ki so v svojem življenjskem Izkustvu spoznale potrebo borbe, zlasti pa na feministične organizacije, ki se že leta bore za ženske pravice, da se v tem važnem trenutku skupno bore za volilno pravico. Prvi korak k temu naj bi bil zbiranje podpisov, s katerimi naj bi tisoči in tisoči žen izrazili svojo pripravljenost in zahtevo po soudeležbi v političnem življenju. Pozivamo vse stanovske, in strokovne organizacije, da povsod postavljajo v svoji borbi za splošno demokracijo tudi zahtevo po ravnopravnosti pri delu: da podprejo zahteve svojih tovarišlc pri delu ln da podpirajo njihovo borbo za volilno pravico s tem, da se priključijo tej enotni akciji. Pozivamo omladino, ki se Je pri naš že od nekdaj borila za napredna in svobodna stremljenja, da se oprime tudi te akcije lh pomaga svojim materam in sestram prt njihovi borbi za pravico, ki jo bodo potem gotovo uporabile za boljše življenje nas vseh... Da bi pa bila ta akcija čim Slrje ln enot-neje zasnovana, sestavimo odbore za žensko volilno pravico ln ti odbori naj vodijo organizirano akcijo za zbiranje podpisov. vrSe naj najširšo propagando med Ženskami in vodijo akcijo 8 pomočjo konferenc, zborovanj ln predavanj. Vse organizacije, ki so osnovane na principu svobode, naj se preko svojih predstavnikov, ki jih bodo poslale v odbore, izjavijo za žensko volilno pravico in tako podpro to pravično ža-htevo. Javni delavci, politiki, književniki, pomagajte s svojimi izjavami, podpisi ln javnimi zahtevami akciji žena za njihove pravice, ki so eden nujnih pogojev vsake demokracije! Meščanke ln kmetice, delavke ln uradnice, gospodinje, matere, ženska mladina, vse žene — v enotno borbo za žensko volilno pravico!« Ženske na odru Odrske umetnosti si danes brez sodelovanja žensk ne moremo več misliti, a vendar so ženske precej pozno postale igralke. Na odrih v stari Grčiji n. pr. nikol. niso nastopale, ker se je antična drama rodila iz obrernlih slavnosti, pri katerih ženska ni stopala v ospredje. Sele v dobi rimskih cesarjev se se pojav le ženske tudi kot igTalke, V 3. stoletju po našem štetju so ženske uloge v veseloigrah zasedali z ženskami, a pristaši antične gledališke umetnosti vidijo v tem znak propadanja- Tudi oerkveni očaki so nastopali proti ženskam kot gralkam. V srednjem veku so v duhovnih igrah nastopali samo možje in mladeniči, celo v pustnih in drugih burkah ni bilo igralk. Bile so pač nekatere redke Izjeme. Tako so L 1286. nune iz opatije v Or gayu igrale Marijo ob grobu, med tem ko je ulogo angela Igral neki duhovnik. Prvič, da je neko dekle v novejši dow nastopila res kot igralka, pa je bilo menda 1. 1486. v Metzu, kjer je 181etna Katarina Boudoicheova nastopila v naslovni ulogi v mlst&riju svete Katar ne. Tudi v seznamu ulog pasionske igre v Stertzingu lz L 1603 je neko žensko ime. Pri velikem pasionu 1514 v Bolcanu so vse ženske uloge predstavljale meščanke, le izgubljene duše so igrali moški. Na gledaliških predstavah human Btov so tu pa tam nastopale ženske, vendar pa so bile to Še vedno izjeme. V splošnem so do 17. stoletja vee ženske uloge predstavljali mladi možje ali dečki. Na španskem odru so se ženske kot igralke pojavile prej. Tako jih omenja že neki španski zakon iz L 1534. V Italiji Je nasprotno v 16. Stoletju cerkev strogo na» stopala prot, ženskam na odru in v cerkveni državi tim je bil ta posel prepovedan še do L 1798. V Franciji sta dve »enaki stopili na desk«, m pomenijo svet, te v aaoetku 17. stoletja, a še v veseloigrah so žensk« uloge pogoetoma igrali moški. V šnakespeareovi Angiji j« bila lanska na odru Se popolnoma neznana pojava, predstavljati a moramo njene Ofelije, Desde-mone in Julije kot moške, ki so bili preoblečeni v ženske, ženska igralki je bila Angležem tedaj še tako neznan pojav, da je potovalec Coryate še 1608. pisal ic Benetk: »Videl sem stvar ld je o sem še nikoli videl, namreč ženske na odru, ki so svoje uloge Igrale s toliko dražasti in sa-držanjem, kakor nisem tega opazil š« pri nobenem moškem igralcu.« Ko so 1.1629. prišle prve francoske Igralke na Angleško, je to med puritanc izzvalo vihar ogorčenja in Prynne je ta dogodek ovekovečU v svojem »Igralskem biču«, najhujšem pamfietu. kar ao ga kdaj napisali proti igralskemu poklicu. Za kazen so mu sicer odrezali ušesa, a ko so prišli puritanc na krmilo so ti gledališke uprizoritve sploh prepovedali V Nemčiji so se pojavile prve Igralke v spremstvu angleških komed'antov 1653. v Strasbourgu. A šele proti koncu 17 sto. letja so mogle ženske, ne da bi jih zavoljo tega zasramoval, v tej dežeH na oder. še daleč v 18. stoletju so ženske uloge v Nemčiji neredkokdaj igrali mladi moški. Kalco je mislil Goethe O zakonu »Zakon Je začetek in višek sleherne kulture. Surovega Človeka omeči, o/inkancu pa je najlepša priložnost, da se lahko izkaže s svojO uglajenostjo Zakon mora biti neločljiv, saj daje toliko Sreče, da je spričo nje vsaka nesreče brezpomembna Pa kaj bi govoril o nesreči! To /e le nepotipež Ijivosi, ki zdaj pa zdaj nupad• tega ah one ga zakonca Pustimo, da gre huda ura mi mo, pa bo zopet vse dobro in zakonca bosta Srečna, da njun zakon še zmerom ob Stoja. Nikoh ni tetlostne%6 vzroka ta >o čitev zakona človeško živhenie ie tako polno veselja in trplienja. da m mogoče doumeti, koliko zakonca dolgujete drug drugemu. Ta dolg je neskončen m ga vOre poplačati le večnost Res nam te včasih kai nadležno v zakonu, toda mar nismo poro Čeni tudi s svojo vestjo, ki bi se ie tudi včasih radi znebili, ker nam je bolj v nad lego kakor pa nam utegne biti v nadlego kak mož ali kaka žena?* Drobni nasveti Jajčni sneg je zelo hitro trd. če prideneš beljakom par kapljic hmonovega soka V presladko jed vrzi nekaj zrn soli. ki bodo takoj odvzele jedi odvišno sladkobo Govedina ostane sveža, če jo zaviješ v čist papir, namazan s oljcin Ako h<>čef imeti meso še naslednji dan »veže 2a za vij v zdrave liste soiate ki |o prej na moč-v vodi. pomešani z limonovim sokum. Sok dveh pomaranč z neko' sladkor ja, ki ga užiješ zvečer pred spanjem le uspešnejše sredstvo proti near^nost- ka kor uspavalni prašek, ker pomirjevalno de luje na živce. V novi obutvi te ne h«dr rekle noge če namažei Čevlje s čistim špiritom, ki na pravi usnje propustno in tako pečenje nog preneha. Sol v kavi je dobro sredstvo za izboljša nje kavinega okusa Ako primešaš 15 g ka ve pol haprstnika dobro atolčcne soli je kava prav tečna. Sip ne sme? umivati z logom ker bodo oslepele. Opranih oken ne suši na solncu Ker bodo postala motna in jih boš morala znova prati. Slab duh po apnu. barvi ali čem drugem pieženemo iz sobe. če postavimo vanio vrelega kisa Naibolje je čt ga pu-t mo kar v sobi na sainovarju Ki* mora biti močan. Tedenski jedilni list Kako bi kuhata če... PONEDELJEK. Obed: Možganja juha s parmesanovimi cmočki. Telečji ptički. Višnjevo zelje. Mareličnl krapkl iz paljenega testa. — Večerja: Ocvrti prižljic. Krompirjeva ln glavnata solata.* TOREK. Obed: Francoska juha. Angleški roastbeef. Gorčična omaka. Pečen krom- Socialno skrbstvo v skandinavskih državah Med manjšimi evropskimi državami, ki niso posegle v svetovno vojno, so dosegle največji gospodarski, kulturni in socialni napredek skandinavske dežele. V skandinavskih državah je ves narod deležen blaginje, duhovne in duševne kulture v toliki meri. da jih lahko zavidajo veliki in bogati narodi. Veliko število ma lih posestev priča o ljubezni tega ljudstva do nezavisnosti in stremljenju po relativni enakosti življenjskih pogojev. Glede na socialno skrbstvo ai gredo roko v roki javne oblasti in zasebna iniciativa. V Norveški prav vse žene delujejo na področju socialnega skrbstva. Norveška je pO Novi Zelandiji prva dala ženam vse politične pravice že v I. 1913 tn ima najbolj napredno zakonodajo, kar zadeva zakon in otroka. Z zakonom je določeno, da vsak bodoči soprog in soproga izjavi pismeno, ali je bil že poročen, ali in koliko ima nezakonskih otrok, ali je imel kakšno vene-rično bolezen, gobavost ali božjast. Za vse svoje navedbe mora imeti pričo, ki potrdi, da so resnične. Prepovedan ie zakon s slaboumnim ali sifilitičnim v nalezljivem stadiju. Zdravnik je dolžan naznaniti vsako bolno osebo, ki namerava skleniti zakon. Enako je v vseh teh ozirih tudi v Danski in švedski. Dekle os. neporočena ženska, ki zanosi. B Jr ol kr. »tkavi!«' stl, temveč predvsem praktične vrednosti Zimske bluze morajo bit. tople, zato jih krojimo iz jerjeya, iz volnene flanale, iz lahkega volnenega blaga ali iz volnenega žameta. Seveda so vsa ta tvoriva v prl-nen s poletnimi žoržet ln musJlni tako težka da jih mora moda povsem drugače obravnavati. Nove bluze, ki jih nosimo večinoma v krilu, so zato precej enostavno Krojene. Je tu ln tam podčrtane s kakšno gubo ali lahno nabianim lelom. Pre-=r:t šivi lični gubi in včasih barvast robček v prsnem žepu — to so dostikrat edini jnruini motivi na {preprostih zimskih bluzah. Barve novih bluz so dokaj svetle. Posebno v čislih ima moda temnorožnato n epo. rumeno barvo, ki ju lahko nosimo k rjavim, temnomodr m zelenim in črnim kostumom, v požtev pridejo še svetla si-✓omoclia, avetiovijoličasta in svetlozelena mrva Za spoitne bluze pa ljudi moda M vedno karirast in progasta tvoriva, ker so nfajn.anj ooeuuj.va m vselej živahno ičinkujejo. Prepicsia m okusna bluza lz tlanele ima ■Ji k o okrogel dečji ovratn k in 'ične gum-ie iz bele biserne matice, ki ji dajejo 5tvaren ln mladosten videz. Izpod obeh orsn;h žepkov z okroeliml zaklopkami Izhajata na vsaki strani po dve globoki gubi. Bluzo noalmo v krilu, tam kjer se stika s krilom pa jo preveženo s pasom ie ena-cega tvoriva (1. sluca). Poleg dolgh rokavov uvaja mote tudi tričetrtnske, ki učinkujejo nekoliko bolj lahkotno. Navadno so takšni rokavi povsem gladki, včasih pa jih opremimo tudi z malimi manšeti, kakor je V deti na na-;i skici. Ista bluza ima zgoraj vgito, Štirikotno sedlo, ki je na nJem život lahno nabran. Zapnemo Jo s tremi gumbi, dve "alt. konici pa tvorita ovratnik (2. skica). ga Dolgo progo ki zapenja predpasnik po vsej njegovi dolžini, zapnemo z gumb. 1z blaga. Ozki ovratnik zaključuje dolga, oaka pentlja (predeadnja skica). Včasih je zgornji nastavek bluze tako or gin al no ukrojen, da nas pobra vina! Pečeni ptirani! 30683-18 Pri Putrichu Danes največ zabave, ako v Kurjo vas prišel boš. Igra prvovrstni jazz. — Vjudno vabljeni. 90711-18 Ne pozabite dE. se boste danes najbolje ln najceneje zabavali v gostilni prt Panju ▼ Vegovi ulici 10. Zato vsi ln vse samo v Vegovo ulico. Se priporoča ln vas vabi TONE HtJC. 30783-18 Službo dobi Frizerko dobro moč, iščem. Plača prvovrstna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 304i/ i Praktikanta »prejme veledrogerija. Prednost imajo ne nad 17 let stari absolventi srednje ali meščanske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šibo »Zanesljiv praktikant«. 30410-1 Brezposeln mladenič agilen, dobi službo Naslov v vseh poslovalnicah Jota. 30556-1 Prodajalec dobra izvežban v mešani stroki, samostojen, agilen, vojaščine prost, dobi mesto. Nastop službe po dogovora. Ponudbe s točnimi navedbami dosedanjega službovanja na tvrdko: Ivan Rejnik, Slovenj Gradec. 30371-1 Mehanik vsestransko izvežban v mo-torski stroki dobi takoj stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mehanik«. 30382 Fotopomočnika (co) le prvovrstnega sprejme loto Jug. Klanj. 30357-1 Prodajalko izvežbano, sprejme v večjem mestu knjigarna in trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. Ponudbe S točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodajalka za knjigarno«. 30453-1 Pisarniška moč z znanjem strojepisja, korespondence ln knjigovodstva se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, podruž. Celje, pod »Nastop 1. decemb.« 30567-1 Pošteno služkinjo ki zna hišna opravila in kuhati, sa LJubljano sprejmem. Plača dobra. Ponudbe pod »Poštena služkinja« na ogl. odd. »Jutra«. 30631-1 Mlajšega tapetnika pridnega, sprejmem. — Novi trg 4, 30969-1 Kuharica pridna, čista ln točna, dobi službo pri večji družini Opravljati mora tudi ostala kuhinjska dela. V poštev pridejo le z daljšimi izpričevali. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. gddelek »Jutra« pod »Na Gorenjskem«. 30616-1 Kuharico popolnoma samostojno, čedno, z lastno sobo, Iščemo za čez dan. Natančne ponudbe pod »Plača 500« na oglasni odd. »Jutra«. 30606-1 Vzgojiteljico za učenca osnovne Šole resna s popolnim zna nJem francoskega jezika osnovnim znanjem kla vlrja dobi mesto. Ponud be na D j uro Reblč Su-botlca, Pozorišna 2. 30464-1 Tkalca za svilo na Sakart staro), samo boljšo moč išče za takoj SvUanit Kamnik. 30502-1 Trgov, pomočnico začetnico za vodstvo manjše trgovine na de želi sprejmem takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena pomočnica« 30615-1 Strojni tehnik se sprejme v tehnično pisarno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sred. šolski tehnik«. 30638-1 Gospodinjo sprejmem v službo, vajeno tudi poljskih del. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalno mesto«. 30650-1 Krojaške pomočnike ter dva vajenca sprejme krojaški atelje Pučnik AdolI Slov. Bistrica. 30346-1 Prvovrsten Žagar za polnojannenik, ki mora biti tudi prvovrsten brusač, dobi mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem eae-sta pod »Žagar«. 30539-1 Pisarniško moč zmožno slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika, strojepisja, stenografije in drugih pisarniških del — sprejmem. Ponudbe z navedbo izobrazbe in dotedanjega udejstvovanja na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vestna«. 30543-1 Krojaškega pomočnika za velike kose sprejmem. — Vodopivec, Zagorje ob Savi. 30580-1 Ujetnika v deželi lam ma 30 »Dobro!« je s čvrstim glasom rekel John. »Ustreči hočem želji visokega sveta. Privedite jetnika semkaj! Tik predme! Se enkrat moram govoriti s njim. Ostali se umaknite! Stopite nazaj, prav tja na konec dvorane!« Cin-Lo je Johna radovedno in sočutno pogledal. Nato je prikimal in poskrbel, da so se vsi umaknili. »Stopi semkaj, oče« je tiho rekel John. »Poklekni predme in dobro pazi, kaj ti poreč em. Ako ne, je beg nemogoč, in pobegniti morava, če nama je do življenja. Ako nama načrt izpod-leti, morava oba umreti A dragega laboda ne vidim. Ce se oprem in te ne obsodim na smrt, sva tako in tako oba izgubljena!« Doktor se je počasi približal, pokleknil in napeto poslušal sinove besede. Prodajalko za trgovino v LJubljani trikotažne stroke sprejmem s 1. decembrom. Potrebna je kavcija. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 30601-1 Dva čevljarska pomočnika dobra, se sprejmeta ta koj. Plača akord. Hrana ln stanovanje preskrbljeno. — Nunčlč Anton, Slovenske Konjice 55. 30596-1 Natakarico simpatično, pošteno, sprejmem za buffet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožna«. 30738-1 Dva krojaška pomočnika za bolJSa damska in mo ška dela takoj sprejme oblačllnlca Dolinšek, Tržič. 30803-1 Frizerko sprejmem v stalno slu žbo. Naslov v vseh posl Jutra. 30800-1 Kmečko dekle pošteno zdravo od 20 do 40 let ki bi znala vsa kmečka dela in nekaj gospodinjstva sprejmem Ponudbe na ogl. odde: Jutra pod »Trgovec na deželi«. 30447-1 Uradnika za obračunavanje mezd išče za takojšen nastop tekstilna tvoraica na deželi. Ponudbe z navedbo referenc in življenjskega opisa je poslati na ogl. oddel. Jutra pod »Sposoben uradnik«. 30587-1 Prodajalko lzučeno v špecerljl mlaj Sa moč takoj sprejmem za stalno, biti mora pri pravna, zdrava in pošte na. Hrana ln stanovanje ▼ hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjetna«. 30732-1 Krojaškega pomočnika dobro Izurjenega za velike kose takoj sprejme Pleško J., Cankarjevo nabrežje 3. 30814-1 Frizerko in briv. pomočnika sprejmem takoj, mlajši moči. Frizerski salon Bernard v Laškem. 30744-1 Samostojno kuharico ki opravlja tudi druga hišna dela iščem k manjši družini s 1. decembrom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Samostojna kuharica«. 30776-1 Tekačico in kontoristko (praktikant-ko) iščem takoj. Aero, Kolodvorska 18. 30842-1 Starejšo gospodinjo sprejme za vsako delo star upokojenec vdovec. Našlo? t vseh posl. Jutra. 30741-1 Briv. pomočnika po možnosti veščega tudi ondullranja sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dober delavec«. 30761-1 Fotografa rosim, da bi postavil po-—nžnico. Plačam po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifra »Foto«. 30853-1 Urarskega pomočnika prvovrstnega, iščemo za najlepši kraj Dalmacije za takojšen nastop. Obširne pismene ponudbe na naslov: Gligo P. Vuličevič, draguljar, Hercegnovi. _ 30854-1 Gospodična z dežele, dobi mesto gospodinje. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod »Osamljen 32«. 30857-1 Čevljarskega pomočnika za fino šivano delo, sprejmem takoj. Fngidi Rudolf, Celovška cesta 42. 30841-1 £ Služkinjo ridno, pošteno, sprejmem, orakova »L 13, desno. 30759-1 Postrežnico iščem pošteno, zanesljivo, katera Zna tudi kuhati. — Kotnikov* 17, pritličje. 30829-1 Postrežnico pošteno do 3. ure popoldne, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30723-1 Pošteno dekle čisto, ki sna tudi kuhati išče za vsa hišna dela za takoj mala slovenska obitelj v Dalmaciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30767-1 Restavracijski kuhar ali kuharica, dobi mesto Ponudbe s spričevali in navedbo plače na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Restavracijski obrat«. 30861-1 Mladega fanta tekača, takoj sprejme Faj' far, Ljubljana, Trnovska 25 30833-1 Službe išče Uradnik z večletno trg. prakso, z znanjem več jezikov, z dobrimi referencami, vsled vojne reduciran prosi name-ščenje. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Podpiram starše«. 30521-2 Knjigovodkinja in blagajničarka, z dveletno prakso, s perfektnim znanjem italijanskega jezika, išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čimpreje«. 30479-2 Šofer ki bi opravljal tudi druga dela, išče službe. Naslov v ogl odd. »Jutra« 30564-2 171etno dekle pošteno, pridno, dobra računarica, išče službe kot natakarica začetnica ali kaj podobnega. Anica Hočevar, Jesenice, Obrtniška ulica 28. 30571-2 Strojni mehanik samostojen, vešč popravil tn montaže različnih strojev, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Dobra pomoč«. 30563-2 Sodarski mojster želi stopiti v službo s celokupnim orodjem in z obrtnim listom v vinsko trgovino ali v tovar no. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Slovenj-gradcu pod »Sodar«. 30568-2 Šofer 11 letno prakso želi službe pri osebnem ali tovornem avtomobilu — Nastopi takoj. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »šofer«. 30569 2 Gospodična začetnica, z referencami, kavcije zmožna išče pisarniške službe. Cenj. ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Pridna ln vestna«. 30694-2 Postrežnica ____[na in poštena, vajena vseh hišnih del išče zaposlitve za takoj, trikrat na teden, torek, če trtek ln sobota. Naslov Samova ulica 1, Sp. Šiška pri VoJ vodiču. 30722<-2 Izurjena šivilja Išče nameščeni* v modnem salonu m takoj, gre tudi na dom ter pre vzame vae vrste predelave. zadostuje karta. Ternek. Am bratov trg 3, m nadstr. 30627-2 Sluga, skladiščnik inkasant, bolniški strežnik, zmožen kavcije, prosi u-meščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ia vesten«. 30686-2 Trgovski pomočnik star 22 let vojaščine prost s 2 letno prakso v konfekcijski trgovini — sprejme tudi mesto skla dlščnlka v tovarni Naslov Plrnat Joško Sav lje SI p. Ježica pri Ljub ljanl. 30951-2 Brivski pomočnik mlajša moč dober m hI ter išče službo za 1. de cember. Djuroj Janlč, Medvod« 18. 30360-2 Mesto natakarice začetnice išče dekle s malo maturo in znanjem nemščine. Naslov v vseh posl. Jutra. 30361-2 Gospodična resna s 4 razredi srednje šole in enoletnim trgovskim tečajem, vešča stenografije strojepisja ln trg. korespondence želi stopiti v bolj šo trgovino kot praktl kantin Ja Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resna« 29840-2 Vlesarski pomočnik išče službe v večji ali manjši tvrdkl. Sposoben vodstva podružnice Na slov v vseh posl Jutra 30498-2 15 leten fant išče mesto vajenca v mehaniki ali avtomontažni delav niči, po možnosti takoj. — Naslov v vseh posl. Tutra. 30558-2 Absolvent trgovske šole vešč samostalnosti v trgovini, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Podieten 66«. 30524-2 Mlado dekle s perfektnim znanjem nemščine išče službo kot vzgojiteljica ali kaj sJčnega. Ponudbe na ogl. oddL Jutra pod šifro »Mlado dekle«. 30743-2 Dobra strojepiska dobro vešča v stenografiji, knjigovodstvu, slovenski in srbski korespondenci ter trgovskem računstvu, išče primera« zaposlitve. — Gre tudi na 1 mesečno prakso Ponudbe na ogl. odd. J* tra pod »1. december«. 30706-2 Kmečki fant izučen vrtnarstva želi zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 30546-2 Postrežnica >ridna in poštena, ki zna cuhati, išče zaposlenja. Naslov v vseh posl. Jutra 30541-2 Mlad trgovski pomočnik išče mesto v trgovini z usnjem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Vesten pomočnik.« 30536-2 21-letno dekle bi šla kot pomoč pri gospodinjstvu, sobarica ali po dobno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pridna«. 30534-2 Šivilj ja želi stalnega nameSče-nja v privatni hiši za navadno šivanje. Gre tudi krpat po zmerni ceni. Angela Smalc, Moste. Društvena ulica 16. 30603-2 Pošteno dekle boljša, pridna, zmožna kuhe ln gospodinjstva, želi boljšo službo ali postrežbo. Naslov: Tyrševa cesta 47, pri g. čeme. 30656-2 Kolarski pomočnik za splošna kolarska dela z večletno prakso, vojaščine prost išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kolar 36«. 30618-2 Oskrbnik vešč vseh panog gospodarstva, Išče mesto na večje posestvo. Ponudbe pod »Pošten oskrbnik« na ogL odd. »Jutra« 30615-2 Postrenžica mlada, ki zna tudi kuhati, išče službe. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd. »Jutra«. 30610 2 Trgov, pomočnik šofer z večletno prakso želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmožen ln zanesljiv« 30508-2 Dekle 20 letno, pošteno pridno išeč kakršnekoli zaposll-slltve v bifeju, mlekarni slaščičarni ali v si. podjetju. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30635-2 Slikarski in plesk. pomočnik 261etnl ki Ima tudi dvo letno prakso, najraje v trgovini z barvami in laki želi primerne zaposlitve Poleg slovenščine obvlada tudi srbohrvaščino ln nemščino. Ponudbe na podr Jutra Ptuj pod »Sposoben 30320-2 Čevljarski pomočnik ki je nedavno prišel od vojakov, želi stalno mesto pomočnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 30585 2 Plačilna natakarica sposobna moč in poštena. Stara 28 let, zmožna nemščine in kavcije prosi zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop«. 30687-2 Dekle z dežele vajeno vseh hišnih in poljskih del, išče službo, najraje na deželi, v bližini kolodvora. Nastop takoj ali pozneje. Marija Cerar, Bu-kovča p. Vače. 30689-2 Služkinja ki zna dobro kuhati in opravljati druga gospodarska dela, išče službo pri manjši družini v Ljubliani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30692 ' Gospodična izu^ena Šivilja želi s hi* be kot pomočnica ev. tudi kot sobarica pr1 boljši rodbini v Celju ali okolici. Ponudbe na podr. Jutra v Celjr pod »Poštena« 30494 Manufakturist verziran tudi v galanteriji, modi. konfekciji, agilen in pošten, z večletno prakso, dobrimi referencami, vešč nemščine, išče nameščenia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 272«. 30825-2 Resna gospa želi službo blagajničarke, prodajalke ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovilni ch Jutra. 30623-2 Absolventka drž. trg. šole 2 razredne, z znanjem nemščine ln enoletno prakso prosi zaposlitve v pisarno ali v trgovino pod »Mesečno 400 din« 30772-2 Plačilna natakarica z znanjem nemščine ln vsestransko verzlrana. išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »nirija«. 30771-2 Postrežnica išče zaposlitve za dopoldne ter inteligentna go spodična stara 23 let. brez sredstev, z zna njem nemščine šivanji ln vseh gospodinj skir del, prosi kakršnekoli zaposlitve. Cenj o°nua be na og!. odd. Jutra pod »Pomoč«. 30818-2 Mlajši trgovec zmožen vseh trgovskui poslov prevzame samostojno vodstvo trgovine ali podjetja katerekoli stroke. Prcelm sporočila komu naj se predstavim na ogl. odd Jutra p »Razpolagam tudi e kan cesijo«, 30790-2 Vajenci (ke) MSSMMSSMSSMIfM Vajenka Išče mesto v modni ali manufakturni trgovini v Ljubljani. Ima zadostno šolsko izobrazbo, Chri-stofov učni tečaj, zanesljivo poštena in pridna. Naslov: L&h, Ljub ljana, Vllharjeva 37. 30664 44 Učenke iepe, mlade, ki se žele učiti Igrati Ul peti. potrebuje famillarna domska kapela. 200 din mesečno plače ln vsa oskrba. Ponudbe s fotografijo na Marica, kapel-niča. restavrac. »Šport«, Prljedor, Bosna. 30657-44 Vajenko I Akademik ■a šteparico sprejmem tnstrulra aa stanovanje, takoj. Lovro Mule J. čev- Naslov ▼ vseh posl. Ju- IJarstvo, Frančiškanska tra. 30796-4 ul. a. Ljubljana. - 30612-44 Učenko za trgovino ■ meš. blagom na dežen sprejmem takoj Hrana ln stanovanje v hiši. Po nudbe na ogl. od. Jutra »Marljiva vajenka« 30616-44 Vajenca krepkega pridnega ■ ve sel Jem do mizarske stro xe p«-trebiludarna na deželi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šl fro »Nastop takoj 44« 30401-44 Potniki Zastopnike išče veeja domača w rovalnica Ponudbe na ogl odd Jutra m refe rencami pod »Zavaro valntca«. 28458-3 Fant 15 let star z dvema gtm nazijama se želi Izučiti mehanične ali ključa v nlčarske obrti. Vinko Ivnlk. Lesce 80 30400-44 Vajenca v trgovino z mešanim blagom sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe po »Pošten vajenec« na ogl. odd. »Jutra«. 30563 44 Trgovskega vajenca poštenega, zdravega ln pridnega (kmečkega) sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec na deželi« 30446-44 Učenko sprejmem v trgovino, ln šlvllsko vajenko. Prednost železniške hčerke. Hrana ln stanovanje v hiši Sattler Lesjak, Jesenice, Gosposvetska 13. 30793-44 Mesarskega vajenca za takoi išče Maks Sumer. mesar. Poljčane. Prednost ima oni, ki obvlada nemščino. 30858-44 Natakarskega in kuhar, vajenca sprejmem. — Ponudbe na: »Velika kavarna«, Maribor. 30862-44 Dekle staro 19 let bi se rado šlo učit kuhe v boljšo gostilno ali hotel v Celju aH Ljubljani Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30849-44 Učenko za trgovino v industrijskem trgu na Gorenjskem iprej-mem takoj. Biti mora poštena, pridna. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena 44«. 30698-44 Vajenca za galanterijsko kleparsko ali kovinoetlskarsko obrt sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 30653-44 Zaslužek Dober stalen zaslužek nudimo potnikom, vpeljanih v modnih, galan-sovinah. mestnim in ra-terljsklh ln drugih tr-;oru.ivlm zastopnikom, zastopnicam in agen tom. Jugopaket, LJubljana, Dvoržakova 8. 342-3 Nemško konverzacijo ln pouk nudi Izobražena gospa. Kongresni trg 13/H. 30060-4 Učitelja - učiteljico aa francosko korespondenco Iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Francoščina«. 30602-4 English Lessons London lady wlll aocept puplls boglnnere and advanced at reoeonable terma Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra metoda« 30367- Zastopnika išče renomlrana vinska veletrgovina aa mari bo rs ko oblast, s stanovanjem v Mariboru. Re-flektlramo na mlajšega, oženj enega, sposobnega in atflnega zastopnika, ki Je zmožen kavcije ali drugega jamstva, kateri ima po možnosti na razpolago telefon. Ker Je tvrdka vpeljana, mu Je zaslguran stalen, primeren zaslužek. Takojšnje ponudbe naslovite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poverljlv in agilen«. 30670-5 Trgov, potnika za vrlo prikladno dobro ldoče in zelo iskane artikle Iščem. Ponudbe na MIlan Marclus. Zagreb, Kustošlja. _ 30388-5 Mlad, agilen trgovec ki poseduje poslovne prostore v lastni hiši, sprejme zastopstvo z al ali brez zaloge blaga s sedežem v LJubljani. Po nudbe pošljite na oglas odd. Jutra pod »Stroka ni pogoj«. 30789-5 Prodam Dame! Pozor! Zakaj sive lase? ko si lahko za din 26. po barvate sami z neškodljivo berlinsko Omooell-Henna Shampoo barvo, katero dobite v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu Ludvik Uerš'č. Ljubljana. Rimska 13. Tekoči Shampoo original 250 gr a din 20. 29842 6 Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov. Metelko 4, telefon 22-44. 2449*6 Cepljeno trsje sadno drevje, divjake nudi 2iher Franio, Zamušani, Sv. Marieta. Moškanjci, — Zahtevajte cenik i 322-6 Dve izložbeni okni in vrata (Schergitter) komplet. s škarjastimi ograjami, prodam 1500. — Hotel Paar, Jesenice, 30503-6 Brivci! Prodamo iz skladišča luksuzni aparat za trajno kodranje. Informacij pri špediciji Slovenla-Transport, LJubljana. 30579-6 Trgovska oprava kompletna, z nikelnastim nastavkom ln lipami, pripravno za špecerijo ali oeli-kateso, vse hrastov les, vrata is izložba t rolojem. Oprava osmib sob, g reden-ce,. štedilnik, Latzova peč, kopalna banja, električne luči (lustri). vttna ograja približno 20 a. 6 mh, 36 stolov, črne s svetlimi ploščami, pripravne za butfet ali kavarno, naprodaj. — Poizve se: Vik Stuchty, Bled. 30684-6 Vinske sode v prvovrstnem stanju d« loma nova od 50 do 3000 litrov prodam večjo količine tenudoe • ceno na ogL odd. Jutra pod »som« w«t» 6 Perzijsko preprogo novo 2.5 X 1.5 m ugodno prodam. Gosposka 6, II. nadstropje, 30713-6 Štedilnik rabljen, proda ugodno Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. 30710-6 Pohištvo prodam lepo spalnico. Jedilnico, kuhinjo ko kus preproge, moške ob leke perilo. Pri voz 6 H. vrata, m. nadstr. levo ob nedeljah od 10. do 5. pop sicer od 3. do 5. 30519-6 5 starih oken za delavnico prodam na Domobranski 23, pri hišniku. 30721-6 Kupim Stružnico (Botoelbank), m lastnim kupim. — Janko Poljak, Zagortos 123. Bled I. 30570-4 Perzijsko preprogo večjo, ln plsa.ni stroj kupim. Ponudbe na Reklam Rozman LJubljana Praftakova a _ 30037-4 Manufakturni paK kupim. Ponudbe s to6-nim opisom na naslov: Lotak. Šoštanj. 30743-7 Prehrana Gospodična Išče na pol dletlčno hrano aa opoldne pri boljši družini — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra* pod »Dleta«. 30088-14 Sprejmem abonente na dobro in tečn« domačo hrano po zmerni ceni. Staci trg 1». H. »0846-14 Železno stojalo za Izložbo, z več policami prodam. Naslov v vseh posloval Jutra. 30820-6 Kotel za žgan jekoho L 120 s pečjo ln pripravo za mešanje, prodam ali zamenjam aa žganje Naslov VUl Forte, Ljubljana VH, Brejčeva8. 30787-e Kolobarje iz suhega smrekovega žamanja rabim več vagonov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Erport. 3078«-« Plinski štedilnik dobro ohranjen prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 30782-6 Transparent reklamo skoraj novo. 123x00 pro dam za 600 din Flori janska ulica 22. 30760-6 Kmečki mlin .rodam Studenec 1. po-Dob pri Domžalah. 30626-6 Filter sa čiščenje vina znamke »Seitz« na 3 plošče »godno naprodaj. Kajzer, Ljubljana, Cekinov grad. 30685-6 Biljard malo rabljen, — znamke »Hold«, ugodne proda Lovšin, Sv. Jerneja c. 24. 30836-6 Otroško posteljco dobro ohranjeno, poceni prodam. Jamlkova 3, LJubljana. 30774-6 Radio Selbt Super radio za razvajenega poelu šalca, 5 cevni i okrožij, 3 valovne dolžin«. 3800 din pri Ludvik nei šlfiu. LJubljana. Rimska eesta 13. 990+ Radio Hornyphon S cevni, super, na vse valovne dolžine, poceni prodam. Din ter. LJubljana, Sv. Petra cesta m Jegllčeva o. 10. 30655-9 Oblačila Moško zimske suknjo Pohištvo Pohištvo noro m ie rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddel« v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklame preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana, Tjrrieva 12. 17-12 Modema jedilnica spalnica, kuhinja v dobrem stanju ugodno na prodaj. Vprašajte Poljanska 15-VH., prltlUV* Je levo. 30676-12 Pohištvo v največji Izbiri Za stanovanja, trgovske opreme ln hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: Spalnice že od 1600 Omare . . . 400 kuhinjske opreme 750 postelje ..... 160 tcuh kredenca 456 modroce ..... 120 mreže ...... 85 otomane ...... 500 Različni kaučl Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. »SAVA« MIZARSTVO predjamska ul. 32 ln n rrgovlna pohištva Je na Miklošičevi cesti < nasproti sodišča) 30830-12 Spalnica rezbana, (Altdeutsch), lepa, zelo dobro ohranjena. Z žicinatimi ciodroci. cupro-dai radi selitve po nizki ceni. Nislo< v rtefa poslovalnicah Jato. 30693-12 i Jo postavo, skoraj novo, prodam. Oslovska cesta 43. 3062» 13 Moderne spalnice ln kuhinje poceni proda mizarstvo Vidmar. Vodnikova 31. 30785-13 Jedilnico lepo. tn gramofon prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30734-12 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova Težko pričakovani O$emelektron$ki velesuper Radione 740w JE KONČNO LE DOŠEL. — TO JE APARAT, KI IMA TRI VELIKE REKORDE, KI SO: Natakarica z večletnimi sprlfeva'' ' išče službe. Naslov v . vseh posl Jutra. 30725-2 ' Mlad zobotehnik j vojaščine prost, sposoben, Išče namestitve. — . Cenj. dopise na og'as i odd Jutra pod »Zobotehnik«. 30727-2 Kot pisarniški sluga za pomoč v pisarni, ali slično zaupno mesto želim nastopiti službo, najraje v Ljubljani, takoi ali pozneje. Grem tudi v dravsko banovino in druge. VeJČ sem vseh tozadevnih poslov, zmožen slovenskega, srbohrvatskega, nerrškega in italijanskega jezika, trezen in zanesljiv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jamstvo in praks" 30828 2 f. Kvaliteta RADIONE 2. Poraba toka le 55 vatov 3. Cena le Din 5600 EMm'iS Vso svojo sposobnost in petnajstletne skugnje je tovarna RADIONE vporabOa pri konstrukciji tega aparata. Uspeh je popoln. Dovršeno je genijalno delo, ki bodo rabile zanj druge tovarne Se leta; podobno, kot je bilo to pri izdelavi aparata na tipke, ki ga je tovarna RADIONE Izdelala že pred tremi leti. Kljub temu da je RADIONE 740 po svojem sprejemu In po dovršenosti glasu čudo radijske tehnike, rabi ta osemelektronski aparat le 55 vatov toka, to je toliko, kakor štiri-elektronski aparati drugih znamk. Enako senzacijo pomeni cena aparata, ki znaša le Din 5.680.—Vsak drag radijski aparat enake kvalitete in enakega števila elektronk je za vsaj dva tisočaka dražji. RADIONE 740 W je zato nov mejnik v radijski tehniki! Ta aparat predstavlja stvarno višek vseh zahtev. S ponosom moremo ugotoviti, da temu aparatu nihče ne more postaviti tekmeca! Zahtevajte natančnejši opis. — Poslušajte ga pri nas In pri naših zastopnikih! družba z o. z. ▼ L}ubf}ani RADIO """"tz-^r 7' Knjige Igralna šola g Kozino ve najbolje za bava otroke. Z njo re šujejo Šolarji igraje ne Šteto nalog lz vseh pred metov. Knjižico dobite v vseh knjigarnah ali §"1 J. Kozina Ljubljana radaška ul. 18. j Trgovec bi se udeležil v srednje veliki u-0ovau. Ponudbe na ogi. oua. »Jutra« pod ».trgovec«. 30557-16 30421 Teiegratskib drogov večje količine, smrekovih m jelovih, v dolžini 8 do 12 metrov kupim Nadalie ku pim veiie množine borovih železniških pragov. Cenie □e ponudbe na ogl odd. lutra pod »St. 112«. 30347-15 Bukovih suhih drv prodam 80 kub. m po ugodni ceni 18 km od ko lodvora. Štrukelj, Vič 12. 30313-15 Z 25.000 Din prismpun o.oi dru~aomk v dobro močo podjetje, ronduoe na o^l. odd. .»Jutra« pod »Menamcna ueiavnica« 3uo62-i6 Posojilo 1 360.000 din, proti vknjl- 1 žbl na prvo mesto no-vozldane hiše, vrednost 1,500.000 din Iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Jamstvo«. 30730-16 Posest Stavbne parcele s tremi sobami pritiklinami, ter vrtom v lostah Ribniška al. 11. se Ob Grablovičevi ul.c, v a- ^ ".Z!". ** » — poslovalnicah hovi ulici v izmeri 975 kv. m in vogal Ptujske in Ma riborske ulice v umeri 604 J »tra. Družabnik pristopi k dobro vpeljani I naproda). — P ojajn »0600-30 Suhe cepanice lepe bukove proda Zaje Stična 30463-15 Bukovih suhih drv prodam 800 kub. m po ugodni ceni, 18 km od k~ odvora štrukelj, Vič tt 30313-15 Borovih hlodov JO—m3. takoj kupi Av-Skbui Rojiaa, Ljubljana 11. 30588-15 200 hrastov debeline 40 cm dalje, 1 km oddaljeno od poeta Je prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pri-ožnost«. 30611-15 Avto, moto Krupp Junkers D.eaei, 4 ln pol ton čiste nosi nosti. 90 ks„ skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blltz 3- ln Chevrolet 2 tonski O 2TUEK. zastopstvo Krupp. Ljub ljana, Tavčarjeva ul. 13. 30578-10 Motor DKW 300 ccm rabljen 4000 lan, ugodno prodam. — Vprašati Oblrska 4, Lju bljana VII. 30718-10 Motorno kolo loterij >ki dobitek, poceni naprodaj. Ljubljana. Karunova ul. 10. 30605-10 Tovorni avto 3 do 3 in pol tonski, ku pim za nizko ceno za razdreti ter motor za avtomobil 70—100 KS v dobrem stanju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ventilno krmilo«. 30677-10 Pozor! Kdor mi ^»^oUi manjši znesek, ga brfezpm.no izučim za šoierja. Po uudue na ogl. odd. »Ju tra« pod »Sigurno jamstvo«. 3057/-16 10.000 gotovine ail Knjižico LijudaKc ali Mestne nranlinice ljub junsKe iscem kratko-ročno, 15 odstotkov oo-. eoti. uarancija Kurilne izgube in vknjižba na ^.Okratno vrecinost. Ponudbe na og.. gdd. »Jutra« pod »Varno 18ao«. 30576-lc Din 50.000 posojila iščem za poveč. trgo • liie in pietiinice v Lju oljani. Jamstvo zasigu-rano Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vknjižba na hišo«. 30716-lb Ali si želite lasten dom? Ako se še niste odločili kje bi kupili zemljišče? Ako imate še premalo denarja — obrnite se na Hranilno posojilnico »Moj dom«, Dvorakova ul 5. 343-1 Spomladi marsikdo menja stanovanje najugodnejše Je, ako s* vselite v lastno hišo Odločite se že zdaj u. imeli boste 1. maja 194 lepo enodružinsko hišo z :eplm vrtom za 45.00t din. Zglaslte se na Hranilno posojilnico »Mo dom«, Dvoržakova 8. 344-ie kv. m pod ugodnimi pogoji I ila daie | trgovini z zneskom do din I Ljudska posojilnica v Ljub- Hišo 100.000 ali kot poslovodja ham. z isto kavcijo Dober orga- | »0399 20 n!fdh°/ na pro.da,»'et . p°-1 Večje število parceli nudbe na ogl. od. Jutra . , , , . ....... pod »Družabnik 500«. kompleksov, parcel gozdov c„u 30707-16 ^S0*5*" 10 stanovanjskih hiš in vil ima na prodaj , , ..i gradbeno strokovno izobra V vseh denarnih | žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6 Tele/on 37-33 Pooblaščen: graditelj in nasvete ki dobro donaša, prodam v Ljubljani Hipoteka cca polovica se lahko prevzame. Pristavec Fran jo, real. pi- trgovskih. gospodarskih in zavarovalnih zadevah se zaupno obrnite name Ne odlašajte na _ zadnji čas. Oblastveno I ^dn," čenitelj tarna, Ljubljana, Erjavčeva »0736-20 Stavbeno parcelo prodam. Prelesnik Janko. Reteče pri Skofjl Lokt 30810 20 dovojena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gleda lska ulica 12. Telefon 38-10 PrUožlte znamke brezplačne na razpolago. I Ugoden nakup 125-36 manjšega posestva v bližini LJubljane za kiinit^ 45.000 din Polzve se v e Kupite | ^tu^j Babm^ Bl2!ovlk va« afi hflo - Celi«« I delavnic«. — pfmMto . _ . 7 prostor« najugodnejše dO »00.000 din kupim. - najamete ali oddate prt Vprašati Kino Dom, Celje. | Realitetnl pisarni Go- Sobo odda .>posvetak« 3-1. Hišo 30770-21 v lepi legi Ljubljane, pro- 2-fobttO Stanovanje dam. Prevzame se lahko hi komfortno, vrt. sa takoj poteka Ponudbe «• ogl m december oddam za odd. jutra pod »23*000«. 660. Vilharjeva 33. 30842-2C | 30779-21 Stanovanje Sobo in kuhinjo [ oddam takoj ali 1. decembra. Grebene, Velika čolnarska ul. 1). »08)2-21 Trisobno stanovanje o kopaimoo oddam ta- f1' pozneje pri be I Enosob. stanovanje zigrajjikl gimnaziji. Na- 1 slov: Beethovnova 16-IV erešeni. »189-21 stanovanje oddam Kavškovi 7. 30726-21 Lokali Trgovski lokal ali prodate hišo, parcelo, 55 30780 16 | posestvo, obrnite se na priznano, solidno m kulant no realitetno pisarno Fra- . _ mo pristavec, Erjav-1 Lepe stavbene čeva cesta 4a. Vse informacije so brezplačne. 298-20 30407-20 axlO na prometnem kn-žioču, skoraj v sredini | parcele v neposredni bližini me sta Celja prodam. Fa ninser Glavni trg 8 — Celje. 30493-20 S kapitalom 60.000 din se udeležim dobičkanoe ne trgovine ali pod etja Detajlirane ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod Sodelovanje 33«. 30608-16 Družabnika s kapitalom od 1,500 000 Išče večje, dobro vpelja no industrijsko podjetje Sigurnost zajamčena Ponudbe pod »Rentabil nost 100« na ogl. odd Jutra. 30504-16 Avto DKW Meisterklasse limuzina zelo dobro ohranien, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »0674-10 Tovorni avto Ford v zelo dobrem stanju prodam kupim pa dobro ohranjen tricikelj. Turk, Slomškova 27. »0555-10 Za avto - motor trošarine prost bencin »e ne dobi, pač pa 80 odst. ceneje vozite, če predelate motor na ogeljni plin, vsak bencinski ali dieselski motor za avto ali stabilni motor Specialno predelamo na pogon z ogljem. Približna poraba 2 kg oglja ali 1 lit. bencina. Zahtevajte ponud be: Rtipar Janez, Skofja Loka. fzrežite in shranite zaradi naslova, ker rabite mo-(oče pozneje. »0554-10 DKW avto aaprt tovora voz (Liefer-vagen) v dobrem stanju poceni proda Magdalene, Studenci pri Maribor«, — Znnjskega ulica 1. »0551-10 BMW motor 900 cem prodam. Trža-ttca cesta 27 n . levo. 30755-10 Dve limuzini mala na velika., 2 motorni kolesi, pisalni stroj (kov-čeg) zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18. »0845-10 Puch motor 200 ccm popolnoma nov, dva rabljena in pisalni stroj (kovčeg) zelo poceni na-prodai. Aero, Kolodvorska ulica 18. 30844-10 Tovorni Ford 8 cilinderski, ugodno naprodaj. Poizvedbe: Desa, Celovška 38. 90835-10 Kupim opalogrjf m motorno kolo 100 do 200 ccm. Dolenc, Mestinje, Podplat. »0850-10 Prodam patent z Inventarjem za 16 ti soč din dober zaslužek brez vsake konkurence Naslov v vseh poal Ju tra. 30472-lb Kdo bi posodil posestniku ali obrtniku brez dolga 50 tisoč din ali manj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresti po dogo voru*. 30633 16 Mlada gospa prosi zelo nujno 3.000 din posojila. 10% obresti. Ponudbe pod »Garancija ali prijateljstvo«. »0679-16 Kdor posodi 50 do 100 tisoč din v knjižici, dobi lepo sta t-o' an 'C hrano iu vso oskrbo ra obresti v le pem letoviškem kraju Naslov r vseh poel. Ju tra. 30489-16 Posojilo 20.000 din iščem proti reverzu na pokojnino. Vračam po 500 din mesečno ln 9000 din skupnih obresti. — 1 on-i'»r>p ofri oud. Jutra pod »Plačam naj višje obresti« 30489-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje Kupujemo stalno po najvišjih cenah m proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 »0781-16 Posojilo na vknjižbo hiš v mestih, na kmečka posestva po 6*/« obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hiše, posestva, gostilne itd. »Realltet«, Zagreb Vlaška 2/11. Za odgovoi poslati 3 din v znamkah 30581-16 Vložne knjižice Prve Hrvatske Stedlont in njenih podružnic kupuje in p.ača največ takoj ln v gotovini. -»Realltet«, Zagreb, Vlaška ulica 2/TL Tel. 4607 30582-16 Kapital Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih), nabavo posoiil in družbenikov, dobičkanosno m varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. 7. 16-16 Posojila dajemo še vedno Zahtevajte pogoje pismeno ali osebno. »Moj dom«, Ljubljana, Dvor-fakova 8. 344-16 Inteligentnega gospoda starejšega, b nekaj kapitala, vzamem ▼ vso oskrbo ter primerno za bavo. tudi če Je bolan Ponudbe na oglas, odd »Jutra« pod »Gorenjski zrak«. 30692-16 Družabnika z gotovino vsaj 100.000 din Išče rentabilno pod tetje na Gorenjskem. 30613-16 Hranilne knjižice 3% obveznice in druge vrednostne oaplrje kupuje ln plača najbolje Bančno kom. zavod Aleksandrova c. 40 Maribor, V Novem mestu inesta. pripraven za vsa I naprodaj visokopritličia ko obrt aii melianičn«, dvostanovanjska hiša z vo-Jeiavnico oddam. Spre- dovodom in elektriko. Po-mem tudi druzaomka leg hiše gospodarsko 00 mehaniške strone z obrt vlopie. pripravne za avto nim listom. Dopise na I garažo Vse v dobrem ogl odd. Jutra pod »Lo nju Okrog hiše 2.500 kv kal.« 30724-191 metrov zemlje. Istotam aa prodat krasna parcela 1700 Ctlnčftrarnn I " m površine na preme' oiascicarno nem krj , fa ^ Dvostanovanjska aa zeio prometnem kra ,te. pripravno za vsako tr * J TT , • ju v LJubljani prodam gOTsko obrt PoiZTe K pn hiša V Cel]U Polzve se Sv Petra ce- An, Kobe Noyo aesro I , surovem stanju na °VOTlSče30658 W ZagrebJka cesta prodaj Naslov v vseh Parcela v Celju 1500 m2 na lepi sončni legi naprodaj Pojasnila pri Pran jo Vidlc Jetn iki paznik v Celju. 30492-2< 12.000 din 30538 21 I poel. Jutra Pi vovrstno mlekarno .adi selitve oddam. Naslov v vseh posloval ni ah Jutra. 30491-2C Lokal Krasno posestvo H oralov, gospodarske poslopje Je novo zidano, četrt ure od meetb Ptuja, prodam za 120.001 30668-19 I dinarjev. Osojnlk Ivana Mestni vrh 109. p. Ptu: 30566-2 Hišo z vrtom v Celju ali >koUci do 80 tisoč din itupim proti takojšnje mu plačilu. Ponudbo na podr. Jutra Celje pod »M« 30490-20 '.a špecerij,Ku trgovine i Enodružinska vila ->ddam. Naslov v vseh " posl Jutra. 30644-19 ^nonadatropna. Komiori 1 na. ima 5 sob, kuhinjo kopalnico in vse priti-kitne, v severnem deli nesta. na Drodaj. evn' '.udi na obroke Prevza me se lahko dolg v zne sku 120 000 din. Pojai-tiila daje »Posest« Res 1 i tet na pisarna. Mik o ičeva cesta 4-n. 30866-2 Lokal aa Starem trgu 24 oa lam. Pripraven za me iarijo 30630-lt Parcelo :ca 1000 m2 St. Vid Si '-.ka kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod ši ro »Za denar« 30477 2( Pisarniški prostor večji ali dva manjša v centru Iščem. Ponud na ogl. odd Jutra poc > Pisarna — takoj«. 30638-1: Fristanovanjska hiša aa Brodu pod Šmarne nova donosna naprodaj Ugodni plačilni pogoj Gnonadstropno hišo Sranjc Korotanska 16 „1. „4. _ ______ za remlzo v Zg Šiški Mlekarno poceni prodam zaradi bolezni. Naslov v vseh pošlo valnicab Jutra. 30705-19 I ^ aH vilo z vrtom kupim arevzamem tudi hipoteko Ponudbe s popi som ln navedbo cene ood »Takojšnja kupči ta« na ogl. odd »Ju 30497-2i Lokal za trgovino čevljev ln usnjenih lzde:kov v trgu oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. Nova hiša i 2 2sobmma in 1 1-sobnim stanovanjem vodo 30632-201 vodom ln elektriko ln 800 m2 vrta naprodaj Šeststanovanjsko _ hišo lodvora St. Vid Vižmar- 11 let davka prosto, lep ,e nasproti mizarske za vrt prt novi Šišenski druge. 30651-11 [ oerkvi prodam Ponudbe I 3M35-20 na oerl odd. Jutra pod Bufet-delikatese | »400.000«. 30642-20 Enostanovanjsko iep inventar, središče 1 , , , mesta, najbolj promet Tristanovanjska ^oT^Te^^l inrt »ova hiša I Sft^jgFBŠ** ^^gjsssss Vi51 zz: mesečni donos 5006 din tlsoč dlnarlev Vižmane — Informacije: Zagreb. ^ klancem, desno. Vlaška ulica 68a. v tra- I 30625 * fikl. 30586 19 hm s 4 do S sobami, kom- /seh posl. Jutra. 3071920 Hiša z vrtom Mlekarno I v Llubljani severni de na prometni točki, dobro ug«lno naprodaJ_ Nasl vpeljano oddam takoj radi v TCeh P061- Jut^c/V, „ poroke. Naslov v vseh po I 30507 2< slovalnicah Jutra. »0709-19 I Novozidano hišo tri do pet stanovanjsko z nekaj hipoteke kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renta bllna«. 30794 20 Hišo Lokal za trgovino oddam v najem lntere sentom pozneje tudi go stilno. Naslov v vseh po slov. Jutra. 30444-19 prt Dobovi pripravno zi 1-stanovanjsko vilo upokojenca prodam za | naprodaj na Smarskl c. Avtodelavnico ali za kakršnokoli obri oddam na najpromet-nejši Tyrševi cesti. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Avtodrom« ceno 22.000 din. Stlbru J Harmica 32, Dobova. 30649-2, Nova hiša (vila) velik vrt, 5 sob. pri tik. ne, enonadstropna ugodno na prodaj. Vrhove 1 50 nad Vičem prt Ljub ljanl. 30644-2C Vila 30484-19 I blizu remize .enodružn ska, komfortna, s kras Trunvinn I nim urejenim vrtom. J-rgovmo davka prosto 17 let. nt na prometnem kraju, prodaj. Posredovalci lz na Gorenjskem prednosi k-ju4enl. Naslov t vse! vzamem v najem. Po- posloval Jutra nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Gotovina«. 30816-19 Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra na ožba«. 30859-2 Prostoren lokal za trgovino a.1 »Učno s stanovanjem ali brez od dam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tyr Seva cesta«. 30800 191 Vilo ali hišo Gostilno na I ^A^oT^, \ Gorenjskem »0.000. Ponudbe oa ogl. . __ ,. . , , odd. Jutra pod »V goto dobro idočo takoj aelo vini. 30678-201 ugodno oddam. Samo 1 50678 201 ponudbe z navedbo gotovine (razpoložljive) Naslov v vseh posl Jutra. 30796-20 Hišo z gostilno centru LJub.Jane. ki "bstoja že nad 70 let s stalnim velikim pro netom reno vi ranimi pro stori ln novim Inventar em se ugodno lz poseb nlh razlogov proda. Pre ' Same se tudi lahko hI MDteks 500.000 din ostanek v gotovini. Resni ln '.eresenti naj pošljejo po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cpntina vrednost 1,200.000«. A Kupim primerno parcelo ali h9o. . najraje severno Liubljaae. prodam večje kom ekse Plačam v gotovini ali pre-v bližini LJubljane. - »zamem hipoteko. Ponudbe 90845-2C Radi selitve h 1 pol na ogl odd. Jutra pod ii- 'to »Takoj kupim«. »0701-20 Hišo z vrtom Mizu kolodvora De*. Mar v Polju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »0824-20 Naprodaj RISA, tristanovanjska novozldana, 600 kv. m. Trgovsko hiSo pošljite na ogl. odd Ju I kupim na prometnem .__. _ _____ tra pod Dobra gostilna kraju do 150 tiso« din Cena ,,185 000 ^ 30768-1i I Pi . udbe na ogl odd. Prevzem večje hipoteke Tutra pod »Bodočnost E"*?4- Bežigrad. 150.000« I HI9A, dvostanovanjska. 30500-20 I 1000 kv m sadnega vrta Cena 180.000 din. Potre-f ... i bn0 100 000 din ostalo 'iepe Stavbne | hipoteka. Rožna dolina Trgovski lokal majhen, v frančiškansk ulici teko j oddam. Vpra šab pri portirju hotel: Slon v Ljubljani. »086»-19 Frizerski salon prodam v letoviškem ne stu Slovenije, na novo opremljen in dobroidoč. Le resni reflektanti naj stavi ji ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno letovišče«. 30743-1 v. vrata 19. Brivski in frizerski salon ■ _ dobro vpeljan in moderno | ^eststanOVanjska opremljen, na iako prometni točki, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. Dar cel r I HISA enodružinska, .t« mi tmni.k. Ttnn novoeliana, vrt, cena B »»»aBr30 210.000 din. Kodeijevo Brezplačne informacije daje realltetna pisarna Adamič. LJubljana. Go-sposvetska 7, vls-a vls Siamlča. 30748 20 30350 2r Oobičkanosna hiša predmestju Maribora na prodaj. Cena 130.000 din Naslov v vseh posl. Jutra »0549-20 I Stavbna parcela Trgovski lokal '.epa, sončna, v Ljubila biša nI naprodaj. Ponudbe v bližini glavnega kolodvo I M <*M Jutra pod rs ie ugodno na prodaj. »0840-19 I P°nudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Ujjodonst« »0548-20 HiSe, posestva, »Sončna parcela«. 30775-20 gozdove z inventarjem aa prometni Pncoctnn točki oddam v najem. - rOSeStVO P« Leb« Josip, Celje. Mariboru ___________ »0852-19 j obstoječe iz vinogradov, »a- najugodnejše preko Rea donosnikov, travnikov, goz- I 'i tet ne pisarne na Go dov in polj v izmeri »0 ora I sposvetskl 3-L oarcele po vsej Sloveniji kupite oziroma d rod as t«1 lo* » komfortno stanovanjsko hiio. dveh viničarij, vse cis_ w _. .__«_ i v najlepšem sanju. 10 min. Slive za žganjekuho ^ merti oddai.eno, rvto-silvovke ln iuh* slive I busna zveza. Posestvo leži dobavlja ▼ večjih ln I ob okrajni rcati in je takoj manjših količinah po I naprodaj. Pismene ponudb ugodni ceni. Ponudbe j be na podr. Jutra v Maribo-na oglas. odd. »Jutra« ru pod »Deželno posestvo« POd »Slive«. 10674-34 10947-20 30789 20 Trgovci pozor! H So m deželi, pripravno za trgovino, na prometnem kraiu. prodam. Ponudbe m podružnico Jutra Maribor pod »Redka prilika«. ftOBtiD-M Dvosob stanovanje svetlo, zračno, s pritiklina mi oddam mirni dve ali tročlanski družini za ie cember. Naslov v vseh po sloval Jutra »0317-21 Sobo in kuhinjo • centru mesta za takoj ali za 1. december išče stalna nameščrnks večiega podiet n . , , 1 ja » Ljubliam. Ponudbe z Dvosob. stanovanje navedbo cene na ogl odd komfortno, nova hiša I lutra poe »Cisto 10 zračno« zraven tramvaja s 1. de-1 30319-21 a cembrom oddam. Vič, JST^I Za 1. februar 115. St. 30561-21 | eQO M dvoaobno n . , , udobno stanovanje v S) Lnosob. stanovanje Skl (do remize). Ponud-komfortno. oddam Uer | be na ogl odd Jutra berstelnova ul nora hI- I P°d »Solidna«. 5a. I 29524-218 30881-21 Pritlično stanovanje Dvosob. Stanovanje čedno. 1 au 3sobno ine oodpritltčno, oddam s periferija) iščem za ta-l decembrom odraslim koj Mirna zakonca brez osebam LJubljana, Be-^enškova ulica 23. 30821-21 Dvosob. stanovanje | kopalnico ali trisobno Kidam, Glinška ul 12 30811 ltrok. Vesten plačnik Ponudbe na Očiteijsko tiskarno. 30620-21a Mlada zakonca iščeta eno ali dvosobno stanovanje s kabine tom po motnosti s ko-r>alnloo v bližini centra rv.,„.„i .______i Ponudbe na ogl odd livosob. stanovanje Jutra ^ »solidna — ;no oddam takoj dni- I stranka« ?o februarja s kabine | 30923-21 f kopalnico ln vr tom Rajko Turk, VU r»vn«ih atanovanir harjeva c. 33. 30822-2] I L'VOSOD sianovanj^ v bližini tobačne tova. ce Iščem za tako ar z: n , . .1 IN*CU1 cM MK.I Bi ti< uvosoo. stanovanje I december Ponudbe na kopalnico oddam za 1 | jOjk, tobačna tovarna 'anuar. Sarajevska rl. 9 Sp Šiška, blizu nove | cerkve. 30636-2 30450 21t Odda se -tiri. oziroma pet ve 1 klh sob, pripravnih zf oisarne. event stanova nje. Oided dnevno od 2 io 4. ure. Kongresni trr> 18. 30634-21 Stanovanje v pritličju vile na Op* karskl cesti 18. 3 sobe kuhinja kopalnica, vrt ■ _r__,__ takol oddam Poizvedb« | ^ •Sonfnt>*-Tradbona oisarna. Cesta 29. okt. 2-Z. Enosob. stanovanje s prltikltnaml v novi h' ši blizu tramvaja lščecr, Parket po možnosti ko a nlca Ponudbe k ne ved bo najemnine ns «1 odd. Jutra pod sli o »Novoporo f^ina.« 30383-218 Enosob. stanovanje s pritkhnam iščem takoj ali kasneje za dve osebi v bližini gl. kolodvora. Po nudbe na ogl. odd. Jura »0526-21< 30840 2 I Dvosob. stanovanje solnčno, oddam » novi hiš Dva dvosob. Iz balkonom » bližini Ul. I dri. real. gimnazije pod stanovanje šifro »Točen pUčnik 66«. s kopalnicami m nem I »0680-21« nrttlkllnaml oddam Na slov vseh posl. Jutra. 30841-21 Soba kuhinja se takoj odda. Mala v& 49 JeSioa. 30652-2" Enosob. stanovanje s prltlkllnami Išče dru žlna dveh oseb za Januar. Sp. Šiška ali Be žlgrad. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Ne klet no« 30522-218 Dvosob. stanovanje | Komfortno lepo, solnčno s kabinetom kopalnico, komfortno oddam t 1. januarjem. Vprašati Habicht, Triglavska 6. Beži grad. »0590-21 stanovanje 4 do 5 sob. s prltlkllnami iščemo sa takoj. Na slov t vseh posl Jutra. 30720-21a Izgubljeno Rjava rokavica se je zgubila Najditelj naj Jo odda v trgovini Bonač. 30607 28 Dvosob. stanovanje komfortno se odda s 1. ja- | nuarjem odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah J Jutra. 30591-21 1. decembra oddam enosobno solnčno | stanovanje * II. nadstropju Vprašati v Židovski stezi 4 | III. nadstropje. »07J5-21 Dvosob. stanovanje I f poto,c3Se/Ju.S s kopalnico, I. nadstropje, oddamo za december. Najemnina din 800. Vprašati pri hišnika Malgaieva 18.1 »0751-21 V Celju ie b3 prve dhi t. m. fa-gubi 1 en ieopi koledarček s priloženo žensko sliko. — Najditelj se naproša, da proti nagradi prinese ime- Zdravstvo Lepo stanovanje i » sobami, vsemi pr ti*; na, vrtom oddam 1. decem bra v vili Vodovodna ce sta 41. »0699-21 OKAMA MAZILO 12 zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pr ranah, ope letinah ožtuieniih (volkut urih, vnetjih itd., a negi doienčko* pri kožnem 'oetju. opuščajih a kis .tah na temenu, za mzpo 3-Sobno stanovanj* I kan« pisne bradavice -stranki 1 Strellški 38 • uW'«"®» 30807 i 187-40 Malo sobico čisto, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu go->podu ali gospodični s hrano. takoj ali 1. decembra. Medvedova cesta 5, Ul. nadstropje, levo. 30527-23 Prazne sobe s kuhinjo, pripravne tadi za mirno in čisto obrt, pritličju, oddam. V hiši telet00 ia industrijski tok Naslov v vseh poslovalm cah Jutra. _ 30525-23 Sobo aamo starejšemu gospo du, oddam. Oa se udomači. lahko • hrano. -Naslov v ogl. odd »Ju 30659-23 Sobo za dve osebi moderno opremljeno, ev z dobro domačo oddam v centru. Cesta 29. oktobra 5, parter. — desno. 3071523 Gospodično sprejmem na stanovanj s ln hrano. Naslov v vseb posloval. Jutra. 30717-23 Prazno sobo oinCno. pio^torno, 6 posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam. Og ed v nedelj« dopoldne, ob delavnikih popoldne od pol 1 dalje Ptlgnerjeva ulica 6/m, levo. 30654-23 Solnčno sobo prazna, s souporabo kopalnice oddam gospodlč ni. Ilirska ulica 15. mlekarna. 30819 23 Solnčno sobo epa, prazna, m kabinet oddam GradaSka ulica 8/1. 30617-23 Opremljeno sobo J.ain cakoj eni ali dve ma tez dan odsotnima osebama. Staničeva u. 19-L 30614-23 Sostanovalca l vso oskrbo sprejmem v lepo zračno sobo s 1. aecembrom. Brzin Ana ložna dolina Cesta HI, tev.7. 30623-23 v vi ako stanovanje A a ugodna, mesečna odplačila VELE 1RGOVINA Ign. Vole Ljubljana — Javčarjeva ulica 7 Sobo s posebnim vhodom, solnč no m mirno oddam 1. decembra ali takoj z dobro domačo hrano. Ciril Metodova št. 19, desno, Sušnik pri S*. Jožefu. 30740-23 Opremljeno sobo oddam v centru. Nasio v v vseh posl. Jutra. 30819 23 Opremljeno sobo vbndocr i stopnic oddate boljšemu gospodo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »083o-23 Opremljeno sobo ■epo oddam. Ogled dnevno jo 10.—14. ure Dvorakova I, L nadstr. levo. »0851-23 Soba epa. meblovana, se odda. Kocenova ulica 12. 30824-23 Solnčno sobo epo oddam gospodu — KJunova 12-1 30470-23 Dve lepi sobi moderno opremljeni, s strogo separiranim vhodom oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu. Lahko tudi ss dve osebi. Ogled od 12.— 4. popoldne. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30673-23 Sobo oddam. Beethovnova ulica 15, desne stopnice, vrata 17 30672-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, strogi center, lift, event. s hrano oddam solidni osebi Nasl. v vseh posL Jutra. 30533-23 Prazno sobo takoj oddam. Povšetova ulica 55/IL 30569-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu, najraje starejšemu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30691-23 Opremljeno sobo oddam enemu ali dve ma gospodoma Moste— Ribniška 23 30487 23 Opremljeno s^bo strogo separtrano sa eno ali dve osebi oddam ta koj Nebotičnik 5 nad. 30518 23 Sobo ■epo opremljeno, s po jebnkn vhodom, kopalnico. sončno oddam v oentru. Naslov v vseb .josioval. Jutra. 30817-23 Opremljeno sobo >ddam dvema osebama na periferiji mesta Po-izve se pri Jaklnu, pe itarija, Ježi ca 30812-23 Prazno sobico sončno kopalnico oddam gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svent. opremljeno«. 30798 23 Opremljeno sobo jddam. Ulica na grad št. 1-n., pil Jelarju. 30784 23 Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam dvema solidnima gospodoma z vso oekr o" Nasio* t vseb pofcl. ■lutra. 30791-23 Lepo opremljene velike sobe sončne, s posebnim vho dom ln s souporabo kopalnice oddam v novi hiši. Naslov v vseh posloval. Jutra. _ 30777-23 Opremljeno sobo a uporabo kopalnic« tako] oddam Vprašajte v Turnograjskl 4-HL prt Drami. _ 30778-23 Sobico oddam solidni oseU, a posebnim vhodom. Cesta 29. oktobra. 3. 30751-33 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Gradišče stev. 14. _ 30753-23 Opremljeno sobo s strogo ločenim vhodom oddam s 1. decembrom mirnemu in so Ud nemu gospodu. Bolgarska 17-1. 30747-33 Sobo lepo. sončno, na dom opremljeno oddam dvoma gospodičnama s 1. decembrom. Goepoevetska cesta 13-50. 30748-3) Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Cerkvena ulica 211., vrata 14. Trnovo. 30773-23 Sobe išče Stanovanje s hrano iščem za dijaka, k boljfi družini v bližini učiteljišča. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod značko »Stanovanje«. 30455-23« Sobo išče mlad, čeden gospod (trgovec). Ponudbe z navedbo cene na ogl odd. »Jutra« pod »Soba 22«. 30553 23a Gospodična išče čedno sobo s posebnim vhodom ln vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobna«. 30695-23« Mesečno sobo prazno ali opremljeno, išče mirna gospodična s 1. decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 30648-23« Prazno sobo oddam v Clgaletovi l-I. levo. 30758-23 Sobo s posebnim vbodom, lepo opremljeno, sveže pre slikano, event. s klavirjem, oddam solidni stranki ■ 1. decembrom Tabor, 5-L. desno. 30788-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo ia zračno oddam za takoj ali 1. decembra. Poizve se Plorijanska 5, L 30700-23 Sobo oddam enemu ali dvema dijakoma, go«podotna ali gospodični po zelo nizki ceni. Predjamska 35. Rožna dolina, pritličje, levo. 308»l-2» Opremljeno sobo blizu banske uprave po možnosti z vso oskrbo Išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. decembra.« 30847-23« Sobo čisto, separirano. o po možnosti med magistratom in kolodvorom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifrt »676«. 30584-2)8 Prazno sobo preprosto. Iščem prvi december. Ponudbe pod »Preprosto« na ogl. odd. »Jutra«. 30602-23« Bivša uradnica samostojna ln resna gospodična, išče prt bolj« družini čisto, mirno ln toplo sobo s posebnim vhodom, najraje na prostem v bližini centra. Plača točno. Ponudbe n« oglas. odd. »Jutra« pod »Cista ln svetla soba«. 30597-23« Opremljeno sobo ▼ bližini centra išče gospod za 1. december. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »Neprometen kraj«. »0737-238 Opremljeno sobo solnčno, mt previsoko pe stopnicah išče starejša mi*> na solidna stalna gospodična za 1. december v centru mesta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna v plačilu«. 30827-2»a Trisobno stanovanje | kuhinjo kopalnico In vrt oddam aa bežlgraj- j sko gimnazijo na Cara Dušana cesti 14-1 po izveste. 30728-21 Vila tri sobe, vrt, oddam aa I 680 mesečno. Informa- [ d je prt hišniku, Gori ška 29. blizu nove cer kve v Šiški, 30729-21 •lnosob. stanovanje s prltlkllnami ln vrtom oddam v Jarnlkovl 10. | (blizu Stadion«) 30700-21 )vosob. stanovanje velik kabinet, komfortno, oddam takoj ali posnele. Beogradska 18. pn bežigrajski gimnaziji. 30826-21 5-sobno stanovanje z vsemi prltlkllnami od dam Po leve se pri P. Kollman, Mestni trg 161 30786-31 Vfoderno stanovanje 1 4sobno s kopalnico zelo ] ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j pod »L nadstropje« 30799-21 ČUDO TEHNIKE MINERVA 407 Potaba toka J>—60 ivaiov Zvočnika za visoke in nizke tone — uglašena drug na drugega, — Dovršen aparat za poznavalca radia. — Zadnja stopnja o p/otistiku — 18 matov izhodnega učinka 8 cevni aoarat z dvema zvodnikoma d.narjev: 6.500"— Cel svet v najvišji dovršenosti slišite doma samo z MINERVA . . . Tri komfortna stanovanja I Radioval dvosobna, eno s tom, oddam 1. ali 15. de- | cembra. Težaška 41. Dalmatinova ulica 13 - Uubliana Telefon 33—63 Pisalni stroj Ramington portebal rabljen šivalni stroj naprodaj pri Torpedo. 1(1- ..... sta la. ljub- ki ošičeva ceste ljana. 30792-28 Kupim dva polnojarmenika (Gatter) nove j Sega tipi, kupim, premer eden 43 do 55, drugi 65 do 75. Poou-be nt Fran j o Tavčar, parna žaga, V menica. 30859 29 Mizarske stroje dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutri pod »Stroji«. 30837-29 ZDRAVI IN I MMffflfB Dve lepe samice angorake, z mladiči 1 samca, 1 dunajčanko i mladiči radi takojšnje selitve prodam. Rožna dolina, Cesta X/23. 30000-27 k J leg. br. 12451/32 Malo sobo Sčem za proti uslugo poučevanja lz francoščine. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Svetlac. 30821-23a Sobo s štedilnikom aU kuhinjo išče 8 tare j-Sa gospodična sa takoj ali za december. Ceneno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mirna« 30315-23a Sobico opremljeno ln ceneno, Išče v bližini poljanske gimnazije dijakinja. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Skromna«. 30806-238 Opremljeno sobo tisto, t centrumu iščem b 1. decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 3075023« Lepo sobo po možnosti s kopalnico v centrumu Iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepa soba«. 30757-23a Opremljeno sobo eventualno tudi s hrano, t centru mesta išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod šifro »Plačnik«. 50739-23» MhfoKnutiijč Vaša bodočnost Vam je easigurana ln olajšana Knjigovodstva ln vseh drugih trgovskih predmetov se z lahkoto naučite ali svoje znanje Izpopolnite potom moje uspešne ln lahko razumljive metode »Praksa« pismeni pouk lz daljave. zahtevajte prospekte. Jame svoj naslov ia poklic in priložite znamko za odgovor Dopis pošljite na podružnico »Jutra. Maribor pod šil to »Praksa«. 30000-31 f^rnifn Pianine moderno zdelane, z garancijo ; harmonije, najceneje dobavlja Ivan Kacin Domžale. Sprejemamo popravila, uglasila. Zahtevajte cenik. 30323-26 Gramofon znamke Columbia s 35 novimi ploščami prodam ali zamenjam za moško kolo ali fotoapa rat. Lepe j RLhard, Duplica 28 p. Kamnik. 30459-26| Kromatično harmoniko na gumbe zelo dobro, 85 gumbov, 96 basov troglasno regij s ter, popolnoma novo poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 30479-26 Rabljen klavir ali planino, novejši model kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas odd. Jutra pod »Samo prvovrsten«. 30732-26 Foksterierja resastega mladiča, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srč-kan«. 30843-27 Pes volčjak enoleten naprodaj. Sire Mengeš. _ 30358-27 Mlado kravo mlekarico prodam. Vpralati Pobrežje, Spesovo selo, Ipav čeva ulica 14. 30544-2/ Tri svilene pinčke lepe, prodam. Šiška, Celovška eesta 141. trafika 30765-27 Pozor avtomobilisti! V slučaju defektov pri električnih naprava* mm VaSlh motornih vozilih — ae potlohte strokovnega podjetja Vojne rakete Od ognjene puščice do nltra-dalekostrelnega topa la metalca min Ice Perkon Ljubljana — Celovška c. 38 Service »8C1NTILLA«, »NORIŠ«, »BOSCH« dett vedno na zalogi. POHIŠTVO ta r sloga Stalna zaloga pohištva za vsako stanovanje. Najstarejša tovarna pohištva ZALOKAR ANTON ST. VID NAD LJUBLJANO Smučarja želita »poznati dami radi izletov in zabave. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaključena druiba«. 30714-24 Pridelki Kislo zelje, repo samo prvovrstno in vsako množino dobavlja po konkurenčni ceni H OMAN. Ljubljana. Sv. Petim cesta 81. telefon 33-39. 299-33 Pianino lep glas, dobro ohranjen, znamke HSlzl ugodno naprodaj. Pred jamska 42. — Hudnik. Ogled samo popoldan. 30839-2 Vaša bodočnost Vam i« zaaigurana in olajšana Knjigovodstva in vseh diugih trgovskih predmetov M z lahkoto naučite ali svoje znanje izpopolnite z mojo eupešne in razumljivo metodo »Praksa«. Pismeni poui u daljave. Zahtevajte prospekte. Javite svoj naslov u> poklic in priložite znamko za odgovor. Dopis pošij-te na podr. Jutra v Mariboru pod »Praksa«. j _339-31 Poizvedba za naslov Gkičky Stane, bivši knjigovodja pri zavarovalnici »Jugoslaviji« v LJubljani, prej stanujoč na Ježici 95 pri Ljubljani. kasneje v Ljubljani, Andrijaševa ulica 6t 12-11., se Je sedaj preselil neznano kam. Kdor ve za njegov sedanji naslov, je napro-šesn. da ga javi tv. H. Suttner, LJubljana, — Aleksandrova 8, proti po vračLu stroškov. 30734-31 Sodna dražba prt sodišču v Mokronogu bo dne 27 t. m. ob 9. url dopoldne zidane vili podobne dvostanovanj-ske. podkletene hiše Po!eg velik vinograd, sa donosnlk in kompleks J gozda. Kupci se vabijo, j Vadlum din 4100. 30613-32 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani Cesta 29. okto bra št. 24-1. proda na Javni dražbi 29 dec letos lz gozdov svoje šum ske uprave Kočevje cca 13.000 plm bukove hi odo vtne ln cca 3.700 prm bukovih drv, vse na pa nju. Pogoji, pojasnila ln tiskovine na razpola go pri upravi v Ljubila ni ln pri šumskl upravi Kočevje. 30501-32 Fižol vsake vrste ln vsako količino kupim kakor tudi več vagonov belega krompirja Besjak Konrad, Zagreb. Tkalčičeva ulica 30. Tel. 24-692,. 30580-33 Dopisi Prokurist Ni biio mogoče pred ; Opero. Bivam na deželi. Prosim naslov! Odgovor na oglas. odd. »Jutra« pod št. 348. 30473-24 Temperamentni inozemec želi diskretnega znanja enake dame do 40 .s« lz Kranja ali okolice ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskretnost iastno zajamčena«. 30665-24 Temperamentno in stasito gosi govl _ znati fant srednjih tet. v do brem položaju v Ljubljani Dopise aa o# odd. Jutra pod »Novo življenje 1940« 30529-2i Gospod 32 let, v sigurni llufti kr i opremljenim stanovanjem želi radi nujne potrebe doma dvoletnemu otrok«, nanj« v svrbo skupnega gospodinjstva s boljše revnejšo gospodično v glavnem razumeva jočo otroka. Vendar začasno kje name-Mena. Popslat ponudbe, sliko vrnem aa ogl. oddelek Jutra pod »Ustvariva si dom«. 30706-24 Mlajši gospod išče prijateljico, lepo, srednje postave, do 25 let, staro. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dis-krecija«. 30834-24 Bthurti Gospodična Z gotovino 50 23 let tisoč din. zakonskega N* _ tb. Je 10. Za pojasnila pošljite 10 druga. Poj« da, Zagreb, asnila daje elačičev trg dia> 30509-25 podično, uradnico, tr-■ko. posestnico, želi s po Singer stroj za ažuriranje, nov, pro dam. Naslov v vseh po- | slovalnicah »Jutra«. 30560-2S | Dynamo ali elektromotor 220 volt, istosmerni tok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynamo«. 30671-29 Agronom 30 let star, s premoženje«) želi poznanstva z mlajšo da mo ali gospodično zaradi ženidbe. Pismene ponudbe na podrui. Jutra pod iit ro »Mladost«. 30545-24 Trgovec — obrtnik 40 let star. išče prijateljico ki bi jo mesečne podpiral. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Resen 66«. 305-95 24 Gospodična mlada. Izobražena. Je v denarni zadregi ln prosi situiranegs starejšega gospoda pomoči. Ponud be na ogl. odd. »Jutra« pod »November«. 30583-24 Poizvedba za naslov i- Miroslav Blasich. posest Anker n..k. Run tole štev 6, p; Celje, se je neznano kam preselil Kdor ve' za njegov sedanji nasf. je naprošen da ga Javi tvrdki a Suttner. Phi- i Ups radio, LJubljana. — Aleksandrova cesta 6, proti povračilu stroškov 30733-31 Vrtalni stroj bre2 glave, svedra konična 15—20, motorno kolo Har-ley s prikolico, os mt 5 s podloženo ploščo in dvema ležaiema. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Os«. 30676-29 Kateri starejši inteligenten gospod bi mi denarno pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijateljstvo«. 30681-24 Ljubljana Un ionska klet pismo! Volja dvignit« 30848-24 Mladenič 34 let, dobre narave, s dovršenim mojstrskim izpitom, v službi pri direkciji držav, železnic v Beogradu, Zdi poznanstvo premožne gospodične ali mlade vdove s posestvom, Slovenke. Po možnosti naj pošljejo fotografijo. ki se diskretno vrne, aa ogl. odd. Jutra pod značko »Momak«. 30473-25 Vdova popolnoma sama, 37 let stara, z doto v gotovini 500 tisoč din išče zakonskega druga. Pojasnila razpošilja proti nakazilo 10 din NA< DA. Zagreb, Jelačičev trg št. 10. 30510-25 Šivilj« zelo lepa, z doto v gotovini 80.000 din išče obrtni* ka ali slično. Pojasnila daje proti nakazilu 10 din Nada, Zagreb, Jelačičev rg lo. _30512-25 Dekle z dežele 341etno teli poročiti dr žavnega uslužbenca ali obrtnika Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepše življenje« 30462-25 Dražestna Židinja 30 let stara, z gotovno din 800.000 išče zakonskega druga. Pojasnila daje proti nakazilu 10 din NADA, Za-Zagreb, Jelačičev trg 10. _30513-25 Gospodična 23 let stara, z doto v gotovino 100.000 din išče zakonskega druga. Pojasnila daje NADA, Zagreb Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 30514-25 Državni uslužbenec nekaj premoženjem želi resnega znanja s starejšo gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost«. 30594-25 Samoupravni uradnik star 27 let, z lepo bodočnostjo, poroči mlado, s patično, dobro situiraao deklico.. Prednost deželan-ke. Slika zaželjena Tajnost strogo zajamčena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana • takoj«. 30847-23 Gg. drž. uradniki in učitelji Svojo sestro lz provln ce, kjer nima primerne ga družabnega kroga, želim seznaniti v s vrhe ženitve, e resnim državnim uradnikom aU učiteljem. Stara Je 28 let. resnega ln nepokvarjenega značaja, zdrava, vi so ta temnolaska primer no naobrazena ln bodoča dedinja enonad-stropne hiše s trgovino Resni gospodje naj se javijo na ogl. odd. Ju tra pod »Sestra za sestro«. _ 90805-25 Gospodična stara 29 let, želi resnega znanja z gospodom, najraje državnim uradnikom. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Resno 66«. 30822-25 Obrtnik srednjih let se želi poročiti z gospodično ki ima veselje do trgovine, staro 20 do 25 let. pridno. neoporečne preteklosti, z nekaj gotovine. Ponudbe po možnosti s sliko na podružnico »Jutra«. Jesenice, pod »Lepa bodočnost« 30572-25 Ločenka 33 let stara r dote v gotovini 160.000 din Išče zakonskem draga Pojasnila daie proti naisrilu !0 din Nada, Zagreb, Jehč;čev trg 10. 30511-2? Uradnica osamljena se želi poro čltJ z resnim treznim in tel Centom bolje sJtuira nI m (do 32 let) ki bi Ji -»mogočil lepSe življenje Neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada uradnica« 30517-25 Mlad vdovec brez otrok, javni uslužbenec vesele narave, z vso opremo išče življenjsko družico s primerno doto Ženitev ta-kojšnia. Dopise s sliko na ogl odd. Jutra t>od šifro »loško«. 30690 25 POStV'™ perje to p^ ___Ke®i«no in*. Večje premogovno radarsko podjetje potrebuje enega nadpaznlka sposobnega za jamomerske posle in za nadzorstvo nad delavnicami ter enega radarskega paznika. Nastop službe takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse ln z zahtevami nasloviti na podružnico »Jutra« Maribor pod »Premogovnik«. Celnloldnl ščit pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedno čista Dobavlja )lb SEMENIČ V. Privoz 13 Ljubljana Tel. 36-92 Celuloid je oa zalogi v vseh oarvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. KmeSissko oo$e$tv% združeno z opekarno s krožno pečjo, tik ob mestni meji Maribora, veliko 12^ ha zelo plodonosne, za vrtnarstvo porabne zemlje, se proda ali zamenja za primerno posestvo (hišo) v Nemčiji. Ce se posestvo parcelira se lahko doseže velik dobiček. Ponudbe pod »Zelo plodonosna naložba« na Hlnko Sax, Maribor. omm Tekstilno podjetje manjše dobro vpeljano ugodno prodam. P<-*re dovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovina 6000« 30452 30 Dobroidoča gostilna na dobri, prometni točki periferije Ptuja se odda s 1. januarjem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Ptuj, p<3d »Vpeljana. 30565-17 Gostilno ali vlnotoč vzamem na račun ali v najem. Ponudbe aa "gl cdd Jutra pod »Položim tudi kavcijo.« 30696-17 Gostilno t Narodnem domu v Slov-Konjicah odda v najem So-kolsko društvo v Slov Konjicah. j 30530-17 i šivalni stroji najnovejši za gospodinje, šivilje, krojače tudi cikcak in malo rabljene. Triglav Resijeva 16. 30688 29 Šivalni stroj pogrezljiv, popolnoma nov., prodam po zelo nizki ceni. Pertot, Stari trg 8. 30712-29 Šivalni stroji znamke Phonia Je rec-pravo veselje vsaki gospodinji. dobra kvaliteta, nizke cene. tudi na ugodna odplačila. Stare stroje vzamemo v račun Nova trgovina na Tyrševi 36. nasproti Go spodarske zveze. 30808-29 Stiskalnico za furniran je kupim — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Furnir pre-ša* 30483-29 Pfaff, Durkopp Singer, Wesza, Adler, Grltzner in več drugih popolnoma novih šivalnih strojev, koles ln o-troških vozičkov poceni naprodaj pri Prometu, nasproti križanske cerkve. 30802-29 Za pralnico ln svetlolika'nlco prodam stroje. »Herkules« Ljubljana, Maistrova. 30749-28 A Prisrčno se zahvaljujemo vsem tovariSem, prijateljem in znancem nadega nepozabnega očeta ln soproga, gospoda ing. Franca Defeevea katerega ste v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo direktorju državnih železnic v Ljubljani gosp. Ing. Kavčiču, govornikoma g. ing. Zelenku, ln g. Krajncu lz Slovenjgradca za tople poslovilne besede, vsemu uradnižtvu ln delavstvu, žeL godbi ln pevcem »Drave«, vsem darovalcem vencev ln vsem, ld so nam izrazili toplo sočutje ob prebridki izgubi. MARIBOR, dne 19. novembra 1939. Žalujoča soproga in hčerka Ameriški major J. R. Randolph je objavil letos spomladi v neki ameriški vojno-tehničnri reviji razpravo, v kateri prikazuje rakete kot strelno orožje, ki utegne imeti v bodočih vojnah še veliko bodočnost. Njegovo razpravo »o takrat ponatisnili mnogi časopisi, ki so Randolphove vojne rakete predstavili svojim čitateljem kot neko povsem novo orožje. V resnici pa ima tudi vojna raketa že precej dolgo belo brado in segajo njeni zametki globoko v srednji vek. Raziskovalci, ki so poskušali priti zgodovini vojne rakete do dna, so našli, da se je razvila prav za prav iz prvotne ognjsne puščice, kakršne »o oblegovalci že v starem veku iz lokov streljaH na nasprotnika, da bi v njegovem taboru z njuni zanetili požar. Te puščice so nosile na koncu posebne gorljive snovi. Sodijo da je bila med gorljivimi snovmi tudi kuhinjska sol, ki, kakor znano, daje plamenom jako žolto barvo. Po tej barvi so namreč v starih časih sklepali, da mora biti ogenj posebno vroč. Na Kitajskem so namestu soli uporabljali soliter in baje je prav to po naključju privedlo do odkritja smodnika. Ko je bil smodnik tu, so z njim oblagali ognjene puščice. Razen tega so ga kasneje začeli uporabljati pri izdelovanju nekakšnih primitivnih min. Pravo strelno orožje, v katerem so potlej zažigali ta smodnik, da je metal krogi le na sovražnika, je bilo izumljeno šele dosti kasneje in sicer v Evropi, kjer so zaznali za kitajski smodmk precej kasno v srednjem veku. Prvo zanesljivo poročilo o smodniku, o bombah in rdcetah vsebuje neka kitajska kronika iz leta 1232 po Kr V njej se namreč poroča o kitajski zmagi nad Mongoli pri Kai-fung-fu oziroma Pienkingu in sicer »pomočjo nekega »povsem novega orožja«. Osem let kasneje piše neki arabski učenjak o solitru, ki ga imenuje »kitajski sneg« Poročila o novem strelivu in orožju se po tem naglo množe Prot- koncu 13. stol. je neki arabski učenjak iznašel že zažigalni torpedo in med leti 1313 in 1326 je nastalo v Evropi prvo strelno orožje. Prvotne ognjene puščice ter primitivne mine in rakete so se poslej naglo umikale »modernim« puškam in topovom in okrog 1500 so jih uporabljali samo še v ognjemetih, 1799 pa so vojne rakete nenadoma spet zaslovele. Prinesle so namreč angleškim četam v Indiji težak poraz Knez Tipu Sahip je v neki bitki dal namreč med angleške čete — večinoma je bila konjenica — izstreliti 5000 raket, od katerih so se konji tako splašili, da so udarili v beg Ta poraz fe napotil angleškega polkovnika Congre-vea, da se je lotil konstrukcije moderne vojne rakete, ki bi bila boljša od takratne ga topništva. Naloga se mu je dobro posre- , čila. Sestavil je raketo, ki je lahko nesla trikrat težji projekti! kakoT takratni poljski topovi na isto razdaljo (nekako 2.5 km). 1 Te rakete so se tako dobro obnesle, da so Angleži organizirali v svoji armadi posebne raketne odrede, ki so se kasneje zelo odlikovali n. pr v bitki pri Lipskem in pri "VVaterloo v boju z Napoleonom. S temi vojnimi raketami so požgali tudi mesti Gdansk in Kodanj. Topništvo pa je kmalu spet nadkriiilo rakete in 1870. so bili pri vseh evropskih armadah spet raketni odredi ukinjeni. Do začetka svetovne vojne je bilo izvršenih cela vrsta novih poskusov z raketami, toda posebnega uspeha ni bilo. V sve tovni vojni so se uporabljale rakete zgolj za signaliziranje ter za razsvetljevanje. Po vojni je tehnika sestavila rakete, ki jft prožijo razna tekoča goriva^ bencin, alkohol, tekoči kisik itd. Večina poskusov jp moralo biti prekinjenih zaradi pomanjkanja sredstev ali vseeno se je izkazalo da utegnejo imeti poleg trdnih eksplozivnih snovi tudi tekoča eksplozivna goriva neko bodočnost. Za pogon transportnih rak«t (straiosferne in vsemirske ladje) so tekoča goriva celo primernejša. Za metanje projekti lov pa je ravno maior Randolph prišel do zaključka, da so dosti bolj učinkoviti trdni eksplozivi, le izumiti jih bo tre-ba v novi sestavi, tako da bodo imeli pri določeni teži mnogo večjo energijo kakor doslej. Glede uporabnosti takih vojnih raket se govori v prvi vrsti o protiletalski obrambi, ki bi bila s pomočjo raket lahko mnogo bolj udarna, kakor zdaj, ko uporablja topove. Raketa se namreč lahko dvigne dosti višje kakor šrapnel ali granata. Nerešeno je samo še vprašanje točnosti zadetkov in pa hitrosti obstreljevanja. Obstojata pa še dva nadaljnja teoretična načrta, ki imata raketo za podlago. Prvi je nekakšen ultra-dalekostrelni top, U bi bil v stanu vreči razmeroma lahko granato na daljavo nekaj sto kilometrov ter kot njegovo nasprotje: ultra-težak metalec min. Major Randolph tTdi, da zadnje, mu pritiče bodočnost in prerokuje, da bo mogoče graditi nekakšne kombinacije bombe in rakete, ki b' po svojem učinku odgo varjale granatam kalibra 60 cm. Velika prednost takih raketnih projektilov bi bila, da za njih izstreljevanje ne bi bili potrebni gromozanski težki topovi, marveč razmeroma lahke lancrrne cevi Taka raketna artilerija bi bila seveda silno mobilna ter udarna m major Randolph si obeta, da bi bilo mogoče z njo razrušiti tudi najsilnejše utrdbe v delu istega časa, ki ga za tak posel potrebuje današnje oblegovalno topništvo. Iz sodne dvor trne Zgodba o ukradenem beračevem škarpetu Dva betežna možicka iz Zasavja pod Šmarno goro sta stopila pred sodnika Kolikor se je dalo vsaksebi, eden na levo, drugi na desno Opirala sta se na gorjače, ki sta jih tiščala v tresočih se rokah Sodnik ju je vprašal po osebnih podatkih Prvega: »Oženjen?« »Ne!« »Kaj pa. saj imate ženo?« »Ja, ampak sem šel od nje!« •Znate brati in pisati?« »Ne.« »Kaj ste po poklicu?« »Zidar.« •Ali niste berač?« »Tud. Veste živeti moram.« Dobro razpoloženje, ki ga je to izpraševanje in odgovarianje izzvalo med poslušalci v dvorani, se je ob zadnjem nekaj zresnilo. in sodnik je narekoval na zapisnik: -Poklic zidar in berač « Hihitanje v dvoran: se je ponovilo, a mož. ki je po poklicu zidar in berač, se je očitajoče obrnil k veselemu poslušalstvu. Bilo je mlado in zidar in berač si je mislil ne da b: kaj rekel: »Zelenci, kaj veste. kaj je življenje!« Zidar ki je hotel živeti, pa je zato postal berač: je tožil svojega tovariša na levi zaradi razžaljenja časti Tovariš ga je namreč dolžil. da mu je medtem, ko je vinjen legel v hrib za neko gostilno, da bi se spočil in naspal. odnesel en čevelj od para. ki ga je sezul in položil ob sebi. Kakor da bi bil sam obtožen, se je stari oerač pritoževal sodniku: »Kaj bo men: en čevelj mar! Jaz ga nisem ukradel, ne! Veste, gospod sodnik, tisti mojster čevljar je najprej njega na-šuntal. naj mene toži za tatvino, potem ie pa še mene našuntal. naj zato njega tožim zaradi žaljenja časti.« »A če je tako. da vas je le on našuntal. naj tožite. potem pa lahko tožbo umaknete, ne? Saj bi bilo lepo, če se pobotata« »Ne, tirto pa ne. gospod sodnik, umaknem pa ne. Kaj bo on mene dolžil!« »Ali vam je tol:ko za čast?« ga je vprašal sodnik v dvomu. »Večkrat ste bili že kaznovani, enkrat celo zaradi tatvine.« •Ja. je že res, ampak to pot nisem ukradel in ne odstopim od tega. da ga tožim. Kar kaznujte ga! Naj mu le bo!« Nasprotje se ni dalo več poravnati in kolikor je m o štel, je mo"ak nagajal svojemu tovaršu. Poglejte, kako je znal zabadati vanj! Sodnik se je obrnil k nasprotniku: »Vaš poklic?« »Delavec, gospod sodnik.« »O, kaj še, berač, berač, gospod sodnik! Tsko kot jaz, prav nič boljše!« je pojasnjeval prvi. »Ni res. Gospod sodnik, poleti pošteno delam, da se preživim. Le pozimi beračim.« In sodnik, ki je v tej pravdi že enkrat zapisal tak čuden, a povsem »sodoben poklic«, menil: »Torej ste samo — sezonski berač?« In v zapisnik je narekoval: »Poklic: Delavec in berač.« Potem je »delavec in berač« potožil svojo stvar v zagovor: »Veste, gospod sodnik, noge imam bolne. In ko sem se takrat malo napil, sem šel za gostilno ležat, pa da bi se mi noga malo spočila, ker me je pekla, sem si čevelj sezul. Ko sem se zbudil, čevlja ni bilo nikjer. Potem so mi pravili, da ga j« oni ukradel in okrog ponujal naprodaj.« »Kaj bom prodajal tvoje stare lukna-ste škarpete, pa še samo enega. Koliko bi si pomagal z njim? Kdo bi ga kupil? Prismoda, da si le mogel verjeti, ko so se norčevali iz tebe!« se je hudoval prvi Poklica i so za pričo najprej mojstra čevljarja, ki je pravdo med tovarišema beračema prav za prav skuhal: »Nisem videl, da je ta onemu odnesel čevelj, ampak k nam v delavnico je prišel in povedal, da ga je on ukradel in potem je vprašal, kje bi ga mogel prodati.« »Ni res, ti lažnivec grdi!« se je zadri nanj. »Gospod sodnik!« je še povedal mojster, »ampak čevlja res ni imel s seboj!« »Saj ga nisem mogel imeti — s seboj, glej ga! Kako ga bom imel s seboj, če ga pa sploh nisem imel!« Kot priča je nastopil še nek gostilničar: »Tudi pri nas se je oglasil. In tudi nam je pravil, da ima nek čevelj brez para. Smejali smo se!« »O, nikar ne laži!« je spet vzrojil občutljivi berač. »Tega jaz nikoli nisem rekel!« »Veste, gospod sodnik«, je rekel gostilničar, »pa je res rekel takrat, ko smo ga dražili, kam je dal čevelj brez para. In rekel je, da ga ima, pa da ga nikomur ne da.« »Al* lažeš, orka-fiks!« »Morda se je pa le šalil na zbadanje?« je ušlo enemu iz hihitajočega se poslušalstva Saj ta razlaga je bila Se najbolj verjetna, toda podrla ga je priča, ki je na to mnenje vrgla svoje mnenje: »Za hec je lahko govoril, a za hec ni mogel prodajati čevlja.« To težko premišljevanje Je pretrgal sodnik, ki je objavil sodbo: »Deset dni zapora, očka! pa samo navadnega.« »Kaj?! Ne prevzamem ne maram, zato, ker ni res ko je vse sama laž! Nezadovoljen se Je obrnil m hotel oditi. »Počakajte no malo, da se zmenimo«, ga je klical sodnik nazaj. »Boste sprejeli sodbo ali ne? To moram vedeti!« »Ne, ne bom jo sprejel!« »Torej, poslali vam bomo pisano sodbo. Pa kaj boste z njo, ko je ne boste prebrati?« »Pritožil se bom«, je kratko rekel. Zopet, zdaj zadnjič, se je obrnil in šel proti vratom godrnjaje: »Ne. tega pa ne maram, ne maram!« In nič več ni hotel poslušati sodnika. Za malo mu je bila , ■ ZAGPEB. N1KOLICEVA tO Mi sem prispevat za sokolski dom v TrnovemT Zane Grejn 18 Zakon zapada Roman »Torej se vam godi kakor temule staremu Fordu,« je dejal Tuck Merry, ki si je zaman prizadeval, da bi odprl stlačeno in vtisnjeno streho hladilnika. »To pot, sinko, je stvar brezupna.« »Kaj nam je zdaj storiti?« je pobito vprašal Cal. Tisti mah je težki voz, ki mu je sedel za krmilom bratranec Wess, trobeč prisopihal po klancu navkreber. »Zdaj se osvetimo in jo zagodemo vašim ljubim prijateljem in sorodnikom,« je živahno rekla Georgia, »le naj se pošteno prestrašijo! Naredimo se, kakor da smo imeli zaradi tega, ker so oni spravili motor v nered, nesrečo — vlogo ranjenke prevzamem seveda jaz.« Cal je imel sicer nekaj pomislekov, ker je pa Tuck Merry navdušeno pritrdil njenemu predlogu, jima ni hotel kvariti veselja in je privolil tudi sam. Ostali so jih zdaj zagledali, Wess je ustavil tovorni avtomobil in z glasnim smehom zaklicali »Nu, Cal, ali je tvojemu staremu ropotalu vendarle zmanjkalo sape?« »Sicer je bilo pa veliko, da si ga spravil dotod,« je porogljivo dodal Tim Matthews. »Smeh in norčevanje vas bosta precej minila,« je Cal zaklical nazaj; »ponesrečili vi iztikali okrog stroja. Gospodična Stockwellova je hudo ranjena — če se ji kaj zgodi, boste vi krivi!« »Zares!« je poparjen vprašal Wess. »Kar poglej jo.« »Saj se norčuje,« je menil Arizona. »Molči,« ga je nahrulil Wess, »predobro poznam bratranca. Sem vam tudi precej rekel, da pustite nagajanje — a zdaj, ko je nesreča tu, storite vsaj kaj koristnega in pomaknite zaboje in vreče z moko bliže vkup, da bomo imeli ranjenko kam položiti.« Tako govoreč je zlezel z vozniškega sedeža in pristopil k Fordu. Dekle je ležalo zavito v odejo in z zaprtimi očmi, ne da bi se ganilo. Wess jo je hotel vzdigniti, a Cal ga je prehitel. »Dovoli, to znam samo jaz,« je dejal In vzel Georgijo na roke. Kako lahka je bila — nekaj tir zaporedoma bi jo bil nosil. »Mislim, da ji moraš podpreti glavo, kajti te pri ranjencih ne gre pustiti, da bi visela, kar jaz vem,« je rekel Wess, ki je stopal zraven njega. Cal si tega ni dal dvakrat reči in si je pritisnil njeno plavo glavico na prsi — še dobro, da Wess v čedalje gostejšem mraku ni mogel opaziti, kako se je prekanjeno namuznila. Ko so jo položili previdno na dno avtomboila, se je dozdevno zavedela in strahovito jeknila. »Ali ne bi bilo bolje, da jo zapeljemo nazaj ▼ Ryson in k zdravniku?« je vprašal Wess. Cal w je delal, kakor da tal premiBjeval, toda Georgia se je živahno uprla. Mojstrsko j« igrala ranjenko. »Spravite me--k sestri,« je zastokala, »v njenem naročju naj umrem--zdravnik mi tako ne more pomagati--kvečjemu duhovnik-- oh.« Ostatt cowboyi so bili ta čas prenesli prtljago, Tuck Meny je s svojo culo zlezel »na ladjo«, kar kor se je izrazil, nato so se odpeljali. Čeprav sta bila Tim Matthews in Pan Handle Ames, ki sta bila zdaj hudo poparjena, prisedla k k njemu na vozniško klop, je Wess vozil kar vzorno — vsake grape se je znal ogniti, tako da je bilo Georgiji zelo udobno. Kdaj pa kdaj je vendarle še zaječala, da bi nadaljevala svojo vlogo. Calu je bilo na moč nenavadno pri duši. Bližina dekleta, čigar glavo je čutil ob svojem ramenu, ga je vznemirjala, posebno se mu je pa smilila četvorica »zločincev«, ki so ga vsak trenutek vpraševali, kako se počuti njihova »žrtev«. Prav za prav so bili kaj okrutno kaznovani za hudobijo, ki so mu jo bili nagodili, in Cal bi bil gotovo odložil krinko, da se ni bal zameer pri Georgiji. Ta se je namreč imenitno zabavala nad prepade-nostjo tovarišev in mu šepetala razne zlobne opazke o njih, ki so se utapljale v brnenju motorja. Nazadnje so se pripeljali do rančarske hiše, kjer so bila okna razsvetljena. Wess je skočil na tla in spustil stopalo avtomobila. »Cal,« je rekel s prosečim glasom, »stori mi uslugo in prizanesljivo pripravi gospodično Stock- m fl ne upam povedati, kako zdelali njeno sestrico.« Calu je bila ta naloga zelo dobro došla, ker Je imel trden namen, da ne bo gnal stvari tako daleč, kakor je očividno hotela Georgia, ki ga je iz-podbudljivo ščipala v komolec. Hitro je skočil v hišo. V družinski sobi sta goreli dve svetUki, pred velikim, zidanim kaminom, v katerem so prasketala mogočna polena, je sedel Henry Thurman, hišni gospodar, ki je bil s svojo visoko postavo, svojimi sivimi, dolgimi lasmi in obritim, naguban-čenim, dobrohotnim obrazom prava podoba klenega zapadnjaka. Ko je stopil sin v izbo, je dvignil oči od časnika in se nasmehnil. »Nn, Cal, pa si doma,« je prijazno dejal »Saj je tudi zadnji čas,« je zaklicala mati. iz kuhinje, »jed se je skoraj že povrela.« Cal je pozdravil roditelje in kratko povedal, kaj naj se zgodi, nato pa jadrno stekel v sobo gospodične Stockwellove in jo takisto poučiL Učiteljica je bila navdušena nad Georgijino namero, da osmeši četvorica, ki jo je bila Calu tako grdo na-godila, pred vso družino, in ni hotela nič dišati o tem, da bi jim prizanesli kazen. Le naj jih pošlje noter, je rekla, pošteno jim bo navila uro. »Nič ne pomaga,« je zato rekel Cal, ko se Je vrnil k potrtemu bratrancu, »kašo, ki si jo skuhal, moraš tudi pojesti. Gospodična Mary te hoče videti — najboljše je, da vzameš svoje pajdaše kar s seboj — tako opravite vsi hkratu.« NAROČILA ZA BOŽIČ katera se morajo šele izgotoviti, se že sedaj sprejemajo MARIBOR - ALEKSANDROVA 15 Pri nas najdete praktična darila za Vaše stanovanje. Vse, kar darujete Vašemu stanovanju, razveseli vso vašo družino. Lepo pohištvo lz vseh zaželjenih vrst lesa. Moderno pohištvo za kuhinjo, pomivalne mize z emall posodo. Dobro tapeciran fotelj ali naš patentiran kani, na katerem se ugodno sedi in prijetno spi. Posteljnina: perje, puhnate odeje, odeje la kamelje dlake, volnene odeje Preproge v vseh velikostih in vrstah. Perzijske preproge v najboljših kvalitetah. Preutrujen? TO JE NAVADNO POSLEDICA NAKOPICE-NJA STRUPENIH SNOVI V ORGANIZMU. Vsako delo povzroča v organizmu gotove strupene snovi, ki se nabirajo v mišičevju, kar se pojavlja v utrujenosti. Te otrovne sestavine je treba iztrebiti iz telesa Za to svrho je prikladno D I A N A FRANCOSKO VINSKO ŽGANJE Z masažo telesa s francoskim vinskim žganjem zvišate cirkulacijo krvi ln omogočite Izločevanje strupov, ki povzročajo utrujenost. FRANCOSKO ŽGANJE Dame in gospodje! Ne pozabite odličnih »L I M © N A« kozmetičnih izdelkov kot so: krema, šampon in mandljevo mleko za odstranitev šminke. Mahava parnega stroja Nameravamo nabaviti si polstabllnl parni stroj sistema Wolff 270/350 konjskih sil pri 180 obratih s kondenzatorjem, visokega ln nizkega pritiska. najnovejšega sistema ln s pločevinastim dimnikom. Ponudbe z detajlnim opisom sprejme: Vodna zadruga, Bogojevo, dunavska banovina. Obelita Slatina Radenci SR£Z LJUTOMER razpisuje pragmatično mesto občinskega (a mika pripravnika Pogoji: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom, oziroma dekret o spregledani kvalifikaciji. Kavcija din 5000.— Praksa v občinski upravni službi najmanj eno leto, kakor tudi dokaz o opravljenem vojaškem tečaju pri vojnem okrožju za vodstvo vojaških poslov. Znanje službenega in obvladanje nem-škeget jezika Prednost imajo oni prosilci, ki so odlično ocenjeni. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 ln 8 uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 20. decembra 1939 pri tej občini. Občinska uprava SLATINA RADENCI dne 16. XL1939* POSTELJNO PERJE po din 8.—, kemično očiščeno . Din 10.— čehano in kemično očiščeno . . Din 30.— na roko čehano ln kem. očiščeno Din 45.— mešano gosje čehano .... Din 55.— pol puh beli.......Din 95.— sivi gosji puh.......Din 100.— beli gosji puh . Din 175, 200, 220, 240.— Vzorce dobite brezplačno pri „ L U n a " samo Glavni trg 24, Maribor e«TAPf • HARKNKE Pnho-grmfolog in astrolog RAZGLAS KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V HODOŠU kratkim potem odda na javni licitaciji zidanje nove šole po načrtu kraljevske banske uprave, dne 20. decembra 1939. Načrt, proračun in ostalo je na razpolago vsak dan pri šolski upravi v Hodošu. Za krajevni šol. odbor KERCMAR FRANC predsednik MEINEL HEROLD^ ^^ rt e*e;riA ■. c/v/*\ j^« . nIBj.n . SftVPUtf.v ,-oi'K V nAKIBUK >' lUl MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite Hormonske pilole »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseb lekarnah. M pilui 84 din, 100 pilol 217 din, 300 pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS oilole! Po poŠti diskretno razpošilja ■ Lekarna Bahovec, LJubljana. Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VI8-VTSIT« Zagreb, Langov trg 3. _Ogl reg S. br. 5640-% Prva velika efektna loterija Obrtnega društva v Kamniku Glavni dobitek: štlrlsedežni avto. Nadaljnji krasni dobitki: motorno kolo, moderna spalnica, radijski aparat, šivalni stroj, 20 koles itd. v skupni vrednosti 120.000 din. Vprašajte v vašem okolišu za srečke, ki so v razprodaji. Srečke lahko naročite tudi pri Odboru efektne loterije Obrtniškega društva v Kamniku. Ne zamudite sreče, ker je število srečk omejeno! Žrebanje se vrši 31. decembra 7939. Zahvala Ob težki izgubi našega najboljšega soproga, očka, brata, strica ln svaka, gospoda Joška Košute!ja posestnika Izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so mu izkazovali zadnjo pomoč v njegovi bolezni, dalje čč. duhovščini, vsem sorodnikom, društvom, stanovskim tovarišem, prijateljem m znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ln mu poklonili toliko lepega cvetja. ŽELEZNIKI, dne 17. novembra 1939. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI S. Paradiso Maribor, Kneza Kodja 24 Psiho gr»> olog Paradiso Vam pokaže smei sreče in blagostanja. Predložite sto-ie roistoe podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiie Val tnačaf. Odpre Vicc zastot \ aiega živlie-oja Pcv» Vam, i kom io kako se t-osi« po. očiii. Kako se ot\aruie.e nesporazuma v zakona.' Kako vzgaiaite otroke. "Kairno bolezni se morate varovati. Kdaj se podajaite v ipekuiacije, da V«m srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela na najnoveiii znanstveni podlagi grafofogije. -Njegovim psihološkim : analizam izraža na tisoče obi skoval cev prisrčne zahvale. Za s trojke in dopisovanje e treba poslati din 40 v naprej. INSERIRAJTE V »JUTRU«! ZAHVALA Vsem, ld ste našega dobrega, nepozabnega soproga, očeta in tasta IVANA JAKINA spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, se ga spominjali v molitvi — Iskrena hvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam ob težki boH Izrazili svoje sožalje. Zahvaljujemo se gosp. župniku Puclju za tolažbo v bolezni, g. dr. Jamšku za požrtvovalno zdravljenje, društvom »Pekovska zadruga, »Soča«, gasilskim društvom Stožice—Ježi ca, sploh vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin — iskrena hvala ŽALUJOČI OSTALI Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje Bančno kom. zavod Aleksandrova c. 40 Maribor, ZAHVALA Vsem, ki so ob preranl smrti tragično preminulega moža, sina, brata, nečaka, bratranca, strica, svaka in zeta Stanka Grozntka rudniškega nameščenca spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo naJprisrčnejSo zahvalo. V največjo uteho nam je bila številna udeležba tovarišev ln prijateljev. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Arnšku, rud. zdr. za prvo pomoč. Enako Izrekamo najtoplejšo zahvalo predsedniku občine Hrastnlk-Dol g. Malovrhu Karlu, dalje gg. Inž. Vrblču ln Inž. Goetiši kot zastopnikoma rudn. vodstva ln vsem rudn. nameščencem. Zahvaljujemo se »Sokolu«, »Jadranski Straži«, pevskima zboroma »Glasbenega društva« ln »Vzajemnosti« ter rudn. godbi. Zahvaljujemo se g. župniku Me-dvešku za poslednje besede, darovalcem vencev ln šopkov. Vsem najlepša hvala! HRASTNIK, dne 19. novembra 1939. Rodbini: GROZNIK — BAUERHEDf ZAHVALA Vsem sorodnikom tn znancem, ki so nam na kakršenkoli način Izrazili dokaze Iskrenega sočutja ob preranl smrti naše nepozabna, dobre soproge, mame, tete, svakinje Itd., gospe OGRIZEK ROZE ro]. Gorišek soproge hotelirja In posestnika t Rogaški Slatini se tem potom Iskreno zahvaljujemo. Predvsem Izrekamo najlepšo zahvalo velečastitl duhovščini, posebno veleč. g. nadžupnlku kona svetniku Juliju Vajdl za v srce segajoče besede ob grobu predrage pokojnlce, nadalje »Zdraviliškemu pevskemu zboru« pod vodstvom direktorjeve soproge gospe Orafinerjeve ter pevskemu društvu »Sloga« pod vodstvom gosp. učitelja Ferllnca Borisa aa ganljive žalostlnke, prostovoljni gasilski četi v Rogaški Slatini ter vsem. od blizu in daleč, ld so se v tako častnem številu udeležili pogreba. Slednjič Iskrena hvala vsem darovalcem krasnega cvetja ln ventea, ŽALUJOČA RODBINA JULIJ OGRIZKOVA. ZAHVALA Mojo bol In žalost ob prerani smrti mojega srčnodobrega moža, oz. očka Itd., gospoda SMOLETA SLAVKA so mi pomagali lajšati mnogobrojnl izrazi sožalja in sočustvovanja. Ker mi je skoro nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti, bodi na tem mestu izrečena moja najtoplejša zahvala. Posebej pa se zahvaljujem gg. zdravnikom v Leonišču, domačemu zdravniku dr. Perparju, čč. sestram, č. duhovščini, g. Markiču, sokolskim društvom Gor. in Dol. Logatec, gasilskim četam Gor. ln Dol. Logatec ter Hotedršlca, Združenju gostilničarjev in domačim pevcem, g. notarju Mrevljetu ln pevo-vodji g. Gučku za poslovilna govora, vsem društvom ln številnim darovalcem prekrasnih vencev ln cvetja, ter končno vsem zastopnikom uradov ln vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da .spremite Slavka na njegovi poslednji poti, ln to v tako ogromnem številu. Ohranite dragega pokojnika v lepem spominu! GOR. LOGATEC, dne 17. novembra 1939. FANČI SMOLETOVA, VDOVA m ' Zahvala Vsem prijateljem ln; pokojne mama, gospe nato: Ivane Mfklavčič ki so JI poki onih toliko vencev ta cvetja ter Jo spremili na njeni poslednji poti, vsem. ki so nam ob Izgubi nje Izkazali sočutje, Izrekamo najtoplejšo zahvala Posebej se zahvaljujemo g. fiziku dr. Rusa aa njegovo večletno požrtvovalno zdravljenje. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 20. novembra ob 7.25 url v cerkvi Marijinega Oznanjenja v LjubljanL LJUBLJANA, dM St. RODBINA MKLAVCIC tal sorodstvo Za večmilijonski kapital domač, iščemo plasmaja v industrij, trgovini aH samoupravnih telesih. V poštev pridejo le zdrava podjetja, nihaka sanacija. Eventuelno prevzamemo v celoti zdravo industrijsko podjetje. Besni reflektanti naj naslove obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »INDUSTRIJA 128«. KOLESA NAJNOVEJI OTROŠKI VOZIČKI < MOTORJI m 2 T B I C I K L I g § ftIV. STROJI > IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, KarlovSka c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova 28 — Ceniki franko. glavno zastopstvo za dravsko banovino ANT. BREMEC CELJE, Miklošičeva 2 — teh 202 Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite cnaten popust. Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo % zaSfiitno niombo STERILIZIRANO (49% V** C> J* Naša Uma je higijensko očiščena tn sterilizirana na pari 110° C, ne diši, je brez maščobe tn fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji ln aparati. Odklanjajte žimo lz prepovedanih Sušmarskih obratov, ker je slabo ln nehigijensko izdelana, nI dezlnficirana, vsebuje fermente ln ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molj) m mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO V1SIHSK0 SOLHCe lepša! Lepota Vaše kože je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane, živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna zračenja z višinskim solncem, ki trajajo samo 8—5 minut, prinašajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspeši izmenjavo tvarin ter skrbi za globoko, zdravo spanje, ki je neobhodno potrebno za nego lepote. 8e po kratkem času lahko ugotovite boljše občutje. Sveža barva kože, dobro razpoloženje in večje veselje do dela so zunanji znaki delovanja zdravilnih utravioietnih žarkov višinskega solnca. Presodite to sami! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro št 843, ki ima 40 strani, od: A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogoviče-va ulica 3 Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a Jugeslovensko AEG Beograd, Brankova ulica 80 AEG Unioo, Jugoedavensko d. d. Zagreb, Karadžiče-va ulica 1 Ljubljana, Livarska ulica 6 Zahtevajte ponudbe m plačilne pogoje. VIŠINSKO SOLNCE'^- prvovrstna polnitev posteljno perje, puh, gotovi zglavnikl s perjem ali žimo, madraci, volnene odeje, puhnate odeje „WEK Aw, MARIBOR, Aleksandrova c. 16 Cenik na željo. Od Vas Je odvisno, da (mat* obleko vedno kot novo jato jo pustite redm kemično čistiti al* barvati ▼ tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-8 -alnta* — Srettofikalni® Sveže najfinejše norveško ribfe olje lz tekarne dr. G. P1CCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim tn slabotnim osebam Izrabite priliko ln kupite takoj OTOMANO, ki stane samo DIN 360.— dokler traja še stara zaloga pri E. ZAKRAJŠER. Ljubljana, Miklošičeva 34. Da je Zakrajškova otomana najboljša dokazujejo ostali tapetnikl ln to celo stare firme — katere našo OTOMANO pridno kopirajo. Kupite si jo tudi Vi — stane samo Din 360.— pri Egon Zakrajšek, tapetništvo - Miklošičeva 23 — tel. 48-70 Vata i tablah In za odeje /edno na zalogL — Zahtevajte vzorce m cenik. Arbeiter — Maribor. Hubertus • išči š din 250 vse vrste dežnih plašče*. trenško ov sukenj toplega >erila itd nudi oo »riznano nizkih eenah PRESKER, Sv Petra c. 14. Dela slavnih skladateljev, orkestre svetovnega slovesa in slavne umetnike lahko poslušate na TELEFUNKEN gramofonskih ploščah! — Velika izbira opernih arij, klasične in zabavne glasbe, šlagerskih in operetnih melodij itd. Zahtevajte brezplačne kataloge in cenike! JUGOSLOVENSKO SIEMENS A. D. ODSEK ZA ŠIBKI TOK BEOGRAD, ALEKSANDROVA 8 PREKO 6THU MILIJONE GRITZNER Šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH 8 ŠIVALNI. Ml STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmo tičeva 82 Veletrgovina dvokoles. motodklov ln šivalnih stroiev POSOJILA v gotovini dajemo vsakomur, ki ima stalne dohodke. Pismene ponudbe na »Propagando« d.