NOVI TEDNIK
ŠT. 19 - LETO 53 - CEUE, 14.5.1998 - CENA 280 SIT
ZLATO ZA PODOBNICI
Marta Gričar in Minka Teršek
sta po mnenju Tednikovih bralcev
najbolj podobni dvojčici. Stran 9.
Srebro za
kegljače
Na 22. svetovnem prvenstvu v kegljanju presenetila moška
vrsta, ženska ostala brez pričakovanega odllčja.
Stran 16.
pober dan,
I zrelost
(azslojena mlada generacija brez idealov In domovinske pripadnosti
se pripravlja na zrelostni Izpit. Pogovor z maturantom na strani 7.
Sestri Marta in Mini(a sta vešči oblilcovanja pričesi(. v zgodnjih otrošicili letih Ju Je na prvi
pogled ločila le mama, oče pa ju danes razlilcuje predvsem po njunih možeh in otrocih, v
f rizersicem salonu ju je v zrcalno slilco ujel naš f otoreporter Gregor Katič.
Luknje namesto rumenih žogic
Kronika s Celjskega - od golfa do kegljanja, pa še ameriška vojaška akademija vmes. stran 8.
Pospa Foitova iz Foitove uiice
^no ženo znanega češkega zbiratelja Františka Foita so nekoč obdolžili ljudožerstva in takrat je za zakonca izvedel ves svet. Reportaža na strani 34.
Janezi (skoraj) do vrha
Sedma pokalna zvezdica za laške pivovarje. Stran 15.|
NA DVEH STOLČKIH
SE NE DA SEDETI
V Laškem stranke zahtevajo profesionalnega župana - Očitki sedanjemu županu, vroča tema na strani 19.
BRALCI SPRAŠUJETE, INŠPEKTOR ODGOVARJA
Praksa uresničevanja novega prometnega zakona prinaša tudi zadrege, vprašajte, odgovorili bomo. Stran 31.
2
DOGODKI
Zimšek - prvi županski
kandidat v Celju
Svet Občinskega odbora LDS Celje je v ponedeljek
zvečer z zelo tesnim izidom izbral za svojega kandidata
za župansko funkcijo na jesenskih lokalnih volitvah
Jožeta Zimška.
V	stranki sta za županske volitve kandidirala dva člana;
ob zdajšnjem županu Mestne ob(^ine Celje Jožetu Zimšku
še Zdene Podlesnik. Po besedah predsednika občinskega
odbora LDS Celje Igorja Gobca sta imela oba kandidata v
stranki dokaj izenačeno podporo, vendar je pri glasovanju
tesno zmagal zdajšnji župan Zimšek. Le-ta je v torek na
predstavitveni novinarski konferenci dejal, da je prve zma-
ge še toliko bolj vesel, ker je imel močnega protikandidata.
Za ponovno župansko kandidaturo se je odločil, ker želi
nadaljevati v zdajšnjem mandatu zastavljeno delo.
V	celjski LDS so se za tako zgodnjo objavo svojega
županskega kandidata - so prva stranka, ki je izbrala
svojega kandidata - odločili zato, ker želijo temeljito izkori-
stiti polletni čas do jesenskih volitev. »V tem času bomo
temeljito predstavili svoj program do leta 2002, ki ga želimo
izpeljati v primeru, da bo naš kandidat izvoljen,« je pojas-
njeval Gobec in dodal, da v teh dneh strankin volilni štab, ki
ga vodi Janko Trobiš, že pripravlja natančen program
predvolilne kampanje. »Računam, da bomo za lokalne
volitve v Celju porabili približno 2,5 milijona tolarjev, še
kakšen milijon pa bo celjski odbor prispeval v strankino
blagajno za pripravo skupnega volilnega materiala,« je
pojasnjeval Gobec in povedal, da bodo imena kandidatov
za občinske svetnike izbrali predvidoma v začetku septem-
bra. L STAMEJČIČ
Velenjski žulji
Občinski proračun v Vele-
nju bo letos znašal 2 milijar-
di 873 milijonov tolarjev.
Župan Srečko Meh je v to-
rek, 12. maja, na tiskovni
konferenci pojasnil, kaj bo-
do v občini letos uspeli po-
storiti, posebej pa je opozo-
ril na kritično stanje nekate-
rih regijskih cest, ki jih dr-
žava zanemarja.
»Cesti Arja vas-Velenje in
Velenje-Polzela sta v silno sla-
bem stanju. Država je spreje-
la program izgradnje avto-
cest, ni pa poskrbela za pro-
gram izgradnje regionalnih
cest, ša manj za lokalne in
krajevne ceste,« je dejal Meh
in poudaril, da je občina Vele-
nje gospodarsko dokaj moč-
na, torej si zasluži dobre cest-
ne povezave z ostalimi deli
Slovenije. »V našem prostoru
je registriranih 20 tisoč vozil
in v Velenje se vsak delovni
dan vozi na delo 10 tisoč ljudi,
ki prihajajo iz Dravograda,
Slovenj Gradca, Vojnika, Do-
brne, Andraža... Te ceste, ni-
so jih obnavljali že dvajset let,
bi prav zato morali urediti.«
Po Mehovih besedah je v
Velenju, kjer so že v letošnjih
prvih treh mesecih na novo
registrirali 500 avtomobilov,
pomanjkanje parkirišč vedno
bolj pereče. Nova parkirišča
bodo gradili ob Kidričevi, Ru-
darski in Šaleški cesti. Ko bo-
do urejena, nameravajo par-
kiranje znotraj mestnega je-
dra urediti z modrimi conami.
Samo za obnovo Kidričeve
ceste bodo letos odšteli prib-
ližno 80 milijonov tolarjev, v
letu 1999 pa se bodo lotili
obnove Titovega trga in pod
njim zgradili parkirišče v
dveh ali treh etažah. Nalož-
bam v cestno in komunalno
infrastrukturo so v letošnjem
proračunu namenili več kot
700 milijonov tolarjev. Župan
je opozoril še na problem sta-
novanjske izgradnje, saj na
stanovanja v Velenju čaka več
kot 500 ljudi.	KL
Javna dela v kmetijstvu
Med letošnjimi stotimi
programi javnih del, ki so
uveljavljena oblika zaposlo-
vanja že od leta 1991 in v
katere je letos vključenih
665 oseb, so novost javna de-
la v kmetijstvu. Program so
pripravili tudi v okviru celj-
ske območne enote republiš-
kega zavoda za zaposlovanje.
Za to vrsto javnih del so se
odločili zaradi zmanjševanja
tuje delovne sile v času se-
zonskih kmetijskih del
(hmelj), saj je postopek pri-
dobivanja delovnih dovoljenj
postal zahtevnejši in dražji.
Glede na potrebe Hmezada
Kmetijstva iz Žalca in podjetja
Hop-trade, ki ima hmeljišča v
Kozjem in Podčetrtku, so na-
meravali vključiti v javna dela
310 oseb. Na razgovor so zato
povabili več kot tisoč brezpo-
selnih, ki bi bili po evidenci
zavoda primerni za takšno,
precej težko delo (I. do III.
stopnja izobrazbe, moški sta-
ri do 50 let in ženske do 45
let). Po razgovorih, zdravniš-
kih pregledih in opravičilih
zaradi objektivnih razlogov je
ostalo 355 oseb, z delom pa
jih je dejansko pričelo 238. Za
uspeh štejejo podatek, da je v
času kadrovanja za javna dela
126 ljudi oziroma 11 odstot-
kov vseh vabljenih našlo za-
poslitev.
Zaradi 12-urnega delavnika
so se na Šmarskem pritože-
vali, da gre za kršenje zako-
na, vendar je delovna inšpek-
cija menila, da v primeru se-
zonskih kmetijskih del ne gre
za kršitev. Kljub temu so de-
lovni čas skrajšali na devet ur,
v tem času so imeli delavci
dva topla obroka, poleg de-
narne pomoči v višini 80 od-
stotkov neto zajamčene slo-
venske plače (trenutno okrog
22.200 SIT) pa so lahko zaslu-
žili nagrado v višini 200 tolar-
jev na uro za opravljeno nor-
mo. S tem so v povprečju
zaslužili okrog 50 tisočakov.
Za 33 oseb, ki so že v za-
četku zavrnile vključitev v
program javnih del, priprav-
ljajo predloge za ukinitev
denarnega nadomestila ali
denarne pomoči.
Do konca oktobra naj bi se
v javna dela v sadjarstvu in
vinogradništvu vključilo še
280 oseb.	TC
NajpomembnejŠi je bolnik
Celjska bolnišnica je predstavila prvi del svojih strateško-razvojnih usmeritev
Splošna bolnišnica Celje
je pripravila strateško-raz-
vojni program, s katerim že-
li utrditi položaj medregij-
ske bolnišnice in zagotoviti
takšno strokovno rast, kot to
zahteva njen status tretje
najpomebnejše bolnišnice v
Sloveniji. Glavne strateške
usmeritve razvoja je vodstvo
bolnišnice predstavilo na
strateško razvojni konferen-
ci, na kateri so sodelovali
tudi predstavniki državne
zavarovalnice, zdravstvenih
domov, zdravilišč in drugih
bolnišnic. Povabljeni so bili
tudi župani s Celjskega, a je
prišel le Marjan Drofenik iz
občine Podčetrtek.
V strategiji, ki jo je ob po-
moči Inštituta za projektni
management iz Maribora do-
bro leto pripravljalo 23 stro-
kovnjakov, si bolnišnica, kot
je poudaril njen direktor dr.
Samo Fakin, zastavlja več po-
slovnih usmeritev - do bolni-
kov, do ministrstva za zdravs-
tvo in zavarovalnice, do oseb-
nega zdravnika kot najbolj
pomembnega »dobavitelja«
bolnikov, do enakomernega
in enako kakovostnega raz-
voja vseh služb in do večje
preglednosti poslovanja. S
strategijo se določajo tudi ti-
ste medicinske stroke v Celju,
ki jih bo zaradi zmanjšanja ali
povečevanja obolevnosti tre-
ba zožiti ali razširiti. Bolnišni-
ca naj bi že do letošnjega sep-
tembra pripravila projekt or-
ganiziranja pulmologije, žilne
kirurgije in transplantacij, pri-
hodnje leto pa še torakalne
kirurgije, invazivne kardio-
loške diagnostike ter fertiliza-
cije in vitro. Do leta 2002 bi
razvili tudi lastno rehabilitaci-
jo za bolezni ožilja v Zdravi-
lišču Rimske Toplice.
Vizija razvoja celjske bolni-
šnice bo v naslednjih letih us-
merjena k utrjevanju medre-
gijskega statusa, vodstvo bol-
nišnice pa poudarja, da nima
ambicij postati druga sloven-
ska univerzitetna klinika. Se-
veda pa želi glede na 40-letno
tradicijo svoje raziskovalne
dejavnosti ter visoke kakovo-
sti nekaterih medicinski strok
sodelovati pri razvijanju ce-
lotne medicinske stroke
Sloveniji.
Strategija je* na prvo mest
postavila bolnika, ki mu j
treba poleg celovite in kaki
vostne oskrbe pri zdravljenj
zagotoviti tudi vso fizični
psihično, duhovno in morj
no podporo ter dosledno sp
štovati njegove pravice.
JANJA INTIHy^
Foto: SHERil
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir (v prvi vrsti drugi z levi
meni, da je proces, ki so ga začeli v celjski bolnišnici zelo pomemben za celotno slovensi
zdravstvo. Zato bi si takšno strategijo razvoja lahko zastavile tudi druge bolnišnice.
Veliki pridobitvi Svetlobe
V celjskem invalidskem
podjetju slepih in slabovid-
nih Svetloba se veselijo veli-
kih pridobitev. Med njimi sta
povečalo Sun Opto Vid ter
odlični fotokopirno-raz-
množevalni stroj.
S povečalom si lahko po-
magajo celo tisti slabovidni
zaposleni, ki jim je preostalo
le še 2 odstotka vida. Na mo-
nitorju v velikosti televizorja
si lahko delavec po želji tisk
poveča ter izostri. Tako so
slabovidni med delom postali
od pomoči videčega neodvi-
sni. Dragocena naprava je sta-
la 800 tisoč tolarjev, pri čemer
jim je podjetje Fit media omo-
gočilo (s pomočjo prireditve
Ljubezen je ena sama pesem)
250 tisoč tolarjev, vse ostalo
pa je denar zavoda za zapo-
slovanje za opremo dveh in-
validskih delovnih mest.
Velika pridobitev je prav ta-
ko fotokopirno-razmnože-
valni stroj, ki omogoča do 120
kopij na minuto. Posebej po-
membno je, da je s to pridobi-
tvijo cena Svetlobinih kopij
kar za polovico cenejša od
konkurence. Za 1,3 milijona
tolarjev vredno naložbo sta
prispevala denar zavod za za-
poslovanje ter SPIZ, ki je
omogočil sredstva za investi-
cije v invalidskih podjetjih.
V Svetlobi so namestili obe
napravi pred nekaj meseci,
zdaj ko delajo z njimi s polno
paro, pa so jih v začetku ted-
na predstavili še najširši jav-
nosti. Sicer pa je njihovo šest-
letno delo dokazalo, da lahko
takšno delo zelo dobro
opravljajo tudi delavci z zelo
malo vida. Tako so v tem
podjetju zaposleni 4 mladi in-
validi iz celjske, šmarske in
laške občine, trenutno pa se
uvaja še občanka Štor. Kot je
dejal direktor Svetlobe mag.
Dolči Videnšek, se priprav-
ljajo, da bi v središču Celja, v
Kosovelovi ulici odprli manj-
šo fotokopirnico, pozneje pa
bi širili dejavnost Svetlobe v
druge večje kraje regije. Pra-
vijo, da ima celjska občina
Z OBČINSKIH SVETOV
Namesto prispevka zdaj taksa
CELJE - Občinski svetniki so sprejeli Program razvoja osfc
be z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter v prven
branju potrdili tudi odlok o taksi na onesnaževanje voda. Dol
maja, so Celjani plačevali prispevek za investicijska vlaganj
na področju vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadni'
voda, po sprejemu odloka pa bo uvedena taksa, ki jo bod'
morali plačevati vsi občani.	(I-
Ravnanje z odpadki na prelomu
tisočletja
CELJE - V Komunalni direkciji Mestne občine Celje
pripravili petletni razvojni program ravnanja s komunalniiT
odpadki, finančno pa ovrednotili njegovo izvajanje do le''
2000. Uresničevanje programa bo temeljilo na denarju,
nem iz ministrstva za okolje in prostor ter prispevku ^
investicijska vlaganja Mestne občine Celje in občin Vojnilj
Štore in Šentjur, občini Žalec in Mozirje pa bosta svoj del^^
prispevali po dejanskih stroških.	O-
Za Posočje le 100 tisočakov
CELJE - Za pomoč prebivalcem Posočja, ki jih je v začet^
aprila prizadel potres, so celjski svetniki namenili 100 tisof
tolarjev. Po uvodnih zapletih so minuli torek vendarle sprejo"
sklep, da vsak svetnik nameni po 3.000 tolarjev oziroH^^
četrtino svoje sejnine za pomoč prizadetim. »Tako kot tudi^
državnem svetu smo se odločili le za simbolično pomoč,
menimo, da je pomoč prebivalcem Posočja stvar države,
mora to zadevo sistemsko rešiti,« je odločitev komenti^^
predsednik OS MOC Lojze Oset in dodal, da je med svetm^
tudi vrsta takšnih, ki so že prve dni po potresu samoiniciati^'1^
pomagali ljudem iz Posočja.
zanje izjemen posluh, od a
gotavljanja pogojev za dei
do zvočnih semaforjev na ce
sti.
BRANE JERANKI
HBEHnBDSZ^
T. SNOPIČ
DOGODKI
3
Z maturo do več znanja
^r soboto je blizu 9.500 di-
jjpv s pisanjem eseja v ma-
^^jiŠČini (torej večina v sio-
^^skem, del pa v italijan-
^jn ali madžarskem jezi-
jj začela z letošnjo matu-
Matura je bila v naše
^nje šole ponovno uvede-
jv šolskem letu 1994/95,
^lo maturantov pa raste
(leta v leto.
m-
pred tremi leti je maturo
^pfavljalo 7.545 kandidatov,
jpešnost pa je bila nekaj več
jt 85-odstotna, saj je maturi-
^ 6.426 srednješolcev. Števi-
Isrednješolcev, ki so se prete-
latri leta odločali za maturo
gt zaključek srednješolskega
Janja, je ves čas naraščalo do
(ošnjih 9.463 kandidatov, us-
(jnost pa se je vsa tri leta
fcala med 83 in 85 odstotki,
jtos, pravijo v ministrstvu za
jlstvo in šport, je pričakovati
[nekoliko boljši odstotek us-
eSnosti, saj bodo imeli matu-
inti prvič možnost, da za dva
laturitetna predmeta opravlja-
I morebitne popravne izpite
ar dvakrat. Do dvakratnega
ipravljanja popravnih izpitov
^imajo pravico tudi neuspešni
eaturanti iz preteklih treh let.
Novost letošnje mature je tu-
ji nekoliko spremenjen pravil-
lik, ki zaradi večje objektiv-
Bsti ocenjevanja uvaja
zmanjšanje dopustne razlike v
ocenjevanju med dvema zuna-
njima ocenjevalcema. Doslej je
bila dopustna tretjinska razlika
v oceni, od letos pa le še petin-
ska - v primeru večjega odstopa-
nja bodo v ocenitev vključili še
tretjega ocenjevalca.
V skupino maturitetnih pred-
metov za letošnjo maturo je
prvič vključen predmet glasba,
v samem maturitetnem redu pa
je novost tudi to, da se zaradi
zagotavljanja enakih pogojev za
vse ter izboljšanja slišnosti in
nadzora zmanjša število dija-
kov v posameznih učilnicah
oziroma prostorih, kjer oprav-
ljajo izpite. Po novem je, razen
v izjemnih primerih, lahko v
skupini največ do 30 dijakov.
V ministrstvu za šolstvo in
šport še opozarjajo, da je matu-
ra povečala prehodnost iz sred-
njega v višje oziroma visoko
izobraževanja. Leta 1991 je le
75,2 odstotka srednješolske po-
pulacije nadaljevalo izobraže-
vanje, predlani se je delež dvig-
nil na 92,5 odstotka populaci-
je. Z uvedbo mature pa se je
občutno povečala tudi prehod-
nost študentov iz prvega v dru-
gi letnik fakultet oziroma viso-
kih šol. Če je v študijskem letu
1992/93 prehodnost dosegala
le dobrih 57 odstotkov genera-
cije, je lani že presegla 65 od-
stotkov, v rednem študiju pa
dosegla skoraj 71 odstotkov. S
tem pa se veča tudi letno števi-
lo diplomantov, ki se je leta
1991 ustavilo na številki 5.439,
lani pa na 8.215.
IS
Podčetrtek je dober zgled
Kaj bo z Vonarskim jezerom ter vinskima cestama?
d.
»Občino Podčetrtek, kjer
se razvija zdravilišče sku-
paj z okolico, dajem mar-
sikje za zgled.« je povedal
minister za malo gospo-
darstvo in turizem Janko
Razgoršek, ki je prejšnji te-
den obiskal občino Podčetr-
tek.
Pri tem je pripomnil, da je
že v bližnji Rogaški Slatini
drugače, pa še marsikje. Na
pogovoru v Atomskih topli-
cah, ki so se ga med drugimi
udeležili poslanec Franc Po-
točnik, številni gospodars-
tveniki, predstavniki občine
in upravne enote, je direktor
Boris Završnik predstavil
rezuhate domačega zdravi-
lišča. Tako ustvarijo že 4 od-
stotke vseh nočitev v Slove-
niji, med zdravilišči pa je
njihov delež 14-odstoten.
Tujcev, ki jih včasih skoraj ni
bilo, je med njihovimi gosti
že tretjina. Trenutno gradijo
povezovalni hodnik med
Termami in hotelom (v vred-
nosti 90 milijonov tolarjev)
ter aparthotel z dvoranami.
Jeseni nameravajo začeti z
velikimi naložbami na ob-
močju kampa. Pri vsem sku-
paj je omenil, da morajo vra-
čati po 230 milijonov tolar-
jev kreditov na leto.
Med 800 zaposlenimi v ob-
čini Podčetrtek (s 5 tisoč
prebivalci) dela že polovica
na področju malega gospo-
darstva, nezaposlenost pa je
pod slovenskim povpreč-
jem, je povedal župan Mar-
jan Drofenik. Veliko je
kmečkega prebivalstva in to
na majhnih kmetijah, zato so
njihovi dohodki preskrom-
ni. Po županovem mnenju
lahko najde izhod v turistič-
ni dejavnosti le približno 10
odstotkov kmetovalcev, pri
tem pa se hudo zapleta z
veljavno zakonodajo.
Predsednik KS Pristava
Srečko Gobec je med drugim
dejal, da jih teži problemati-
ka neizkoriščenega Vonar-
skega jezera na Sotli, kar bi
pomenilo dodatno ponudbo
ter delovna mesta. Minister
mu je odgovoril, da gre za
meddržavne odnose. Gobec
pa je spomnil, da tudi v Ro-
gaški Slatini ne hitijo s čistil-
no napravo. Omenjali so tudi
načrtovani vinski cesti s
šmarske strani ter po Viršta-
nju, vendar so izvedeli, da je
zanj pristojno drugo mini-
strstvo.
Veljake iz občine Podčetr-
tek je še zanimalo ali imajo v
Razgorškovem ministrstvu
na voljo sredstva, ki bi pri-
pomogla k razvoju njihove
občine. Minister je dejal, da
je v tem ministrstvu najmanj
denarja, za konkretne pro-
jekte pa so možnosti.
BRANE JERANKO
^roci potrebujemo in želimo novo šolo. so poudarjali rečiški učenci, pred njimi pa je maketa
^	nove šole.
Sola za obetavno življenje
**Rečica bo z novo šolo za-
^vela novo, bolj obetavno
^^'Ijenje,« je bila ena od mi-
predsednika Krajevne
J^upnosti Rečica Jožeta
■^famerja pri polaganju te-
"'^Ijnega kamna za popolno
•Plovno šolo.
'^isel po popolni šoli je dol-
J leta tlela med Rečičani.
^ovo šolo je treba zgraditi
ker je sedanja podruž-
"'fna premajhna (že sedaj
en oddelek pouk v tam-
pl^em gasilskem domu) za
.^•"edni pouk, otroci imajo
.^^izmenski pouk, z njo se
ustvarili normalni pogo-
M 9-letno šolo, hkrati pa bo
J^lca dobila nov razvoj in
8on. V telovadnici bo mož-
^^ rekreacije, domači kadri
imeli možnost zaposli-
hkrati pa bo šola največja
stavba, ki jo bodo gradili na
rešiških tleh, seveda skladno z
okoljem. »Za takšno šolo bo-
mo po svojih močeh prispeva-
li vsi krajani, zato ker hočemo
imeti šolo tukaj in sedaj, tak-
šno, kot si jo resnično zasluži-
mo,« je bil odločen Kramer,
njegovim poudarkom o po-
membnosti šole za kraj pa se
je pridružil tudi mozirski žu-
pan Jakob Presečnik.
Sobotno slovesnost ob pola-
ganju temeljnega kamna za
rečiško šolo so obogatili zgor-
njesavinjski godbeniki na pi-
hala in otroci, ki so pripravili
prisrčen program. Temeljni
kamen, ki ga je izdelal Goran
Horvat, sta položila župan Ja-
kob Presečnik in Boris Cim-
perman - njegovo podjetje je
bilo izbrano za izvajalca del.
Vrednost nove šole je ocenje-
na na nekaj več kot 450 mili-
jonov tolarjev, za gradnjo pa
bo nekaj manj kot polovico
sredstev prispevala država.
Novo šolo naj bi učenci začeli
obiskovati v prihodnjem šol-
skem letu.
US, Foto: C. SEM
Spoštovani,
po hudi naravni nesreči želimo naše kraje čim prej
obnoviti in jim vrniti pravi življenjski utrip. Za to pa so
potrebna sredstva in dobra volja. Slednje nam ne manjka.
Zato komorni zbor Iskra Bovec, KD Bovec in Občina
Bovec organiziramo koncertno turnejo, katere izkupiček
bomo namenili obnovi kulturno - zgodovinskih objektov.
V Celju bomo nastopili v nedeljo, 17. maja ob 11. uri v
cerkvi sv. Jožefa. Prisrčno vabljeni na koncert, prav tako
se priporočamo za kakršno koli pomoč.
Kontaktna oseba: Sergij Wojčick, telefon: 065/86258
ŽUPAN OBČINE BOVEC
Robert Trampuž
POSVETU
Chryslerin Daimler
združena
Najpogostejši naslov na
prvih straneh mnogih tujih
časnikov ta teden je bil Poro-
ka avtomobilskih gigantov.
Tako so mediji sprejeli novi-
co o združitvi dveh velikih
avtomobilskih koncernov -
ameriškega Chryslerja in
nemškega Daimler-Benza v
podjetje, ki se bo po novem
imenovalo Daimler Chry-
sler. Vrednost največje zdru-
žitve tovrstne veje industrije
v zgodovini znaša 166 mili-
jard mark.
V	novem koncernu bodo
imeli večinski, 53-odstotni
delež Nemci, Američani pa
preostalih 47 odstotkov. Pod-
jetje, ki bo zaposlovalo skoraj
pol milijona ljudi, bo imelo
sedeža v Nemčiji in ZDA, na
čelu novega koncema pa naj
bi bila prihodnja tri leta prva
moža obeh avtomobilskih
družb. Združitev ne pomeni
zapiranja obratov ali odpuš-
čanja delavcev temveč nas-
protno - z njo naj bi celo
znižali stroške poslovanja do
pet milijard mark in letno
proizvedli skoraj štiri milijo-
ne avtomobilov; od luksuznih
do malih tovornjakov in jee-
pov. S takim številom proi-
zvedenih avtomobilov naj ne
bi zaostajali za sedanjimi vo-
dilnimi proizvajalci, ki so (po
številu prodanih avtomobi-
lov): General Motors na pr-
vem mestu, sledi mu Volks-
wagen, pa Ford, Toyota in na
petem mestu Daimler Chry-
sler. Na združitev so se najbo-
lje odzvale borze, saj je vred-
nost delnic obeh podjetij še
isti dan narasla. Mnogi pa so
poroko dveh gigantov primer-
jali z zadnjim ponesrečenim
primerom zakona med fran-
coskim Renaultom in šved-
skim Volvom.
Francoslco-nemšlci
vrii
V	srednjeveškem Avigno-
nu je bil tradicionalni, že 71.
francosko-nemški vrh. Za-
čel se je sicer v senci spora
glede prvega predsednika
Evropske centralne banke,
vendar so kasneje voditelji
dveh najpomembnejših
evropskih držav našli sku-
pen jezik.
Za nemškega kancerja Koh-
la je bilo srečanje precej no-
stalgično, saj mu glede na sep-
tembrske parlamentarne voli-
tve politični vedeževalci na-
povedujejo, da je bila njegova
udeležba na tem vrhu, sicer že
šestnajsto leto zapored, tudi
zadnja. To naj bi v prihodnje
postalo naloga kanclerjevega
tekmeca, socialdemokrata
Gerharda Schroederja, saj je
mnogo Nemcev naveličanih
16-letnega Kohlovega vlada-
nja, ki je med drugim državi
prineslo precej veliko brezpo-
selnost. Ne glede na vse to je
bilo srečanje precej delovno.
Chirac in Kohl sta tako pred-
sedujočemu Evropske unije
naslovila pismo, v katerem sta
izpostavila potrebo, da se na
junijskem vrhu unije v Cardif-
fu odpre resna razprava o tem,
kako Evropo čim bolj pribli-
žati njenim prebivalcem. Gle-
de prihodnosti Evrope pa si
njeni najpomembnejši državi
nista enotni: Nemčija podpi-
ra federalizem, medtem ko je
v centralizirani Franciji goli-
stom kot je Chirac ljubša ide-
ja o »Evropi narodov«.
NejasnosK
vatilcansicega
umora
v Vatikanu še vedno niso
povsem razjasnjene okoliš-
čine zaradi katerih so umrli
poveljnik papeževe garde
Alois Estermann in njegova
žena ter mladi podčastnik
garde Tornay. Po uradnih
vatikanskih virih naj bi
umora zagrešil prav gardist
Tornay, kasneje pa naj bi si
sodil sam.
Estermann je bil poveljnik
garde le nekaj ur, ker naj bi
njegovo imenovanje zavlače-
vali zaradi njegovega neple-
miškega porekla. Znan je bil
kot papežu lojalen in najbližji
stražar, ki ga je spremljal na
več kot 30 potovanjih po sve-
tu in ga je leta 1981 branil
pred streli Alije Agca. Le kaka
dva dni po umoru pa je nemš-
ki časnik Berliner Kurier ob-
javil, da je bil Estermann
agent vzhodnonemške vohun-
ske službe Stasi, znan po ime-
nu Werder. Nemške službe, ki
raziskujejo Stasi so potrdile
le, da je Werder res obstajal in
da je poročal iz Vatikana.
Blato ogrozilo jug
Italije
Na jugu Italije velja izred-
no stanje. Zaradi obilnih pa-
davin se je sprožilo več ze-
meljskih plazov, tako da so
reke blata pod seboj pokopa-
le najmanj 135 ljudi, okrog
300 pa jih še vedno pogreša-
jo.
Najhuje je v krajih med Sa-
lernom, AveUinom in Caser-
to. Blatne reke so spodkopale
številne hiše in iz ogroženih
območij je bilo potrebno iz-
seliti več tisoč ljudi. Italijan-
ska vlada je prizadetim odo-
brila 28 milijonov dolarjev
pomoči. Gre za eno najhujših
naravnih katastrof v zadnjih
letih in se je zgodila le nekaj
mesecev zatem, ko so trije
močni potresi stresli Umbrijo
in zahtevali 11 smrtnih žrtev,
več kot tisoč ljudi pa je ostalo
brez strehe nad glavo. V zad-
njih 80 letih je Italijo prizade-
lo kakih 11 tisoč zemeljskih
plazov, ki so povzročili za več
kot 18 milijard dolarjev ško-
de. Vendar pa tudi tokratne
katastrofe ne gre zgolj pripi-
sovati deževju. Hribi okrog
Neaplja so namreč posekani
skoraj do golega, zato voda
brez težav odnaša blato v doli-
no. Samo na tem območju je
bilo že prek 600 plazov, ki so
pokopah najmanj 400 ljudi.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
^snsmsm
□
DOGODKI
Sejem v znamenju otrok
Letos ustvarjalna igra, prihodnje leto igrače
»Sejem je izpolnil priča-
kovanja, prav posebej pa
velja izpostaviti vlogo in
prispevek otrok v sami iz-
vedbi prireditve. Pri tem mi-
slim zlasti na šolsko novi-
narstvo; na kar 10 vrtcev,
65 osnovnih in 26 srednjih
šol, ki so s svojimi glasili
prišli v izbor najboljših
razstavljenih glasil, pa šo-
larje-novinarje, ki so v ča-
su sejma ustvarjali radijski
in televizijski program ter
sejemski bilten,« je bila ob
zaključku 22. sejma Vse za
otroka zadovoljna državna
sekretarka v ministrstvu
za šolstvo in šport mag.
Teja Valenčič.
Projektna vodja sejma Sla-
vica Kresnik se tem ocenam
pridružuje že z razmišljanji,
kaj sejmu Vse za otroka do-
dati prihodnja leta, da bi bil
tako za razstavljavce kot obi-
skovalce še zanimivejši:
»Prihodnje leto se bomo obr-
nili na igračkarje in jih po-
skusili pritegniti k sodelova-
nju. Razširiti nameravamo
tudi sejemsko ponudbo, zla-
sti na tistih področjih, kjer je
bil letošnji sejem še šibak.
Če smo lani posvečali pozor-
nost bivalnemu okolju otro-
ka, letos njegovi ustvarjalni
igri, bo moto 23. sejma Vse
za otroka zagotovo igrača.«
Od srede do sobote je se-
jem, na katerem se je pred-
stavljalo 78 razstavljavcev iz
Slovenije, Hrvaške in Italije
ter preko svojih zastopstev
še 28 podjetij iz skupaj še-
stih držav, obiskalo 8 tisoč
ljudi. Sejem je spremljal bo-
gat program strokovnih in
zabavnih, otrokom name-
njenih obsejemskih priredi-
tev, ki so bile kar vse po vrsti
dobro obiskane.
Najodmevnejšim razstav-
ljavcem so za izdelke, name-
njene otrokom, podeliU tudi
sejemska priznanja. Zlato
zibko je prejelo podjetje
Anomis B iz Ljubljane za
multi-line sestavljivo pohiš-
tvo, Srebrno zibko podjetje
Dino iz Celja za cenovno
zanimiv izdelek Jumbo -
kombiniran otroški voziček,
ki zadošča za vsa otrokova
obdobja. Bronasto zibko pa
Mira Omejc iz Ljubljane za
ročno izdelane lutke mario-
nete, namenjene otrokom od
4. leta starosti naprej. Poseb-
na priznanja je prejela DZS
d.d.. Založništvo in litera-
tura iz Ljubljane za cd-ro-
ma »Moje prvo čudovito ra-
ziskovanje sveta« in »Kako
pa to deluje«, priznanja Zlati
znak Celeia podjetje Aja-Li-
na iz Velenp za penasta
igrala, priznanje Mestne ob-
čine Celje za tržno zanimive
in kakovostne ter izvirne iz-
delke pa CRI - Center za
rehabilitacijo invalidov iz
Celja za program KARO.
Med 101 šolskim glasilom je
posebna komisija izbrala 19
takšnih, ki so si prislužila
priznanja; 4 enakovredne na-
grade za kakovost glasil v ce-
loti so prejele osnovne šole
Vrhovci, Grm h Center iz
Novega mesta ter Ivana Gro-
harja iz Škofje Loke. Med
ostalimi nagrajenimi šolskimi
glasili pa so dobitniki priz-
nanj za posebne dosežke še
mladi novinarji iz 2. osnovne
šole Rogaška Slatina, OŠ
Frana Roša in 4. osnovne
šole iz Celja, za kakovost no-
vinarsko zasnovanega glasila
pa dijaki Šolskega centra Ve-
lenje.
I. STAMEJČIČ
17. junija bodo na celj-
skem sejmišču odprli sejem
za zdravo življenje z naravo
Senior, med 3-dnevnim sej-
mom pa bo 18. junija tudi
vseslovensko srečanje upo-
kojencev. Slogan letošnjega
Seniorja bo »Stopimo zdravi
v novo tisočletje!«
Konjicane se
skrbi voda
Minuli petek je bilo v
Slovenskih Knjicah v ok-
viru priprave Lokalne
agende 21 srečanje Za
boljšo kakovost življe-
nja. Namen je bil zbrati
mnenja ljudi o najpo-
membnejših okoljskih
problemih.
Okoli 40 udeležencev
okrogle mize je pozdravil
župan Janez Jazbec. Pred-
stavniki koordinacijske
skupine za Lokalno agendo
(dr. Aleksander Zidanšek,
prof. Marinka Vovk in di-
rektor Javnega komunalne-
ga podjetja Dušan Slapnik)
so opisali postopek pripra-
ve lokalnega programa
varstva okolja, ki povezuje
okoljska in razvojna vpra-
šanja. Lokalna agenda 21 je
akcijski program za traj-
nostni razvoj. To pomeni,
da ob gospodarskem razvo-
ju ohranjamo naravo čisto
in zdravo.
Med razpravo so bili izra-
ženi številni koristni pred-
logi, ki bodo tvorili ogrod-
je konjiške Lokalne agen-
de. V razpravi so zelo aktiv-
no in konstruktivno sode-
lovali med drugimi tudi
Franjo Šegel, ravnatelj Os-
novne šole v Ločah, konjiš-
ki zdravnik dr. Jože Hlačer,
predstavnik tabornikov
Matjaž Šmalc, konjiški ar-
hitekt in član koordinacij-
ske skupine Anton Schlaus
in občinski svetnik Stane
Pavrič. Ljudi najbolj skrbi
zagotovitev zdrave pitne
vode, urejeno zbiranje od-
padkov in sanacija divjih
odlagališč, ureditev vodo-
tokov, kanalizacije in od-
padnih voda, ureditev pro-
meta v mestnem jedru, ka-
kovost zraka, še posebno
pa problem učinkovitega
nadzora nad prodajo in
uporabo škropiv. Zavzeli so
se za ureditev bolj kako-
vostnega zajetja pitne vo-
de, osveščanje in obvešča-
nje javnosti ter sankcioni-
ranje kršiteljev predpisov
o varstvu okolja.
Kozjani bližje asfaltu
Veselje ter obup ob isti regionalni cesti
Kozje, edino slovensko občinsko in
industrijsko središče, ki ga delno pove-
zuje z regijo makadamska cesta, je
spet nekoliko bližje asfaltni prevleki.
Celjsko Cestno podjetje opravlja tre-
nutno rekonstrukcijo novega kilome-
tra dosedanje makadamke.
Gre za pred kratkim začeta dela na
odseku regionalne ceste med Prevorjem
in Lesičnim, ki jih morajo zaključiti do
sredine junija. Trenutno se posvečajo
predvsem širitvi vozišča, polaganju rob-
nikov ter ureditvi odvodnjavanja. Ker je
to zahteven in plazovit teren urejajo tudi
oporne zidove. Okvirna vrednost nalož-
be je približno 120 milijonov tolarjev.
Cestišče, ki ga pripravljajo za asfaltira-
nje, je v celoti na območju šentjurske
občine. Od druge polovice junija, ko
bodo po njem zapeljali prvi avtomobili,
bo ostalo osrčju Kozjanskega še 2,3 kilo-
metra makadamske regionalne ceste.
Prebivalce zato zanima, kdaj bodo nada-
ljevali z asfaltiranjem preostanka maka-
dama. To so Kozjancem sicer zagotovili
še za letos, vendar iz te moke ne bo
kruha. Za razpis še ni bilo niti najave (ki je
potrebna mesec dni prej), če bi zbrali vso
dokumentacijo do septembra, pa je vpraš-
ljivo, če bodo cesto zares lahko končali.
Tudi po finančni plati so za letošnje asfalti-
ranje preostanka makadama zelo slabi
izgledi.
V času ko so se asfalt približuje Kozjemu
je ob isti regionalni cesti vse več nezado-
voljstva zaradi izjemno slabega asfaltnega
cestišča iz Šentjurja proti Gorici pri Slivni-
ci. Tam so zato krajani lani pripravili javni
protest, vendar je cestišče od takrat še v
slabšem stanju. Luknje so slabo pokrpane,
denarja za rekonstrukcijo pa v Ljubljani
ne morejo najti. Slivničani so že predlagali
preplastitev, vendar so v prestolnici kljub
vsemu bolj naklonjeni temeljiti prenovf.
mmšmmmmmmm brane jeranko
Celjska LDS ima Gospodarski forum
CELJE - V okviru celjske LDS že dva meseca deluje Gospodar-
ski forum, ki ga vodi Marjan Krajnc, direktor Opekarne
Ljubečna d.d., sicer pa strankin predstavnik v OS MOC, kjer
deluje tudi v odboru za finance in premoženjska vprašanja ter v
komisiji za pripravo sklepov izredne seje o gospodarskem
položaju v Celju. »V forumu si ne delamo utvar, da bi lahko kar
koli na bolje spremenili sami, vendar želimo izkoristiti možnosti
- predvsem opozarjanje na to, da Celje potrebuje pravilen pristop
za reševanje gospodarskih težav - znotraj občinskega sveta in tudi
strankinega gospodarskega foruma,« pravi Krajnc in dodaja, da
bodo'konkreten delovni program pripravili do poletja. (IS)
Katalog 120 furisKcnih kmetij
CELJE - Iz Združenja turističnih kmetij Slovenije, ki ima
sedež v Celju, sporočajo, da so v sodelovanju s Centrom za
promocijo turizma Slovenije pripravili predstavitveno brošuro
turizma na podeželju. V sodelovanju s časopisno hišo Delo pa je
izšel prodajni katalog, v katerem je obširno predstavljenih
približno 120 slovenskih turističnih kmetij. Prav danes pa na
turistični kmetiji Firbas v Cogetincih pri Cerkvenjaku predstav-
ljajo strategijo trženja slovenskih turističnih kmetij. (IS)
Upravljavec bazena izbran včeraj
CEUE - V Komunalni direkciji Mestne občine Celje so minuli
četrtek odpirali ponudbe, prispele na ponovni razpis za podelitev
koncesije za upravljanje z letnim kopališčem v Celju. Po besedah
Jožeta Smodile so se na razpis odzvali trije, dokaj enakovredni
ponudniki - tistega, ki bo naslednjih 5 let upravljal s celjskim
bazenom pa so izbrali včeraj, po zaključku naše redakcije. Kot
nam je uspelo izvedeti, so se - kljub temu, da spodbijajo veljavnost
razpisa - prijavili tudi v PK Neptun Celje.	(IS)
Varstvo pri delu in požarno varstvo
CELJE - V Območni obrtni zbornici Celje do ponedeljka
zbirajo prijave za tečaje in izpite iz varstva pri delu ter
požarnega varstva. Tečaji in izpiti bodo organizirani v maju, za
delavce zaposlene pri zasebnih delodajalcih obstoja možnost
plačila izobraževanja iz Sklada za dopolnilno izobraževanje,
samostojni podjetniki pa bodo morali stroške v višini 4.500
tolarjev poravnati sami.	(IS)
Pahorjev obisk v Celju
CELJE - V ponedeljek je Območna organizacija ZLSD Celje
gostila predsednika stranke in državnozborskega poslanca
Boruta Pahorja. Z vodstvom območne organizacije se je
pogovarjal o gospodarskem položaju v Celju in obiskal podjetje
Libela Maxima. Srečal se je tudi s predstavniki borčevske
organizacije, obisk v Celju pa je izkoristil tudi za ogled 22.
Svetovnega prvenstva v kegljanju.	(IS)
Dan Slovenske vojske
CELJE - 15. maj, praznik Slovenske vojske, bodo proslavili
tudi v Celju in sicer dan prej, danes, v četrtek. V vojašnici Celje
bo ob 13. uri slovesnost, na kateri bo govoril major Peter
Einfalt, namestnik poveljnika 82. brigade SV. Vodom bodo
podelili bojne zastavice, najuspešnejšim posameznikom pa
priznanja. Kulturni program bo pripravil vojaški ansambel 1.
bataljona 82. brigade.	(TC)
Menino za park
GORNJI GRAD - Že nekaj časa teče postopek, da bi Menina
postala krajinski park. Na planini je bila prva koča postavljena
pred natanko stoletjem in zato bo poleti posebna slovesnost. V
problematiko lastništva sedanjega doma se bo vključila tudi
občina.	(Ž.Z.)
Praznik bo 30.junija
GORNJI GRAD - Namesto tretji vikend v juliju bo v Zadrečki
dolini občinski praznik 30.junija. Na ta dan leta 1928 je bil
Gornji Grad razglašen za mesto in zato bo letošnje (prvo) slavje
toliko bolj obsežno.	(Ž.Z.)
Ambulanta za diabetike
NAZARJE - V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so pred
časom ustanovili društvo diabetikov, v katerega se je^ vključila
tretjina od skupno blizu 300 sladkornih bolnikov. S pomočjo
občin in nekaterih podjetij so v zdravstvenem domu v Nazarjah
odprli ambulanto, Id deluje prvo in tretjo sredo v mesecu. (Ž.Z.)
Referendum konec junija
MOZIRJE - Kakor kaže, bo referendum za odcepitev naselja
Prihova od občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje
izveden 28. junija. Pred tem bodo v Krajevni skupnosti Rečica
ponovno pripravili zbor krajanov, na katerem bo predsednik
Jože Kramer pozval k strpnosti in predlagal Prihovčanom, naj
se vseeno odločijo za občino Mozirje.	(US)
JPODRZA\^
Podobnikovo
komisija
UUBUANA, 6. nia
(Delo) - Vladna komisija,
preprečevanje oškodov
nja družbenega in državnj
ga premoženja, ki ji prg|
seduje Marjan Podobni)
je na prvi seji sprejela p,
slovnik in merila, po kah
rih bo določevala izvor;
naravo spornega premož;
nja fizičnih in pravnj;
oseb, ki naj bi ga v imen
vlade s svojimi ukrepi pj
skušala prepoznati, izslf
diti in zaseči. Sprejela!
tudi sklep, da notranje j
obrambno ministrstvo t(
generalno državno tožili
tvo v 15 dneh izročijo k(
misiji ugotovitve o terjat?
Liberije zaradi domnevn
neplačanih plinskih mask
Skrivnostna
Slovenija
UUBLJANA, 6. maja (vj
čer) - Na svetovni razstai
EXPO 98, ki bo od 22.maj
do 30. septembra v Lisbo
ni, se bo naša država pre(
stavila s projektom Slovi
nija - Terra Mystica. Oko
osem milijonov obiskova
cev z vsega sveta bo lahk
spoznalo naravne lepote i
znamenitosti Slovenije, ii
voljo pa jim bo tudi 3
tisoč vrečk iz jute, napo
njenih s 30 tonami seč
veljske soli.
Sova z uzdami
UUBUANA, 7. maja (De
lo) - Vlada je končno sprejf
la predlog zakona o Sloveii
ski obveščevalno-varnosti
agenciji, v katerem opred«
ljuje Sovo kot samostojni
službo vlade, ki pa se ne bi
mešala z vojaško obvešiit
valno službo. V osnutku z2
kona je bilo namreč govora
da Sova pridobiva in vred
noti tajne podatke ter pc
sreduje informacije, pc
membne za zagotavljanj
varnostnih, političnih, gos
podarskih in obrambnih in
teresov države.
SLS praznuje
UUBLJANA, 10. maj
(Večer) - Slovenska Ijudsk
stranka je s slavnostno prir^
ditvijo v Unionski dvoran
zaznamovala deseto obletn!
co ustanovitve. Predsednik
stranke Marjan Podobnik)^
med drugim poudaril, daš'
je z ustanovitvijo stranl^^
takrat se je imenovala Si"
venska kmečka zveza, zaČ^
la v Sloveniji graditi zdrav-
demokracija.
Štafeta na kolesih
UUBUANA, 10. ni^ij
(Delo) - Mladi forum
bo med 21. in 23. majei^
izvedel projekt »štafeta
dosti«, s katerim želi po^'^
zati slovensko mladino
opozoriti na njene
ključni
probleme. Nova štafeta mlj'
dosti bo potekala na kolesiljj
in sicer v treh glavnih etapj
z vmesnimi postanki. Po ^
trajala tri dni, vsak dan p3
imel drugačno vodilno
sel.

1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
5
Letos več zaposlitev
j^linulo leto je bilo kritično za gospodarstvo na Celj-
jj-ein in s tem povezano brezposelnostjo, saj je ob koncu
l^ta Število prijavljenih oseb brez zaposlitve preseglo 16
(jjoČ- Na območni enoti republiškega zavoda za zaposlo-
vanjp v Celju ugotavljajo, da letošnji trendi kažejo obra-
janje na bolje.
Konec marca je bilo prijavljenih 15.708 brezposelnih oseb,
je 12,3 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji. Celjsko
jj[5niočje sodi tako na tretje mesto za mariborskim in
ljubljanskim. Marca se je zaposlilo dobrih 14 odstotkov več
lj^di kot v enakem lanskem mesecu, v prvih treh mesecih
la 24 odstotkov več.
Stopnja brezposelnosti je februarja letos znašala 18,2
jstotka (slovenska 14,9 odstotka). Najvišjo je zabeležilo
mariborsko območje - 22,5 odstotka, sledita pa murskoso-
l,ožko območje z 19 odstotki in celjsko. Med brezposelnimi
j2stopa v primerjavi s slovenskim povprečjem število tistih,
l;iso ostali brez zaposlitve po stečaju podjetij (14,9 odstot-
);a), več je tudi mladih (28,1 odstotka) in tistih, ki so brez
izobrazbe (50,8 odstotka).	TC
Garancijski sklad kmalu
tudi v Celju
Prejšnji teden je bila v
celjski gospodarski zbornici
prva v nizu predstavitev Re-
gionalnega garancijskega
sklada Celje. V maju in juni-
ju se bodo s tem projektom,
lil ga pripravljajo v regional-
nem podjetniškem centru,
seznanili še v vseh večjih
nbčinah, občinskih skladih
in območnih obrtnih zbor-
Dicah.
Če ne bo kakšnih večjih
ežav pri urejanju pravno-
ormalnih zadev, bo regio-
lalni garancijski sklad lahko
iričel delati že konec junija,
I celoti pa naj bi zaživel z
ittčetkom septembra. V za-
četku bo sklad deloval pod
okriljem Regionalnega pod-
ietniškega centra Celje, ka-
sneje pa naj bi se osamosvo-
jil kot samostojna pravna
oseba. Kreditni in garancij-
ski potencial sklada bo te-
meljil na sredstvih, ki jih nu-
di ministrstvo za malo gos-
podarstvo ter na denarju, ki
bi ga vložile regijske institu-
cije. Država bi prispevala
100 milijonov tolarjev, obrtne
zbornice 8 milijonov, lokalni
skladi za pospeševanje male-
ga gospodarstva 38 milijo-
nov, gospodarska zbornica 2
milijona. Banka Celje 50 mili-
jonov, na račun članarine pa
bi zbnli še 5 milijonov tolar-
jev. Snovalci projekta namreč
računajo, da bo sklad prvo
leto pridobil sto članov, čla-
narina pa bo znašala 50 tisoč
tolarjev. S svojim vložkov v
višini 20 milijonov tolarjev
naj bi se glede na zasnovo
projekta vključila tudi zava-
rovalnica.	JI
Se ena banka
Slovenska zadružna kmetijska banka, ki ima sedež v Ljubljani, je v ponedeljek v
•Kocbekovi ulici 5 v Celju odprla novo poslovno enoto. Banka je imela doslej v mestu le
•^•^edstavništvo, zdaj pa prebivalcem širše celjske regije nudi celovito ponudbo bančnih
storitev.
Slovenska zadružna kmetijska banka je bila ustanovljena leta 1990 z namenom, da dopolni
."^3nčni sistem na področju kmetijstva, zadružništva in živilsko predelovalne industrije ter da
^ hkrati nadgradnja zadružnih kmetijsko hranilnih služb. Danes ima poslovne enote v
H^bljani, Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in od ponedeljka tudi v Celju, blagajniška mesta pa
v Postojni. Žireh, Idriji, Tolminu in Slovenj Gradcu.	JI, Foto: GK
Kakovost v Sipru
Sfanovanjsko podjetje Sipro iz Žalca med prvimi s certifikatom kakovosti - Skoraj
najnižje cene ogrevanja
Jutri, v petek, bodo v dvo-
rani II. slovenskega tabora v
Žalcu stanovanjskemu pod-
jetju Sipro slovesno podelili
certifikat kakovosti ISO 9001.
Žalsko stanovanjsko pod-
jetje, ki je nastalo pred osmi-
mi leti, bo četrto slovensko
podjetje, ki se bo ponašalo s
certifikatom kakovosti. Ka-
kor je na novinarski konfe-
renci v ponedeljek povedal
direktor Sipra Odon Simon-
čič, so s projektom v sodelo-
vanju z Atrijem in Razvojnim
centrom pričeli pred dvema
letoma. Pri njem so sodelova-
li vsi zaposleni, vzporedno s
certifikatom pa so zaključili
tudi projekt daljinsko vode-
nega toplotnega sistema, kar
je bil eden od pogojev za pri-
dobitev ISO standarda. Prido-
bitev certifikata kakovosti bo
za podjetje pomenilo boljšo
notranjo organiziranost in
hkrati še boljše storitve za
uporabnike.
V podjetju Sipro je 16 redno
zaposlenih delavcev, še več
pa jih je pogodbeno vezanih
na podjetje. V upravljanju
imajo 2917 stanovanj in 29
poslovnih prostorov, večino
na območju občine Žalec, z
nekaj stanovanjskimi enota-
mi pa upravljajo tudi v Mozir-
ju in Celju. Po velikosti je žal-
sko podjetje na 6. do 8. mestu
med slovenskimi podjetji na
stanovanjskem področju.
Daljinski nadzor in vodenje
toplotnih postaj iz centralne
kotlovnice v Žalcu je na novi-
narski konferenci predstavil
tehnični direktor Sipra Zlatko
Prislan, ki je povedal, da ljudje
želijo poceni, toda kakovostno
ogrevanje. V Žalcu so med pr-
vimi v Sloveniji, kjer je sistem
ogrevanja nadziran in uprav-
ljan iz enega centra, in edini v
Sloveniji, Wer upravljavci
upravljajo s toplotnim siste-
mom in oskrbujejo uporabni-
ke iz kotlovnice do zadnjega
radiatorja. S tem so prihranili
vsaj petino, z ogrevanjem pa
so. po rezultatih vprašalnika,
zadovoljni tudi občani. Kakor
kažejo podatki, so cene ogre-
vanja v Žalcu na predzadnjem
mestu v Sloveniji.
Jutrišnja podelitev certifi-
kata bo še posebej slovesna,
saj v Sipru doslej svojega dela
niso obešali na velik zvon,
zavedajo pa se, da je pridobi-
tev certifikata velika stvar, na
katero so v podjetju izjemno
ponosni.
URŠKA SELIŠNIK
Na akcijo podjetja Sipro za
vpis etažnih lastnikov v
zemljiško knjigo se je javilo
skoraj 90 odstotkov etažnih
lastnikov. V Sipru bodo po-
skrbeli, da bodo prihodnje
leto podani vsi predlogi za
vpis v zemljiško knjigo,
etažni lastniki pa bodo v teh
dneh prejeli položnice po 8
tisoč tolarjev. Za dokončen
vpis bo treba plačati še 3
obroke. Kakor kaže, bodo
vsa parkirišča, zelenice, ob-
vozi... ostali v lasti občine, ki
bo prihodnje leto morala
vzdrževati tudi te javne po-
vršine. Vpis v zemljiško
knjigo mora biti po zakonu
zaključen čez dve leti.
Center na Trubarjevi v novi
preobleki
Celjsko trgovsko podjetje Center, ki vsako leto nameni
okrog milijon mark za posodobitev svoje maloprodajne
mreže, bo letos obnovilo samopostrežbo na Trubarjevi
ulici.
Gre za najstarejši Centrov objekt, ki ni potreben le prenove
ampak tudi posodobitve. V podjetju so pripravili že vse
projekte in ko bodo dobili tudi vsa potrebna dovoljenja, bodo
takoj pričeli z deli. To naj bi bilo predvidoma v začetku
letošnjega poletja. V trgovini bodo zamenjali opremo, vse
instalacije in hladilni sistem, povečali pa bodo tudi prodajne
površine. Ukinili bodo namreč dosedanji gostinski lokal in s
tem pridobili 150 kvadratnih metrov novega prostora, ki ga
bodo uporabili za trgovino in za razširitev slaščičarne.
Center zaposluje trenutno 230 ljudi, v Celju pa ima deset
poslovnih enot. Ena večjih naložb podjetja v zadnjih letih je
bila nakup dva tisoč kvadratnih metrov velike hale ob Iršičevi
ulici na Lavi. kjer so uredili visokoregalno skladišče.	JI
Ljubljanska borza vrednostnih
papirjev v aprilu 1998
AKCIJA-
nikoli več tako ugodno
z letalom vsako nedeljo
vnfiaju
KORČULA (hotel Liburnia, Marko Polo)
7 dni polpenzion + avlo prevoz + transfer
29.900 SIT + taksa
DUBROVNIK - največji izbor hotelov po
najugodnejših cenah!
Možnost plačila na 5 obrokov.
Celje, telefon (063) 490-08-50
Šempeter, telefon (063) 703-1960
PO DRŽAVI
Čigavi so
lipicanci?
UUBUANA, 7. aprila
(Delo) - Medtem ko se Ita-
lija in Avstrija prepirata za
priznanje domicila vzreja-
lišča lipicancev (gre pred-
vsem za to, kdo bo dobil
denar iz blagajne EU). so v
slovenski vladi pripravili
dopis za evropsko komisi-
jo in za generalni direkciji
za kmetijstvo in kmetijsko
zakonodajo. V njem med
drugim opozarjajo na dejs-
tvo, da je bila kobilarna v
Lipici že leta 1580 registri-
rana kot matična kobilar-
na. Izvor lipicancev in s
tem povezanimi pravicami
določanja značilnosti pa-
semske vzreje je vsekakor
prvovrstno gospodarsko
vprašanje in, kot kaže, tudi
prestižno, pohtično in
pravno.
Za Posočje
UUBUANA, 8. aprila
(Večer) - Po zakonu o po-
potresni obnovi Posočja, ki
ga je županom prizadetih
občin predstavil minister
za okolje Pavel Gantar, bi
država še letos namenila
prizadetim krajem štiri mi-
lijarde tolarjev. Poleg stal-
ne proračunske rezerve, bi
denar zagotovili tudi s pris-
pevki vseh državljanov, za-
posleni bodo dali enod-
nevni zaslužek od julijske
plače, upokojenci pa enod-
nevno izplačilo iz julijske
pokojnine, januarja bi dali
še 0,4 odstotka dnevnega
zaslužka in pokojnine. Po-
potresna obnova naj bi se
končala v dveh do treh le-
tih.
Evrofon
UUBUANA, 8. aprila
(Delo) - Pričela se je obsež-
na informacijska podpora
slovenskemu vključevanju
v Evropsko unijo. Vlada je
izdala posebno knjižico, ki
v obliki potnega lista pred-
stavlja ključne etape dose-
danjega procesa pridruže-
vanja in vključevanja Slo-
venije, prinaša pa tudi od-
govore na najbolj tipična
vprašanja o bolj ali manj
ugodnih straneh vključe-
vanja v Unijo. Novost je
tudi brezplačna telefonska
Unija 080 2002, tako ime-
novani evrofon, na kate-
rem dvajset posebej uspo-
sobljenih informatorjev
med 9. in 19. uro vsak de-
lovnik odgovarja na eno-
stavnejša vprašanja o delo-
vanju EU.
Drugo mnenje
UUBUANA, 11. maja
(Delo) - Podjetje Maat je
ob strokovni podpori ljub-
ljanskega kliničnega centra
pričel uvajati projekt Dru-
go mnenje Slovenije. Slo-
venski bolniki bodo lahko
že v 48 do 72 urah pridobili
drugo oziroma alternativ-
no specialistično mnenje
strokovnjakov najbolj ug-
lednih ameriških medicin-
skih ustanov, ne da bi jim
bilo treba zapustiti Slove-
nijo. Seveda bo treba stori-
tev plačati.
k 19.-14. maj 1998
□
GOSPODARSTVO
Izvozniki garajo za uvoznike
Poslanci, tekstilci ter usnjarji so bili za isto mizo v Kozjem
Slovenska tekstilna in us-
njarska industrija je v hudi
krizi. Zato pozivajo vlado k
takojšnjemu reševanju, saj
gre za preživetje delovno in-
tenzivne panoge. V njej dela
le še 39 tisoč delavcev, polo-
vico manj kot pred nekaj
leti.
O problematiki so razprav-
ljali med petkovo sejo gospo-
darskega odbora državnega
zbora v Kozjem, ko so se po-
slancem pridružili vodilni de-
lavci iz omenjene panoge,
predstavniki ministrstev. Slo-
venske razvojne družbe, sindi-
kata in Območne gospodarske
zbornice Celje. Tekstilci in us-
njarji, ki so od države prejeli
nekaj denarja, zahtevajo za
preživetje od vlade dolgoroč-
ne, sistemske rešitve ter ločeno
obravnavanje. Povedali so, da
hočejo podobne pogoje kot jih
ima njihova evropska konku-
renca.
Poglavitna težava panoge, ki
večino proizvodnje izvozi, je
razkorak med tečajem tujih
valut ter domačo inflacijo. Kot
je med sejo poudaril direktor
Božo Kuhar iz Mure se konku-
renčna sposobnost izvoznega
gospodarstva letos nevarno
slabša. Sicer pa je na primer
omenil, da so v Muri lani pla-
čali 36 milijonov DEM za dav-
ke in prispevke, k uvoznikom
(ki so večinoma v Ljubljani) se
je prelilo 6 milijonov mark,
Muri pa so ostali le 4 milijoni.
Tekstilna industrija pa po dru-
gi plati skrbi za socialno ravno-
vesje Slovenije, saj zaposluje
številne delavce brez zadostne
izobrazbe.
Predsednik upravnega od-
bora Združenja za tekstilno,
oblačilno in usnjarsko prede-
lovalno industrijo Bogomil
VViegele je poslancem v Koz-
jem predstavil predlog ukre-
pov, ki bi panogo lahko rešili
ter so vladi že znani. Zahte-
vajo znižanje inflacije, za
nadomestilo med gibanjem
tečaja in domačo inflacijo pa
subvencioniranje dela obre-
sti in dela prispevkov za so-
cialno varnost iz državnega
proračuna. Med drugim želi-
jo tudi znižanje stopnje pris-
pevkov za socialno varnost z
38 na 30 odstotkov. Od dr-
žavnega zbora pričakujejo
pomoč, sicer pa pripominja-
jo da bodo iz proračuna v
vsakem primeru morali pris-
pevati denar za tiste, ki bi
delo izgubili.
Državni sekretar za indu-
strijo, dr. Boris Šuštar iz
ministrstva za gospodarske
dejavnosti je dejal, da bodo
vladi predlagali znižanje
davka na dodano vrednost z
18 na 9 odstotkov ter zakon o
davčni amnestiji, kjer bo za-
pisano, kdaj je podjetje
opravičeno plačila davkov in
prispevkov. Predstavniki
ministrstva za delo so po-
drobno predstavili strategijo
obutvene industrije, pri če-
mer je predstavnik sindikata
pogrešal še strategijo za pre-
živetje tekstilcev. Predstav-
nica Slovenske razvojne
družbe pa je predvsem potar-
nala, da imajo premalo de-
narja.
Poslanci, ki tekstilce in us-
njarje načelno podpirajo, so
se odločili, da bodo potreb-
ne sklepe sprejeli šele na pri-
hodnji seji. Med obiskom
Kozjega so si ogledali pod-
jetje Mont, eno redkih v pa-
nogi, ki posluje brez izgub.
BRANE JERANKO
Zborovanje zbornice
Na torkovi skupščini Zgornjesavinjske obrtno-podjetniš-
ke zbornice bodo odločali tudi o nekaterih novostih.
Izvršilni odbor se je ob predlogu finančnega načrta odločil za
100.000 tolarjev pomoči pri odpravljanju posledic na potre-
snem območju ter za spremembo znaka, ki naj bi se skladal s
celotno podobo Obrtne zbornice Slovenije. Mesečne članirane
bodo ostale nespremenjene: med 1500 in 2200 tolarjev.
Ž.Z.
Zaskrbljeni kmetje
Minuli mesec so se spremenile uvozne dajatve za uvoz iz
Madžarske, Poljske in Češke, kar posebej skrbi zgornjesa-
vinjske in zadrečke kmetovalce.
»Pogoji našega poslovanja so se zaostrili. Žito in meso iz
držav Cefte je postalo bolj konkurenčno in bojimo se, da bodo
cene naših pridelkov padle. Ogrožena je celo naša rentabil-
nost,« pravijo prizadeti kmetje. Zaradi težjih naravnih razmer
(hribovit svet, manjše kmetije) je zanje novi položaj toliko bolj
občutljiv in upajo, da se črnoglede napovedi ne bodo uresničile.
Zlasti v primeru posega države z zaščitnimi cenami.
Ž.Z.
Dražba
blagovnice T
ni uspela
Prva dražba trgovske
hiše T v Celju - izklicna
cena je znašala 520 mili-
jonov tolarjev - se je kon-
čala neuspešno.
TEKO v stečaju namreč
vztraja pri prodaji v pake-
tu, kar pa večini morebit-
nih kupcev ni všeč. Na-
slednja dražba bo 5. juni-
ja, izklicna cena objekta
pa bo takrat za petino niž-
ja. Če tudi druga dražba
ne bo uspela, bodo hišo
vendarle prodali po eta-
žah: Trenutno je največ
zanimanja za nakup prit-
ličja in prvega nadstropja,
najslabše pa kaže kletnim
površinam.
Klasje se širi v
ljubljano
Kmalu pekarna in prodajalna tudi v ljubljanskem Polju -
Na dan do 1500 kilogramov kruha in peciva
Celjsko podjetje Klasje bo
predvidoma 20. maja odprlo
v Ljubljani manjšo pekarno
in prodajalno, še letos pa naj
bi novo prodajalno uredili
tudi v BTC. Gre za uresniče-
vanje načrtov izpred petih
let, ko se je vodstvo podjetja
odločilo, da proizvodnje in
prodaje izdelkov ne bo več
omejevalo le na celjsko regi-
jo.
»Razlogov za širitev tržišča
je več, za Ljubljano pa smo se
odločili tudi zato, ker imamo
v Polju lasten poslovno-stano-
vanjski objekt, ki smo ga do-
bili pred osmimi leti z integra-
cijo gostinstva Moste,« pojas-
njuje direktor Klasja Edvard
Stepišnik. »Ljubljanski trg se
nam zdi zelo zanimiv, ker je
tam velika kupna moč, poleg
tega pa na tem območju ni
toliko manjših pekarn kot pri
nas na Celjskem.« Klasje je ob
obstoječem objektu, ki je bil
vsa pretekla leta neizkoriščen,
dogradilo še približno 200
kvadratnih metrov velik prizi-
dek, v katerem bodo skladišče
in pomožni prostori. Tehnični
pregled novogradnje in osta-
lih prostorov, ki merijo 100
kvadratnih metrov, naj bi bil
opravljen še ta teden. Gradnja
prizidka ter obnova in oprema
prostorov je stala 80 milijo-
nov tolarjev.
V pekarni in prodajalni, ki bo
opremljena v takšnem stilu kot
sta na primer celjska Ada in
Mlakar, bo delalo osem do de-
vet ljudi. Na dan bodo spekli
okrog 1500 kilogramov kruha
in peciva. Slabo polovico koli-
čine želijo prodati v lastni pro-
dajalni, preostanek pa v drugih
ljubljanskih trgovinah, ki jim
že sedaj vsak dan iz Celja dova-
žajo kruh posebne vrste in diet-
no pecivo. »Prepričan sem, da
bosta pekarna in prodajalna do-
bro delali, saj nas je okolica
dobro sprejela in ljudje že ko-
maj čakajo na prvo štruco kru-
ha,« pravi Edvard Stepišnik.
»Tudi zato, ker nadaljujemo tra-
dicijo. V tem objektu je namreč
pred vojno in nekaj let po njej
že delovala manjša pekarna.«
JANJA INTIHAR
Klasje Celje je poslovno le-
to 1997 zaključilo z 19 mili-
joni tolarjev dobička, ki ga
želi uprava družbe v celoti
nameniti razvoju. Za letos
imajo spet velike načrte, saj
naj bi že ob koncu poletja
pričeli graditi na Hudinji
nov poslovni objekt, v kate-
rem bodo uredili izvozno
skladišče in prostore za
upravo družbe. Naložba bo
veljala okrog 4 milijone
nemških mark.
SiP Z roko v roki s kmetijstvom
Takšen je bil slogan letoš-
njega hišnega sejma, ki ga je
SIP strojna industrija d.o.o.
Šempeter v Savinjski dolini
pripravila na avtopoligonu
ZŠAM Žalec v Ločici ob Savi-
nji.
Sejem je trajal dva dni, na
njem pa so predstavili proi-
zvodni program, predvsem pa
novosti. Na otvoritvi je števil-
nim zbranim, med njimi so
bili tudi mnogi domači in tuji
poslovni partnerji, spregovo-
ril generalni direktor SIP Bo-
jan Voh. Predstavil je podjet-
je, ki letos praznuje 44 letnico
obstoja in ima, kot je dejal,
svojo poslovno pot jasno začr-
tano. Trenutno zaposluje 506
delavcev, ima pa dve hčerinski
podjetji in sicer SIP Mobil z
59 zaposlenimi in SIP Sico s
46 zaposlenimi. Lani je znaša-
la skupna realizacija nad 3
milijarde tolarjev, od tega so v
izvozu dosegli kar 1,8 milijar-
de SIT. Pozitivno sta poslovali
tudi obe hčerinski podjetji.
Glavni namen sejma je bil
dosedanjim in bodočim upo-
rabnikom kmetijskih strojev
predstaviti, kaj so v proizvod-
nji kmetijske mehanizacije
dosegli v zadnjem obdobju.
Govorila sta tudi vodja komer-
ciale Andrej Korošec in pred-
sednik strojnih krožkov Slo-
Andrej Podpečan.
Proizvodni program so stroji
za spravilo sena, za raztros
hlevskega gnoja, obiranje in
siliranje koruze, motorni pro-
gram v katerem so hobby pro-
gram in profesionalni kosilni-
ki, rezalnik, mlin za koruzo,
obdelovalci tal in gozdni pro-
gram.
Letošnje novosti pa so tračni
obračalniki Favorit 270, di-
skasti kosilnik laser 260 in
300, frontni diskasti kosilnik
laser 220 DF in 260 DF, vleče-
ni bobnasti kosilnik roto 280
T pro in rotacijski zgrabljal-
nik spider 455 pro ter 555
pro. Novosti so tudi krstili, s
sejmomi pa so bili tako raz-
stavljavci kot obiskovalci, ki
jih je bilo zelo veliko, zado-
voljni.	T. TAVČAR
Takole je Andrej Podpečan krstil frontni diskasti kosilnik laser 260 DF.
BAROMEM
Za dividende 6}
milijonov
Cestno podjetje Celje je^^
objavilo, da bo 4. skupš^jj^,
delničarjev sredi prihodnja,
ga meseca. Uprava družbf
bo predlagala, da ostane {j,
sti dobiček za leto 1997,
znaša dobrih 355,5 milijon,
tolarjev, nerazporejen, di\i!
dende delničarjem pa naj b,
izplačali iz nerazporejeiieg;
dobička iz let 1994, 1995
1996. Za dividende bi name!
nili nekaj manj kot 62 mili,
j ono v tolarjev, in sicer 96o
tolarjev bruto na delnico^
članom uprave bi izplačali i
delnicah ali v gotovini 16,{
milijona tolarjev, članoir,
sveta pa, prav tako v delni
cah ali gotovini, 6 milijonoi
tolarjev.
Merkur povecol
dobiček
Kranjska družba Merkui
je poslovno leto 1997 za-
ključila zelo uspešno. Ustva-
rili so za blizu 51,5 milijarde
tolarjev prodaje, kar je zč
4,9 odstotka več kot leta
1996, čisti dobiček pa znaša
909 milijonov tolarjev, kai
je za dobro tretjino več kot
leto poprej. Direktor družbe
Jakob Piskernik zato pred
laga dividende v višini 600
tolarjev bruto na delnico.
Merkur je lani postal večin
ski lastnik koprske Soče ic
novomeške Novotehne
družbo pa je dokapitalizira
z izdajo 250 tisoč novih del
nic. Sedemdeset odstotkom
jih je kupila Evropska banka
za obnovo in razvoj ter s tem
odprla Merkurju pot za iz-
gradnjo trgovskih centrov v
največjih slovenskih mestih.
ZborgosKncevv
Rogaški
Upravni odbor Združenja
za turizem in gostinstvo naj bi
se včeraj dokončno odločil o
tem, v katerem kraju bo letoš;
nji, že 45. gostinsko turistični
zbor Slovenije. V roku sta na
razpis odgovorila le kranjsko-
gorski zavod za promocijo in
razvoj turizma ter Zdravilišč
Rogaška, ki tudi izpolnjujeta
pogoje razpisa. Ker je bil zboi
v Kranjski Gori leta 1992, v
Rogaški Slatini pa leta 1989,
so v strokovnih službah zdru-
ženja predlagali, naj bo gosti-
telj tega največjega gostinsko-
turističnega srečanja pri nas
Zdravilišče Rogaška.
Abanka znižuje
obresK
Abanka je ta mesec spreme-
nila nekatere pogoje pri naje'
manju stanovanjskih in pO"
trošniških posojil. Pri potre
šniških posojilih je uvedla
posojilo z odplačilno dob"
treh mesecev in fiksno obrest-
no mero TOM+5 odstotkov-
novost je tudi izenačite^'
obrestnih mer za nekomiteH'
te s tistimi, ki veljajo za kornj;
tente Abanke. Znižane so tud'
obrestne mere za veljavno sta'
novanjsko ponudbo. Za sta'
novanjsko posojilo na des^'
let brez depozita znaša obrest'
na mera TOM-i-6,95 odstotka-
na deset let z 20-odstotniU^
depozitom pa TOM+6,75 oo'
stotka.
Št. 19.-14. M
1. SNOPIČ
INTERVJU
□
Dober dan, zrelost
Maj je mesec mladosti in cos, ki je za slovenske četrtošolce zaznamovan z zrelostnim izpitom - Razslojena generacija brez idealov in domovinske pripadnosti?
Primož Cirman je dijak 4.
J razreda na Gimnaziji Cen-
,er Celje. Še v marcu je prid-
no vadil četvorko in izbiral
|.ar najlepši šopek, ki ga je
! pa maturantskem plesu
jzročil svoji soplesalki, zdaj
pa je že tu čas zrelostnega
jzpita, ki se bo vlekel vse tja
Ido konca junija. Potem bo
niesec dni čakal na pismo iz
Ljubljane, v katerem mu bo-
do sporočili, ali je sprejet na
študij, ki ga najbolj veseli in
v katerem vidi svojo poklic-
no perspektivo in življenj-
sko srečo.
Je eden mnogih slovenskih
fetrtošolcev, ki jim v tem času
zares ni lahko. Kot tudi ni
lahko njihovim staršem in
profesorjem. S Primožem
smo se pogovarjali o maturi,
pa o zadnjih štirih letih, ki so
minila, kot bi »upihnil« regra-
tovo lučko. Tudi o značilno-
stih in prihodnosti generacije,
ki ji pripada, je tekla beseda,
in še o čem.
Je za vas in vaše sotrpine
matura breme, moreča epi-
zoda ali prava priložnost, da
dokažete svojo zrelost?
Matura naj bi bila v svoji
[isnovi dokaz zrelosti, kar po-
re že sam izraz, vprašanje pa
je, če je ta matura danes do-
volj dobro zastavljena; če je
res to tisto znanje, ki je po-
trebno za vstop v življenje, ki
je pred nami. Je pa čas pred
maturo bolj ali manj stresno
obdobje, ki ga vsak doživlja
po svoje. Jaz kakšnega pretira-
nega stresa ne občutim, je le
rahla bojazen: kaj če mi spod-
leti. Sicer pa sem kar dovolj
samozavestna osebnost in mi-
slijn, da bo vse v redu. Obstaja
pa, mislim da pri vsakomur,
nek strah, kar.se mi zdi v redu,
kar tudi pomeni, da imaš do
mature resen, odgovoren od-
nos. V tem smislu se mi zdi
strah pozitiven in ustvarjalen,
nekaj povsem drugega pa je
pretiran strah, ki meji že na
Paranojo; takšen strah je po
moji oceni čisto nepotreben.
V kakšnem smislu se vam
zdi matura vprašljivo za-
stavljena glede na to, da gre
le za odraz vsega tistega, kar
ste se v štirih letih naučili?
Srednja šola, v tem primeru
gimnazija, ti da ogromno zna-
nja,.veliko se je treba naučiti,
vprašanje pa je, koliko tega
znanja je uporabnega v smislu
doseganja neke splošne in ši-
roke razgledanosti. Preveč je
piflanja in zato premalo tiste-
ga, kar bomo potrebovali v
življenju in pri nadaljnjem
študiju. Premalo je na primer
računalniškega opismenjeva-
nja. Premalo razvijamo svoje
možgane, manjka možgan-
skega treninga z vključeva-
njem raznih primerjav, logike
in filozofije. Moti me tudi pre-
več komplicirano poučevanje
pri nekaterih predmetih. Slo-
venski jezik, na primer, je
izredno lep in bogat, zelo ga
imam rad, a kot šolski pred-
met zna biti precej neprivla-
čen. Pa za to niso krivi naši
profesorji. Slovnico kot po-
memben del tega predmeta
nam vsem skupaj greni prof.
dr Jože Toporišič s svojimi
zakompliciranimi učbeniki in
neprestanimi spremembami.
Namesto da bi nam materni
jezik približal na privlačen
način, nam ga je prav zagnu-
sil. Profesorji pa se morajo
držati predpisane učne snovi,
da bi bili njihovi dijaki na
maturi čim bolj uspešni. Ker
sta ugled šole in usoda posa-
meznih profesorjev odvisna
tudi od rezultatov, ki jih učen-
ci dosegamo na maturi, je ra-
zumljivo, da od nas zahtevajo
veliko znanja.
Dijaki imate profesorje
razdeljene po predalčkih,
ocenjujete jih po najrazlič-
nejših kriterijih. Katere so
tiste lastnosti, ki jih pri njih
najbolj cenite?
Na prvem mestu je pošte-
nost, pravičnost do dijakov.
Všeč so nam takšni profesorji,
ki znajo priznati tudi lastne
napake, ki si ne prizadevajo,
da bi bili za nas neke nedoseg-
ljive avtoritete, ki bi se jih
bali, ampak so do nas odprti
za pogovore, težave in proble-
me, tako šolske kot osebne.
Cenimo tudi tiste profesorje,
ki znajo svoje ure narediti za-
nimive, ki še tako suhoparne
teme in podatke predstavijo
na privlačen način. Profesor-
jev z opisanimi lastnostmi je
na naši šoli kar nekaj.
Bi znali na kratko opisati
generacijo, ki ji pripadate in
ki ta čas vstopa v svet zrelo-
sti?
Na splošno je to generacija,
ki je kaj več kot šola in družba
v smislu druženja, zabave, ne
zanima. So posamezniki, ki
izstopajo v interesih in rezul-
tatih teh interesov, v glavnem
pa je tako. Ta generacija pre-
malo bere, v roke vzame le
tiste knjige, ki jih zahteva šol-
ski program in ji zaradi tega
manjka širše razgledanosti. Je
tudi generacija, ki je brez veli-
kih idealov in brez vzornikov,
ker pač ta naša stvarnost tak-
šnih vsebin in osebnosti ne
ponuja. Če je komu ta čas
ideal Leonardo di Caprio, to
seveda ni takšne vrste vzornik,
o katerem razmišljam. Ker je
mladina na splošno premalo
razgledana, je tudi apolitična
v najširšem smislu. Grupira-
nje mladih po nekih subkultu-
rah je prehodnega značaja, v
glavnem se zbiramo po raznih
lokalih in klubih zaradi gole-
ga druženja in glasbe, ki jo
tam poslušamo. Ker smo pod
nenehnim vplivom najrazlič-
nejših množičnih medijev, je
o kakšni enotnosti ali ideo-
loški pripadnosti te genera-
cije nemogoče govoriti. Zato
je to netipična, nedoločljiva
in neopredeljiva generacija
X, seveda brez nujnega nega-
tivnega predznaka. To ni kri-
tika te generacije, ampak
stanja in razmer, v katerih
živimo. Moram pa reči, da je
moja generacija osveščena,
ko gre za konkretne skupne
naloge, na primer razne pro-
stovoljne akcije, v katerih
vidi smisel in prave rezulta-
te.
Mislite na družbene in
politične razmere? Ali ta ge-
neracija sploh čuti kakšno
pripadnost državi, domovi-
ni? Nekoč so mladi ljudje
za domovino umirali...
Jaz osebno sem v prvih
dveh letih po osamosvojitvi
Slovenije še nekaj čutil do te
svoje nove domovine, saj so
nam vsi naenkrat govorili, da
je bila prejšnja slaba, v novi
pa bo vse bolje. In kaj je
danes ta Slovenija? Ameba
skorumpiranih ljudi na obla-
sti, ki so na zunaj bolj ali
manj levo ali v desno usmer-
jeni, v resnici pa so vsi na isti
strani v enotni težnji, da os-
tanejo na oblasti. Vmes je še
jarek, to pa je Cerkev s svojo
politiko in vmešavanjem v
državo ter z razločevanjem
na verujoče in neverujoče
prebivalce tega ateističnega
otoka sredi Evrope, kot se je
enkrat izrazil nadškof Rode.
To je ta delitev, ki ni dobra,
premalo nas je Slovencev, da
bi nas na eni strani drobila in
ločevala strankarska politika
in na drugi strani cerkev, da o
socialni razslojenosti niti ne
govorim. Do takšne države
jaz ne morem čutiti veliko, za
takšno domovino v tem tre-
nutku ne bi bil pripravljen
umreti. Domovinska vzgoja
je pri nas postalo eno samo
politično vprašanje, nič glob-
ljega. Zato mlada generacija
kakšnih velikih perspektiv ne
vidi. Je pa po moji oceni do-
ber ta naš šolski sistem, a kaj,
ko veliko mladih razmišlja o
odhodu v tujino, ko končajo
šolanje. Prav zaskrbljujoč je
ta beg naše pameti drugam.
Seveda lahko tako razmišlja-
jo le tisti, ki imajo dovolj
premožne starše, ki jim od-
hod na tuje lahko omogočijo.
Večina pa... Ločevanje na bo-
gate in revne je tudi za mlade-
ga človeka boleče.
Vi boste ostali doma?
Kakšni so vaši cilji?
Rad bi študiral novinars-
tvo, a je za zdaj še velika
uganka, ali bom zaradi ome-
jenega vpisa sploh sprejet na
ta študij. Če mi bo tu spodle-
telo, bom postal pravnik, v
rezervi pa je še politologija.
Sicer pa bi bil rad v življenju
uspešen človek, zadovoljen v
svojem poklicu, kjer ne bi
smelo manjkati dinamično-
sti, ustvarjalne razburljivo-
sti. Izven poklica pa vidim
svoje zadovoljstvo v urejeni
družini, podrobneje pa o
tem delu še ne razmišljam.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
»Smo pod vplivom najrazličnejših medijev. Ta čas je nasploh
veliko govora o spolnem nadlegovanju, pa smo zdaj tudi
mladi zbegani, saj si punci niti ne upaš več reči, da ima lepe
noge...«
HiiBmim
□
KRONIKA S CEUSKEGA
Luknje namesto rumenih žogic
Konjiški raj za hazarderje in igralce golfa - Vino s Skale v parlamentu, Celjanka predseduje teniškim profesionalcem
Pred dvema mesecema dvomilijonski dobi-
tek v igri 3x3 plus šest, nato Tivingo na srečki
Hip in pred la'atkim še milijon v ekspresni
loteriji. Vse v Slovenskih Konjicah, ki so za igre
na srečo očitno postale obljubljena dežela.
In zdaj v mesto na začetku Dravinjske doline
ne zahajajo samo hazarderji, marveč tudi igral-
ci golfa. Devet lukenj sredi vinorodnih Škalc
sicer še ni pripravljenih, toda za dril je dobro
tudi vadbišče Franca Riemerja s tremi luknja-
mi. Možakar se je pred desetimi leti še pisal
Ajtič, nakar je prevzel priimek stare mame.
Kar seveda ni nič narobe, saj so bili v njegovih
Polenah vedno le Riemerji.
Z uspešnimi posli z gradbeno mehanizacijo je
postal eden najbogatjših Slovencev in omislil si
je vilo (oblikovala sta jo ljubljanska arhitekta
Slavko in Borka Boneti), zasebno zbirko drago-
cenega pohištva (na ogled je na raznih razsta-
vah), likovno galerijo (ima originale Van Dycka,
Chagalla, Rodina, Modiglianija, Picassa ter naših
Kobilce in Jakopiča, lani pa so mu neznanci
odnesli tri umetnine vredne kar 70 milijonov),
vadbišče za golf... Zdaj ima približno 80 slik in
zbirati jih je začel, ko je naročnik storitve na-
ključno plačal z dragoceno sliko.
Odličen igralec golfa postaja Jelenov direktor
Boris Klančnik (brat Vili je direktor športne
dvorane, njegov predhodnik Mitja Hlastec pa je
zapustil košarkarice Ježice in postal poslovni
direktor nogometašev Maribora). Pred krat-
kim je na Bledu zmagal na tekmovanju hotelir-
jev, znanje pa si je nabiral tudi v Dravinji, ki je
prvi hotel pri nas z notranjim igriščem za golf.
Klančnik se intenzivno ukvarja tudi z ureditvijo
dvorca Trebnik, ki je bil pozidan v IZstoletju in
svojčas v lasti žičkih kartuzijancev (znameniti
Gastuž velja za eno prvih gostiln v Evropi in v
njem je spet mogoče dobiti pijačo) in kneza
Windischgraetza.
S konjiškim golfom je tesno povezan tudi
direktor Zlatega griča (klub ima enako ime)
Janez Lešnik. Oživitev gosposkih zidanic v Škal-
cah je bila prav tako njegova ideja, v olastninje-
nem Zlatem Griču pa ima slaba dva odstotl^
deleža. Podjetje najbolj slovi po rujnem vincu.j
katerim je založen celo slovenski parlament
Ponosen je tudi na brata Marjana, ki je bil včasiii
šef kuhinje v londonskem hotelu Claridges.
Golf po svoji priljubljenosti nezadržno izpg.
driva tenis. Konec tedna so v Volčjem potoku
odprli četrto igrišče pri nas, v Domžalah pa
ATP turnirju teniških profesionalcev predsedo-
vala tudi Vita Mavrič. Izhaja iz Celja (njen brat
je gledališki režiser Vinko Moderndorfer), aje
že dolgo v Ljubljani, kjer vodi Cafe teater,
Koncesijo za organizacijo treh ATP turnirjev
(poleg domžalskega še Crystal Cup, ki je bil
pred leti v Rogaški Slatini in Velenju, in v|
Sibiriji!) in dveh za žensko WTA lestvico inu
ljubljanskega podjetje Challenge, kjer je direk-
tor mož, ki pozna največ podrobnosti o Sloven-
cih: Aleksander Lucu.
Med častnimi člani domžalskega tenisa sta
bila tudi Rosana Polutnik in Franci Križan
Prva je takisto Celjanka: odraščala je na Drap-
šinovi, ko je pri bila pri Kladivarju obetavna
skakalka v višino, nato je bila direktorica
marketinga v Kovinotehni, zadnja tri leta pa v
Ljubljani zaseda enak položaj pri Telekomu.
Križan je iz Rogaške Slatine in direktor Centra
za promocijo turizma, v mladih letih pa se je
resno ukvarjal s športnim plesom.
ŽEUKO ZULE
Boris Klančnik	Janez Lešnik
Dokler dolžnost
ni izpolnjena
Vojko Sotlar med West Pointom in Šentjurjem
Danes razdalje niso več to,
kar so bile nekoč. Vojko Sot-
lar, prvi Slovenec v West
Pointu, legendarni ameriški
vojaški akademiji, je blizu
ter daleč. Kakor hočete. Ju-
nija bo za dvajset dni spet
doma: v Šentjurju.
Vojaški dril se je začel lansko
poletje in zanj ni prenaporen.
Odšel je dobro pripravljen, pre-
cej pa se posveča znanju, ki so
ga ameriški sošolci že pridobili
(podrobnosti o ameriški knji-
ževnosti). Šolski dan se zače-
nja ob pol šestih z jutranjim
mimohodom, po zajtrku mo-
rajo kadeti prebrati svetovne
novice, sledijo predavanja. Po
kosilu so spet na predavanjih,
po 15.uri pa so na vrsti obvezne
športne dejavnosti: Vojko najra-
je igra košarko. Po večerji je čas
obveznega učenja, ki pod nad-
zorom starejših kadetov traja
vse do polnoči.
Spijo le pet do šest ur, v
nedeljo pa po želji. Gospodov
dan je čas za obisk mentorjeve
družine, pri čemer je zanimi-
vo, da je mama Vojkovega
mentorja med II.vojno živela v
Sloveniji. Za praznike ga ame-
riški sošolci povabijo na svoje
domove in je bil že tudi v
okolici Clevelanda pri kadetu
Ediju Cererju iz III. letnika.
Edi je sin slovenskih staršev, ki
so se po II. vojni preselili čez
Atlantski ocean, njegov ded pa
je bil udeleženec olimpijskih
iger v Berhnu ter Londonu.
Z Vojkom Sotlarjem je v
West Pointu deset tujih kade-
tov z vseh koncev sveta. Za
lokalni dnevnik je bil prišlek iz
Slovenije tako zanimiv, da so o
njem objavili obširno reporta-
žo »Slovenec z West Pointa«. V
začetku je imel domotožje,
nakar se je novega sveta priva-
dil. Božično-novoletne prazni-
ke je seveda preživel v Šentjur-
ju, z domačimi pa se po telefo-
nu sliši vsako nedeljo.
Pred kratkim sta ga v West
Pointu na povabilo načelnika
generala Daniela W. Christma-
na obiskala mama Nada in oče
Žare. Bilo je v času srečanja
staršev z bruci, ko sta si lahko
ogledala vse šolske prostore,
spoznala vse profesorje, vodjo
kadetov in osebno generala
Christmana. Med bivanjem v
Ameriki sta še vrnila obisk svo-
jim novim prijateljem iz Men-
torja pri Clevelandu, sloven-
skim staršem Edija Cererja, ki
sta ju že obiskala v Šentjurju. V
zadnjem času se je kadet Sotlar
razveselil še enega obiska iz do-
movine. Najstarejšega olimpio-
nika na svetu, ki je vzbudil med
Američani izjemno zanimanje.
Leonu Štuklju je lahko razkazal
celotno območje West Pointa in
obljubil, da bo junija vrnil obisk
v Mariboru.
V akademiji se že temeljito
pripravljajo na 200-letnico usta-
novitve najslovitejše akademije
kopenske vojske. Naš rojak je v
199. generaciji, ki bo zaključila
šolanje leta 2001. Geslo njegove
generacije je »Dokler dolžnost
ne bo izpolnjena« in če govori-
mo o dolžnostih do domovine.
je treba spomniti, da izhaja naS
kadet iz upoštevanja vredne
šentjurske domačije.
V spominih ljubljanskega
župana Ivana Hribarja piš^-
da so bili v Sotlarjevi domačiji
(predniki so se pisali Oset) ^
šentjurskem Hruševcu gorefi
domoljubi ter vojaškega duha.
Vojkov prastric je bil borec
severno mejo, njegov ded pa
je prejel partizanska odlikova-
nja. Vojkov praded je bil celo
birmanski boter koroškega ju-
naka Franja Malgaja, ki je Ži
vel v najbližji soseščini.
BRANE JERANKO
Spomladi sta bila pri njem v West Pointu oče in mama.
Prvi Slovenec v slavnostni uniformi legendarne vojaške
akademije.
IZJAVA TEDNA
»Iščem profesorja kemije. Dela in naloge: fili-
grant prof. kemije. Delovni čas: dopoldan,
popoldan. Spol: moški. Starost: od 50 do 60.
Stanovanje: skupno: Jeziki: hrvaški jezik -
govorno, albanski jezik - govorno in pisno.«
Robert Bataljaku, filigran-zlataf
iz Rogaške Slatin^
Št. 19.-14. Mof 1998
TSNOPiC
KRONIKA S CEUSKEGA
□
KegIjace v parlament!
Svetovno prvenstvo v kegljanju: težave s sprejemom, iznajdljivi podjetnik, gostoljubni trener, »Gustlove« zgodbice...
^iga-žaga, Slovenija zma-
_ s tradicionalnim keg-
^jm sloganom navijači
22.svetovnem prvenstvu
jlju že štiri dni spodbuja-
naše reprezentante. De-
pod njihovih kroglami
jjniiljeno padajo in zasli-
se je medklic: »Pošljite
v parlament. Naj še na
Ijfevi žagajo. Poslance!«
I
jjini celjski poslanec v dr-
neni zboru Jože Zimšek se
^je najbrž ni ustrašil, saj je
i vrhovni šef SKEP. Več te-
je imel pred ponedeljko-
I sprejemom, ko so šmarski
ijci (roko imajo čez tiskov-
središče in so izdali že več
100 akreditacij) neumorno
di novinarske mobitele. Ko-
;so rotili naj se udeležijo
ejema in v svet pošljejo no-
!0 dogodku v županovi so-
In smo se spet zamerili,
fako kot so se novinarjem
ierili organizatorji, ki so
sprva onemogočili stike s tek-
movalci. Tudi pregled nad ste-
zami z galerije Golovec ni idea-
len in radijski reporter Tomaž
Lukač si je delo lajšal z - daljno-
gledom. Znašel se je tudi eden
znanih celjskih podjetnikov.
Vedno je ob pravem trenutku
na pravem mestu: ko v Golovec
prihajajo politiki. In potem po
novinarskem središču kroži pi-
sna informacija, da se je politik
ta in ta zadržal v krajšem pogo-
voru s tem in tem članom orga-
nizacijskega odbora.
Hrvati so najbolj navdušeni
nad uradno turistično agencijo
SKEP. Stevo Orel jim je ob pri-
hodu povedal legendi o imenu
za hotel Turška mačka in novi-
narji so hitro napletli zgodbo. V
organizacijo prvenstva se je
posredno vključil tudi rokomet-
ni trener Zdravko Zovko, ki je v
najetem stanovanju na Hudinji
odstopil posteljo hrvaškemu
novinarju, nekateri pa so si iz-
brali penzion na Jožefovem hri-
bu in so sprva receptorja iskali
tudi v cerkvi.
Makedonski reprezentanti so
v Voglajni občudovali ribe, Es-
tonke so lepo vreme izkoristile
za sončenje, predsednik Keg-
Ijaške zveze Slovenije Avgust
Likovnik pa je zabaval s svojimi
znamenitimi zgodbicami. »Kro-
glomet bo novo ime našega
športa. Saj mečemo krogle. Tudi
rokomet je dovolj slikovito ime,
nogomet pa neustrezno. Kaj me-
čejo z nogo?,« je napol v šali, a
tudi zares razlagal Likovnik, ki je
bil leta 1953 z 934 keglji svetovni
rekorder.
»Pred tekmo sem na Terazi-
jah kupil tri srečke in vse so
zadele. Enkrat so nas zame-
njali za nogometno reprezen-
tanco in pričakali z mercedesi.
Ko se je razvedelo, da gre za
samo kegljače, so limuzine
odpovedali in v hotel smo mo-
rali peš...« je iz ene v drugo
zgodbo prehajal legenda slo-
venskega »kroglometa«, ki je s
keglji že vse od leta 1948. Ko je
bil v Celju ustanovljen prvi
slovenski klub - Kladivar.
ŽELJKOZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Za prvenstvo novmarjev
(25 lučajev polno in 25 na
čiščenje) sta doajen celjske-
ga športnega novinarstva
Jože Kuzma in poročevalec
Ekipe Stane Kadunc sklenila
stavo. Za Kadunca je mejni
rezultat 200 kegljev in za
vsak dodatni kegelj bo dobil
pivo ter obratno: za vsak
manjkajoči bo imel stekleni-
co napitka v dobrem Kuzma.
Avgust Likovnik (levo) predlaga kroglomet, Jože Zimšek pa bo kegljače morda kmalu srečal
v parlamentu.
TEDNIKOVI DVOJČKI
^a Gričar iz Laškega in Minka Teršek iz Hrastnika sta si po mnenju bralcev najbolj
^bni. Sestri bosta prejeli zlata prstana in enoletni naročnini Novega tednika. Marta in
^ka spretno vrtita fizerske škarje v Rimskih Toplicah, kjer skrbita za ženske in moške
pričeske.
Zlato za podobnici
Za par pod zaporedno številko šest je glasovalo kar 179 bralcev
bralci Novega tednika ste iz-
^ najpodobnejši par dvojč-
^ Predstavili smo vam deset
pov in do torka, 12. maja, je
"l^gradnimi kuponi glasova-
^^ bralcev. Po vašem mne-
" Po podobnosti najbolj iz-
J^ta Marta Gričar in Minka
zanju ste glasovali pod
J^redno številko šest. Preje-
j ^r 179 glasov in preprič-
zmagali.
mesto ste prisodili
^ Pernovšek in Mariji Bla-
'■^Šek, ki ste jima pod zapo-
^^ številko ena namenili 74
glasov. Po številu prispelih na-
gradnih kuponov smo sklepali
tudi o tem, kateri par dvojčkov
po vašem mnenju druži naj-
manj izrazita podobnost. To
sta sestri Meta Prepadnik in
Marta Zagožen, njuna foto-
grafija je bila pod zaporedno
številko dve. Prav nihče od
dvojčkov ni ostal brez glasov
Med bralci, ki ste glasovali,
smo izžrebali deset nagrajen-
cev. Komplete majic in kap do-
bijo: Anica Videnšek, Arclin 3,
Škofja vas; družina Pušnik,
Jurlošter 4, Jurklošter; Francka
Žolnir, Polzela 29, Polzela; Ivi-
ca Blagotinšek, Tomšičeva 31,
Velenje; Rozalija Juvan, Tevče
22, Laško; Jože Dekleva, Ulica
frankolovskih žrtev lA, Celje;
Danica Belak, Celjska 21, Voj-
nik. Vetrovko prejme Slavica
Kobilšek, Vegova 6, Celje. Tre-
nirko dobi Ivana 1\irnšek, Uli-
ca Nade Cilenšek 2, Žalec. Ve-
čerjo za dve osebi v Gostišču
Kolar na Obrtniški cesti v Lju-
bečni pa prejme Franjo Per-
novšek, Trg Jožeta Lampreta
3, Šoštanj.
Hvala, spoštovani bralci in
bralke, da ste sodelovali v na-
ši akciji.
UREDNIŠTVO
Foto: GREGOR KATIČ
Za boljši pregled nad stezami
GRAFIT TEDNA
Blagovnica Resevna v Šentjurju.
RAJSKI VRT V CELJU
Res je, na fotografiji je Rajski vrt - prenovljena prodajalna Rajski vrt trgovskega podjetja
FER PROMET na Kidričevi 34 v Celju.
v Rajskem vrtu vas pričakujejo, za obisk se odločite činnprej!
Isobebesi
10
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Mogočna drevesa okoli nas
Na celjskem območju več razstav fotografij velikih in mogočnih dreves
Drevesa so največja in najsta-
rejša živa bitja. To je dejstvo, ki
ga ljudje v svojih omejenih ča-
sovnih perspektivah in ob ved-
no hitrejšem načinu življenja
težko dojemamo. Srečujemo
jih vsak dan. Jih sploh opazi-
mo? Kdo na primer ve, da je
hrast, na Hudinji poleg Merca-
torjeve trgovine, verjetno »naj-
starejši živi Celjan«?
Drevesa imajo že od nekdaj
močan simbolni pomen: s ko-
reninami, deblom in krošnjo
predstavljajo povezavo nebes
in zemlje, materialnega in du-
hovnega sveta, končnega in ne-
skončnega. Vedno znova nas
spominjajo, da je naše življe-
nje, svet v katerem živimo, ne-
deljiva celota. Zato so drevesa,
še posebno tista, ki so stara in
velika, pomembna za nas.
Morda bolj, kot si mislimo.
O velikih in starih drevesih se
pravzaprav malo ve. Znana so
lokalno, zvečine pa so neevi-
dentirana in - nezavarovana. Za
posek, na primer, štiristoletne
lipe, je dovolj, da si njen lastnik.
Zato smo se na celjski območni
enoti Zavoda za gozdove Slove-
nije odločili, da za temo letoš»
njega tedna gozdov, izberemo
prav velika in posebna drevesa.
Namen širše zastavljenega pro-
jekta je v prvi fazi vzpostavitev
evidence teh dreves in ozaveš-
čanje javnosti o njih. Kasneje pa
bi radi spodbudili občinske sve-
te, da jih zavarujejo z odloki in
razglasijo za naravne spomeni-
ke. Nenazadnje lahko drevesni
velikani ob dobri predstavitvi
obogatijo turistično ponudbo
kraja.
Na Celjskem smo našli in
evidentirali veliko posebnih
dreves. Najzanimivejše bomo
predstavili na petih vzporednih
fotografskih razstavah v Celju,
Žalcu, Šentjurju, Slovensldh
Konjicah in Rogaški Slatini.
Razstave se bodo začele pri-
hodnji teden in bodo odprte do
konca maja. Ena od njih bo
razstava fotografij z naslovom
»Velika drevesa Celja in okoli-
ce« avtorja Francija Horvata, ki
bo odprta v celjskem Likov-
nem salonu. Pripravili smo jo v
sodelovanju s projektno pisar-
no »Celje, zdravo mesto« in
pod glavnim pokroviteljstvom
Mestne občine Celje. Otvoritev
bo v torek, 19. maja ob 20. uri
v Likovnem salonu Celje. Ob
krajšem kuhurnem programu
bo tudi projekcija diapozitivov.
ROBERT HOSTNIK
Foto: FRANCI HORVAT
Najdebelejše drevo daleč naokoli: Ravnakov kostanj na Lipi
nad Frankolovim (obseg debla: 859 cm, premer 273 cm).
Ob obletnici novi prostori
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, va^
vključenih 532 članov iz Šaleške in Zgornje Savinjske do];
bo v soboto, 16. maja, v Domu učencev v Velenju pripr^^I
praznovanje ob 35-letnici dela. Ob tej priložnosti bodo oh
nove prostore društva.
Nov časopis puba Tea Ter
V	začetku maja so v celjskem puhu Tea Ter poskrbeli
eno presenečenje - izšla je namreč prva številka intern,
glasila, ki so ga naslovili Puh Tea Ter nevvs.
V	prikupnem časopisen lahko bralci preberejo vse o tem
se v Tea Tru dogaja, predstavljena je celotna ekipa tega p^
objavljene novice o tem, kaj v Tea Tru (in izven njega) pofj
stalni gostje tega lokala, objavljenih je nekaj glasbenih lej,
in še marsikaj. Pub Tea Ter nevvs bo izhajal vsake štirinajsti
in je brezplačen, s svojimi prispevki pa lahko v njem sodeii
te tudi sami.
Sicer pa lahko ta četrtek, 15. maja, v Tea Tru prisluhu
koncertu kantavtorja Blaža Pentka, ki mu bo pomagala go
Maruša Mimik, jutri, v petek, pa bodo nastopile slovite Rj,
sestre.	fji

Občina Žalec in Turistična'zveza Spodnje
Savinjske doline sta v soboto odprli pešpot po
levem bregu Savinje od Kasaz do Šempetra.
Na krajši slovesnosti je najprej spregovoril
predsednik TZ Spodnje Savinjske doline Ja-
nez Kroflič, nato pa je pot predstavila in
opisala Marjana Kopitar, ki je na občini odgo-
vorna za okolje. Govorila je o krajinsko eko-
loški pestrosti prostora, o problemih zaradi
krčenja gozda, pospeševanja kmetijske proi-
zvodnje, urbanizacije in divjih odlagališč. Na
prvem pohodu po tej poti, ki sicer traja kaki
dve uri, so predstavili tudi floro in favno
poti. Peš pot je uredilo podjetje Nivo iz O |
po naročilu občine Žalec, potrebno pa je I,
sanitarno čiščenje zaraščenih brežin, uredi
prehoda čez potok Strugo in podhoda |
griškim mostom in postavitev tabel. Pol
odprl župan občine Žalec Milan Dobnik, ki
med drugim dejal, da pričakujejo, da bo|
prispevala k manjšemu onesnaževanju in v
ji skrbi za ohranjanje okolja, ljubitelji rekrea
je pa so s tem dobili novo možnost za sv
aktivnosti.	T. TAVG
Razstave fotografij o veli-
kih in mogočnih drevesih
na Celjskem:
CEUE, 19. do 30. maj. Li-
kovni salon Celje;
ŽALEC, 21. do 30. maj.
Občinska knjižnica;
SLOVENSKE KONJICE,
25. do 30. maj. Kulturni dom;
ŠENTJUR, 21. do 30. maj.
Občinska knjižnica.
ROGAŠKA SLATINA, 25.
do 30. maj, Kulturni dom.
Srečanje rodbine Tominšek
Na srečanju so se zbrali člani rodbine Tominšek iz Andraža nad Polzelo. Na srečanje so prišli iz raznih krajev Slovenije,
sorodniki do tretjega kolena. Najprej so se postavili za skupno slikanje, nekateri so takrat še manjkali, potem so imeli skupno
kosilo in družabno srečanje.	T. TAVČAR
Hii-BtirriP
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Prvič brez župnika,
drugič brez matičarja
Dobra volja je življenjsko vodilo zlatoporočencevTurnšek iz Žalca
F •
Ijsta Turnškova iz Žalca
^ila svoji poroki malce
^ačni, se pri tisti pred pol
|j(ja nista poročila cerk-
ij ko pa sta si pred krat-
il drugo prisegla zvesto-
jp ljubezen, pa sta »poza-
na civilno poroko.
ji '
Ilajhna sprememba pa le
p biti, da se bolj zanimivo
litiš,« se je med pripovedo-
jem prešerno nasmejala
pporočenka Panika Turn-
ki je v Žalec prišla iz
IZ, mož Ivan pa iz Bra-
f. Pred več kot tremi de-
tji sta v Žalcu začela gra-
hišo, kjer danes mirno in
^voljno preživljata jesen
jenja. »Kar težki časi so
Ei gradnjo, sama nisem
službi - doma so me
č čakale tri hčerke, in
Ije bilo treba kar nekaj
^odpovedovanja,« je raz-
lala nit življenja gospa Fa-
^ki je mnogim Žalčanom
Eakot gospa s tržnice. Zla-
bčenka je doma dolga
gojila različno zelenjavo,
3 je do lani prodajala na
ici. Še danes ji je delo na
v veliko veselje,
itoporočenec Ivan je v hi-
^ bližnji okolici postoril
Bikatero mizarsko delo,
je izučen mizar. Delal je
svoji hiši, poskrbel za lese-
dele v žalski farni cerkvi,
no pa je priskočil na po-
li tudi hčerkam. Sicer je do
ikojitve delal v Ingradu in
ma se je matral, pa je šlo,«
noža pohvalila gospa Ivan-
in dodala, da se je vedno
tdala, da je odvisna od nje-
Sicer bo gospod Ivan letos
znoval jubilejni, 80. rojst-
lan, gospa Panika pa je šest
mlajša.
•ba Turnškova sta bila
lojena v krščanskem duhu,
pa sta prenašala tudi na
ie tri hčerke, Bredo, Cvet-
in Majdo. »Pa ne v skraj-
1 pošten moraš biti in
v življenju srednjo pot,
Sfe,« je menil Ivan Turnšek.
'oporočenca sta ponosna
na svoj rod, na svoje hčerke,
ki jima pomagajo in se vračajo
domov, zete, štiri vnuke in
pravnukinjo.
Turnškova sta zadovoljna z
življenjem, ki ga živita. Gospa
brez težav shaja brez pokojni-
ne, saj na vrtu pridela vse, kar
potrebuje za gospodinjstvo,
»časom primerno sva zdrava,
oba lahko delava in imava vča-
sih toliko dela, da se ven ne
vidiva, z otroki se razumeva...
Kaj hočeš še več?« je na kratko
opisala življenje v Žalcu gospa
Fanika, ki sedaj kuha tudi za
najmlajšo hčerko in njeno
družino.
Prvič, pred 50 leti, sta se
Turnškova poročila samo ci-
vilno, ker je bilo tako moder-
no, cerkveno zaobljubo sta
opravila dve leti kasneje. Se-
daj, za zlato poroko, so jima
pripravili ganljiv obred v žal-
ski farni cerkvi. Gospe Faniki
so se kar oči orosile, ko se je
spominjala cerkvenih pevk, ki
so jima zapele, pa poročne
koračnice in sploh tistega ča-
robnega vzdušja... »Še vnuki
so zatrdili, da je bilo tako
lepo, da se bodo tudi sami
cerkveno ženili,« se je nasme-
jala zlatoporočenka.
V zakonu, ki traja že pol
stoletja, se nabere obilo skup-
nih doživetij, spominov in tu-
di bridkosti. Zaradi slednjih
Turnškova nista tarnala, mar-
sikaj sta v življenju premagala
z dobro voljo. Ponosna sta
tudi zato, ker sta v mladosti
dovolj prihranila, da se staro-
sti ne bojita.
' URŠKA SELIŠNIK
Zlatoporočenca Fanika in Ivan Tarnšek na poročni gostiji.
Zlata poroka Janeza in
Ane Zakon jiek
50 let skupnega zakon-
skega življenja sta te dni
praznovala Janez in Ana
Zakonjšek iz Latkove vasi.
Z njima so bili poleg otrok in
njihovih družin ter vnukov
in pravnukov tudi drugi so-
rodniki, ki so se skupaj z
zlatoporočencema veselili
njunega lepega jubileja.
Janez Zakonjšek se je rodil v
Mariji Reki v družini devetih
otrok. Po končani osnovni
šoli je ostal na kmetiji, leta
1942 pa je bil mobiliziran v
nemško vojsko ter poslan na
fronto v Rusijo, kjer je bil
dvakrat ranjen. Tam je bil do
leta 1945, potem pa poslan
kot vojni ujetnik v taborišče
na Češko. Domov se je vrnil
šele decembra 1945, ko so
doma že izgubili vsako upa-
nje, da je še živ. Ko si je
nekoliko opomogel, je moral
še na petmesečno služenje vo-
jaškega roka. Po vrnitvi se je
zaposlil v kamnolomu v Ma-
riji Reki, potem pa v TT Pre-
bold, kjer je bil do upokoji-
tve.
Tudi Ana se je rodila v Ma-
rija Reki. Po končani osnovni
šoli je tudi ona ostala doma,
leta 1940 pa se je prvič poro-
čila. V tem zakonu je imela
sina in hčer, mlada družina je
kupila hišo v Latkovi vasi, ka-
mor so se preselili. Srečno živ-
ljenje je prekinila vojna, ki je
mladi ženi vzela moža, otroko-
ma pa očeta. Kmalu je spozna-
la Janeza in sklenila sta, da
bosta svoji življenjski poti
združila. Rodile so -se jima še
tri hčere, otroci so odraščali in
si ustvarili vsak svoj dom. Do-
ma je ostala najmlajša hči z
možem in hčerko. Jesen svoje-
ga življenja zlatoporočenca
uživata v miru in sreči, obdana
z ljubeznijo svojih otrok, vnu-
kov in pravnukov.
Obred zlate poroke je v žal-
ski poročni dvorani opravil
Marjan Žohar, cerkvenega pa v
domači cerkvi preboldski žup-
nik Franc Serec.
T. TAVČAR
Zlatoporočenca in svatje ob prihodu na žalski matični urad.
Šola je vesela
V prostorih prve žalske osnovne šole je bilo v soboto občinsko tekmovanje druge
stopnje v znanju iz Vesele šole PILA. Udeležilo se ga je več kot sto učencev od 4. do 8.
razreda iz osnovnih šol občine Žalec.
Največ točk so izmed učencev 4. razreda dosegli Milojka Pirš (OŠ Griže), Lara Plavčak (OŠ
Prebold), Jernej Turnšek (OŠ Žalec) in Karmen Sedeljšak (OŠ Vransko), za 5. razred Jera
Petriček, Larisa Čehovin in Nina Novak (vse OŠ Žalec), za 6. razred Mirjam Sedeljšak, Matic
Goropevšek (oba OŠ Vransko) in Katja Vaš (OŠ Šempeter), za 7. razred Sašo Pire (OŠ
Šempeter), Eva Strohal (OŠ Vransko) in Darko Rizmal (OŠ Braslovče), za 8. razred Tina
Baloh (OŠ Griže), Špela Strniša (OŠ Šempeter) in Vesna Korun (OŠ Prebold). Vsi
prvouvrščeni in drugouvrščena iz 8. razreda se bodo udeležili državnega tekmovanja Vesele
šole, ki bo 7. junija v Ljubljani.	T. TAVČAR
V pianinaii se ne bodo izgubili
v organizaciji mladinske
komisije Planinske zveze
Slovenije in Savinjskega
meddruštvenega odbora
planinskih društev ter^s po-
močjo PO Dobrovlje-Bra-
slovče je bilo na območju
Braslovč in Dobrovelj dr-
žavno prvenstvo v planin-
ski orientaciji.
Na startu se je zbralo 46
ekip iz raznih krajev Sloveni-
je, ki so se pomerile v sedmih
kategorijah. V kategoriji A
(do 6. razreda) je zmagala
ekipa Braslovč pred Vinsko
Goro in Slivnico, v kategoriji
B (7. in 8. Razred) Ljubno ob
Savinji pred Braslovčami in
Šoštanjem, v kategoriji C
(mladinci do 25 let) Šoštanj
pred Slivnico in Braslovča-
mi, v kategoriji D (člani 25
do 40 let) Vinska Gora pred
Poljčanami in Rečico ob Sa-
vinji, v kategoriji E (člani nad
40 let) Braslovče, pred Vojni-
kom in Žalcem, v kategoriji F
(družine) Zabukovica pred
Braslovčami in Žalcem izven
kategorij pa Šempeter v Sa-
vinjski dolini.
Druga in zaključna tekma
bo 25. maja na Menini plani-
ni.
T. TAVČAR
Nov most v Metlečab
v Metlečah pred Šoštanjem, na cesti Šoštanj-Topolšica, so
zgradili nov betonski most čez potok Bečovnica. Hkrati so
zgradili tudi kakšnih dvesto metrov novega širšega cestišča in
zelo pregledno križišče, v njem pa postavili tudi prvi semafor za
pešce v Šoštanju. Pregledni cestni odcep proti Vili Široko in
nogometnem igrišču omogoča, da lahko zdaj tja brez vsakih
težav pripeljejo tudi avtobusi.	LOJZE OJSTERŠEK
Cvetlični sejem na Frankolovem
v nedeljo, 17. maja, bo pri graščini na Frankolovem
cvetlični sejem.
Na njem se bodo predstavili izdelovalci domačih obrti,
obiskovalci bodo lahko kupili balkonsko cvetje, vsako gospo-
dinjstvo pa bo prejelo tudi rožico, ki jim jo bodo podarili člani
frankolovskega Turističnega društva.	NMS
Gorenjcani izvrstni v Lovu na
srečo
Kulturno društvo Janez Koprivnik Gorenje je pripravilo
novo gledališko predstavo z naslovom Lov na srečo.
Veseloigro je režirala Manja Črešnar, v predstavi pa sodeluje
dvanajst amaterskih igralcev iz Gorenja nad Zrečami. To je v
zadnjih treh letih že njihova tretja predstava: igri z naslovom
Štiri neveste za štiri ženine ter Nezakonska hči sta bili med
občinstvom zelo dobro sprejeti. Pričakujejo, da bodo ljudje
podobno sprejeli tudi novo veseloigro, v kateri igralci prav tako
uporabljajo preprosto kmečko pohorsko narečje.	B.Z.
^sonmna
Občni zbor
sadjarjev
priznanem sadjarju
^^ Košanu v Vinski
je bil prvi občni zbor
''l^tva sadjarjev celjske
ki je bilo ustanov-
no konec lanskega leta.
zboru so sprejeli pra-
in poslovnik društva,
■olili vodstvo, za prvega
j^sednika so imenovali
p^ona Napotnika iz Kasaz
sprejeli program dela, v
je tudi veliko stro-
gih predavanj in posveto-
Posebno pozornost pa
f^arnenili osnovnošolcem,
P^i že v rani mladosti pri-
[ nekaj osnovnega zna-
r Predvsem pa ljubezen
^djarjenja. Na šolah naj
, ° izpeljali v obliki krož-
''	T. TAVČAR
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Kako do mednarodne nagrade?
Sedem izjemno dejavnih dijakov Šolskega centra Velenje je prejelo mednarodna priznanja
v program The World
Avvard, ki je v Angliji uveljav-
ljen že štirideset let in je da-
nes vanj vključenih šestdeset
držav, se je iz Slovenije vklju-
čil edino Šolski center Vele-
nje. Sedem velenjskih gim-
nazijcev je konec prejšnjega
meseca prejelo bronasta
mednarodna priznanja za
dejavnosti v prostem času.
Po besedah mentorice Alen-
ke Čas, psihologinje v velenj-
skem šolskem centru, ki je
vodja programa za pridobitev
mednarodnega priznanja mla-
dim The Worid Award, imajo te
nagrade povsod v svetu velik
pomen. Dobitniki zlatega priz-
nanja imajo na primer pred-
nost pri zaposlitvi. Osnovni na-
men programa, ki ni tekmoval-
no usmerjen, je predvsem
spodbujanje vsestranskega
razvijanja vrednot in mladost-
nikove osebnosti s pomočjo
najrazličnejših izvenšolskih de-
javnosti. Izhaja iz načela, da je
v razvoju mladostnikove oseb-
nosti treba stremeti k ravno-
vesju med praktičnim, intelek-
tualnim, fizičnim in duhovnim
delovanjem. Ni nujno, da se
mladostnik na kakšnem po-
dročju najbolj izkaže, pač pa je
bistven njegov napredek in
vključevanje v različne dejav-
nosti. Vsebina programa se na-
naša na štiri osnovna področja.
in sicer na dobrodelne dejav-
nosti (prostovoljno delo z osta-
relimi, bolnimi, drugačnimi...),
spretnosti (glasbena dejavnost,
slikarstvo, šiviljstvo, kuha-
nje...), ekspedicije (mladi se sa-
mostojno odpravijo na vsaj
dvodnevno ekspedicijo) in
športna rekreacija (mnogi se
na novo spoprimejo s špor-
tom, ki ga niso vešči). Vsak
nagrajenec je dejaven na vseh
teh področjih. Enako velja tudi
za sedmerico velenjskih gim-
nazijcev.
Ivana Kovačevič je vsestran-
ska prostovoljka, ki pomaga
predvsem starostnikom in
otrokom, ukvarja pa se tudi z
ekologijo. Opravila je tečaj
španščine, slikanja, šivanja in
krojenja, na športnem področ-
ju pa je izbrala trening karateja
in v kratkem času zelo napre-
dovala. Špela Jezernik je pre-
kaljena tabornica, ki je napre-
dovala v načelnico. Intenzivno
se ukvarja z izraznim plesom,
opravila je tečaje avtogenega
treninga, topografije in angleš-
kega jezika v Angliji. Mojca
Rep ima kot prostovoljka izre-
den čut za mladostnike in otro-
ke z učnimi socialnimi težava-
rfii, pomaga pa tudi invalidnim
otrokom. Trenira borilno vešči-
no jiu-jitsu in je opravila enolet-
ni tečaj španščine. Urška Jar-
novič je delala kot prostovolj-
ka tri leta v Bolnišnici Topolši-
ca, za osnovnošolce pa pri-
pravlja ustvarjalne delavnice.
Je tabornica, trenirati je začela
še odbojko in jiu-jitsu. Opravi-
la je tečaj reikija in je kos tudi
shiatsu masaži. Laura Luka-
vačkič kot prostovoljka po-
maga obolelim z multiplo
sklerozo v Termah Topolšica
in tudi romskim otrokom. Lo-
tila se je tai-chi tečaja in tečaja
ročnih del ter avtogenega tre-
ninga, na športnem področju
pa prostega plezanja in kara-
teja. Adam Kavšek pomaga
osnovnošolcem z učnimi teža-
vami, je navdušen folklorist,
pri športu pa je napredoval v
judu. Opravil je tečaja avtoge-
nega treninga in fotografije.
Petra Jelen, nekdanja gimna-
zijka je zdaj že študentka, je
opravljala prostovoljno delo v
vrtcu in v okviru cerkvenih
organizacij skrbela za delavni-
ce za otroke. Obiskovala je
tečaje duhovnih vaj in medita-
cije ter ročnih del. Zase je me-
nila, da nikoli ne more biti
dobra športnica, a je začela
trenirati odbojko in napredo-
vala v zelo dobro igralko.
Aprila, ko je mladim iz Ve-
lenja nagrade podelila Štefka
Kučan, so slovenskim šolni-
kom podrobneje predstavili
mednarodni projekt in zanj
so pokazali velik interes. Us-
tanovili so posebno delovno
skupino, ki naj bi v Sloveniji
pripomogla k razširjanju pro-
grama The World Avvard.
—zn ksenija lekič
Nagrajeni gimnazijci z mentorico Alenko Čas in direktorjem Britanskega sveta v Ljubljani
Francisom Kingom. Tudi on je nekdanji dobitnik zlatega priznanja mladim in je zelo
naklonjen vsebini in ciljem programa The World Award.
Srečanje micri
tehnikov
Osnovna šola Polzela j^i
gostiteljica 16. srečanja,
dih tehnikov občine Ža^
Nastopili so 103 učg^^
dvanajstih zvrsteh, prvj
sta pa so dosegli: Ogled»
zvodnega procesa in sej
Ijanje konstrukcij z 2I)
Fischer technik - Leon
man, OŠ Šempeter, predsj
tev in zagovor nalog Inj
strukcij iz elektrotehnike,
ka Petek, izdelava tehnifi,
tehnološke dokumentacii
programom Caddy juniot
Cicicat - Boris Cencen, obj
Griže, izdelava izdelka izi
- Gašper Strahovnik in [
Strahovnik, OŠ Žalec, tek
vanje z modeli raket s p;
lom - Jernej Basle, teknu
nje z raketoplani - Uroš D
oba OŠ Braslovče, tekmi
nje z ladijskimi modeli M(
Gregor Mastnak, konstn
nje z elektronsko zbirk
Mitja Trojar, oba OŠ Gi
predstavitev in zagovor n
iz robotike - Klemen St
nak, OŠ Braslovče, tekmi
nje avtomobilov na elekti
pogon - Goran Dončič,
movanje s prostoletečimi
dralnimi modeli - Je
Knevžič, oba OŠ Griže in
movanje z modelarsl
zmaji, ki je bilo na letalii
Levcu - Tina Bizjak, OŠ
slovče.
Da je tekmovanje tako
uspelo, gre zahvala tudi 2
njim sodelavcem Stanetu
skanu, Jožetu Kočevarju ii
risu Korunu. T. TAV
Povezovalni metuljček
C Schmetterling, dijaško glasilo v nemščini povezuje mesti
Dijaki nemškega pouka
Gimnazije Celje-Center že
tretje leto izdajajo svoj list v
nemščini z naslovom
Schmetterling. Vsako leto
izide ena številka, tokratna
pa je v celoti posvečena lan-
skemu obisku dijakov in nji-
hove mentorice prof. Ivane
Ike Medved v Singenu, celj-
skem partnerskem mestu.
Lani oktobra so dijaki obi-
skali gimnazijo v Singenu, bili
pri svojih vrstnikih dva dni pri
pouku in gostje regionalnega
uredništva časnika Siidkurier.
Stanovali so pri družinah in
njihovi gostitelji so jim razka-
zali mesto in njegovo okolico.
Vse to so zdaj z besedo in
sliko obširno in sistematsko
predstavili v tematski številki
Scmetterlinga, ki ga ureja Ani-
ta Peček, v uredniškem odbo-
ru pa so še Vojko Črep, Mar-
ko Krajnc, Matija Kroflič, Ma-
tija Novak, Sabina Povše, Ja-
nja Sinkovič, Toni Stramšak,
Andrej Volavšek, Tina Zore in
Alenka Zvonar. Grafično in
tehnično sta list opremila Da-
niel Zdolšek in Boštjan Berc-
ko pod mentorstvom prof.
Jureta Slapnika.
Omenjena izdaja Schmetter-
linga ni le s strokovnega vidika
odlično delo gimnazijskih dija-
kov in rezultat učenja nemške-
ga jezika, temveč je tudi po-
memben prispevek k utrjeva-
nju partnerskih odnosov med
Celjem in Singenom, ki temelji
na povezovanju stikov med
ljudmi, če pa to počno mlade
generacije, je to še toliko dra-
gocenejše. Najnovejši Schmet-
terling je tudi z oblikovalsko-
tehničnega vidika zelo kakovo-
sten izdelek in je lahko v ponos
ne le Gimnaziji Celje-Center,
temveč tudi mestu in državi.
DRAGO MEDVED
Poziv osnovnošolcem
Območno združenje Rde-
čega križa Laško, ki velja za
enega najbolje organizira-
nih in tudi najbolj delovnih
združenj v Sloveniji, je tudi
ob letošnjem tednu in mese-
cu Rdečega križa pripravilo
številne aktivnosti. Pričele
so se že konec aprila z let-
nim občnim zborom krajev-
ne organizacije RK Sedraž,
končale pa se bodo v začet-
ku junija s slavnostno sejo
skupščine, na kateri bodo
podelili redna priznanja
Rdečega križa Slovenije.
Ob Tednu Rdečega križa, ki
je letos posvečen 45-letnici kr-
vodajalstva na Slovenskem,
so v laškem RK ponovno opo-
zorili, da bi morala njihova
krovna organizacija čimprej
urediti vodenje evidence kr-
vodajalcev po domicilnem
principu. Pri njihovem zdru-
ženju daruje kri na leto okrog
tisoč ljudi iz laške in radeške
občine, kar je več kot pet od-
stotkov prebivalcev v obeh
občinah.
V mesecu aktivnosti organi-
zacij RK bodo krajevne organi-
zacije še bolj kot sicer zbirale
članarino in prostovoljne pris-
pevke, pripravile zdravstveno-
vzgojna predavanja in semi-
narje ter sklicale občne zbore.
Območna organizacija Rdeče-
ga križa Laško je 8. maja na
mednarodni dan Rdečega kri-
ža vsem osnovnošolcem v laš-
ki in radeški občini poslala
pismo, v katerem jih je pozva-
la, naj pomagajo drugim, če
lahko, naj ne bodo sebični in
naj spoštujejo človekove pra-
vice. V naslednjih dneh oziro-
ma tednih bo združenje pri-
pravilo za učence tudi preda-
vanja o vlogi in pomenu RK,
sodelovalo pa.bo tudi na re-
publiškem razpisu za plakat
na temo motiviranja ljudi za
dajanje krvi. V Radečah bo
pripravilo tečaj za bolničarje in
se pripravljalo na regijsko tek-
movanje ekip prve pomoči,
organiziralo pa bo tudi obisk
republiškega zavoda za trans-
fuzijo krvi.	JI
Otroci, ki jih zanima ljudsko plesno izročilo. Ti so prišli iz Kristan Vrha.
Starši igrajo, otroci plešejo
Več kot 800 mladih iz vrt-
cev, osnovnih in srednjih šol
je nastopilo na II. folklornem
festivalu v Rogaški Slatini.
Na festivalu Pika poka pod
goro se je v petek 31 skupin
predstavilo s slovenskimi
ljudskimi pesmimi, plesi in
običaji, pri čemer so nekateri
od lani bistveno napredovali.
Med nastopi, ki so vzbudili
največjo pozornost, so bili
plešoči otroci iz vrtca Dram-
Ije, ki so jih na preprostih
ljudskih glasbilih spremljali
njihovi starši. Med najboljši-
mi so bili dijaki srednje vzgo-
jiteljske šole in gimnazije iz
Ljubljane, ki so predstavili ce-
lo krstne izvedbe ljudskih pe-
smi v priredbah za go'>
kvintet.
Pobudnica festivala je p'^
učiteljica in ravnateljica '
novne šole Rogaška Slj'
Marta Pelko. Cilj festivala
ohranjanje ter posodabljj
slovenskega ljudskega
pri čemer je treba posebej P
valiti številne vrtce. Prire^^J
festivala sta Zavod za
Celje in I. OŠ Rogaška
glavna pokrovitelja pa
ska občina in Rogaški vrel^,
BRANE JERAJi
Foto: STANKO MESTlN
S Celjskega so prejele
te festivalske plakete fol''
ne skupine iz vrtca Kozj«
I. OŠ Rogaška Slatina,
Gorica Velenje ter iz šol)
stan Vrh, Kostrivnica, w
no nb Savinii in Prebold!
Bolnišnična olimpiada
Učitelji I, osnovne šole, ki poučujejo v celjski bolnišni-
ci, bodo danes, v četrtek, pripravili že četrto bolnišnično
olimpiado, ki se bo odvijala v avli poliklinike.
Bolni in oboleli šolarji se bodo pomerili v posebej zanje
prirejenih igrah, tekmovanja pa se bosta udeležili tudi ekipi
zdravstvenih delavcev in učiteljev I. osnovne šole. Vsi
tekmovalci bodo prejeli pohvale, najboljšim pa bodo meda-
lje podelili znani športniki. Prireditev bo tudi letos povezo-
val dr. Jože Robida, člani ansambla 12. nasprotje pa bodo
poskrbeli, da bo vse skupaj še bolj veselo. Olimpiada se bo
pričela ob 15. uri.	Ji

LSNOPIC
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Celjani in Nezemljani
ob 20. obletnici raziskovalnega dela v Celju tudi letošnje raziskovalne naloge
prinašajo visoko kokovostno raven
0ulo sredo je bila na
Ijljem centru v Celju
^jtavitev srednješolskih
jjjkovalnih nalog, ki so
pripravili dijaki v okviru
jjje Mladi za Celje.
[jr 75 naslovov nalog z
jličnih področij so sred-
jolci v sredo predstavljali
,(j člani ocenjevalnih ko-
;ij. Obravnavali so števil-
področja; od zdravja
jsk v Celju do raziskova-
1 uporabe Interneta in ra-
jialnika, prometne uredi-
V Celju do tega, v kolik-
jmeri je v celjskih sred-
ili šolah prisotno spolno
dlegovanje med dijaki in
pfesorji.
33 nalog je komisija, ki so
jo sestavljali strokovnjaki s
posameznih področij, ocenila
kot odlične (prejele so od 70
do 100 točk), 30 pa je bilo
ocenjenih kot prav dobrih,
kar je po besedah Astrid Pe-
šec, svetovalke za mladinsko
raziskovalno delo pri MO Ce-
lje, zelo dobra ocena, ki kaže
na to. da so raziskovalne na-
loge celjskih učencev in dija-
kov resnično na visoki kako-
vostni ravni. »To se pozna tu-
di pri nalogah, ki se udeležijo
državnega tekmovanja, saj so
naloge, ki jih v Celju visoko
ocenimo, ponavadi dobro
ocenjene tudi tam,« je pove-
dala Peščeva, vodja dejavno-
sti, ki v Celju letos praznuje
dvajseto obletnico delovanja.
Mladinska raziskovalna de-
javnost ima najstarejšo tradi-
cijo delovanja namreč prav v
Celju, zaradi česar je ekipa, ki
raziskovalno delo vodi, letos
prejela tudi bronasti grb obči-
ne Celje.
Medtem, ko bodo 20. oblet-
nico mladinskega raziskova-
nja v Celju obeležili na slove-
snosti, ki bo v celjskem Na-
rodnem domu 8. junija, so ta
ponedeljek na IV. osnovni šoli
v Celju proslavili 15. obletnico
raziskovalnega dela na šoli,
ob tem pa odprli tudi prenov-
ljene prostore kluba mladih
raziskovalcev Heureka, ki na
šoli deluje že peto leto. V svo-
jo sredo so povabili tudi za-
četnico raziskovalnega dela
na tej šoli, upokojeno učitelji-
co zgodovine Suzano Trat-
nik, ki z mladimi raziskovalci
danes sodeluje kot zunanja
mentorica.
Sicer pa je na razpis za os-
novnošolske naloge letos pris-
pelo 28 nalog z različnih po-
dročij (od raziskovanja tega,
kako Celjani poznajo Nezem-
Ijane do tega, zakaj so med
mladimi najbolj priljubljeni le-
deni čaji z okusom hruške), ki
jih bodo mladi raziskovalci da-
nes, v četrtek, ob 15.00 pred-
stavljali na osnovni šoli Frana
Krajnca v Celju.
NMS
Sah za dan šole
že devetnajst let vsak prvi
teden v maju pripravijo na
osnovni šoli v Bistrici ob
Sotli dan šole, katere osred-
nja točka je šahovska simul-
tanka, ki jo z učenci igra
mojster Franc Pešec iz Ce-
lja.
Zadnja leta mu dela družbo
Rudi Tavčar, saj tako lažje in
hitreje opravita šahiranje z
več kot osemdesetimi mladi-
mi šahisti. Na letošnji simul-
tanki je sodelovalo 82 otrok,
med njimi jih je bilo sedem iz
osnovne šole Kumrovec. Še-
stim šahistom se je posrečilo
iztržiti remi, na kar so bili še
posebej ponosni. Remizirali
so Denis Geršak in Maja Po-
žeg, oba 3. razred, Uroš Šket
(5. raz.), Peter Ranogajec (7.
raz.) in Erika Zorenč ter Mari-
no Pongrac (OŠ Kumrovec),
oba 8. razred.
Nad resnično vzorno orga-
nizacijo dneva šole je tako
kot vsa zadnja leta bdel rav-
natelj Jože Uršič: »Dan šole,
ki se je njega dni imenovala
po Mariji Broz, smo začeli
praznovati z organizacijo ša-
hovske simultanke pred de-
vetnajstimi leti. Pobudniki so
bili Tone Vrabl, Drago Med-
ved in Franci Pešec. Kasneje
smo šahovski simultanki pri-
družili še druge aktivnosti, ta-
ko so letos mladi šolarji tek-
movali še v računalniških igri-
cah in športu. Prva sponzorja
sta bila NT&RC in Slovenske
železnice, kasneje pa so se
pridružili še mnogi drugi, ki
radi zahajajo k nam in z nami
sodelujejo.«
Po simultanki so pripravili
lep kulturni program ter se
spomnili učiteljev in sodelav-
cev, ki s šolo že več let sodelu-
jejo. Priznanja so dobili Mag-
da Dobrave (30 let na šoli),
Zdenka Valenčak in Terezija
Babič (20) ter Marinka Dro-
fenik in Stanka Deželak (10).
Z velikim navdušenjem pa so
učenci in učitelji zbranim go-
stom z županom občine Pod-
četrtek Marjanom Drofeni-
kom povedali, da so že po-
polnoma pripravljeni za pre-
hod na devetletno šolanje. Jo-
že Uršič je povedal, da se
bodo prijavili na razpis Mini-
strstva za šolstvo in šport za
tiste šole, ki bodo s posku-
snim devetletnim šolanjem
začele že v šolskem letu
1999/2000.
.. - TONE VRABL
Gasilci Dobrne
državni prvaki
^ Žižkih je bilo državno
'silsko tekmovanje za me-
"fial Matevža Haceta v or-
"^•zaciji Gasilske zveze
ovenije.
uspeh so dosegli mla-
'§3silci Dobrne (na sliki), ki
^■iiagali v svoji kategoriji z
® 500 1 pred Socko, obe iz
''•^e Vojnik, sicer pa Gasil-
zveza Celje. Nastopilo je
Sn desetin, 9. je bil Šent-
11. Škale.
Jed mladinci z MB 300 1 je
'"delovalo 33 desetin, Topol-
^^ je bila sedma. Nova Cer-
/ in Lopata pa 9. oz. 10.
mladinkami z MB 300 1
j^ed 27. desetinami slavile
i^stavnice Šentilja pri Vele-
JPred Topolšico, Nova Cer-
5 bila enajsta in Matke
iJ^d mladinkami z MB 500
^ bila konkurenca slabša.
saj je nastopilo le dvanajst
desetin. Dobrna je osvojila
tretje, Šentjur peto in Vojnik
šesto mesto.
Med pionirji (44 desetin) so
ponovili uspeh izpred dveh
let pionirji Sv. Štefana, občina
Rogaška Slatina, Gasilska
zveza Šmarje pri Jelšah, Škale
so bile tretje, Mestinje četrte,
Teharje osmo in Braslovče
enajste.
Med pionirkami je bilo na
tekmovanju 40 desetin, tu pa
so se desetine s Celjskega naj-
slabše uvrstile, saj je bUa naj-
boljša desetina s Sv. Štefana
šele na 14. mestu.
Najboljše desetine so s te-
mi uvrstitvami dobile mož-
nost kandidature za nastop
na gasilski olimpiadi. V sobo-
to in nedeljo bodo nastopih še
člani, članice in veterani v No-
vem mestu. TONE VRABL
Proti vandalizmu odporne table
V Velenju bodo namestili pregledne usmerjevalne table, ki bodo obiskovalcem mesta v pomoč pri orientaciji
Že do konca junija bodo v
Velenju poskrbeli za postavi-
tev tabel z osnovnimi infor-
macijami ob vhodih v mesto,
nato pa bodo postopoma oz-
načili še ulice, razdeljene po
glavnem in notranjem mest-
nem ringu. Projekt, vreden
je približno šestnajst milijo-
nov tolarjev, bodo dokončali
najkasneje v dveh letih.
Usmerjevalni sistem bo
vsem obiskovalcem, ki se v
Velenju ne znajdejo, pomagal
premostiti zadrege pri orienta-
ciji. S pomočjo tabel, ki bodo
dobro vidne in pregledne, bo-
do lažje in hitreje našli želeno
lokacijo. Letos so v občinskem
proračunu temu projektu na-
menili približno osem milijo-
nov tolarjev, ki jih bodo pora-
bili za namestitev 74 usmerje-
valnih in označevalnih tabel.
Po besedah Antona Brodni-
ka, predstojnika urada za gos-
podarske javne službe v mest-
ni občini Velenje, bodo najprej
ustrezno označili vsa križišča
in ob vstopih v mesto namesti-
li table, ki bodo usmerjale k
zdravstvenemu domu, pošti,
hotelu... Sledile bodo table z
informacijami o pomembnih
športnih in kulturnih objektih
ter table, ki bodo obiskovalce
napotile k najpomembnejšim
podjetjem v Velenju. Na te tab-
le se bo uvrstilo največ deset
podjetij, izbrali pa jih bodo
glede na bruto dohodek pod-
jetja in glede na interes, saj za
podjetja označevanje ne bo
zastonj.
Med šestimi ponudniki, ki
so se prijavili za izvedbo pro-
jekta, 80 v Velenju izbrah pod-
jetje Hicon d.o.o. Brežice. Za
označevanje so Velenju ponu-
dili izdelke iz aluminija, ki ne
potrebuje dodatnega vzdrže-
vanja. V mestni občini kajpa-
da upajo, da bo material do-
volj odporen tudi proti vanda-
lizmu.
»Naš sistem usmerjevalne
neprometne signalizacije bi
bil lahko vzorčen za ostale
regije v Sloveniji,« je dejal
Brodnik in dodal, da bi bilo
smiselno, če bi sistem ozna-
čevanja v Sloveniji poenotili.
Povedal je še, da v Celju že
zbirajo informacije na podlagi
velenjskih izkušenj pri pro-
jektu označevanja.
Sicer pa se vsem »samorast-
niškim« označevalnim tablam
in celo jumbo reklamnim pa-
nojem v Velenju obeta vse prej
kot razcvet. Mestni možje na-
mreč želijo preprečiti, da bi
Velenje postalo mesto reklam.
KSENIJA LEKIČ
Primer usmerjevalne table ob vstopu v Velenje.
Poskusi mladih
kemikov
Osnovna šola Gustava Šili-
ha v Velenju je bila v petek, 8.
maja, gostiteljica regijskega
srečanja mladih kemikov za
srebrno Preglovo priznanje.
Srečanja, prejšnja leta je bilo
v Celju, se je tokrat udeležilo
245 učencev sedmih in osmih
razredov iz 45 osnovnih šol
celjske regije. Podelili so jim
deset prvih nagrad in 118 srebr-
nih Preglovih priznanj. Mladi
so imeli tudi možnost praktič-
nega dela, saj so se lahko lotili
izvajanja 60 različnih kemijskih
poskusov.	KL
JM9.-I4.iiiai1998
14
ŠPORT
Zaključno
uvodno dejanje
Po končani košarkarski sezoni na
vseh ravneh je KZS ob registraciji zad-
njih tekem podala še napotke in navo-
dila za prihodnjo sezono. Polzelani in
Laščani gradijo novi moštvi.
Prestopni rok bo od 7. do 17 junija, v novo
sezono pa se bodo najprej podali klubi v
l.A SKL (predviden pričetek prvenstva
9.9.), v septembru bodo pričela tudi dekleta
v 1. in 2.SKL (20.9.) ter moški v l.B ligi
(26.9.). Tekmovanje v 2. in 3. moški SKL se
prične 3. oktobra. Vsi klubi se morajo za
prihodnje tekmovalno leto prijaviti do 1.
junija. Nižjeligaši morajo ob tem obvezno
še navesti, ali so v primeru izpraznjenih
mest pripravljeni nastopati v višjem rangu.
Žrebanje za sezono 1998/99 bodo (z
izjemo 3.SKL) opravili 13. junija, do ta-
krat pa morajo klubi poravnati vse ob-
veznosti do MKZ, KZS in FIBA.
Zadnjo kazen v minuli sezoni si je
prislužila KS Polzela (13.500 SIT), katere
navijači so na prvi finalni tekmi končnice
v Ljubljani žalili uradne osebe. Koliko
igralcev bodo podprvaki na tej postaji
sprejeli in koliko jih bo izstopilo, bo
najbrž znano že v nekaj dneh, ko bo tudi
jasna veljavnost Bossmanovega pravila
za vzhod. Pogodbe so potekle Petrano-
viču, Cizeju, Horvatu, Zaletelu in Jagod-
niku, po zadnjih podatkih pa naj bi
trener Boris Zrinski na Polzeli še naprej
zbiral »srebrna odlikovanja«.
Tudi njegov kolega in konkurent Aleš
Pipan bo pričetek nove sezone dočakal
tam, kjer je končal staro. Pivovarna Laš-
ko mora najprej doreči stvari okoli To-
vornika, Lisice, Dončiča (vsem se je izte-
kla pogodba) in Goljoviča (čaka ga slu-
ženje vojaščine), vložena je prošnja za
pridobitev slovenskega državljanstva),
nato pa poskrbeti za okrepitve na polo-
žajih organizatorja in centra.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Miljan Goljovič - bo namesto zelenega
dresa oblekel jugoslovansko vojaško
uniformo, ali pa bo postal slovenski
državljan?
V Rogaški košarke niso
pozabili
Dve košarkarski tekmi sta
minuli teden v Rogaški Sla-
tini vzburkali športno jav-
nost. Najprej se je predstavi-
la članska ekipa novega klu-
ba Rogaška 98, nato pa so se
igralci nekdanjega kluba
Rogaška Donat Mg pomerili
s Pivovarno Laško.
Prva tekma je dala vedeti,
da košarka v zdraviliškem
mestu po lanskem kolapsu ni
zamrla. Povsem zadovoljiva
ekipa Rogaške 98, v kateri so
iz prejšnje postave ostali Ko-
sovec. Krivec in Voh, bi ob
solidnih mladincih in morda
še s kakšno okrepitvijo že v
naslednji sezoni lahko pose-
gla višje od štartne 3. SKL.
Več razburjenja so povzro-
čili nekdanji igralci Rogaške
Donata Mg. Ponovno zbrani
so se pomerili s Pivovarno
Laško. Polna dvorana priča o
tem, da ima košarka tu še
vedno ogromno privržencev.
V rumenem rogaškem dresu
so zaigrali vsi povabljeni z
izjemo Ivice Jurkoviča, ki se
je mudil po osebnih opravkih
v rodni Čapljini. Lerič, Tišma,
Novakovič, Petrovič, Mičuno-
vič, Sušin, Sedminek in ostali
presenečenja -niso zmogli.
Tretja ekipa v Sloveniji je sla-
vila s 96:81, vendar je bil re-
zultat v drugem planu. Gostje
so s prihodom v Rogaško, ki
je desetletje krojila košarkar-
ski vrh, naredili pravo šport-
no gesto in nastopili v popolni
zasedbi.
JANEZ TERBOVC
Celjani še znajo
zmagovati
Nogometaši Protonavta
Publikuma so v 29. in 30.
krogu državnega prvenstva
vendarle vknjižili po 3 toč-
ke. Najprej so med tednom
doma kar s 5:2 odpravili
SCT Olimpijo, še odmevnej-
ša pa je bila nedeljske zma-
ga nad Muro v Murski So-
boti z 2:0,
34-letni Edin Osmanovič,
trener Celjanov, je tako
končno lahko mirno spal in
pripravljal ekipo na včerajš-
nji štajerski derbi z Maribo-
rom Teatanicom. Čeprav se
zdi, da je kriza Protonavta
Publikuma preteklost, pa bo
na Skalni kleti prav v zad-
njem mesecu letošnje sezo-
ne nadvse burno. Vodstvo
kluba se je le nasmehnilo šte-
vilnim člankom, kjer je bila
omenjena plača bivšega tre-
nerja, direktor Brane Florja-
nič pa je nakazal zaplete s
sponzorjem. »Protonavto bo
naš pokrovitelj do konca se-
zone, čeprav se pojavljajo
nekatere težave, ampak
upam, da se bodo stvari ure-
dile,« je potrdil govorice, da
Protonavto za »nogometno
avanturo« verjetno ne bo več
pripravljen prazniti svoje bla-
gajne. Že v nedeljo čaka ru-
meno-modre novo težko go-
stovanje v Ajdovščini. »Serija
težkih tekem lahko pusti po-
sledice, vendar verjamem, da
lahko osvežim moštvo, ki
dobiva pravo podobo. Utru-
jenost ne bi smela biti preve-
lika težava. S Primorjem želi-
mo vsaj remizirati,« je napo-
vedal Edin Osmanovič.
Velenjčani so bili prepriča-
ni v uspeh na tekmi s SCT
Olimpijo, a so se ušteli. Ljub-
ljančani so v štirih dneh strni-
li vrste in Rudarju odščipni
točko. Ob jezeru očitno že
sedaj razmišljajo samo še o
finalu pokala, kar je tudi ra-
zumljivo, nekaterim igral-
cem pa misli uhajajo še dlje.
Z nekaj vrhunskimi predsta-
vami so predvsem Dabano-
vič, Javornik in Caushlari ze-
lo zanimivi za vodilne slo-
venske klube. Ivan Zidar,
predsednik SCT Olimpije, je
občasno napovedoval nov
preporod Ljubljančanov. Ob
tem se postavlja tudi vpraša-
nje, kakšna bo njihova za-
sedba v prihodnji sezoni. Ze-
lo verjetno se bo v njej našel
prostor za katerega izmed
Velenjčanov. Caushlari je pač
eden boljših tujcev pri nas...
■■■■■■■■TOMAŽ LUKAČ
Atleti z mislimi že v
Beogradu
čeravno letos v Celju ne
bo nobenega od uradnih dr-
žavnih otvoritvenih mitin-
gov, se na štadionu Kladivar-
ja Cetisa že pripravljajo na
sezono. V soboto bodo prve
kvalifikacijske tekme za po-
kal Slovenije z disciplinami
prvega dne olimpijskega
programa.
Teden dni kasneje je na
sporedu še drugi del tega tek-
movanja. Ker se reprezentan-
ti uvrstijo v finale neposred-
no, bodo te kvalifikacije (ena-
ko tekmovanje bo še v Vele-
nju) nova preizkušnja za atle-
te mlajših kategorij. V klubu
so zato pripravili desetdnev-
ne prvomajske priprave v
Medulinu (dolgoprogaši in
metalci) in Pulju (tehnične in
šprinterske discipline). Tre-
nerji Mladen Pavlja, Jože Ko-
pitar, Marko Božiček, Miro
Kocuvan in Hrvoje Fižoleto
so vadili blizu 40 mladih tek-
movalcev. Najboljša trojica
Cankar, Acman in Valantova
so bili v trenerskem taboru
Srdjana Djordjeviča. Letos na
tekmovališčih žal ne bo olim-
pijke in državne prvakinje v
metu kopja Renate Strašek, ki
je po nasvetih zdravnikov po
enajstih letih zaradi težje poš-
kodbe hrbtenice morala pre-
kiniti uspešno kariero in vsa-
kršno aktivnost nasploh. »At-
letika je moje življenje. Ker ne
bom več nastopala, bom po-
magala kot atletska sodnica
ali v organizacijskih delih,« je
svojo prihodnost nakazala
Straškova.
Konec tega meseca bo eki-
pa Kladivarja Cetisa v Beogra-
du nastopila na evropskem
pokalu državnih prvakov
skupine B. Celjani si želijo
priboriti vsaj 2. mesto, ki bi jih
popeljalo med najboljšo klub-
sko evropsko osmerico.
■■■■■■■I JOŽE KUZMA
PANORAMA
NOGOMET
(MMMMNNrnai« ........ -	sS^e^Misa:
1.SNL
29. krog: PA Publikum-SCT
Olimpija 5:2 (4:1) Somalia 5,
27, Kamberovič 29, Kačičnik
38, Sešlar 65. SET Vevče-Rudar
(V) 1:1 (1:1) Vidojevič 13. 30.
krog: Mura-PA Publikum 0:2
(0:1) Somalia 13, Kačičnik 62,
Rudar (V)-SCT Olimpija 1:1
(1:0) Javornik 32. Vrstni red:
Maribor Teatanic 62, Mura 55,
HIT Gorica 52, Primorje 49,
SCT Olimpija 46, PA Publikum
43, Rudar 38, Korotan 29, Po-
trošnik 27, SET Vevče 16.
2.SNL
24. krog: Esotech Šmartno-
Zagorje 2:0 (0:0) Javornik 52,
Grobelšek 78/11 m. Nafta-Šent-
jur 4^1 (2:1) Romih 28. Vrstni
red: Živila Triglav 60, Koper 57,
BST Domžale 50, Elan 42, Že-
lezničar 38, Nafta 34, Drava 33,
Esotech Šmartno in Šentjur 29,
Rudar (T) 27, Dravograd in Alu-
minij 24, Goriške Opekarne in
Jadran Šepič 23, Zagorje 20,
Factor Črnuče 14.
3.SNL-vzliod
22. krog: Unior-Črenšovci
1:2, Usnjar-Dravinja 2:0. Vrst-
ni red: Pohorje 55, Bakovci
51, Paloma 39, Črenšovci 37,
Goričanka 33, Unior 31, Dravi-
nja 28, Odranci 27, Pobrežje,
Turnišče, Usnjar 25, Kungota
23, Variš 17, Kovinar 16.
MNZ
14. krog: TIM Laško-Breži-
ce 1:0, Krško - Steklar 1:1,
Šmarje pri Jelšah-Kovinar 0:1,
Odred - Mons Claudius 2:1.
Vrstni red po rednem delu:
TIM Laško 36, Mons Claudius
34, Steklar 20, Odred 19, Krš-
ko 18, Brežice 17, Kovinar 14,
Šmarje pri Jelšah 3. Vrstni
red pred play offom: TIM
Laško 15, Mons Claudius 10,
Odred 7, Steklar 2.
""Tokomet
Pokal RS
Polfinale: Gorenje-AFP
Dobova 19:16 (7:7) Krejan, So-
vič, Tome, Rozman in Cvetko
3, Bedekovič 2, Plaskan in
Tamše 1. PIL-Prevent 35:23
(16:11) Pungartnik 10, Pajovič
in Jelčič 5, Šerbec 4, Vugrinec,
Načinovič in Tomšič 3, Stefa-
novič 2. Finale: Gorenje-CPL
21:25 (13:11) Rozman 7, Be-
dekovič 6, Sovič in Cvetko 2,
Krejan, Ojsteršek, Plaskan in
Tome 1 za Gorenje, Šerbec in
Pajovič 5, Stefanovič 4, Vugri-
nec in Pungartnik 3, Načino-
vič in Jelčič 2, Šafarič 1. Konč-
ni vrstni red: CPL, Gorenje,
Prevent, AFP Dobova.
1. DRL (Ž)
Od 1. do 4. mesta - 5. krog:
Robit Olimpija-Juteks Žalec
27:18 (17:4) Derčar 7, Randl 4,
Raukovič 3, Majerle 2, Kline in
Zidar 1.Vrstni red: Krim Elec-
ta 13, Robit Olimpija 10, M-
Degro Piran 2, Juteks 1.
Kvalifikacije za l.DRL - 5.
krog: Šešir-Vegrad 20:20 (13:6)
Ibralič 9, Dešman in Krajnc 4,
Madjariči Rodič in Nojinovič 1.
Vrstni red: Šešir 7, Vegrad 5,
Sava Kranj in Mlinotest 4.
DOL (M)
Za popolnitev l.DOL - 4.
krog: Šoštanj Topolšica-SIP
Šempeter 3:0 (15:4,15:5,15
5. krog: Granit-Šoštanj V
šica 0:3. Končni vrstni
Krka 10, Kamnik, Šoštanj'
polšica in Granit 6, SIP ^
ter 2, Hoteli Simonov Zaliv
DOL (Ž)
Za popolnitev 1.00^
krog: B&L Utrip Prebol(i.j
Nova Gorica 1:3 (13:15, ij
15:5, 11:15). 5. krog: Bell
goza-B&L Utrip Prebold
Končni vrstni red: Špec(
Bled 10, Šentvid 8, HIT i^j
Gorica 6, B&L Utrip Prebol
Bell Rogoza 2, ŠOU 0.
Za popolnitev 2.DOL .
krog: Benedikt-Zgornja
vinjska3:2 (5:15, 15:12,15
11:15, 15:11). 5. krog: Zgo,
Savinjska-Piran 3:0. Kon
vrstni red: Zgornja Savinj
in Benedikt 8, Piran 6, Mej
4, Kočevje in Kamnik 2,
gSiggagl - ■	.. •
BALINANJE
""^ISr
1. liga
2. krog: SGP Gorica - Vi
nje Premogovnik 16:8. Vrs
red: Jesenice 6, Planine
pole, Jadran Pakirka, Ante
Velenje Premogovnik, So
G. Brko, Hrast, Bistrica inS
Gorica 3, Jadran Izola 0.
špoIEnI
IKOLEDA|
PETEK, 15.5.
Kegljanje
SP - Celje: Posama
moški in ženske (11-17).
SOBOTA, 16.5 A
Nogomet |
3.SNL vzhod, 23. kroi
Odranci; Odranci-Unior, i
rišnica: Goričanka - Usni
Slovenske Konjice: Dravi
Kovinar (vse ob 16).
MNZ - play off, 1. ki
Laško: TIM Laško-Odred,
gatec: Mons Claudius-Ste
(obe ob 17).
Rokomet
l.DRL (Ž), od 1. do 4.
sta, 6. krog - Žalec: Jutek
Degro Piran.
l.DRL (Ž) - za obstanek
krog - Velenje: Vegrad-Mlf
test.
NEDEUA,17.5.
Nogomet
l.SNL, 32. krog - AjdoV
na: Primorje-PA Publikum^
lenje: Rudar-Mura (obe ob i
2.SNL, 26. krog - Šmar*
ob Paki: Esotech Šmar«
Aluminij, Dravograd: Dra<
grad-Šentjur (obe ob 16).
TOREK, 19.5. ^
MNZ - play off, 2. kroj
Kozje: Odred-Steklar, LaJ
TIM Laško-Mons ClauA'
(obe ob 17).
SREDA, 20.5. .
Nogomet
l.SNL, 31. krog - Celje:
Publikum-Maribor Teatai^
Behinci: Potrošnik - ^^
(obe ob 17).
2.SNL, 25. krog - Trb^
Rudar-Esotech Šmarno, ^
jur: Šentjur-Goriške Of^
ne (obe ob 17).
Kolesarskirekordi
Kolesarski klub Rogaška je pripravil že četrti vzpon na
Boč. Rekordno število tekmovalcev se je podalo na 16
kilometersko progo z višinsko razliko 520 metrov.
Med 220 kolesarji se je na Boč najhitreje povzpel Silvo
Povirk (Dol pri Ljubljani) in hkrati še izboljšal rekord proge,
ki zdaj znaša 32,39 min. Marljivi organizatorji, ki so priredi-
tev odlično pripravili, so nagradili tudi najstarejšega udele-
ženca 85-letnega Simona Keršiča iz Zg. Polskave, najmlajši
udeleženec pa je bil 11-letni domačin Simon Plemenitaš.
Pričeli so že tudi priprave na jubilejni maraton Rogaška 98,
ki naj bi privabil preko 600 tekmovalcev.
Zmagovalci - moški absolutno: Silvo Povirk (Dol/Ljubljana).
Do 35 let: Miran Hribar (Lukovica). Od 35-45 let: Silvo Povirk
(Dol/Ljubljana). Nad 55 let: Roman Kralj (Rogaška). Ženske
absolutno: Simona Žabjek (Ljubljana). JANEZ TERBOVC

rSNOPIČ
ŠPORT
15
Janezi (sicoraj) do vrha
Pivovarji so si z zmago 25:21 (IlilS) nad domačimi »hladilniki« na ramena pripeli še 7. pokalno zvezdico
las podobnemu razple-
Ijnskega pokala je celjska
jgnetna vrsta tudi tokrat po-
i^a črto pod sezono s konč-
, naslovom zmagovalca. Ve-
^om v finalu veliki met
yspel, so pa zato prezado-
jii z nastopanjem v PPZ, ki
si ga zagotovili še za prihod-
, sezono. Organizacijo tur-
ja bomo vpisali v učbenike.
fudi lani sta se v slovenj e-
iJkem finalu pokala pomerila
,jnja finalista. Finale je z
19 pripadlo CPL, ki je poprej
jco kot letos) z 32:22 izločila
mači Prevent. Edini novinec
ulnega turnirja je bila AFP
^va, ki pa je doživela lansko
ljubljanskih Prul 67.
Šahovsko
polfinale
Najtrša in tudi najbolj negoto-
je bila prva polfinalna tekma
M domačim Gorenjem in go-
tiz Dobove. Velenjčanom je
Ipel evropski lov, četudi so
(ali zgolj z domačimi igralci
totchenko je izgubljen za 4
sece, Semerdjijev, Saftescu in
I so odšli že prej) oziroma
sto Janezov«, kot je svojo eki-
I poimenoval trener Tone Ti-
j. Igra teh dveh nasprotnikov
'''ila prava antipropaganda ro-
""^eta, toda cilj opravičuje
■^stva. V partiji premišljenih
^'^ez je domači vratar Uroš Se-
odigral vlogo kraljice, ki je
^l^oncu matirala izbrance nek-
celjskega stratega Josipa
ki so ga v Dobovo poldi-
^očitno mnogo prepozno. Če-
^^ rnoštvo z državne meje ni
^'o občutka podrejenosti, ve-
^ povedo Šojatove besede:
^iio z domačimi igralci bi tež-
J'astopalitudiv4. ligi.«
/^^Čkrat napovedano polfinal-
presenečenje z imenom Pre-
ti''' je padlo v vodo tisti trenu-
u so igralci v behh dresih
^eli, da je razlika le preveli-
ka. Simultanko je z desetino
golov uprizoril Pungartnik. Kot
je kasneje povedal Aleš Leve, je
Celjane možno premagati le, če
igraš nad svojimi zmožnostmi.
»Pa še to ne pomaga kaj dosti,
če imajo pivovarji ustrezen pri-
stop,« je dopolnil nekdanji se-
lektor Slavko Ivezič, ki je tudi
menil, da je poraz z 12 goli
občutno previsok.
Pod »grožnjo sankcij« se je
celjska garnitura podala v fina-
le, kjer so jih Tisljevi Janezi
napadli z vsemi orožji. Za zače-
tek so s tremi cepelini dobili
zračno bitko. Velenjsko vodstvo
s kvartetom golov vnese nervo-
zo na nasprotno stran, kjer
kljub drugačnemu zatrjevanju
pogledi uhajajo na tribuno, od
koder njihovo igro spremlja par
očes novega trenerja Seada Ha-
sanefendiča. Zdravko Zovko ob
odmoru v garderobi svojim še
zadnjič pove, kako si predstav-
lja pot do zadnje zmage in nove
krone. Zaleže! »Tudi sam želim
vselej zmagati z 10 ali 15 goli
razlike. Imamo pa moč, ki jo
uporabimo, ko nam ne gre. V
finalu je zmagal rokomet! Žal
mi je, ker s Celjani nisem postal
evropski prvak in osvojil še kak-
šen turnir. Rezultati pridejo
včasih kasneje, kot načrtujemo.
Uprava bo morala dodati še ne-
kaj opek na nedograjeno hišo
uspehov,« pove po zmagoslavju
Vsak po svoje
... zbrani novinarski družbi pa
ne pove, kje bo nadaljeval tre-
nersko pot. Kot pravi, nima na-
vade govoriti o tem, dokler še
nosi dres drugega kluba. »O pri-
hodnosti se bom odločil v teh
dneh,« zaključi na hitro. Izvede-
lo pa se je, da se Zovko vrača na
Apeninski polotok. In to prav v
Trst k Generaliju, ki ga je v tej
sezoni dvakrat »pospravil«. Lju-
bitelji testenin se torej držijo
dejstva, da moraš nepremaglji-
vega nasprotnika kupiti. Tudi
preostala trojica uradno ne go-
vori o novih športnih postajah.
Tako naj bi se Likavec vrnil k
Andorju, Načinovič naj bi znova
oblekel dres reškega Zameta (to-
da le v primeru, da odide Mato-
ševič), Cvijič pa ima v rokah
nekakšen poker - Medveščak,
Prule, Krško ali Gorenje.
Jugoslovana Dragan Škrbič in
Aleksander Kneževič bosta s Pe-
ričem in Stefanovičem zaokroži-
la celjski YU-poker. Uprava ob-
ljublja obsežnejšo predstavitev
za javnost, ko bodo zbrane vse
okrepitve. Desnokrilni Kneževič
(začel je pri Borcu v Banja Luki,
nadaljeval v Beogradu pri Crveni
zvezdi, nazadnje pa igral za švi-
carsko Borbo iz Luzerna) bo
hkrati dopolnil še en celjski po-
ker - levičarjev.
Celjska prvoligaška podruž-
nica iz Rafleč bo bogatejša za
bodočo šampijonsko generaci-
jo: Žvižej, Marčen, Šantl, Ivan-
čič in Kozamara, iz Dobove
bodo »izvlekli« še Begoviča.
Gorenje še nic
Velenjčani so za sedaj le naja-
vili spremembe za prihodnje le-
to. Te naj ne bi bile v večjem
obsegu, glede na finančni polo-
žaj pa želijo vsaj eno okrepitev,
kar jim v določeni meri zagotav-
lja ohranjanje zdajšnjih ambicij.
»Bolje zadovoljni domači igralci,
kot nezadovoljni tujci,« je nakak-
šno geslo Gorenjeve uprave.
Klub se je že večkrat izkazal z
odlično organiziranimi priredi-
tvami in tak je bil tudi zaključek
pokala, ki bi ga na takšnem
nivoju težko izpeljali tudi veliko
uglednejši klubi. Informacije in
možnosti komuniciranja so bile
v vsakem trenutku na voljo,
prireditev je potekala tekoče.
Novinarjem so »usta zaprli« s
hrano in pijačo, komur pa je v
premoru med tekmami postalo
dolgčas, je lahko poplesaval po
taktih skupine Chateau.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
RK Celje Pivovarna Laško se
je s krajšo simbolično slove-
snostjo poslovila od svojih
igralcev in trenerja, ki v pri-
hodnjem letu ne bodo več bra-
nili celjskih barv. Tako so
klubske grbe podelili Zdravku
Zovku, Alvaru Načinoviču, Ja-
niju Likavcu in Gregorju Cviji-
ču, za 40-letnico delovanja pa
so izročili priznanje še velenj-
skemu klubu organizatorju.
Celjani so ostali praznih
rok v izboru najboljših posa-
meznikov finalnega turnirja.
Za najboljšega vratarja so
proglasili Borisa Deniča
(AFP Dobova), za najboljšega
igralca Iztoka Rozmana (Go-
renje), najučinkovitejši stre-
lec pa je s 14 zadetki postal
Nenad Maksič (Prevent).
Sead Hasanefendič - mož, od
katerega bo v veliki meri od-
visna usoda celjskega roko-
meta.
^jič skupaj: Roman Pungartnik, Tomaž Tomšič, Vladimir Jelčič, Alvaro Načinovič, Rastko
^anovič, Aleš Pajovič, Renato Vugrinec, Beno Lapajne. Spodaj: Robi Šafarič, Uroš Šerbec,
Jani Likavec in Dejan Peric.
Decici pivovarjev zmagovalci
Hkrati s pokalnim tekmovanjem so organizatorji izvedli še
finale DP za starejše dečke, kjer so v finalu Celjani šele po
podaljških uveljavili premoč nad sovrstniki iz Izole. Rezultati:
Tržič-CPL 20:25 (8:10), Gorenje-Izola 20:21 (6:10). Za 3.
mesto: Gorenje-Tržič 21:19 (11:11). Finale: CPL-Izola 27:26
(21:21, 8:10). Končni vrstni red: CPL, Izola, Gorenje, Tržič.
Najboljši igralec turnirja je postal Tržičan David Špiler, naj-
boljši vratar je Celjan Aljoša Rezar, najboljši strelec pa Izolan
Jakob Vukovič (19 golov).
Vrbanic drugi v
Evropi!
Žalski karateist Damir Vr-
banič je dosegel največji us-
peh v svoji karieri. Konec mi-
nulega tedna je na evropskem
prvenstvu v Beogradu osvojil
srebrno kolajno. Drugi žalski
predstavnik Matjaž Končina
je izpadel že v prvem krogu,
toda zaradi njegove mladosti
je bilo najpomembnejše nabi-
ranje izkušenj.
Trener Silvo Marič je bil s
svojima varovancema pred pr-
venstvom optimistično razpo-
ložen, a odličja ni upal napo-
vedati. Izteklo se je drugače.
»Odlična pripravljenost in vr-
hunska forma sta me popeljali
na stopničke za zmagovalce.
Vse je šlo, kot po maslu, za-
taknilo se je le v finalu, kjer
nisem bil brez možnosti za še
večji uspeh. Kljub porazu prav
na koncu sem seveda več kot
zadovoljen,« je pripovedoval
Vrbanič, ki je v finalu izgubil s
turškim predstavnikom Yagli-
jem tesno z 1:2. Že sedaj pa
razmišlja tudi o prihodnjem
svetovnem prvenstvu, ki bo v
Braziliji. Na zeleni celini bo
zagotovo spet krenil v boj za
odličja, čeprav s kakšnim me-
stom nižje kot na EP ne bo
razočaran. V super lahki kate-
goriji bi utegnila biti konku-
renca nekoliko slabša, kot na
prvenstvu stare celine.
T.L., Foto: G.K.
Srebro iz Beograda - Damir
Vrbanič
Stran z
drogami
v okviru športno-huma-
nitarne akcije »Veter v laseh
- s športom proti drogi« in
Gaberijade pripravlja ŠD
Gaberje med 21. majem in
6. junijem vrsto športno-re-
kreativnih tekmovanj.
Svoje spretnosti bodo prvi
preizkusili cicibani (21. maj),
ki se bodo na spretnostnem
poligonu merili v veščinah z
žogo, vožnji s skirojem, pre-
skakovanju in premagovanju
ovir, teku ipd.. V okviru obeh
tekmovanj bo odbojkarski in
košarkarski turnir, tekmovalci
pa se bodo pomerili še v rola-
nju in balinanju parov. PŠ
Roševa
dvakrat
Plavalka celjskega Neptuna
Urška Roš se je ponovno od-
lično odrezala na močnem
mednarodnem plavalnem mi-
tingu za pokal mesta Ljublja-
ne. Po desetdnevnih pripra-
vah v Turčiji je zmagala na
400 in 800 m prosto ter s tem
potrdila dobro pripravljenost.
Uspeh so dopolnili tudi osta-
li celjski predstavniki, ki so se
udeležili tekmovanja na Iliriji.
Z 2. mestoma se lahko pohvali-
ta Matjaž Kolčan na 200 hrbt-
no in Andraž Valcl na 200 del-
fin. 3. mesta so v mladinski
konkurenci osvojili Tamara Ja-
ger na 800 prosto, Sandra Joc-
kovič na 100 prosto in Nejc
Zupanec na 200 delfin. T.L.
Velenjčana Iztok Rozman (z žogo) in Marko Cvetko v enem številnih uspešnih napadov.
NA KRATKO
škofja vas: Na konjeniški
prireditvi v preskakovanju
ovir v kategorijah AO-90 cm,
Al-100 cm in A2-110 cm je 35
tekmovalcev s parkurjem
opravilo brez napake. Rezul-
tati A2 mladinci: 1. Miha Roth
(Isabell) Ljubljana, 2. Luka
Založnik (Apollo) Gotovlje.
A2 člani: Aleš Maksimovič
(Atlas) Ljubljana, 2. Matjaž
Čik (Uganda 2) Velenje.
Velenje: Na mednarodnem
sabljaškem turnirju so imeli
največ uspeha Avstrijci. Med
kadeti je Tadej Knez osvojil 3.
mesto. Barbara Kapfer je bila
deveta (oba Rudolf Cvetko Ve-
lenje).
aiJlLffHIM!!
16
ŠPORT
Srebro za kegljače
Na 22. svetovnem prvenstvu v kegljanju presenetila mooška vrsta, ženska pa ostala brez (pričakovanega) odličja
Potem ko je ženska repre-
zentanca Slovenije nekoliko
razočarala v ekipni tekmi,
saj je zasedla 4. mesto in
ostala brez odličja, so moški
prijetno presenetili in osvo-
jili srebrno kolajno.
Našim fantom je sicer po
štirih tekmovalcih kazalo še
bolje, saj so od vsega začetka
vodili, potem pa so njihovo
mesto zasedli Nemci po fanta-
stičnih lučajih Schwarza, ki je
podrl kar 1064 lesov. Harry
Steržaj je kot naš peti tekmo-
valec zaostal, Uroš Stoklas pa
kot zadnji ni navdušil. Stoklas
je imel namreč najslabši rezul-
tat v naši reprezentanci, a je
ob koncu vendarle rešil drugo
mesto. Romuni so zaostali le
za 13 kegljev, najbolj pa so se
veselili Nemci. Ne samo, da so
osvojili naslov svetovnih prva-
kov, ampak so postavili tudi
nov svetovni rekord.
Slovenski reprezentantje so
bili več kot zadovoljni z meda-
ljo, čeprav je po dveh tretjinah
nastopov kazalo celo na najž-
lahtnejše odličje. Vendar je za-
dovoljstvo in veselje razumlji-
vo, kajti pred prvenstvom ni
upal odličja napovedati nihče.
»Izjemno zadovoljni smo s
podvigom, ki nam je uspel. Po
tihem smo upali na bron, bili
pa smo celo drugi. Prijetno
smo presenetili tudi sami se-
be,« je pripovedoval selektor
Milan Amer. Ob tem da so se
Slovenci izvrstno odrezali v
ekipni tekmi, so si štirje tudi
priborili jutrišnji finale posa-
meznikov. Hočevar, Pintarič,
Kirbiš in Bizjak so naši aduti.
Enemu izmed njih bi moral
uspeti nov podvig!
Finalnega obračuna se ve-
selita še dve naši predstavnici
- Marika Kardinar in Tončka
Urbane. Ti kegljavki sta edini
navdušili na nedeljskem moš-
tvenem obračunu, dve razpo-
loženi tekmovalki pa sta se-
veda premalo za skupni us-
peh. Čeprav v našem taboru
po 4. mestu ni bilo opaziti
pretiranega razočaranja, je
potrebno poudariti, da smo
pričakovan več. Medaljo! Ča-
kali jo bomo jutri.
Moška reprezentanca Slovenije seje veselila srebemega odličja.
DEVETA STEZA
Nemci najbolj
pridni
Navijači nemške reprezen-
tance so od prvega dne SKEP
najbučnejši. Na trenutke jih
preglasijo le domačini, pred-
vsem Prekmurci in Prleki.
Nemci so se veselili že prvi
dan tekmovanja, ko je bil nji-
hov trud poplačan s svetov-
nim rekordom ženske ekipe
in osvojitvijo zlatega odličja.
Pridni so tudi izven dvorane.
Tolarje zapravljajo za spo-
minke in nakup športne
opreme, pa še za pivo ostane.
»Gut,« pravijo po dolgih po-
žirkih laškega.
Marika in Tončka
zadržani
Naši najboljši predstavnici
v ekipni tekmi Marika Kardi-
nar (511) in Tončka Urbane
(503) sta bili s svojimi lučaji
prvi dan tekmovanja zado-
voljni, zagotovo pa sta priča-
kovali več pomoči soigralk.
Zanimalo nas je, kaj si obeta-
ta od zadnjega tekmovalnega
dne. »Jutrišnji finale posa-
meznic je nepredvidljiva tek-
ma. Spet bo precej odvisno
od dnevnega počutja in for-
me, jasno pa upam na naj-
boljše, čeprav česa senzacio-
nalnega ne bi napovedovala.
Počakajmo do petka,« je na-
smejana pripovedovala Mari-
ka Kardinar. Tončka Urbane
je še bolj skoparila z beseda-
mi: »Najtežje je napovedovati
tekme, ki so pred mano. Dala
bom vse od sebe. Kar bo, pa
bo!«
Hollywoodarji
trpijo •••
Urednik TV Celje Uroš
Krajnc je s svojo številčno
močno ekipo neposredno
prenašal nedeljski dopol-
danski program vse do na-
stopa Marike Kardinar. Ta-
krat je v dvorano vdrla bri-
gada preko 30 delavcev teh-
nične ekipe nacionalne tele-
vizije na čelu s producentom
Ladom Vindišem in Celjani
so morali spakirati. Še do-
bro, da ljubljanski holivu-
darji prihajajo le občasno,
vmes pa se gledalci na Celj-
skem zadovoljujejo z uslu-
gami domačih televizijcev.
Se to: vse ostale TV ekipe
morajo opremo tovoriti pre-
ko celotnega parkirišča.
in iščejo
gledalce
Taisti komentator T V Celje,
ki zaenkrat še ohranja mirno
kri, je bil s strani organizator-
ja naprošen, da svoje kamer-
mane vendarle opozori, naj
za božjo voljo snemajo še tri-
buni A in B, saj je tribuna C
zavoljo slabega pogleda na
steze skoraj prazna. Pogoji za
neodvisno poročanje so bili
tako izpolnjeni.
Likovnik hvali
»z vseh strani dežujejo
pohvale na račun organiza-
torjev. Tudi osebno sem zelo
zadovoljen s pripravo pr-
venstva in upam, da bo šlo
vse do konca brez organiza-
cijskih zapletov. Pohvaliti mo-
ram predvsem Lada Gobca in
njegovo ekipo, ki skrbi za vse
potrebno,« ni skoparil s kom-
plimenti Likovnik.
David in Goljat
Nad C-tribuno je zbrana no-
vinarska srenja, ki steze prav
tako slabo vidi. Ob poskusu
prodora na tribuno A nas v
slogu upokojenega pruskega
oficirja zaustavi član KK Miro-
teks Rudi Rovan, ki v sprems-
tvu 120-kilskega silaka odslovi
vsakogar, ki se z novinarskim
akreditivom prikaže v bližino
njegovega delokroga. Nauk
organizatorju: če pravite, da
mediji s prvenstva premalo
poročajo, je tak način onemo-
gočanja kvalitetnejšega dela
gotovo na mestu. Tako bo po-
ročanje obsežnejše, toda spre-
menil se bo predznak.
Srčne težave
Podpredsednik OK Miro
Gracer se je odločil, da bo
športne novinarje razdelil na
tiste, ki jim je šport pri srcu in
tiste, ki jim ni. Zavoljo sled-
njih so nekatere športne pri-
reditve »mrtve«, kar na srečo
SKEP ni. In to zato, ker so
odgovorni našli levjesrčno
uradno napovedovalko in de-
lavce v tiskovnem središču.
Pahor bi podiral
Prvenstvo je (razumljivo)
privlačno tudi za politike, ki so
radi navzoči tam, kjer švigajo
bliskavice in svetijo televizij-
ske luči. O poznavanju keglja-
nja sta se izjasnila premier Ja-
nez Drnovšek (»kegljanje
spremljam le občasno ij^
približno si nisem mogel pr'
stavljati, kakšno vzdušja'
odkrito navijanje je prisoti^
in poslanec v DZ - predse^
ZLSD Borut Pahor (»nikoij
nisem kegljal, zato je skrj
čas, da to poskusim, saj
tam podrem kakšen kegei,
parlamentu«).
Kriva je Andreja
Silva Razlag, znana kegijj
ka, državna reprezentani]
udeleženka SP 1980, je najb
iskana in najbolj priljubljen
tiskovnem središču. Naj,
želja imajo tekmovalci iz^
in Hrvaške - njeni nekdaj
soreprezentanti. Edini čas,
ni bila na voljo nikomur'
bilo tistih 45 mirmt, ko je'
stezo stopila njena hčei
Andreja Razlag, ki jo štej!
za največji talent mlad«
kegljaškega rodu.
Strah je gospod
Celjski organizatorji ozi:
ma člani organizacijskega!
miteja so svoje častne ga
in tudi reprezentante izoli;
od novinarjev, ki niso im
možnosti stika z njimi. Veli
fotoreporterjev zato svojt
dela ni moglo opraviti do|
polnosti. Je koga strah bea
ki jih je eminenca bila nai:
njena povedati sedmi sili?
TOMAŽ LUKAČ, JOl
KUZMA, PRIMOŽ ŠKQ
Foto: GREGOR KAl
Marika Kardinar v elementu.
Do cilja le Šoštanjčani in
Zgornjesavinjčanke
Sprejemni izpit za prvo
odbojkarsko ligo so opravili
le Šokanjčani, rang nižje pa
bodo prihodnjo sezono igra-
li Šempetrani, kar velja tudi
za njihove kolegice iz žen-
ske ekipe, ki se jim bodo
pridružile Mozirjanke.
Pri Šoštanju-Topolšici so po
zmagi nad lokalnimi konku-
renti iz Šempetra napovedo-
vali uspeh na odločilni tekmi
v Slovenski Bistrici. Prepričlji-
vo se je izšlo po napovedih.
Najpomembnejša zmaga v tej
sezoni je prišla ravno v pra-
vem času, saj so si odbojkarji
z mesta ob elektrarni uredili
finančni položaj, članom prve
ekipe pa neučakano diha za
vrat ena najobetavnejših mla-
dih generacij v državi.
SIP Šempeter si od kval
kacij ni veliko obetal, zrna
nad izolskimi »hotelirji« pa
zadovoljila trenutne ambid
B&L Utripu se je zatakii
že v predzadnjem krogu, i
so jih v Žalcu presenetile ni
de HIT-ove Novogoričani
Poraz je pomenil konec rac
nosti za prvo ligo, kljub tei
pa so zmogle dovolj moči
poslovilno kvalifikacijs
slavje v Framu.
OK Zgornja Savinjska je
odločilni teWi pokazala!
rančankam, kdo si bolj zasl
ži igranje v podrazredu, ni
še povsem jasno, ali se b
Mozirske odbojkarice za«
movanje tudi prijavile.
PRIMOŽ ŠKI
Foto: GREGOR KA
V savinjsko-šaleškem derbiju dvoma o zmagovalcu ni
Kapetan Šoštanjčanov Darko Dimec blokira Mirana Gro^
REZULTATI
Ženske:
1. Nemčija 2960, 2. Ma-
džarska 2826, 3. Hrvaška
2810, 4. Slovenija 2789
(Šeško 447, Grobelnik
426, Urbane 503, Zupane
443, Kardinar 511, Petak
459), 5. Jugoslavija, 6. Slo-
vaška, ZPoljska, 8. Romu-
nija.
Moški:
1. Nemčija 6157,2. Slove-
nija 6050 (Hočevar 1038,
Bizjak 1025, Pintarič 1047,
Kirbiš 1024, Steržaj 968,
Stoklas 948), 3. Romunija
6037, 4. Hrvaška, 5. Ma-
džarska, 6. Avstrija, 7. Ju-
goslavija, 8. Slovaška.

SNOPIČ
KULTURA
17
jrecanja v
^stikovi sobi
Levstikovi sobi Osred-
l^pjižnice Celje so sino-
idprli razstavo »Kdo je
ki so jo o Jovanu
^lu Koseskem pripravi-
[ijarodni in univerzitet-
|,,ijižnici v Ljubljani.
jj2Stava bo v Celju na og-
(jo20. junija, na sinočnji
jfitvi pa jo je s predava-
p o zgodovini slovenske
Iževnosti občinstvu prib-
prof. Marijan Rupert.
ojob 19. uri pa bo gostja
[^evstikovi sobi pesnica
|a Kušar, ki se bo pred-
la z zbirko Svila in lan,
lfO poslastico za Ijubite-
pesniške besede. IS
levci Zgornji
Savinjski
dolini
Zgornji Savinjski dolini
lodo ta konec tedna pred-
(ili številni pevci, saj pri-
fljajo dve večji koncertni
[editvi.
(edobčinska zveza kultur-
društev Zgornja Savinjska
na pripravlja jutri, v pe-
15. maja, ob 17. uri v
Kili Kulturnega doma v
arju medobčinsko revijo
žkih in mladinskih pev-
I zborov, na kateri se bodo
istavili zbori iz zgornjesa-
pkih osnovnih šol in otroš-
pevski zbor Glasbene šole
zarje.
[Kulturnem domu v Bočni
^oto, 16. maja, ob 19. uri
mvljajo že tradicionalno
^ pomladi. Gre za sreča-
^pevskih zborov z vseh kon-
[Slovenije, ki se ga bo letos
tležilo 14 zborov. US
Celjski grofje
Stara tema, nova spoznanja; izziv mednarodnega simpozija med 27. in 29. majem
»Celjski grofje živijo kot
mit in legenda, o njih še ni
bila in tudi še dolgo ne bo
izrečena zadnja beseda. O
njih se je veliko govorilo in
pisalo, zato je v javnosti
morda prisotna zmotna mi-
selnost, da že vse vemo. Pa
ni res, nekaj novih spoznanj
o njih bomo skušali zbrati
na mednarodnem simpozi-
ju, ki ga konec maja priprav-
ljamo v Celju,« je srečanje 32
strokovnjakov iz 5 držav, ki
bodo o Celjskih govorili med
27. in 29. majem v veliki
dvorani Celjskega doma, na-
povedala direktorica Pokra-
jinskega muzeja Celje Darja
Pirkmajer.
Ll-11.........,'"•„ , ' .
O Celjskih se je v Celju na-
zadnje obširneje razpravljalo
leta 1982, ko je mesto ob Savi-
nji gostilo XXI. zborovanje
slovenskih zgodovinarjev. Ta-
krat so tudi ugotavljali, da je o
Celjskih še toliko odprtih
vprašanj, da njihove vloge in
pomena v slovenskem in sred-
njeevropskem prostoru sred-
njega veka še dolgo ne bo
mogoče doreči. Vendar je
prav, da se kamenčki v nekoč
celovit mozaik, popolno zgo-
dovino Celjskih grofov, ven-
darle počasi sestavljajo.
V Pokrajinskem muzeju Ce-
lje so se življenju Celjskih po-
novno temeljiteje posvetili
sredi devetdesetih let, ko so
pripravili nekaj odmevnih
razstav, priprav na mednarod-
ni simpozij pa so se lotili jeseni
leta 1996. »Celjski so bili do-
slej različno sprejeti in vredno-
teni, od tega, da sta se njihova
vloga in pomen popolnoma
minimalizirala in negativno
prikazovala, do tega, da so bili
ob osamosvajanju Slovenije
skorajda proglašeni za pr^fe
tvorce slovenske državnosti,«
je različne poglede na Celjske
pojasnjevala kustosinja Ro-
landa Fugger Germadnik.
Simpozij pripravljajo v Po-
krajinskem muzeju Celje, Zgo-
dovinskem in Arheološkem
oddelku Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani in Zavodu
za varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje, Celjskih pa se
bodo lotili iz najrazličnejših
zornih kotov. Kajti: »Celjski
grofje so bili najpomembnejša
plemiška rodbina, ki je izvira-
la s prostora današnje Sloveni-
je. Karakterizira jo bliskovit
vzpon in tipičen srednjeveški
tragičen konec: propad na vr-
huncu moči in slave. Že pred
koncem 14. stoletja so se Celj-
ski grofje uspeli integrirati v
evropsko plemiško elito z na
daleč razpredenimi rodbin-
skimi povezavami.
Za udeležence mednarod-
nega simpozija Celjski grof-
je bo konec maja v Pelikano-
vem stolpu Starega gradu
odprta razstava o zgodovini
Celjskih, ki si jo bodo kasne-
je, ko bodo ureditvena dela
na Pelikanovem stolpu v ce-
loti končana, lahko ogledali
tudi drugi grajski obiskoval-
ci. Referate vseh 32 udele-
žencev simpozija bodo ko-
nec leta izdali v posebnem
zborniku Celjski grofje.
Obzorja, ki so se na začetku
15. stoletja odprla Celjskim s
Hermanom II. na čelu, so bila
preširoka in možnosti doseči
jih prevelike, da bi se lahko
pomirili s položajem spodnje-
štajerskih grofov znotraj habs-
burških dežel, katerih obzorje
naj ne bi segalo dlje od pogleda
z domačega grajskega stolpa,«
je v razmislek o Celjskih zapi-
sal docent dr. Peter Štih z Od-
delka za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani.
I. STAMEJČIČ
Polzelski kulturniki se
predstavljajo
Db 130-letnici IL slovenskega tabora v Žalcu se bodo
Mitve zvrstile tudi v drugih krajih občine Žalec.
^na od teh bo v nedeljo, 17. maja, ob 17. uri na Polzeli, kjer se
(do predstavili člani Prosvetnega društva Polzela, in sicer
^ki in mešani pevski zbor, tamburaška skupina, vokalni
fotet Lastovka, gledališka skupina, ansambel Palma in meša-
ipevski zbor Oljka.	TT
Štefanov večer
.^knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju
Prejšnji četrtek pripravili nepozaben Štefanov literarni
Gost je bil Štefan Frankovič, znan Velenjčan in eden
^starejših ljudskih piscev v Sloveniji.
J^ec šaljivih pesmi in zgodb, veseljak in iskriv sogovornik je
'ob tem srečanju presenetil številne prijatelje in sorodnike.
^^ Frankovič, star je 96 let, je večji del programa izvajal kar
J in predstavil vrsto svojih dolgih pesmi. Ob tej priložnosti je
^^ikoviču zapel kvintet Mavrica, v njem pojeta njegova
zapel pa je tudi njegov 60-letni sin Zmago Frankovič, ki
^an pevec in dirigent.	JOŽE MIKLAVC
Komedija za konec sezone: Miro Podjed, Stane Potisk, Anica Kumer, Renato Jenček in Maja
Štromar.
Po Smejci zdaj Mož za Zofijo
Celjsko gledališče končuje sezono s komedijo Zorana Hočevarja
Celjsko občinstvo se še do-
bro spominja uspešnice Zo-
rana Hočevarja, Smejči, v
režiji Francija Križaja (iz
nje je kot žlahtna komedi-
jantka na Dnevih komedije
izšla Anica Kumer v vlogi
Mici.) Avtor je za celjski an-
sambel napisal nadaljeva-
nje zgodbe o Polžkovih, pa
tudi Zaletelovih, novo ko-
medijo torej, in jo naslovil
Mož za Zofijo.
Ansambel se bo s krstno
uprizoritvijo tega dela, po-
novno v režiji Francija Križa-
ja, predstavil jutri, v petek ob
pol osmih zvečer in tako s
komedijo zaokrožil letošnjo
sezono. Zabave ne bo manjka-
lo. »Delali smo resno in trdo, a
na koncu se bomo, z gledalci
vred prav gotovo vsi smejali«,
pravi Franci Križaj. »Zoran
Hočevar je nadaljeval zgodbo
o Smejči in prepričan sem, da
bodo tisti gledalci, ki so bili
zadovoljni s predstavo Smejči
in njenimi izvajalci, spet priš-
li na svoj račun. Avtor je v
komedijo v »sado-mazo«
preobleki uvedel nekaj novih
likov in nadaljeval zgodbo ta-
ko, da starejša ekipa ostane
brez ene osebe, nekoliko bolj
pa je razvil in poudaril mlajšo
generacijo.« Tako se bo ob-
činstvo srečalo z znanimi Uki
in igralci kot so: Miro Podjed
kot Lojzi Zaletel, Mici Zale-
tel, ki jo igra Anica Kumer, iz
igre Smejči še Žani, Stane Po-
tisk. Ob njih pa: Jozl Polžek,
ki ga bo upodobil Renato Jen-
ček, mlada Zofija Šmirgl Po-
grbajs bo Maja Štromar, (nova
članica celjskega ansambla, ki
pa se je že izkazala z z vlogo
Gladys v Ministru v škripcih),
mladega Vikija Polžka bo zai-
gral Igor Korošec, v vlogi Joži-
ce bo Maja Dušej.
Dramaturg predstave je bil
Krištof Dovjak, lektor Arko,
scenograf Jože Logar, kostu-
mografka Darja Vidic. Polž-
kovi, kot nekakšna domača
izvedba družine Adamsovih,
bo prav gotovo prijeten (sme-
šen) zaključek sezone. Za pri-
hodnjo pa imajo v celjskem
gledališču tudi že oblikovan
program. Petra Weissa Zasle-
dovanje in usmrtitev J.P. Ma-
rata bodo začeU pripravljati
že čez nekaj dni.
MP, Foto: DŠ
ZAPISOVANJA
Sirene ne tulijo
Sirene se tokrat niso oglasi-
le. Škoda. Pa tak dolgočasen
ponedeljek je bil. Zelo podo-
ben tisti nedelji pred osem-
najstimi leti. ko je Saša Zale-
pugin povezoval nedeljsko
športno oddajo Sportsko po-
podne, ko sta tam nekje med
obema šestnajstmetrskima
prostoroma svoje moči merila
Crvena zvezda in Hajduk, ko
je Zlatko Vujovič ob novici, ki
jo je občinstvu na Poljudu spo-
ročil uradni napovedovalec,
pokleknil in se zjokal. Dolg-
čas je bil razbit. Svetu je bila
posredovana novica, da je
umrl Tovariš Tito. Nekaj
uradnih dni žalovanja, pani-
ke na ulicah... Mulci pa smo
neznansko trpeli, ker nam je
naslednji dan odpadel šport-
ni dan. Treba je bilo v šolo. Pa
čeprav zgolj formalno. Ob gle-
danju pofilmanih partizank
smo se nekako prebijali iz
šolske ure do konca pouka.
In so nekako minila leta.
Vsako leto se je na obletnico
Titovega poslednjega dne og-
lasila sirena. In nas spomi-
njala. In nas opominjala. Vse
tja do začetka devetdesetih.
Ko smo na Tita nekako poza-
bili. Ko se mu niti z vestičko v
najbolj prestižnih informativ-
nih medijih ne zmoremo več
oddolžiti. Se ga spomniti. Z
redkimi izjemami. Pa čeprav
je takoimenovani »jugo ri-
vajvl« dosegel svoj vrhunec. Ko
takorekoč ne mine dan, da se
nekje med Fernetiči in Podče-
trtkom. med Jezerskim in
Osilnico, ne bi zabavali ob
poslušanju starih jugo ročk hi-
tov. Ko se celo s televizijskih
ekranov svetijo voditeljice in
voditelji v oblačilih, ki so bili
nekoč elitnega, danes pa so
bolj kljubovalnega značaja.
Ja, točno to. Kljubovalnega
značaja. »Jugo rivajvl« je
znak kljubovanja. Je znak ti-
stega, česar po hipijevstvu in
punku več ne premoremo. Je
zmes hipijevstva in punka. Je
zamašek, ki polni praznino,
ki je nastala po odsotnosti
subverzivnih mladinskih gi-
banj, praznino, ki je k sebi
naravnani rave ni bil oziro-
ma ni sposoben zakrpati.
Drugače si enostavno ne
znam razlagati koncerta, ki
sem mu bil priča pretekli te-
den. Priznam, da sem se po-
vsem slučajno znašel v nekem
klubu, kjer so se ravnokar pri-
pravljali igrati mladi primor-
ski rokerji. Igrati? No ja, prei-
gravati stare jugo ročk hite. In
se med pavzami v tovrstnem
stilu tudi zabavati. Grozljivo.
Fantje enostavno pojma niso
imeli, kaj so igrali. Še več;
tisto, kar so igrali je bilo po-
vsem nepomembno. Tudi za
njih same. Zabavala jih je
misel na to. da nekoga provo-
cirajo. Da nekomu kljubujejo.
Ampak, dragi moji. komu?
Komu kljubovati v urbanem
rokovskem klubu? Njihova ak-
cija bi uspela edinole v prime-
ru. da bi se s svojimi instru-
menti odpravili nekam, kjer
so spomini na pretekli čas še
vedno zelo boleči. Kjer rane še
vedno niso zaceljene. Ali pa
tja, kjer primitivnost živi na
tako veliki nogi, da je eksce-
sno vse. kar ni klenega alp-
skega narodnozabavnega
značaja. Kjer je provokacija že
to. da se človek pojavi do ušes
nasmejan. S čimer vrže iz tira
lokalnega heroja, ki dela in
dela vse dneve, ob koncu leta
pa si ne more privoščiti niti
novega traktorja. Ne, ne. dra-
gi moji. To ni več subkultura.
če govorimo o mladinskih gi-
banjih kot o subkulturi. To je
navadno hrepenenje po vzbu-
janju pozornosti. Še en način
pritegovanja pozornosti. In
nič več. Kar pomeni preprosto
to, da je »jugo rivajvl« res znak
kljubovanja, toda kljubovanja
brez vsakega pravega smisla
in brez vsakega cilja. Brez
razloga. Kot je brez vsakega
razloga tudi kljubovanje ti-
stih, ki Titu ob obletnici njego-
ve smrti, ne posvetijo niti ene-
ga samega trenutka. Pa če-
prav najmanjšega.
Piše: TADEJ ČATER

18
KULTURA
Novačanova gledališka srečanja
v tem in naslednjem tednu so v
Celju, na odru kulturnega doma v Tr-
novljah, letošnja Novačanova gleda-
liška srečanja, ki jih organizirata KUD
Zarja Trnovlje Celje in ZKD Celje.
V programu letošnjih, že šestih Nova-
čanovih gledaliških srečanj, je pet pred-
stav. V torek, 12. maja so prireditev
pričeli domačini, člani KUD Zarja Trnov-
lje Celje z uprizoritvijo Ženitne mešetar-
ke, v režiji Štefana Žvižeja. Odlikovanje,
Greorgesa Feydeauja, v režiji Jožeta
Krajnca, je komedija, s katero je bilo
včeraj, v sredo, 13. maja v gosteh Amater-
sko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu.
Jutri, v petek, 15. maja, bodo na trnovelj-
skem odru gostovali Velenjčani. Njihovo
Amatersko gledališče se bo predstavilo s
simpatično komedijo Iva Brešana Hamlet
v Spodnji Mrduši, v režiji Renata Jenčka.
Novačanova gledališka srečanja se bodo
nadaljevala še naslednji teden, ko bo v
četrtek, 21. maja v Celje prišla Gledališka
skupina KUD Ljutomer. To pot se bodo
predstavili z znamenito kriminalko Miše-
lovka Agathe Christie, ki jo je na oder
režijsko postavil njihov domači režiser
Stane Kralj. Že kar nekako po tradiciji pa
bodo Novačanova gledališka srečanja za-
ključili člani gledališča Toneta Čufarja,
ki tokrat v Celje prihajajo s komedijo
Georgesa Feydeauja Krojač za dame, v
režijski postavitvi Matije Milčinskega.
Vse predstave so na odru kulturnega
doma v Trnovljah ob 20. uri, vstopnice pa
si lahko zagotovite v predprodaji pri
Zvezi kulturnih društev Celje oziroma
uro pred predstavo.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Družabna
Kuliurnica
Danes, 14. maja, bodo
na Cankarjevi ulici v Vele-
nju odprli nove prostore
Knjigarne Kulturnica, v
kateri bo prodajna galerija
s ponudbo slik slovenskih
slikarjev, kiparjev in obli-
kovalcev ter mala čajnica,
v njej pa bodo dosegljivi
časopisi in revije iz različ-
nih koncev sveta.
V razširjeni ponudbi knji-
garne bodo obiskovalce sez-
nanjali z najnovejšo litera-
turo z različnih področij
življenja, skrbeli za infor-
miranost in tudi dvig bralne
kulture. Ob manjših razsta-
vah, okroglih mizah, literar-
nih večerih, pravljičnih
urah in srečanjih z znanimi
in uveljavljenimi ljudmi, bo
knjigarna tudi prostor za
družabnost. Široko zastav-
ljen projekt Kulturnice sta
podprla mestna občina Ve-
lenje in podjetje Gorenje.
KL
Slike Uroša Paternuja
V celjski galeriji Keleia je
na ogled razstava slikarskih
del Uroša Paternuja.
Gre za slikarja, ki pripada
mlajši generaciji naših likov-
nih avtorjev. Pred dvema leto-
ma je diplomiral na Akademi-
ji za likovno umetnost v Ljub-
ljani, kjer sedaj tudi nadaljuje
podiplomski študij slikarstva.
Do sedaj je sodeloval na več
študentskih razstavah, lani pa
je svoja dela razstavljal tudi v
galeriji Keleia, kot udeleženec
IX. celjskih mednarodnih sli-
karskih tednov. Kot študent je
prejel univerzitetno Prešerno-
vo nagrado, tokratna razstava
v Celju pa je njegova prva
samostojna predstavitev.
Slikarstvo, kakšnega gradi
in razvija Uroš Paternu, je mo-
goče postaviti v sheme ab-
straktnega slikarstva, ki v
mnogih svojih komponentah
izhaja iz moderne abstraktne
umetnosti, ki ima tudi pri nas
že uveljavljeno tradicijo in
mnogo uglednih avtorjev, ki
so s kvaliteto svojih del prese-
gli domače okvirje. Pomem-
bno mesto imajo v slikah Uro-
ša Paternuja oblike. Pravilo-
ma je celotna površina zapol-
njena z različno oblikovanimi
liki in ploskvami. Medseboj-
no jih ureja v razmerja, ki so
lahko podrejena izrazito geo-
metrijskim načelom, z ravni-
mi linijami, pravokotnimi iz-
peljavami, simetričnimi raz-
merji med posameznimi eno-
tami. Ob teh oblikah, so na
njegovih slikah tudi barvne
mase, za katere je značilno, da
so oblikovane z mnogo bolj
spontanim odnosom, pri če-
mer gre za mnogo manj ob-
vezujoče' proporce in raz-
merja do sosednjih ploskev,
čeprav gre za skladno zlitje v
celotno kompozicijo. Pri iz-
boru barv je sorazmerno za-
držan in praviloma se ne od-
loča za široko paleto barv v
eni sliki, temveč eno ali dve
barvi niansira v različnih
stopnjah. Včasih dodaja tudi
kakšne materialne dodatke,
ki jih vgradi v slike in s tem
vanje vnaša plastičnost, kar
je tudi ena od možnosti nad-
grajevanja slike v širšem
kontekstu njegove likovne
dejavnosti.
BORIS GORUPIČ
IZGUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Jančarjev glavobol
»Komu zvoni?« je naslovil
Hemingway svoje veliko de-
lo o človekovem bivanju in
ob tem nam je tako zastavil
še neko retorično vprašanje,
komu le? Robertu Johnsonu
ali Pablu, junakoma roma-
na namreč, če ne kar obema?
Pri Jančarjevem Zvenenju v
glavi tega vprašanja ni.
Vse stoji na svojem mestu že
s samo definicijo zvenenja, ki
je samo »neznosno hrepene-
nje, boleči zveneči nič«. In
tudi zvenenje ni zvonjenje.
Zvonijo, kot zapiše Jančar,
cerkveni zvonovi, zvenenje pa
je zvok, ki nastaja ob medse-
bojnem drgnjenju dveh kovin.
Zvonjenje pri Hemingwayu
simbolizira usodo junakov, ki
ne glede na njihove storjene
ideje in dejanja, že stoje nekje
zapisana (če ne v realnosti pa v
neki »višji« resničnosti) in so
nespremenljiva. Hemingway
se tega zaveda, to je njegova
kozmogonija. V nasprotju s
tem je za Jančarja zvenenje le
hrepenenje, ki je trenutek ju-
nakovega spopada z usodo in
po Camusu v junaku sproži,
sprosti upor, ki je že na sa-
mem začetku zanj poguben,
saj je za njim zveneči nič. V
tem se razlikujeta Jančar in
Hemingway. Hemingwayeva
proza se mnogo bolj naslanja
na klasične starogrške vzorce
usode, Jančar pa ustvarja v
aktualni politični entiteti in
očitno to Jančar doživlja kot
svojevrstno tragičnost. Očitno
skuša razčistiti s svojim dose-
danjim političnim zavzema-
njem. Poznamo ga namreč kot
zavzetega podpisovalca raz-
nih peticij, kjer skuša kot ra-
zumnik vplivati na razvoj
družbe. V tem delu pa je očit-
no sklenil ponovno postati
zgolj pisatelj, čeprav mu to v
pisanju ne uspe povsem. Še
zmeraj ni »distance«, čeprav
naj bi bilo vse napisano, kot za
svoje pisanje ironično pravi,
»objektivno za nazaj«. Me-
nim, da si pisatelj s slovesom
kot ga ima Jančar, tega ne bi
smel privoščiti. Nenazadnje
pa Zvenenje v glavi ni slab
roman, a ne dosega tistega,
česar smo pri Jančarju vajeni.
Še zmeraj je Jančar najprej
politik.
Piše: ROBERT HUTINSKI
Svetovni dan muzejev
V Muzeju novejše zgodovine Celje so na včerajšnji
novinarski konferenci predstavili letošnjo akcijo Skupno-
sti muzejev Slovenije, ki so jo ob 18. maju, svetovnem
dnevu muzejev, pripravili za pomoč Posočju po aprilskem
potresu.
Ob tem so predstavili še svojo pravkar izdano publikacijo
Poročilo o letu 1997 ter nominacijo Otroškega muzeja za
Evropski muzej leta. Letošnjega dobitnika naziva Evropski
muzej leta bodo sredi junija izbrali na grškem otoku Samos,
vzporedno z izborom, vse od 4. do 27. junija, pa bo predstavi-
tev Otroškega muzeja v ljubljanskih Križankah.	IS
Ignjatič med Slalinčani
Celjski slikar Niko Ignjatič se že četrtič predstavlja v Rogaški
Slatini, tokrat v razstavnem prostoru Merkurjeve franšizne
prodajalne GIC Gradnje v Zgornjem Negonju pri Rogaški
Slatini. Na razstavi, ki bo odprta do konca maja, so na ogled
njegova novejša dela.	BJ
Ob dnevih makedonske kulture
Makedonsko kulturno društvo Vatroslav Oblak iz Celja
letos praznuje peto obletnico delovanja, ob čemer v tem
mesecu organizirajo dneve makedonsko kulture.
Maja pripravljajo dva koncerta; prvi bo danes, v četrtek, ob
19.30 v Narodnem domu, kjer bo nastopila folklorna skupina sv
Kiril i Metodij iz Kranja. V sredo, 27. maja pa bo v kulturnem domu
v Laškem nastopila glasbena skupina Struni iz Ljubljane, ki se bo
občinstvu predstavila z izvedbo makedonskih narodnih pesmi.
Tudi ta koncert se bo pričel ob 19.30 uri, cena vstopnic je 500
tolarjev, kupite pa jih l^ko uro pred koncertom.	NMS
PRIREDITVE
i 61EDAUSCE
V	SLG Celje bo jutri ob
19.30 krstna uprizoritev igre
Mož za Zofijo. V soboto ob
19.30 bodo predstavo ponovi-
li za Abonma Sobota večerni
in izven. V nedeljo ob 18. uri
pa bo za izven predstava Ope-
ra za tri groše, s katero bo
gostovala Slovenska prosvet-
na zveza iz Celovca.
V	Kulturnem domu KUD
Zarja v Trnovljah si lahko
jutri ob 20. uri ogledate ko-
medijo Hamlet v Mrduši Do-
nji, v izvedbi Amaterskega
gledališča iz Velenja in režiji
Renata Jenčka.
V	Domu kulture v Velenju
bodo jutri ob 20.30 za beh in v
soboto ob 20.30 za rumeni
gledališki abonma uprizorili
predstavo Policija, Prešerno-
vega gledališča iz Kranja.
KONCERTI
V	Zdravilišču Laško bo ju-
tri ob 16. uri koncert Pevskega
društva upokojencev iz Celja,
pod vodstvom Jožice Soko.
V	Celjskem domu bo jutri
ob 19.30, redni letni koncert
Moškega pevskega zbora Tele-
koma in Pošte Celje, pod
vodstvom Pavla Bukovca, z
gostoma - ženskim pevskim
zborom KUD Ljubečna in ci-
trarjem Petrom Napretom.
V	Narodnem domu v Celju
bo v ponedeljek ob 19.30 letni
koncert Mladinskega godalne-
ga orkestra Glasbene šole Ce-
lje, pod vodstvom Matjaža
Brežnika s solisti. V sredo ob
19.30 bo koncert Mešanega
pevskega zbora Pevskega
društva upokojencev Celje,
pod vodstvom Jožice Soko, z
gosti - člani mešanega pevske-
ga zbora Društva upokojencev
iz Šoštanja.
V	Kulturnem domu v Gori-
ci pri Slivnici bo v soboto ob
20. uri letni koncert otroškega
in mladinskega pevskega zbo-
ra OŠ Slivnica.
V	Kulturnem domu v Šen-
tvidu pri Grobelnem bo v ne-
deljo ob 15. uri revija cerkve-
nih pevskih zborov šmarske
dekanije, kjer bodo sodelova-
li tudi številni cerkveni zbori
šentjurske občine.
V	Pokrajinskem muzeju
bo v torek ob 20. uri zadnji, 5.
abonmajski koncert v letošnji
sezoni Celjskega godalnega
orkestra, pod vodstvom Nena-
da Firšta.
V	dvorani Kulturnega do-
ma v Šmartnem ob Paki bo v
soboto zvečer jubilejni kon-
cert Moškega pevskega zbora
Šmartno ob Paki, ki praznuje
40-letnico. Nastopila bosta še
mladinski pevski zbor krajev-
ne osnovne šole in mešani
pevski zbor Šmartno ob Paki.
RAZSTAVE
V	pritličju Stare grofije bo
Pokrajinski muzej v torek ob
19. uri odprl dve novi razstavi:
Habsburžani na portretnih po-
dobah in Habsburžani - por-
treti članov družine Habsburg
na novcih in medaljah.
V	Ipavčevi hiši v Šentjurju
bodo jutri ob 19.30 odprli
kiparsko razstavo Dragice Ča-
dež.
V	galeriji Hest je na o,
razstava Petra Beusa. '
V	Savinovem likovnej^
Ionu v Žalcu razstavlja
risbe Anton Repnik.
V	kavarni Celjskega
je na ogled razstava Akvarj
odstiranja Ivana Kolarja,
V	avli IL nadstro
Osrednje knjižnice Celj^
na ogled razstava o Jo^;
Veselu Koseskem.
V	Bavarsko-slovenski 1
v Podsredi so na ogled s
vzorci pletenin iz Bavarsk,
iz Kozjanskega parka.
V	galeriji Keleia Mi^
novejše zgodovine so na
led slikarska dela Uroša pj
nuja in razstava »50 let A
skega društva Kladivar v
letju celjske atletike«.
V	galeriji Zavoda
zdravstveno varstvo so
ogled nagrajena likovna j
otrok iz 25 držav sveta
temo konj.
V	Galeriji sodobne um
nosti v Mestnem gradu je
23. maja še na ogled reti
pektivna dopolnjena razšli
Toneta Kralja.
V	Pokrajinskem muzeji
Celju so na ogled prvič zbti
in predstavljene slike Kj
Mehleta. V Lapidariju je
ogled razstava rimske nelsj
pole severne Hrvaške. Maja
junija nudijo vsako soboto
nedeljo ob 9. uri stroko! i
vodstvo po zbirkah in raa |
vah. š
O^LO^^^^ j
V	Muzeju novejše zgo
vine bo v ponedeljek ob
uri modna revija izdelkov
natečaja »Klobuki s pridihi
nostalgije«. V Hermanovi
brlogu pa bo danes ob 10.1
ustvarjalna delavnica Gibai
v vodi, v soboto ob 10.
show dance v izvedbi Plesni
vala Celje in v torek ob 10.
delavnica Izdelajmo zmaja.
V	Levstikovi sobi Osredi
knjižnice v Celju bo danes
19. uri predstavitev pesnii
zbirke Mate Košar z naslov(
Svila in lan.
Knjižnica Laško vabi v
boto ob 19.30 na domozn
sko predavanje: Predstavit
obnove fresk v nadžupnij
cerkvi v Laškem, Anke i
kerc.
Pred Gasilskim domo®
Paridolu bo v nedeljo ob
uri nastop folklorne skupi
iz Kompol.	J
V	knjižnici v Velen^'
drevi ob 19. uri literarni v
z Martinom Zelenkom iz
ribora.
$1.19.. 14. Mi
L SNOPIČ
VROČA TEMA - DOGODKI
19
Na dveh stolčkih se
ne da dobro sedeti
gnke LDS, ZLSD in DeSUS v Laškem zahtevajo profesionalizacijo funkcije župana - Očitki sedanjemu županu, da
premalo skrbi za razvoj občine
p laški župan v nasled-
il mandatu profesionalec
ne, predvsem pa, bo na
leinbrskih volitvah lahko
et kandidiral tudi sedanji
jn Peter Hrastelj, sta vpra-
ji, ki bosta, kot kaže, vse tja
počitnic ali pa še dlje glav-
lema razprav med politič-
li strankami in tudi med
inskimi zidovi v Laškem.
....... -
e nedavna šepetanja posa-
mikov so postala vse bolj
jna zahteva, da mora tako
ia občina kot je Laško ime-
profesionalnega župana, ki
občanom na voljo vse de-
oe dni in ne le dvakrat ali
I samo enkrat na teden, vse
pogosto pa je slišati tudi
bja, da od takrat, ko je
^n Hrastelj postal poslanec
bvnega zbora, občina stag-
pv svojem razvoju,
bzprave o profesionalizaciji
Ikcije župana so se prejšnji
len lotili tudi občinski svetni-
ki so se po zelo dolgem času
težili seje v polnem številu
L-o kot še nikoli doslej v
^ triinpolletnem manda-
pokazali, kako spoštujejo
linkarsko disciplino. Za
bmembo sedanjega statusa
fana je namreč treba spre-
meniti občinski statut, ki v 39.
členu pravi, da »župan opravlja
funkcijo praviloma neprofesio-
nalno«. Sprememba je mogoča
le ob dvotretjinski podpori
vseh svetnikov. Razmerje sil je
razkrilo, da bo strankam LDS,
DeSUS in ZLSD, ki so najbolj
glasne zagovornice profesio-
nalizacije, težko dobiti potreb-
no večino, saj svetniki iz vrst'
krščanskih demokratov podpi-
rajo kolege iz Slovenske ljud-
ske stranke, ki pa, seveda, trd-
no stojijo ob strani svojega čla-
na Petra Hrastelja. Zato niti ne
čudi, da se je prvi krog razpra-
ve oziroma sprejemanje osnut-
ka sprememb končal z upošte-
vanjem prav vseh predlogov,
to je, da opravlja župan funkci-
jo profesionalno, neprofesio-
nalno, praviloma profesional-
no, praviloma neprofesional-
no, profesionalno ali neprofe-
sionalno in še morda kako.
In kaj so menili svetniki? An-
drej Aškerc (SLS) je še pred
pričetkom razprave o spre-
membi statuta predlagal, da bi
to točko umaknili z dnevnega
reda, češ da statut ni v nasprot-
ju s trenutno zakonodajo in da
bi bilo bolj smiselno počakati
na napovedane vsebinske
spremembe zakona o lokalni
samoupravi, nesmiselno se mu
je tudi zdelo, da o takšnih za-
devah razpravlja svet, ki mu bo
že čez nekaj mesecev potekel
mandat. Pritrdil mu je Edvard
Staroveški, ki je menil, da so
tudi neprofesionalci dobri žu-
pani in da bi bilo nesmiselno
zožiti krog tistih, ki bi na voli-
tvah lahko kandidirali za župa-
na. Temu so nasprotovali svet-
niki LDS, DeSUS in ZLSD, ki so
vztrajali, da je treba vprašanje
profesionalizacije razčistiti še
pred volitvami (Dušan Klinar,
Zlata Strel), pri tem pa so pou-
darjali, da njihova zahteva ni-
kakor ni naperjena proti seda-
njemu županu (Drago Zu-
pan), saj jim gre pri vsem sku-
paj le za dobro občine in njenih
občanov (Jože Raj h).
Župan Peter Hrastelj, ki je
prav tako že na začetku seje
predlagal, da bi o spremembah
statuta govorili kdaj drugič, je
razpravo vzel zelo osebno.
Svetnikom, ki zagovarjajo pro-
fesionalizacijo, je očital, da »tro-
sijo rožice« in »prehitevajo po
desni strani«, saj se bo zakono-
daja kmalu spremenila, pouda-
ril pa je tudi, da mu sedanjega
statusa nihče ne more vzeti ozi-
roma, da se ne boji za svoj
status, saj ima do konca man-
data v parlamentu še dobri dve
leti. Bo ta čas preživel tudi kot
župan občine Laško? Zagovor-
niki profesionalizacije pravijo,
da se bo moral odločiti, saj mu
sedenja na dveh stolčkih ne na-
meravajo več dopustiti.
JANJA INTIHAR
Jdvno v korist zasebnega
Edini, ki je bil v preteklih dneh pripravljen bolj odkrito
govoriti o ozadju zahteve po profesionalizaciji funkcije
župana, je predsednik občinskega sveta Lašlco Matevž
Kolar, sicer član Desusa.
Županu Petru Hrastelju očita, da za občino ni naredil
prav veliko, takrat, ko je postal poslanec, pa se je razvoj
sploh zaustavil. »Njegova stalna odsotnost se je najbolj
drastično odrazila v Komunali Laško, saj bi se moral kot
župan in predsednik nadzornega sveta jže zdavnaj spopri-
jeti s težavami v tem podjetju. Kaj bomo storili sedaj, ko so
se izgube v komunali že približale stotim milijonov tolar-
jev,« se sprašuje Matevž Kolar. »Župan bi se tudi moral
brigati, kako poslujejo javni zavodi v občini - ena od šol
ima izgube, skrbeti bi ga morala stalna suša v odročnih
krajih, več bi moral narediti za izgradnjo stanovanj, za nov
dom starejših občanov in za razvoj turizma. Nobena
skrivnost ni, da je župan velikokrat raje kot za občino
skrbel za svojo lastno firmo. Meni je prav vseeno, iz katere
stranke je oziroma bo župan, samo da bo skrbel za razvoj
občine. Nekateri mi očitajo, da hočem odstraniti Petra
Hrastelja, ker želim sam kandidirati za župana. Zagotav-
ljam, da nimam takšnih političnih teženj, pa tudi prestar
sem že za takšno funkcijo.«	JI
Komasacija v občini Žalec
Oddelek za kmetijstvo in
denacionalizacijo pri uprav-
ni enoti Žalec je uvedel ko-
masacijo na štirih področjih
v občini Žalec.
Na območju k.o. Prekopa je
uvedel komasacijo Čeplje-
Vorble v izmeri 25,5 ha. Last-
ništvo zemljišč ima dvaindvaj-
set fizičnih oseb, Republika
Slovenija in Javno dobro. In-
vestitor je Hmezad KZ Vran-
sko, izvajalec pa Geodetski za-
vod Celje. Druga je bila uvede-
na v k.o. Polzela, v izmeri 36
ha. Vključenih je 48 lastnikov,
Republika Slovenija ima v lasti
3,5 ha, manjši del pa Javno
dobro. Investitor je KZ Polze-
la, za izvajalca pa so pričeli
postopek javnega razpisa. Na
področju Hmezad KZ Trnava-
Gomilsko, ki je tudi investitor,
sta dve komasaciji in sicer
Klinca I. in II. v izmeri 19 ha, ki
vključuje 22 lastnikov ter v
manjšem delu Republiko Slo-
venijo in Javno dobro ter Orla
vas v izmeri 8 ha ter 10 lastni-
ki. V pripravi pa je komasacija
Kapla, ki leži v k.o. Ojstriška
vas, v izmeri 8 ha.	T. T.
REČENO (ne)STORJENO
Naš paradni konj
v teh dneh je možno v ča-
sopisih prebrati, da se Italija
in Avstrija prepirata za priz-
nanje domicila vzrejališča li-
picancev. Zadeva ni tako eno-
stavna kot se zdi na prvi po-
gled, saj gre tudi za to, katera
od držav bo s tem v zvezi
dobila denar iz blagajne
evropske unije. Ampak, ali
nas niso, kar pomnim, učili,
da je kraški lepotec, vsaj od
leta 1580, registriran v matični
kobilarni, v Lipici. Nič ni bolj
normalnega kot to, da se mo-
ramo tudi mi, naša država,
zavzeti za to, da se lipicanca
pravzaprav prizna nam. V
dnevnem časopisju vsled tega
pač lahko preberemo logično
posledico, da je naša vlada
skupaj z ministrstvom za kul-
turo pripravila podroben do-
pis o avtohtonosti omenjene
vrste žrebcev, in ga poslala
generalni direkciji evropske
komisije za kmetijstvo.
V dopisu tako razlagamo,
da je potrebno pri dodeljeva-
nju statusa matičnega rodov-
nika za lipicance upoštevati
tudi zgodovino in njihov re-
snični nastanek. Hopla, to pa
je že nekaj. In kaj sedaj? Sedaj
se spomnimo naših pogajanj
v zvezi s hrvaško mejo (Trdi-
nov vrh, piranski zaliv itd.),
spomnimo se na izterjavo
stroškov v zvezi z jedrsko
elektrarno s to isto državo,
nadalje nam mrgoli po glavi
pogajanje o delitvi premože-
nja bivše Jugoslavije pa vsa
kolobocija v zvezi s pridruži-
tvijo k NATU in evropski
skupnosti, da o ostalih »ma-
lenkostih«, kot je na primer
možno priznanje avtohtono-
sti tistim 199 Avstrijcem, ki so
posejani po različnih mestih v
Sloveniji, niti ne razmišljamo.
Torej, če vzamemo v obzir
vse našteto, nas mora nekoli-
ko skrbeti, da bo naš paradni
konj, lipicanec, ob koncu po-
gajanj za domicil vzrejališča,
postal čisto navaden osel.
ZORAN PEVEC
Sejem cvetja in zdravilnih zelišč
v Velenju so konec tedna, 8. in 9. maja, pripravili tretji cvetlični sejem, na katerem so se
letos prvič pridružili tudi razstavljavci naravnih zdravilnih zelišč in med obiskovalci poželi
veliko zanimanje.
Dogajanje na Cankarjevi ulici so z nastopi popestrili mladi glasbeniki in plesalci, pozornost pa
so zbujali tudi člani Društva šaleških likovnikov, ki so na platna prenašali vtise o cvetju. Sejem
je bil razstavnega in prodajnega značaja, obiskovalcem pa so z nasveti o gojenju cvetja in
drugih rastlin priskočili na pomoč vrtnarski strokovnjaki. Cvetlični sejem naj bi prebivalce
Velenja spodbudil k bolj skrbnemu urejanju domačega okolja.	KL, Foto: JM
Celjski Glavni trg v cvetju
lesene stojnice s ponudbo
ttličnih sadik, zemlje ter
tdstev za nego in vzgojo
bskega in balkonskega
Wja so v soboto dopoldne
ukrožale cvetlično tržnico
'Glavnem trgu v središču
!lja.
V organizaciji Turističnega
%'a Celje, KS Center, Vrt-
fstva in Cinkarne Celje ter
"ftikulturnega društva Celje
'Vrtnarske šole Celje so tržni-
'Pripravili zato, da meščanom
'^zplačno razdelijo preko
5.000 cvetličnih sadik ter zemljo
za sajenje okenskega in balkon-
skega cvetja. »Celjani akcijo oc-
vetličenja mestnega središča že
dobro poznajo iz preteklih let,
za tržnico pa smo se letos odlo-
čili zato, da še nekoliko pope-
strimo sicer živahno sobotno
dogajanje v središču mesta. Zla-
sti pa zato. da lahko strokovnja-
ki obiskovalcem tudi svetujejo,
kako ravnati z okenskim in bal-
konskim cvetjem, kako izbrati
najprimernejše sadike in pred-
vsem, kako poskrbeti, da rože
ostanejo lepe in cvetoče čim-
dlje,« je odločitev za tržnico po-
jasnjevala predsednica Turistič-
nega društva Celje Andreja
Rihter.
Sobotno cvetlično tržnico
na Glavnem trgu so s svojim
nastopom popestrili tudi člani
godbe na pihala z Ljubečne, v
Vrtnarstvu in Cinkarni Celje
pa so, poleg brezplačnih sa-
dik in zemlje za meščane, tu-
di ostalim obiskovalcem po-
nujali svoje izdelke.
IS, Foto: GK
Cvetlična tržnica je v soboto dopoldne privabila veliko ljudi na Glavni trg.
IHLaiiBimj
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Regijske igre specialne
olimpiade Slovenije
športni center Žalec in
dvorana osnovne šole Ža-
lec sta bila prizorišče regij-
skih iger specialne olim-
piade Slovenije za celjsko
in koroško regijo, ki sta jo
pripravila Društvo Sožitje
Žalec in Center za varstvo
in delo Golovec Celje.
Nastopilo je 170 mladih z
motnjami v razvoju iz dese-
tih zavodov obeh regij. Po-
merili so se v tekih, skokih z
mesta, metu žogice, elemen-
tih košarke in namiznem te-
nisu. Za to olimpiado velja
olimpijska zaprisega: »Pusti-
te mi zmagati, če pa ne mo-
rem zmagati, naj bom pogu-
men v svojem poskusu.«
Značilno za tovrstna tekmo-
vanja je, da so zmagovalci
vsi in vsi sprejmejo medalje:
najboljši zlate, potem srebr-
ne in bronaste, kajti glede na
svoje psihofizične sposobno-
sti so zmagovalci vsi in vsi
brez izjeme se tega veselijo.
Na zaključni slovesnosti
so podelili medalje, na dru-
žabnem srečanju pa je igral
ansambel Cmok iz Celja. K
odličnemu razpoloženju je
prispevalo tudi vreme, ki se
je izkazalo v vsem majskem
razkošju. Glavni pokrovite-
lji so bili Občina Žalec, So-
žitje-Društvo specialna
olimpiada Slovenije in Zava-
rovalnica Maribor, enota Ce-
lje, poleg teh pa še številni
drugi.
T. TAVČAR
Oblačila za socialno šibke
Na območju šentjurskega
območnega Rdečega križa
se bodo v maju posebej pos-
vetili zbiranju prispevkov
za obnovo okrevališča De-
beli rtič in tamkajšnje leto-
vanje najmlajših socialno
šibkih Šentjurčanov. Zanje
zbirajo tudi rabljena oblači-
la.
Med zbiranjem prispevkov
za ureditev otroškega zdravi-
lišča na Debelem rtiču bodo
polovico zbranega denarja
namenili za tiste Šentjurča-
ne, ki si tega ne morejo pri-
voščiti. Akcijo so pripravili v
sodelovanju s šolami in vrtci.
Sicer pa so v šentjurski občini
lani v korist Debelega rtiča
zbrali 400 tisoč tolarjev.
Oblačila za socialno šibke
otroke bodo zbrali v šolah. V
šentjurskem Območnem
Rdečem križu pa obenem va-
bijo vse, ki so pripravljeni
darovati oblačila ter (j.
primerne stvari za ostala
čane, da se osebno ogi^
ali pokličejo na tel. 74i.(j|
Med majsko dejavngj
Rdečega križa na šem;
skem bodo po vseh kf'
pripravili letne občne zb,
in volitve, šolarje bodo $
nanili o krvodajalstvu
dejavnosti Rdečega križa^
ploh, med mlade člane Rk
bo jih bo sprejetih 229.
Med odvzemom krvi Ediju Žličarju.
Doslej več kot 700 krvodajalcev
v žalski občini dajejo pri
humanitarnih aktivnostih
prav poseben poudarek kr-
vodajalstvu. Letos bodo iz-
vedli enajst akcij.
MinuU konec tedna je v
prostorih osnovne šole Šem-
peter darovalo kri 125 krvo-
dajalcev. Dosedanjih štirih
akcij v žalski občini se je
udeležilo 705 krvodajalcev,
največ 257 na Polzeli, kjer
že nekaj časa prednjačijo po
številu krvodajalcev, naj-
manj pa v Žalcu, samo 124,
kar je bilo za organizatorje
razočaranje. Seveda je ude-
ležba na akcijah odvisna tudi
od posluha krajevnih delov-
nih organizacfj, kar je bilo še
posebej očitno na Polzeli,
kjer obe delovni organizaci-
ji, Polzela, tovarna nogavic
in Garant, krvodajalstvo
podpirata.
Vsekakor si med krvodajj
na šempetrski akciji pose
pozornost zasluži Edi Žli
doma iz Prebolda, ki je
daroval 107 krat.
Kmalu že kurilnica
Pred prazniki so v Gornjem Gradu začeli z gradnjo
sistema daljinskega ogrevanja, za katerega je avstrijski
ekološki sklad že prispeval pol milijona mark nepovratnih
sredstev.
Zaradi kratkih rokov mora biti kurilnica zgrajena do konca
meseca, ko bodo začeli s postavljanjem kotlov in druge
opreme. Razpis za gradnjo toplovoda bo objavljen naslednji
mesec, začetek gradnje pa je načrtovan za avgust. Del sistema
ENGO naj bi bil za okrog 50 objektov uporaben že v novi
kurilni sezoni.	Ž.Z.
Laščani že iščejo par za ohcet
v Laškem so se pričeli pripravljati na tradicionalno prireditev
Pivo in cvetje, ki jo bodo 12. julija zaključili z ohcetjo po starih
šegah. Da bi imeli dovolj časa za vse priprave, sta turistično društvo
in odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih
šeg in delovnih opravil že objavila natečaj za izbor para. Zadnji rok
za prijavo je 24. maj, prednost pri izboru, ki ga bo opravil odbor,
pa bosta imela fant in dekle iz laške občine.	JI
UmelnosI
debate
Zavod za odprto družbo
Slovenije in Gimnazija Ce-
Ije-Center organizirata da-
nes, v četrtek, tekmovanje
debatnih klubov celjske re-
gije.
Debatni klub si lahko ogle-
date vsi, ki vas zanima, kako
potekajo razprave takrat, ko
debatniki med seboj tekmu-
jejo. Ob 13.30 se bo na Gim-
naziji Celje-Center pričel pr-
vi tekmovalni krog, ob 15.00
se bo pričelo polfinale in ob
pol petih popoldne še final-
no tekmovanje, ki bo prine-
slo razglasitev najboljših de-
batnikov na Celjskem.
NMS
Fredi
nagrajuje
Banka Celje je že peto leto
zapored razpisala nagradno
varčevanje z žrebanjem za
svoje varčevalce v šolskih
hranilnicah.
Nagradno varčevanje je mi-
nilo pod sloganom Predi na-
grajuje, na razpis pa se je od-
zvalo 76 šolskih hranilnic. So-
delovale so razredne skupno-
sti in posamezni varčevalci, ki
so skupaj poslaU 13.661 žreb-
nih lističev.
Odziv na nagradno varčeva-
nje Banke Celje je zelo velik in
iz leta v leto narašča. K temu
pripomorejo tudi zelo lepe
nagrade. Banka Celje odpelje
na izlet štiri razrede, pet raz-
redov prejme denarne nagra-
de, med posameznike pa raz-
delijo 500 lepih nagrad. Le-
tošnji srečni dobitnik televi-
zorja je bil Jure Tonkli iz 5. d
razreda OŠ Primoža Trubarja
Uško.	US
Pomagali so divji petelini
Pomlad je čas urejanja vrtov in okolice doma nasploh. Med nami so ljudje, ki zaradi
zdravstvenih težav tega ne morejo. Med njimi je Olga Veber iz Šentjurja, ki ima hude težave
z vidom.
Pomagali so ji taborniki. Ko se je v soboto oglasil pri njej šentjurski Rod divjega petelina, so jo
najprej pozdravili s šopkom. Bil je njen rojstni dan, zato so ji tudi zapeli. Potem so se, skupaj s
starejšimi, lotili košenja travnika, čiščenja okolice, spomladanskih opravil v vrtu ter pleskanja
kovinskega ogrodja brajde ter za obešanje perila.
Šentjurski »divji petelini« delujejo že od lani. uradno pa so se registrirali letos. BJ, Foto: GK
Z želodci na Rečico
Turistično društvo Rečica ob Savinji že osmič zapoi
pripravlja akcijo ocenjevanja najboljših zgornjesavinjsk
želodcev, ki bo v soboto, 16. maja.
Želodce bodo zbirali dan pred ocenjevanjem, torej v peti
15. maja, med 10. in 13. uro v kmetijskih obratih na Ljubnei
v Lučah, Gornjem Gradu in Mozirju, med 15. in 20. uro pa
prostorih Krajevnega urada na Rečici. Strokovna komisija b(
delom začela v soboto dopoldne, v soboto popoldne pa bo
pripravili razglasitev rezultatov. Uradna priznanja najboljS
izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev bodo podelili
prireditvi Od lipe do prangerja, na Večeru pod trško lipo, ki
4. julija.	I
Ajda praznuje
v Društvu kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah praznujejo Šest
delovanja. Ob tej priložnosti pripravljajo razstavo ročnih ''
šopkov suhega cvetja in jedi, ki so rezultat znanja AjdiiJ
tečajev ter osebnih zamisli. Prav tako pripravljajo delavni
izdelovanja šopkov, ki jo bo vodil Drago Jančič. Razstavo
šmarskem Kulturnem domu bodo odprli jutri, v petek 15. m^
ob 11. uri.
Olimpiada v Kozjem
v Kozjem bo danes, v četrtek 14. maja, 6. otroška atlets
olimpiada, ki jo pripravljata osnovni šoli Kozje in Lesiči"
Gre za najbolj množično tekmovanje učencev iz petih ob^'
Ob tej priložnosti si bo mogoče v šolski telovadnici v Kozjf
ogledati razstavo Olimpizem, v počastitev 100. rojstnega
Leona Štuklja. Začetek olimpiade na stadionu v Kozjem, h'''
14. uri.	"
Cicibani o prometu
Na kvizu Ciciban v prometu, ki so ga pripravili za ni^
šolarje iz vrtca občine Šmarje pri Jelšah, se je naj^''
uvrstila skupina kombiniranega oddelka male šole iz Sm^
ja.
Prav tako so pripravili likovni natečaj, kjer so najvišje oce^
dela otrok skrajšane male šole v Šentvidu. Tekmovanje "
prejšnji teden v šmarskem Kulturnem domu, kjer si je moB''
do 20. maja likovna dela ogledati. Gre za projektno delo,
načrtujejo v sodelovanju v Svetom za preventivo in vzgol^i
cestnem prometu ter policijsko postajo.
liaLBIE-lLO^
I SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
PREJELI
SMO
Sodrga je
sodrga
pgsetletja zatajevani blago-
|,Qjni škof Anton Martin
jipšek je bil brez dvoma
jyeaji Slovenec vseh časov,
jvojim rekom »Sveta vera
vam luč, materin jezik
l(ljuč do zveličavne omike«
je namreč za celo svoje
jato življenje zapisal du-
^ni, moralni, verski, kultur-
jn narodnostni prenovi Slo-
acev.
pvakrat se spomnim, je so-
ja oskrunila Slomškov
oinin. Prvič se je to zgodilo
[njegovem pogrebu. Ko se
presunljivo razdonela Jen-
^a »Blagor mu«, ki je bila
va slovenska nagrobnica
mariborski božji njivi in se
številno ljudstvo razšlo, je
[kopališče spet osamelo v
mosti kamnov in križev.
daj pa je v duhu iz pekla v
edhitlerjevski obsedenosti
ivihrala med grobove drhal,
že se je sklanjala nad odpr-
grobnico in pljuvala vanjo:
las hast jetzt, du slovenisc-
rHeiliger - To imaš sedaj, ti
ivenski svetnik!«
Drugič pa je sodrga oskru-
la Slomškov spomin kar v
i5em mestu, od koder je
[a 1846 odšel za lavantin-
lega škofa. Ničvredna roka
na podstavek njegovega
pmenika pri farni cerkvi v
Isja z velikimi črkami napi-
k »Moj hobi so mladi po-
Sodrga je sodrga, pa naj bo
mška, slovenska ali pa celj-
Ali nas je kaj sram?
MIRKO GRADIČ,
Celje
I Javno
vprašanje M.
Podobniku
! Izvršni odbor Sindikata ko-
roške in elektroindustrije za
broško je obravnaval zadnje
fldivnosti Slovenskih žele-
"^rn in nadzornega odbora.
. V obeh primerih ugotavljajo
Nzite kršitve pristojnosti, od-
P^ali so brez izdelanih kriteri-
kar je pripeljalo tudi do
("^Sa. da se nadzorni svet ni
Oglasno izrekel o odpoklicu
Nsednika Uprave Slovenskih
Nezarn dr. Matica Tasiča.
Ker bi nadaljevanje tega po-
četja lahko ogrozilo sanacijo,
s tem pa bi seveda bilo oško-
dovano družbeno premože-
nje. namenjeno sanaciji in
ohranitev najmanj 7.000 do
10.000 delovnih mest, so zah-
tevali člani 10 SKEI za Koroš-
ko. da pošljem naslednji javni
apel podpredsedniku sloven-
ske vlade Marjanu Podobni-
ku:
1.	Uprava Slovenskih žele-
zarn mora preklicati predlog
dr. Matica Tasiča o zamenjavi
direktorja Metala Ravne, kjer
je bil sedanji odstavljen mimo
vseh kriterijev in ker se je to
politično zahtevalo od upra-
ve.
2.	Nadzorni svet mora izde-
lati kriterije, po katerih bo de-
lovala uprava tako pri sanaciji,
kadrih in lastninjenju, ki mora
biti po lokacijah. Kajti, če ne
bodo postavljeni okvirji, so
dani vsi pogoji, da sanacija ne
uspe.
3.	Do izdelave parametrov
mora nadzorni svet v imenu
lastnika najti ekipo, ki bo v
stanju vodil koncem Sloven-
skih železarn, jih sanirati in
olastniniti. Delovanje seda-
njega vodstva bi lahko pri-
merjal tudi s tem, da bi storilo
vse. da se nič ne stori oziro-
ma, da se bo položaj še po-
slabšal.
ALBERT VODOVNIK,
predsednik SKEI Slovenije
Iz afere v
afero
Dogodek ob ukinitvi Snež-
nikove podružnice za izdela-
vo in trgovanje z orožjem v
Grosuplju je danes mogoče ra-
zumeti predvsem drugače, kot
smo ga v začetku leta 1995.
Danes je vsakomur razumlji-
vo, da je podružnica spadala
pod javno in državno podjet-
je, v katerem je bila izvajana
kontrola in ker ni bilo mogoče
pridobivati provizij. Tak način
delovanja pa naši oblastni eliti
ni bil zanimiv. Omislila si je
drug bolj dobičkonosen posel.
Krajani Kočevske Reke zna-
jo povedati, da je direktor Jav-
nega podjetja Snežnik dobil
od takratnega obrambnega
ministra nalogo, naj podruž-
nico v Grosuplju ukine. Ka-
sneje je začel cveteti posel z
Izraelom in tako je pozneje
prišlo do podpisa tajnega, pro-
tiustavnega in nezakonitega
sporazuma, ki je povzročil
sum o več sto milijonskem
dolarskem biznisu in skritimi
iztržki v tujih bankah.
Danes je z omenjeno afero
seznanjena celotna slovenska
in tuja javnost. Dogodek po-
meni veliko breme za celotno
vlado. Svetovna javnost goto-
vo pričakuje, da bo Slovenija
ob tej aferi imela dovolj moči
za demokratično in pravno
presojo dogodka in tako zmo-
gla pokazati na odgovorne po-
sameznike in ustrezno ukre-
pati. Tako nekako razmišlja
tujina in peščica poštenih Slo-
vencev, naš politični vrh pa
verjetno načrtuje že novo za-
vajajočo afero oziroma politič-
no prevaro, s katero bo želel
odvrniti pozornost državlja-
nov Slovenije do resničnih in
zastrašujočih problemov. Po
vsem tem se ne čudimo, če
bomo namesto povabila
Evropske skupnosti deležni
posmeha in odklonjenega sta-
lišča.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Oddaja zgolj
za ljudi
Varstveniki živali so me
opozorili, da so pred kratkim
ponovili oddajo 4x4, in se
zgražali, da vsakič kak nepri-
meren prispevek pokvari vse-
bino. Ali prikazujejo živali v
ujetništvu (živalski vrtovi),
kar po naprednih državah že
opuščajo; potem eksotične
ptice v tesnih kletkah ali pa
velike plazilce v utesnjenih te-
rarijih... Vse to so neprimerni
bivalni prostori, ker živali ne
žive v naravnem okolju in za-
to trpijo. Voditeljica oddaje bi
gledalce TV morala na to opo-
zoriti!
Navedenega dne pa me je
pretresel prispevek o vlečnih
psih na Aljaski, ki tekmujejo v
hitrosti. Voditeljica je z vso
vnemo predstavila gospoda
Frenka Kavko kot nekakšno
slovensko atrakcijo, saj name-
rava s svojim psom nastopiti
na Aljaski. Udeležbo pogojuje
z denarjem, ki bi ga zbral od
sponzorjev. Želim in upam, da
bodo potencialni sponzorji le
toliko ozaveščeni in ne bodo
podprli takšne nehumane pri-
reditve, ko jo že vse nordijske
države skušajo ukiniti. Pripo-
ročam jim (sponzorjem!) naj
svoj odvečni denar raje daru-
jejo v sklad za brezdome in
zavržene živali.
S tem si bodo pridobili več
simpatizerjev kot s sponzori-
ranjem trpljenja živali. Vedeti
je namreč treba, da so tiste
tekmovalne proge na Aljaski
dolge 30 do 40 km, po njih pa
vleče vprego s človekom
(skupaj približno 100 kilogra-
mov) 4-6 ne prevelikih psov.
Tako pride na enega psa prib-
ližno 20 kg teže. Tekmovalec
stoječ na saneh pse nenehno
priganja k hitrosti, da bi čim-
prej dosegli cilj. Na konferen-
ci WSPA, ki smo jo imeli v
Berlinu, je nastopil tudi pred-
stavnik DPMŽ iz Grenlandije,
ki je prikazal trpljenje psov in
vso resnico teh preživetih tek-
movanj. Ko pridejo psi na cilj,
imajo blazinice na nogah raz-
jedene in okrvavljene, ker je
koža popokala zaradi snega,
pokritega z zmrznjeno skorjo.
Dostikrat so steze krvave, psi
pa že med tekom obnemorejo
ali pa se na cilju celo zgrudijo.
Dasiravno takih tekmovanj v
Sloveniji ni, smo dali po vzor-
cu zakonov in drugih držav
tudi mi v osnutek prvega slo-
venskega zakona proti muče-
nju živali člen št. 2, da je
nastopanje in tekmovanje na
način, ki živali povzroča trp-
ljenje. bolečine ali škodi nje-
nemu zdravju - kaznivo.
Gospodom, ki s prisilo zlo-
rabljajo živali za svoje užitke,
priporočam, naj se medseboj-
no vprežejo v vleko s tekmo-
valnimi sanmi in dirkajo po
40-kilometrski ledeni sneženi
skorji do cilja. Podoben pred-
log je dala tudi nemška TV
ZDF, ko je pred dnevi sprego-
vorila o tem nepotrebnem tr-
pinčenju psov. Prav zanimivo
bi bilo te gospode videti na
cilju ali se bodo še smehljali in
imeli za genije.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Pohvala
slatinskemu
Izletniku
Vedno je pomembno, koga
izbereš. To velja tudi za turi-
stične agencije, in ena izmed
takšnih, ki se trudi, da ponudi
čimveč, je Izletnik Rogaška
Slatina. Za to ima zasluge šefi-
ca Pavlina Tušek. Hvala vsem
v agenciji v imenu Novogori-
čanov, Velenjčanov in Celja-
nov, ki smo bili med prvomaj-
skimi počitnicami v Kanadi.
Hvala
bioenergetiku
Naj povem, da sem imel re-
sne težave s hrbtenico in kol-
kom, ki so se začele pred štiri-
mi leti. Imel sem mlado druži-
no, zaradi bolečin pa nisem
mogel delati. Obiskoval sem
zdravnike, terapije, dobival
injekcije.... Bolečine so sicer
prenehale, a se kmalu spet
ponovile. Dobil sem še rano
na želodcu in skoraj obupal.
Potem sem izvedel za bioener-
getika Ivana Pirca v Hrastniku
in njegove uspehe, zato sem
ga obiskal konec junija.
Že po prvi seansi sem obču-
til izboljšanje, nadaljeval s te-
rapijo in kmalu začel hoditi v
službo. Po mesecu in pol sem
dvignil nekaj težkega in zopet
se nisem mogel dvigniti. Kle-
čal sem v avtomobilu, s kate-
rim me je prijatelj peljal v
Hrastnik, po opravljeni seansi
pri gospodu Pircu pa sem lah-
ko brez bolečin normalno se-
del na sedežu.
Prepričan sem, da bi bil
brez pomoči Ivana Pirca da-
nes na vozičku. Kako mu je to
uspelo, ne vem, vem pa. da
sem popolnoma zdrav in mi
ni treba jemati zdravil. S po-
močjo bioenergije sem ozdra-
vel, zato se gospodu Pircu
zahvaljujem za njegov trud,
ki ga ne bom mogel nikoli
poplačati.
FRANC BERDNIK,
Pragersko
PRITOŽNA
KNJIGA
Ogorčena
zaradi izbora
Pred kratkim sem prebrala
seznam prejemnikov pohval,
oz. priznanj za urejeno okolje
v letu 1997 v občini Vojnik. Žal
sem ogorčena in globoko pri-
zadeta razbrala, da je za najviš-
je priznanje za urejeno okolico
in cvetje prejela okolica, ki se
lahko ponaša le z betonom,
brez vsakršnega cvetja ali es-
tetske ureditve, ob živi meji pa
so se bohotile koprive in ple-
vel. Pa tudi nekateri drugi, ki
so imenovani kot dobitniki
priznanj, si jih po mojem mne-
nju ne zaslužijo.
Ker iz vsebine niso razvidni
kriteriji, se sprašujem, po kak-
šnih kriterij so dodeljevali priz-
nanja? Moje delo, trud in na-
zadnje tudi denar namreč niso
namenjeni za tekmovanje in
priznanje, temveč je to odraz
moje ljubezni do cvetja in kul-
ture do okolja. Zato si ne dovo-
lim, da me uvrščajo med našte-
te in me s tem globoko žalijo.
Z velikim veseljem vračam
priznanje z željo, da bi v tem
letu mogla prebrati v časopisu
vsaj pravilnik, po katerem se bo
v prihodnje ocenjevalo, hkrati
pa bi želela vedeti, kdo so bili
tako pristranski člani komisije.
Verjamem, da boste med
obilico odlokov, ki ste jih v
vojniški občini sprejeli in vča-
sih tudi finančno prizadeli ob-
čane, našli nekaj časa tudi za
takšen pravilnik, ki bi bil eno-
ten za celo občino.
DRAGICA MIRNIK,
Višnja vas
Bll-Mtimitl.M
22
MALI OGLASI - INFORMACIJE

i SNOPIČ
TV VODIČ
23
k 19.-14. Moi 1998
24
TV VODIC

. SNOPIČ
TV VODIČ
25

26
TV VODIČ

. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
fejtMtff^ItlM
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
KUHEBina
žTsnopič
informacije
29

30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CELJE
OD 14. DO 20.5.
Četrtek, 14.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega pro-
grama - v znamenju novega
zakona o varnosti cestnega
prometa, 10.00, 11.00 , 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 13.15
Sončni žarek, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 20 vročih, 20.00
Saute surmadi, 21.00 Ročk
blok, 22.00 Zaključek sporeda
in priključitev RaSlo.
Petek, 15.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.10 Halo Atomske To-
plice, 9.30 Črna pika, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 12.30 Ha-
lo Dobrna, 13.00 Poročila,
13.20 Halo Terme Laško,
13.45 Halo Terme Zreče, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 17.00 Poročila, 17.30
Bingo bango, 18.30 Jutr' se pa
res začnem učit, Študentski
servis, 21.00 DJ time, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Sobota, 16.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 10.00,
11.00, 12.00, 13.00 Novice,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 19.00 Športno glasbeni
večer, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Nedelja, 17.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00, 11.00 Novice, 11.10 Do-
mačih 5, 12.00 Novice, 12.30
Iz domačih logov, 13.00 Če-
stitke in pozdravi, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.00
Nadaljevanje čestitk in poz-
dravov, 20.00 Pod slovensko
lipo, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Ponedeljek,18.5.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poro-
čilo OKC Celje, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 7.15 Zimzelen, Z30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci
poslušalcem, 9.00 Pričetek do-
poldanskega programa, 10.00
Novice, 10.15 Športno dopold-
ne, 11.00, 12.00 Novice, 13.00
Poročila, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSIo, 17.00 Kroni-
ka, 17.30 Bingo bango, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vrti-
ljak polk in valčkov, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Torek, 19.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslu,-
šalcem, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 No-
vice, 10.10 Četrta mreža -
Unichem - vi sprašujete, Slav-
ko Zgonc odgovarja, 11.00
Novice, 11.10 Strokovnjak
znanstvenik svetuje, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi, 16.30 Mali no, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Radi ste jih posluša-
li, Zimzelen, 20.00 Rezervira-
no za vedeževanje, 21.00 BBC
top pop, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 20.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.30 Poslušalci po-
slušalcem, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda - do-
poldne z Ivico Burnik, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 12.15 Ku-
hate z Ivico Burnik, 13.00
Poročila, 13.15 Mah O, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 Full cool, 20.00
Glasbeni ex-press, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Radio Celje oddaja od 5.00
do 22.00
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
24.	4.: Brigita CESAR iz Sv.
Štefana - dečka;
25.	4.: Slavica JANŽEKOVIČ
iz Velenja - dečka, Raska ALA-
GIČ iz Celja - dečka, Marta
MAČEK iz Pristave - deklico in
Nera KOPITAR iz Vojnika -
deklica;
26.	4.: Andjelina ZIMAJ iz
Žalca - dečka, Damjana ŠKET
iz Celja - dečka in Jasna SAV-
SKI iz Celja - dečka;
27.	4.: Cvetka GLUHAK iz
Celja - dečka;
28.	4.: Karmen KMETIČ iz
Velenja - deklico, Bernarda
ČOPAR iz Luč - deklico, Bran-
ka LAVBIČ iz Dramelj - dekli-
co in Irena STREHAR iz Vele-
nja - dečka;
29.	4.: Branka VIDMAR
PRIMOŽIČ iz Šempetra - deč-
ka, Melita KRŽAN iz Šentru-
perta na Dolenjskem - dečka,
Marija KODRIN iz Šentruper-
ta nad Laškim - deklico in
Vida MAJORANC iz Štor - de-
klico;
30.	4.: Mojca GRUŠOVNIK
iz Braslovč - dečka in Marjetka
ZUPANC iz Celja - deklico;
1.	5.: Majda HROVAT iz
Stranic - dečka, Saša DEMŠAR
iz Celja - dečka, Jožica BO-
ROVNIK iz Velenja - dečka in
Ana TOMIČ iz Celja - deklico;
2.	5.: Terezija SRABOČAN
iz Šmartnega v Rožni dolini -
dečka, Irena TANŠEK iz Celja
-	dečka, Francka ZAMERNIK
iz Luč - dečka in Irena ŠKRU-
BEJ iz Žalca - dečka, dvojčka;
3.	5.: Liljana MLJAČ iz Celja
-	deklico, Snežana PAJIČ iz
Celja - deklico, Lidija PLEV-
ČAK iz Polzele - dečka, Dezire
ŠPENDAU iz Celja - dečka,
Marija GRAČNER iz Planine -
deklico. Barbara TOVORNIK
iz Blance - dečka, Vesna PUC
iz Sevnice - dečka in Lidija
ŽAVCER iz Loč pri Poljčanah -
deklico;
4.	5.: Darja GABERŠEK iz
Petrovč - dečka, Mateja GLU-
ŠIČ iz Mozirja - deklico, Breda
PODBREGAR iz Vranskega -
dečka, Simona PIŠEK iz Celja
-	dečka, Martia SLADIČ -
KRIŽNIK iz Sevnice - dečka in
Lidija POTOČNIK iz Zreč -
dečka;
5.	5.: Anica RAMŠAK iz Voj-
nika - deklico, Darinka ŠALE
iz Šmarja - deklico. Romana
ŠIBAL iz Ponikve - dečka, Mi-
lena VERDNIK iz Zreč - dekli-
co in Vesna PETRIN iz Žalca -
dečka;
6.	5.: Jasna MEŠL iz Dobrne
-	deklico, Mihaela ULAGA iz
Rogaške Slatine - deklico,
Karmen ZAZIJAL iz Prebolda
-	dečka, Jožica ŠKODA iz Bo-
štanja - dečka, Anica ROMIH
iz Grobelnega - dečka in Sta-
nislava MIHELČIČ iz Celja -
deklico;
7.	5.: Sandra VESEL iz Celja
-	deklico. Dragica HOCH-
KRAUT iz Celja - deklico, Ire-
na CERINŠEK iz Podplata -
deklico in Brigita KUGLAR iz
Nove Cerkve - deklico.
POROKE
Celje
Poročilo se je 6 parov,
med njimi Andrej SKALE in
Šentjurja in Nataša SKUTNIK
iz Celja.
Zlato poroko sta sklenila
Frančišek in Draga BAJC iz
Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Bojan POČI-
VAVŠEK iz Podčetrtka in Ani-
ca INGOLIČ iz Irja, Ivan TURK
iz Belega in Andrejka LOVŠE
iz Zg. Sečova, Robert MARKO-
VIČ iz Rogaške Slatine in Su-
zana PISTOTNIK iz Sp. Sečo-
va, Josip TKALEC in Melita
PLEMENITAŠ oba iz Rogaške
Slatine in Boris CERAJ iz Sel
in Monika GRGIČ iz Zagaja.
Velenje
Poročili so se: Marko ŠPI-
TAL in Nataša TAJNŠEK, oba
iz Velenja, Josip LAMEŠIČ in
Anita KOTNIK, oba iz Velenja,
Peter ČEH iz Šoštanja in Tanja
VETERNIK iz Velenja ter Ivan
BALANT iz Podgorja pri Slo-
venj Gradcu in Viktorija RED-
NAK iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Leopold
OREŠNIK iz Miklavža pri Ta-
boru in Marta REBERNIK iz
Celja, Mirko ERNEJČIČ iz Ve-
lenja in Majda DIMNIK iz Pre-
bolda ter Branko NOVAK iz
Podkraja in Jožica ZALOŽNIK
iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Konrad GRADIČ
iz Pariželj, 68 let, Pavla KOČE-
VAR iz Šešč pri Preboldu, 85
let, Ciril DELEJA iz Pustega
polja, 77 let, Marija JAGER iz
Laz pri Dramljah, 93 let, Jože-
fa HREN iz Kokarij, 73 let,
Dominik MAČEK iz Celja, 64
let, Anton HRIBERNIK iz Sp.
Rečice, 67 let, Frančiška MO-
DIC iz Celja, 80 let, Margareta
JOŠT iz Celja, 54 let, Cecilija
ČAKŠ iz Vrha, 68 let, Henrik
VRSTOVŠEK iz Vojnika, 64 let,
Frančiška ŽUŽEK iz Šentjun-
gerta, 64 let, Ivana GOLEŽ iz
Celja, 72 let in Vladimir MAT-
KO iz Mozirja, 73 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ljudmila DEBE-
LAK iz Brestovca, 45 let, Božo
ŠKORJANEC iz Ješovca pri
Kozjem, 26 let, Edita STARO-
VEŠKI iz Ljubljane, 54 let,
Godvvin SCHOBER iz Avstrije,
73 let in Franc GRAŠIČ iz Pi-
jovcev, 55 let.
Velenje
Umrli so: Leopoldina VER-
DEU iz Velenja, 88 let, Bran-
ko DRAŽNIK iz Šoštanja, 45
let, Marija Breda LAH iz Vele-
nja, 69 let, Stanislav ŠPEGEL
iz Velenja, 65 let, Marija
KRAJNC iz Hrastovca, 56 let,
Marija STRAŠEK iz Velenja,
69 let, Franc KAKER iz Jane-
zovega Polja, 74 let, Jožef
KONSAK iz Tera, 89 let, Vikto-
rija KREGAR iz Velenja, 63 let,
Ivan BURJAK iz Šoštanja. 51
let, Franc OBU iz Gorenja, 71
let in Ana BEZOVŠEK iz Tr-
novca, 92 let.
Žalec
Umrli so: Marija ROJNIK iz
Latkove vasi, 83 let, Alojzija
GRADIŠEK iz Marija Reke, 87
let in Ivan HRIBERŠEK iz Za-
bukovice, 67 let.
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota
Celje
Celje: delavec brez poklica,
pomožni delavec, mesar - se-
kač. ključavničar (6). varilec,
avtomehanik, prodajalec el-
teh. art., akustike, fotomat.,
kuhar, natakar, gradbeni teh-
nik, trgovinski poslovodja, go-
stinski tehnik, ekonomski teh-
nik (2) in diplomirani prav-
nik.
Laško: delavec brez poklica
(3), pomožni delavec, zidar za
zidanje in ometavanje, zidar,
ekonomski tehnik in upravni
tehnik (2).
Slovenske Konjice: delavec
brez poklica, pomožni dela-
vec (2), kuhar (2), natakar
(2).	ekonomist za analize in
planiranje, predmetni učitelj
gospodinjstva, diplomirani in-
formatik in profesor za slo-
venski jezik.
Šentjur pri Celju: mizar,
ključavničar (3) in dipl. inž.
kmetijstva za rastlins. proi-
zvodnjo.
Šmarje pri Jelšah: delavec
brez poklica, kmečka gospo-
dinja, živilski delavec v pe-
karstvuj, zdravnik (2) in eko-
nomski tehnik.
Žalec: gradbeni delavec, po-
možni delavec, ključavničar
(3),	klepar, strojni mehanik
(2), avtoličar, tesar, voznik av-
tomehanik, kuhar natakar,
kuhar (2), strojni tehnik, ko-
mercialni tehnik, ekonomski
tehnik za računovodstvo, eko-
nomist za analize in planira-
nje, ekonomist za denarniš.,
finance, računov., ekonomist
za komercialno dejavnost (2)
in predmetni učitelj za sloven-
ski jezik.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 442-
630.
Območna enota
Velenje
Avtomehanik, keramik, ši-
vilja, voznik avtobusa, skla-
diščnik, prodajalec (3), kuhar
natakar, natakar (2), gimna-
zijski maturant, ekonomist
(2) in fizioterapevt.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-
421.
SUPRA STAN do.o.
Vodnikova 13, 3000 Celje
zaposli delavca na delovnem mestu
upravnika
Od vas pričakujemo:
-da imate priznano 5. ali 6. stopnjo izobrazbe po SKPI^
gradbene ali strojne smeri
-vsaj tri leta prakse v gradbeništvu
-opravljen strokovni izpit
-da obvladate delo z računalnikom
-vozniški izpit B kategorije
-da imate rešen stanovanjski problem
-da ste stari do 40 let
Poskusno delo traja tri oziroma šest mesecev, odvisno od stopal®
izobrazbe. Možnost sklenitve delovnega razmerja: 1.6.1998..Pisf^^
prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo
10. dneh po objavi na naslov: SUPRA STAN d.o.o., Vodnikova
3000 Celje.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje do 31.5.1998.
Razpis nas ne zavezuje sklepanja delovnega razmerja.	,

i snopič
kronika
31
Kazen na preizkušnji
Senat višjega sodišča je potrdil sodbo sodišča prve stopnje in upošteval bistvo zločina.
^ncem lanskega leta je se-
^tokrožnep sodišča v Celju
Damirju Kobaševiču
jj) iz Arclina in Zoranu Dja-
^ču (20) iz Bukovžlaka. Pr-
^btoženemu za poskus
^ora, drugoobtoženemu pa
J pomoč pri kaznivem deja-
ju poskusa umora. Kobaše-
jji je bil obsojen na dve leti
^ora, Djakoviču pa je sodiš-
^ izreklo pogojno kazen za-
fji 1 leto in 6 mesecev, s
jjizkusno dobo dveh let. Na
1^0 izrečeno sodbo sta se
litožila obtoženi Kobaševič
I okrožna državna tožilka.
i
Dejanje se je zgodilo 4. av-
iista lani v dnevni sobi stano-
anjske hiše v Bukovžlaku ko
iDamir Kobaševič z macolo
ikrat udaril po glavi spečega
ledeljka Djakoviča, oškodo-
jnčev sin Zoran Djakovič, pa
lu je pri tem pomagal tako,
a mu je prinesel macolo in
lu v dnevni sobi svetil s sve-
Iko. Na sojenju pred prvosto-
enjskim senatom, ki mu je
redsedoval okrožni sodnik
liran Pritekelj, sta obdol-
;nca povedala, da sta se za to
dejanje odločila zato, ker ju je
oškodovanec več let nepresta-
no strahoval in mučil, takšnih
grobosti pa je bila deležna vsa
Djakovičeva družina, Kobaše-
viču pa je Nedeljko Djakovič
celo grozil z ubojem, ker je
nasprotoval njegovi zvezi s
hčerko. Oba obtoženca sta v
zagovoru navajala, da Djako-
viča nista imela namena umo-
riti, ampak ga le poškodovati
ter mu na tak način pokazati,
kako se človek počuti, če je
tepen. Oba sta dejanje tudi
obžalovala.
Pri odmeri kazni za Damir-
ja Kobaševiča je sodišče upo-
števalo dejstvo, da je dejanje
ostalo pri poskusu, ob tem pa
še vrsto drugih olajševalnih
okoliščin. Olajševalne okoliš-
čine je sodišče upoštevalo
zlasti še pri Zoranu Djakovi-
ču, ki je vse od otroštva živel
v nenehnem strahu pred svo-
jim očetom.
Na sodbo sodišča prve stop-
nje sta se pritožila okrožna
državna tožilka in obtoženi
Damir Kobaševič po svojem
zagovorniku. Tožilka se je
zavzela za strožjo kaznova-
nje: za zvišanje zaporne kazni
Kobaševiču, za Djakoviča pa je
predlagala, da se mu pogojna
kazen spremeni v nepogojno,
torej v zapor v trajanju poldru-
gega leta. Kobaševičev zago-
vornik je v pritožbi med dru-
gim za svojega varovanca
predlagal pogojno obsodbo ali
vsaj milejšo kazen.
Senat Višjega sodišča v Ce-
lju, ki je marca letos obravna-
val obe pritožbi, je zavrnil vse
očitke glede poteka sojenja in
izreka kazni (nepopolna ugo-
tovitev dejanskega stanja,
prenizka oziroma previsoka
kazen, kršitev kazenskega
zakona) ter s tem potrdil sod-
bo Okrožnega sodišča v Ce-
lju. Drugostopenjski senat je
med drugim menil, da je šlo
pri Zoranu Djakoviču očitno
za enkratno napako v življe-
nju mladega človeka, ki ga je
maltretiral lastni oče, v tem
sodnem primeru v vlogi oš-
kodovanca.
MARJELA AGREŽ
Kamenik na prestajanje
enoletne kazni v Maribor?
v minulih dneh je postala pravnomočna sodba konjiš-
kega okrajnega sodišča zoper Kristjana Kamenika zaradi
razpečevanja in prodaje ponarejenih srednješolskih
spričeval.
Kot je znano, se je Kamenikov odvetnik Daniel Planinšec
na sodbo konjiškega sodišča pritožil, vendar je višje sodišče
pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tako je sodba - Kame-
nik je bil obsojen na leto dni zapora - postala pravnomočna
in izvršljiva. Neuradno smo izvedeli, da bo celjsko sodišče,
zdaj ko je proces proti Kameniku zaradi umorov v Tekače-
vem prekinjen za nedoločen čas, najverjetneje za Kamenika
prekinilo pripor in ga pozvalo na prestajanje kazni. Po prav
tako neuradnih informacijah naj bi kazen prestajal na
zaprtem oddelku zaporov v Mariboru.
MINI KRIMIČI
izginile
pnevmatike
v času od 30. aprila do 4.
laja je neznani storilec ukra-
el 11 pnevmatik za tovorna
ožila, ki so bile zložene v
Uadišču Cestnega podjetja
a Lavi v Celju. Omenjeno
odjetje je s tem oškodovano
a okoli 480 tisoč tolarjev.
(radii v prikolicah
v času od 23. aprila do 5.
laja je neznani storilec vlomil
dve kamp prikolici, ki sta
tali v neppsredni bližini dre-
esnic v Vrtnarstvu v Celju. Iz
rikolic je ukradel dva hladil-
ika, dva baldahina, pet jogi
zmetnic, dve odeji, več ko-
madov kromirane posode in
^korativne zavese. Z deja-
iem je Vrtnarstvo Celje oško-
'oval za okoli 500 tisoč tolar-
V času prvomajskih prazni-
kov pa je nekdo vlomil v
^nip prikolico, parkirano v
'ledlogu. Iz notranjosti je od-
'^sel baldahin, s tem pa last-
'ika Roberta M. oškodoval
^ dobrih 40 tisoč tolarjev.
Roparja
Petnajstletni D.K. in 20-letni
^ban T., oba iz Velenja, sta 5.
"^ja popivala v lokalu Tila
z njima pa je bil tudi 33-
Jni Velenjčan Marko O.
I^^^rog 3.30 ure so vsi trije lokal
Jpustili in šli peš v smeri Bra-
^Ceve ceste. Mladoletnik in
^^an sta med potjo Marka
."'Ja na tla, ga pretepla in mu
L Žepa vzela okoli 4 tisoč to-
^ev denarja. Marko je poi-
pomoč v celjski bolnišni-
j'l^jer so ugotovili, da sta mu
^''Parja prizadejala lahke tele-
jJ^ poškodbe. Policisti so s
r.l^očjo občana oba storilca
rleli kmalu
po dejanju.
Ukradeni golf
v torek, 5. maja popoldne,
je nekdo ukradel osebno vo-
zilo VWUnis golf JX, ki je stal
na parkirišču pri Marketu Tuš
v Zečah. Vozilo je višnjevo
rdeče barve, z registrsko oz-
nako CE K7-848, lastnik Jožef
B. pa je oškodovan za okoli
600 tisoč tolarjev.
Iz vikenda v...
v času od 3. do 5. maja je
nekdo vlomil v vikend Ivana
K. v Zlatečah pri Novi Cerkvi.
Tam si je izbral in odpeljal
hladilnik, okoli 150 krožnikov
in večjo količino jedilnega pri-
bora ter nekaj posteljnine.
Dovolj za začetek lastnega
gospodinjstva?
Namerno povozil
nadzornika
Velenjčan Marko M. je 6.
maja dopoldne stopil do nad-
zornika Mestne občine Vele-
nje, ki je na Prešernovi cesti na
nepravilno parkirana vozila
polagal lističe, med njimi tudi
na Markovega. S tem ukre-
pom pa se Marko nikakor ni
hotel sprijazniti, zato je nad-
zornika žalil in mu grozil, po-
tem pa je sedel v svoje vozilo,
da bi ga povozil. Nadzornik je
odskočil na zelenico ob ploč-
niku, nasilnik pa je zapeljal
tudi na zelenico in s sprednjim
delom vozila trčil v nadzorni-
kovo koleno. Po tem »podvi-
gu« je oddirjal s kraja dejanja,
za svoje početje pa se bo mo-
ral zagovarjati na sodišču.
Nezaklenjeni
moped
v sredo, 6. maja zvečer, je
neznani storilec ukradel neza-
klenjeno kolo z motorjem To-
mos APN6, ki je stalo za gostil-
no Koprivnik v Socki. Moped
je temno modre barve, njegov
lastnik Alojz K. pa je oškodo-
van za okoli 100 tisoč tolarjev.
Drzna tatvina
Ljudmila Z. (76) je 7. maja
dopoldne šla s svojim znan-
cem peš po pločniku na Tehar-
ski cesti. Za pešcema sta se na
mopedu peljala dva mlajša
fanta, ju dohitela, takrat pa je
eden od njiju Ljudmili iz rok
iztrgal torbico, v kateri so bili
dokumenti in manjša vsota
denarja. Ženska je oškodova-
na za okoli 10 tisoč tolarjev.
Stroj in nafta iz
garaže
Sredi minulega tedna je
neznani storilec vstopil v ne-
zaklenjeno garažo v kraju
Goričica. Ukradel in odpeljal
je štirivretenski obračalnik in
200 litrov nafte. Lastnika Ja-
neza T. je oškodoval za prib-
ližno 100 tisoč tolarjev.
Alkotat
v noči na 8. maj je nekdo
vlomil v skladišče pijač pod-
jetja Ostro v Slancah. Nabral
si je in odpeljal večjo količino
piva, vodke, viskija, viljamov-
ke, štoka, činarja, kave in
sladkorja. Podjetje Ojstro je
oškodovano za okoli pol mili-
jona tolarjev.
Tat s kladivom
v času od 5. do 8. maja se je
neznani tat mudil na deponiji
gramoza v Medlogu, ki jo ima
v najemu podjetnik Jožef A.
iz Šentjurja. Z deponije je od-
peljal hidravlično kladivo za
razbijanje kamenja, vredno
okoli 4 milijone tolarjev.
Neznani vrtnar
Neznanega storilca so v Sa-
vinjskem gaju premamile tam-
kajšnje lepote, ko je 11. maja iz
cvetličnih gred ukradel za okoli
150 tisoč tolarjev najrazličnej-
ših okrasnih rastlin in rož.
Znani skododelec
Roman G. (33) iz Celja si je
11. maja okrog 20. ure dajal
duška, ki je na parkirišču pred
diskoteko Jungle, pa na Goriški
in Pucovi ulici, kamenjal tam
stoječe avtomobile. Lastnikom
je povzročil za najmanj 560
tisoč tolarjev gmotne škode.
Pri razbijaški vnemi so Roma-
na ustavili občani in ga zadržali
do prihoda policistov. M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 15. maja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri
Celju;
•	v noči na 16. maj na območju Celja;
•	v soboto, 16. maja popoldne na območju Velenja;
•	v noči na 17. maj na območju Laškega in Žalca;
•	v nedeljo, 17. maja popoldne na območju Slovenskih
Konjic in Celja;
•	v ponedeljek, 18. maja dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in Šmarja pri
Jelšah;
•	v torek, 19. maja dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Celja in Žalca;
•	v sredo, 20. maja dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Velenja in
•	v četrtek, 21. maja dopoldne na območ[u Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Žalca in Celja.
BRALCI SPRAŠUJETE,
INŠPEKTOR ODGOVARJA
v času, ko je v praksi zaži-
vel novi zakon o varnosti v
cestnem prometu, se udele-
ženci marsikdaj znajdemo v
položaju, ko ne vemo, kako
ravnati, da bi bilo zadošče-
no črki zakona.
Zato smo uvedli novo ru-
briko, v kateri boste bralci
postavljali vprašanja (iz-
ključno v zvezi z novim za-
konom), na katera bo odgo;
varjal gospod Franci Klanj-
šek, inšpektor za promet na
UNZ Celje. Pričakujemo torej
vaša vprašanja.
Prvo vprašanje je postavila
bralka Smilja, ki se sprašuje,
kako zapeljati v križišče pri
rumeni luči, kar novi zakon
več ne dopušča. Konkretno:
kako naj ravna voznik v pri-
meru, ko semafor v križišču
ni opremljen z utripajočo ze-
leno lučjo in se rumena luč
prižge v času, ko pri hitrosti
50 kilometrov na uro ni več
mogoče z vozilom varno us-
taviti pred križiščem.
Formalno je vožnja v rume-
no luč v semaforiziranih kri-
žiščih prepovedana. Izjemo-
ma je dovoljena le v primeru,
ko se vozilo v takšni situaciji
ne more varno ustaviti pred
samim križiščem. Pri tem pa
je treba upoštevati dejstvo, da
mora voznik, ki se približuje
križišču, hitrost vozila prila-
goditi prometnim razmeram,
ki vladajo v konkretni situaciji
pred in v križišču. Hitrost vo-
zila ob približevanju takšne-
mu križišču mora biti torej
takšna, da se lahko voznik
pred križiščem normalno us-
tavi (ustavitev brez sunkovi-
tega zaviranja).
Če bi torej voznik pripeljal
do takšnega križišča s hitrost-
jo, ki je glede na trenutne
razmere primerna (ocenjuje
se konkretna situacija - hi-
trost pa je lahko tudi bistveno
nižja od sicer dovoljene) in bi
se rumena luč vozniku priž-
gala neposredno, preden je
zapeljal v ustje križišča, je
takšna vožnja dovoljena, si-
cer pa ne. Takšna ocena je
mnogo lažja pri semaforjih,
kjer zelena luč utripa, mnogo
težja pa tam, kjer se takoj za
zeleno (brez utripa) prižge
rumena luč.
Naslednje vprašanje nam
je posredovalo več bralcev,
ki sprašujejo, kako je s hi-
trostjo po cestah, rezervira-
nih za promet motornih vo-
zil (npr. štiripasovnice v na-
seljih, zahodna obvoznica v
Celju, šentjurska obvozni-
ca). Ker je vožnja s hitrostjo
50 kilometrov na uro po nji-
hovem mnenju »pretirano
počasna«, sprašujejo, če bo
in kdaj bo po takšnih cestah
mogoče voziti hitreje - in
koliko hitreje.
V naseljih velja splošna
omejitev hitrosti na 50 kilo-
metrov na uro. Zakon sicer
dovoljuje, da je na cestah v
naseljih hitrost lahko tudi
večja od 50 kilometrov na
uro, vendar ne več kot 70
kilometrov na uro, seveda če
to dopuščajo prometno-var-
nostne razmere in predpisani
prometno-tehnični elementi
določene ceste.
Tudi na večpasovnih cestah
v naseljih velja splošna omeji-
tev 50 kilometrov na uro, ven-
dar pa bomo (tudi) na ob-
močju celjske regije preučili
možnosti, da se na nekaterih
cestnih odsekih hitrost pove-
ča. Pri tem kot primer ome-
njam zahodno obvoznico v
Celju in obvoznico v Šentjur-
ju. Ko bo upravljavec ceste
dobil vsa ustrezna soglasja,
bo postavil potrebno promet-
no signalizacijo, do takrat pa
tudi na teh cestnih odsekih
velja omejitev hitrosti 50 kilo-
metrov na uro.
FRANCI KLANJŠEK
Podjetje NT&RC d.o.o.,
dir^or. Jože Cerovšek.
poslovnisdoTetar Suzana Robo-
Podjetjec^ravijačasopisno-zabžniško,
radjsk)inagerdjsl«>tižnodejavnost.
Naslov: Prešernova 19,3000 Cdje,
telefon (063) 422-50, hx: 441-032,
Novitednikizhaja vsakčetrtek. Cena
izvodaje280tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je930tolarjev. Za
tujino je letna naročnina22.000tolarjev.
Številka žiro računa: 50700601-
106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz
Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranjezdne23.6.1992sodi časopis
Novi tednikmed proizvode informativne-
ga značaja, za katere se plačuje 5% davek
od prom^ proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
UrednicaNovega tednika:
Milena B.Poklič.
Urednica Petice:Tatjana Cvira
Uredništvo: Mapela Agrež, Irena Jelen
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
KsenijaLekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mqca Marot.
Tfehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert Kojterer,
I^rŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail:tednik@NT-RC.si
OdgovOTna urednica:
NalašaGericeš-Lednik
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (zaoddaje vživo):
490(m0,4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
Opravlja trženjeoglasnegaprostorav
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda; Valter Ldien, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinatortrženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
£ax: 441-032.443-511
E-nnail: Agencija@NT-RC.si
SI. 19.-14. MMi 1^8
KRONIKA

•	v petek, 5. maja po-
poldne, je bilo pestro v bi-
feju Faraon. Za predstavo je
s svojimi bolnimi in neoku-
.snimi štosi poskrbel Marjan
K,, ki se bo zagovarjal pri
sodniku za prekrške.
•	Branko B. z Ljubljan-
ske je 5. maja zvečer težil
svoji ženi, jo zmerjal in se
na koncu odločil, da zakon-
ski prepir reši tako, da s
soprogo fizično obračuna.
Ker se ni hotel ohladiti še
po prihodu policistov, so ga
ti poslali v prostore za pri-
držanje.
•	Iz lokala Prima so 5.
maja ponoči sporočili, da
se tam nahaja osebek, ki si
daje duška z razbijanjem.
Patrulja se je tam srečala z
alkoholno utrujenim Bori-
som K., ki je tako ognjevito
razbijal po vratih trgovine,
da jih je poškodoval. Ker
Boris ni dajal občutka, da
bo s kršitvijo nehal, se je do
jutra ohlajal na policiji.
•	Bivši zakonski partner
Ervin N. je 6. maja zvečer
besedno napadal svojo nek-
danjo družico. Z grožnjami
je šel tako daleč, da je bilo
že kar hudo nevarno.
•	Matjaž K. iz Šmartnega
v Rožni dolini se je minuli
petek tako grdo spozabil,
da je udaril svojo mamo.
Sodnik za prekrške mu od-
pustka za takšno početje za-
gotovo ne bo dal.
•	Na Gosposki se je Ot-
mar G. v soboto popoldne
prav neokusno obnašal, ko
je ogovarjal neko žensko.
Njena čustva in ponos je
tako globoko prizadel, da
se je obrnila na policijo.
M.A.
imena pric za
zaprtimi vrati
Okrožni državni tožilec je v primeru Tekačevo sodišču predlagal izločitev javnosti,
obramba pa (ponovno) izločitev izvedenca - Oba predloga je senat zavrnil
Na okrožnem sodišču v
Celju se je 6. maja nadalje-
vala prejšnji dan prekinjena
obravnava proti Kristijanu
Kameniku, obtoženemu šti-
rikratnega umora v Tekače-
vem 4. marca lani.
Takoj na začetku je okrožni
državni tožilec Milan Birsa
senatu predlagal izločitev jav-
nosti zaradi prispevka na eni
izmed slovenskih televizij, ko
sta Kamenikova zagovornika
izrekla nekaj kritičnih stav-
kov na račun korektnosti po-
stopka. Po tožilčevem mne-
nju sta zagovornika razlagala
zgolj svoje videnje, s tem pa
ustvarjala pristransko javno
mnenje, kar posredno vpliva
tudi na izpovedbe bodočih
prič in na pravičnost sojenja.
Po daljšem posvetu se je senat
odločil, da ta predlog zavrne
kot neutemeljen.
Sodišče je ponovno zasliša-
lo neodvisnega izvedenca
Marjana Stanislava Puca, saj
je senat zavrnil zahtevo po
njegovi izločitvi. Na vpraša-
nje Kamenikovega zagovorni-
ka Danijela Planinšca je odgo-
voril, da je izvedensko mne-
nje izdelal sam in da so bile
fotografije (posnetki dokaz-
nega gradiva) izdelane v cen-
tru za kriminalistično-tehnič-
ne preiskave po njegovih na-
vodilih. Povedal je še, da so
bile na mavčnem odlitku
(športnega copata) vidne tudi
sledi nedoločljive tkanine,
morda nogavic pokojnega Šte-
fana Poharca. Ni pa izveden-
skega mnenja izdelal v ome-
njenem centru, je poudaril na
očitek obrambe. Zagovornik
je izvedencu Pucu postavil še
vrsto drugih vprašanj, tudi
takšna, ki jih je označil kot
zanj žaljiva, zato je zagovorni-
ku zagrozil s tožbo. O tem, ali
so bila vprašanja res žaljiva, se
sodišče ni hotelo opredeliti in
je oceno ter odločitev prepu-
stilo izvedencu samemu. Po
dolgotrajnem pričevanju izve-
denca je odvetnik Planinšec
ponovno zahteval izločitev iz-
vedenca, saj mu obramba oči-
ta vrsto nepravilnosti, pred-
vsem pa to, da fotografij v
albumu ni izdelal sam in dejs-
tvo, da je izdelal izvedensko
mnenje kot nekdanji delavec v
organih za notranje zadeve in
sodelavec centra za kriminali-
stično-tehnične preiskave pri
notranjem ministrstvu. V zve-
zi z izdelavo fotografij (pred-
vsem tehnični vidik) je sodiš-
če izvedencu postavilo nekaj
vprašanj, da bi se lažje odloči-
lo glede zagovornikovega
predloga po izločitvi izveden-
ca Puca. Po njegovih odgovo-
rih je senat odločil, da predlog
obrambe (ponovno) zavrne
kot neutemeljen, saj ni razlo-
gov za dvom v izvedenčevo
strokovnost.
V nadaljevanju glavne
obravnave je senat sprejel
predlog okrožnega državnega
tožilca Milana Birse, da naj
izvedenec PTT stroke izdela
posebno mnenje, saj izpiski
telefonskih klicev (v kritič-
nem času naj bi se Kamenik
po mobitelu pogovarjal z Bo-
janom Jermanom, ki je pričal
prejšnji dan) kažejo, da je bil
obtoženčev telefon nem prav
v času, ko naj bi se po izsled-
kih izvedencev zgodil zločin,
to pa je med 17.48 in 19.42
uro. Na tožilčev predlog bo-
do izvedenci sodnomedicin-
ske, daktiloskopske in bali-
stične stroke izdelali mnenje,
ki naj da odgovor na vpraša-
nje, ali je način nastanka sle-
di na kraju zločina možno
povezati z že ugotovljenim
dejstvom, da je bil Štefan Po-
harc ustreljen v ležečem polo-
žaju na tleh, s pritisnjeno pi-
štolo na čelo. Glavna obravna-
va je bila preložena za nedolo-
čen čas, do takrat pa naj bi
preiskovalni sodnik zaslišal
nekaj novih prič, ki jih bo
predlagal tožilec. Senat je v tej
zvezi sprejel tožilčev predlog,
da v delu obravnave, ko bo
predlagal imena prič, izključi
javnost.
MARJELA AGREŽ
Mitja Vodušek (na desni) je bil nad rezultati srečanja zel«
navdušen. Njegova zbirka policijskih kap je zdaj bogatejša m
12 primerkov.
Policijske kape iz vsega svefa
v Celju je bilo minulo soboto srečanje zbiralcev polidj
skih kap. V prostorih UNZ Celje se jih je zbralo okoli 40,
prišli pa so iz Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije in Madžar !
ske, največ pa je bilo udeležencev iz Slovenije.
Organizator tega srečanja je bil policist PP Celje Mitja
Vodušek, ki je pripravil program v sodelovanju z Alojzem
Hrnčičem, podpredsednikom slovenske sekcije IPA za celjskt
območje. Udeleženci srečanja so v Celje prinesh najrazličnejša,
policijska pokrivala, embleme, značke in podobne predmete
ki jih nosijo oziroma uporabljajo policisti v državah širom p
svetu. Seveda je bila za zbiralce najbolj zanimiva izmenjava k
za širitev in bogatitev lastnih zbirk. Do tega srečanja je ime.
Mitja Vodušek v svoji zbirki 104 policijske kape (med njim
nekaj pravih redkosti), po srečanju pa jih je preštel 116
Srečanje je minilo v zbirateljskem in družabnem vzdušju, koso
si udeleženci ogledali mesto Celje, se povzpeli na Stari grad insi
ogledali še druge kraje v okolici. Predvsem tujci so bili nad
Slovenijo in njenimi lepotami izredno navdušeni.
M.A., Foto: G. KATIČ
PROMETNENEZGODE
Preblizu avtobusa
Na lokalni cesti Vitanje-Socka, zunaj na-
selja Vitanje, se je v torek, 5. maja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno
poškodoval voznik motornega kolesa.
Franc B. (59) iz Brezna pri Vitanju je vozil
neregistrirano motorno kolo iz smeri Vitanja
proti Socki. V nepreglednem desnem ovinku je
pri srečevanju z avtobusom zapeljal preblizu
desnega roba vozišča, zato je zadel v obcestni
jarek in padel po vozišču.
Presekal mu je pot
V naselju Šoštanj se je v sredo, 6. maja
dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne poškodbe, na
vozilih pa je škode za okoli 230 tisoč tolar-
jev.
Bogomir A. (64) iz Slovenj Gradca je vozil
osebni avtomobil po Partizanski cesti iz smeri
Pesja proti Levstikovi ulici. Ko je pripeljal v
bližino vhoda Termoelektrarne Šoštanj, je za-
vil levo, s tem pa presekal pot vozniku motor-
nega kolesa, 39-letnemu Danilu M. iz Lokovi-
ce, ki mu je pripeljal nasproti kot voznik
motornega kolesa. Ta je kljub zaviranju trčil v
desni bok osebnega avtomobila, padel po vo-
zišču in se hudo telesno poškodoval.
Izgubil ravnotežje
v naselju Šoštanj se je v četrtek, 7. maja
popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Blaž K. (12) iz Velenja se je peljal s kolesom
po Trgu bratov Mravljak v Šoštanju. V križišču
s Trgom svobode je zavil v levo in s sprednjim
kolesom zadel v robnik. Pri tem je izgubil
ravnotežje, padel po vozišču in se hudo telesno
poškodoval.
Trčila motorist in mopedist
Na nadvozu ceste čez železniško progo v
naselju Žalec se je v petek, 8. maja popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri je en udeleže-
nec utrpel hude telesne poškodbe.
Borut P. (20) iz Pariželj je vozil motorno
kolo iz smeri Celjske ceste proti Cesti ob
železnici. Med vožnjo po nadvozu čez želez-
niško progo je v ostrem desnem nepreglednem
ovinku zapeljal na nasprotno stran, kjer je
padel po vozišču in nekaj metrov drsel po tleh.
Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik
kolesa z motorjem, 16-letni Erik L. iz Goto-
velj, vozili pa sta trčili. Hude telesne poškodbe
je utrpel voznik Borut P., lažje pa je bila
ranjena sopotnica na njegovem vozilu, 17-
letna Anja O. s Polzele.
V nepreglednem ovinku
Na regionalni cesti zunaj naselja Letuš se
je v soboto, 9. maja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe, gmotna škoda na vozilu
pa znaša približno 50 tisoč tolarjev.
Teodor Š. (25) iz Velenja je vozil motorno
kolo iz smeri Letuša proti Soteski. V ostrem
levem nepreglednem ovinku je zapeljal desno
z vozišča in trčil v obcestni jarek. Voznik je
utrpel hude telesne poškodbe.
Vozilo se je prevračalo
V kraju Brezen se je v nedeljo, 10. maja
ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne poškodbe, na
vozilu pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev.
Hermina S. (54) iz Vitanja je vozila osebni
avtomobil iz smeri Paškega Kozjaka proti Vita-
nju. Ko je v kraju Brezen pripeljala v oster levi
ovinek, je zapeljala desno na bankino in nato na
brežino ob cesti. Tam se je vozilo nekajkrat
prevrnilo in obstalo na kolesih. V nesreči je
voznica utrpela hude telesne poškodbe.
Z motorjem v bok avtomobila
Na magistralni cesti zunaj naselja Črnova
se je v ponedeljek, 11. maja popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpel voznik motornega kolesa.
Matej O. (20) iz Celja je vozil motorno kolo 12
Arje vasi proti Velenju. V ostrem desnem ovinka
je v Črnovi prehitel osebni avtomobil, po preto
tevanju pa se ni vrnil na svoj vozni pas. Zarai
tega je s sprednjim delom vozila trčil v levi bol
osebnega avtomobila, s katerim se je iz nasprot
ne smeri pripeljala voznica Barbara J. (23) 12
Velenja. V nesreči je voznik Matej O. utrpel hudf
telesne poškodbe, lažje ranjena pa sta bilž
sopotnik na motornem kolesu, 20-letni Primož
R. iz Celja in voznica osebnega avtomobila.
Podlegla poškodbam
Za posledicami prometne nesreče, ki se F
zgodila 30. aprila v Velenju, je 8. maja v celjs!"
bolnišnici umrla 60-letna Ana H.	M.A
Šl.19.-14.mai1998
Urednica Petice Tatjana Cvirn
S spinaco
v vroče dni
Biser med modnim
nalcitom je - biser
Od vseli zapuščena
i^annv Hausmann
Mosfovi
v lirvašici Babilon
Razstava cvetja v Keukenhofu.
Razglednice iz Holandije
Med mlini, coklami in siri - Največja cvetlična borza na svetu
v vzhodnem delu Nizozemske, v osrednji
Bolandiji, leži slikovito in unikatno mestece
Zaanse Schans. Je živi muzej na prostem in zato
privablja ogromno turistov z vseh koncev sveta,
fe si ogledajo življenje Holandcev pred 300 leti.
Ustanavljanje muzejskega mesta se je pričelo
'SO-tih letih z namenom ohraniti stanovanjsko
'ftrt, značilno za pokrajino Zaan. Zgradbe so iz
in 18. stoletja, ljudje pa v njih živijo in delajo.
Majhni mostički tvorijo cesto, obdano z jarki,
^'zdolž katerih so postavljene hiše.
To območje se je hitro razvijalo v 17. stoletju
^radi razcveta domače obrti in ugodne lege
°l'zu Amsterdama. Glavna izvozna surovina
f^bil les. V 17. stoletju so mlini rasli kot gobe
Po dežju. V vasi jih je bilo 40, od tega jih je
''anes ostalo le še 6. Tako si je možno ogledati
Postopek izdelovanja olja v oljnem mlinu, ki
bil zgrajen leta 1672. V »zelenem mlinu«
'^delujejo gorčico, še vedno stoji tudi »črni
fnlln« za žaganje lesa. V sirarni si je moč
"gledati postopek izdelovanja sirov, ki mu
^'^di pokušina vseh vrst sirov, ki jih izdelujejo.
Na coklarno opozarja ogromna cokla pred
zeleno pritlično hišico. Ogledate si lahko po-
tek izdelovanja cokl. Prijazni coklarji vas med
ogledom še pogostijo z žganjem.
Med slikovitimi hiškami je prva špecerija
Alberta Heijna, ki je kasneje razvil največjo
verigo supermarketov v Holandiji.
V preteklosti je sem prihajalo veliko prise-
ljencev, predvsem zaradi velike tolerantnosti,
ki je tipična za celo Nizozemsko, pa tudi
zaradi hitrega napredka in možnosti zasluž-
ka. Hiše in obrtne delavnice so hitro rasle.
Najustreznejši gradbeni material zaradi moč-
virnatih tal, iztrganih morju, je bil seveda les.
Hiše so imele običajno eno nadstropje in so
bile pobarvane zeleno-belo. Veliko jih je imelo
dva vhoda. Sredi sprednje strani so bila t.i.
»mrtva vrata«, ki so bila vhod v boljšo sobo in
so jih uporabljan le, ko je stanovalec zapustil
stavbo ob poroki ali smrti. Danes služijo ena
vrata za vhod obiskovalcev, druga za izhod.
Morje rož ob reki Lisse
v 15. stoletju je bilo področje, kjer je danes
Keukenhof, ki leži južno od Amsterdama,
pokrito z gozdovi in sipinami. Ime kraja izhaja
iz besed keuken in hof, kar pomeni kuhinja in
vrt. Področje je dobilo tako ime zato, ker se je
kontesa Jacqueline Hainault, ki je bila lastnica
področja, ukvarjala z zelenjavo, medtem ko
se je njen mož ukvarjal z lovom.
Leta 1830 je Nemec Zocher naredil prvi
načrt za vrt v angleškem stilu. Iz tega obdobja
izhajata ribnik in bukova ulica. Leta 1949 je
skupina vrtnarjev s tega območja naredila
načrt za cvetlično razstavo na prostem. Sprva
je pri razstavah sodelovalo okoli 40 vrtnarjev,
letos jih je bilo 91. Po končani sezoni vse
čebulice odstranijo in se pričnejo pripravljati
za novo sezono. Pripravijo načrte sajenja,
določijo modno barvo za naslednjo sezono.
Od poznega septembra in pred prvo zmrzaljo
zasadijo 6 milijonov čebulic, posejejo 6500
kilogramov semen trave in obrežejo drevje.
Po desetih mesecih dela je Keukenhof zopet
pripravljen za ljubitelje cvetja.
Prihodnje leto bo 50. obletnica cvetličnih
razstav v Keukenhofu. Zato bodo ob otvoritvi
razstave, ki bo trajala od 25. marca do 24.
maja, pripravili posebno svečanost.
Največja cvetlicna borza
Na največji cvetlični borzi v Aalsmerju pro-
dajo dnevno 14 milijonov rezanega cvetja in
1,5 milijona ostalih rož. To pomeni 35 bilijo-
nov in 370 milijonov rož na leto. Zahvaljujoč
elektronskemu trgovanju dnevno sklenejo
50.000 poslov. V zgradbi borze je 30.000 m^
hlajenih površin za cvetje. Danes je površina
borze 715.000 m^ kar ustreza površini 120
nogometnih igrišč.
Borza je združenje okoli 5000 vrtnarjev, ki ji
plačujejo prispevek v višini 5 do 6 odstotkov
od ustvarjenega prometa. Kupci niso člani
borze, vendar so registrirani in vsak ima svojo
številko. Plačajo provizijo za sklenjene posle
za pokritje stroškov avkcije. Rože pripeljejo
na borzo zvečer in ponoči, borzni inšpektorji
pregledajo kakovost, jih oštevilčijo in rože so
pripravljene za avkcijo.
Ta poteka v petih prostorih. Štirje so na-
menjeni trgovanju z rezanim cvetjem, eden
trgovanju z grmovnicami. Postavljena je
najvišja cena, ki se postopoma znižuje. S
pritiskom na gumb trgovec ustavi uro pri
ceni, ki jo je pripravljen plačati. Okoli avkcij-
skih prostorov je galerija, kjer si potek avk-
cije ogledujejo turisti. Po sklenjenih poslih
cvetje takoj odpeljejo do hladilnikov, ki od-
peljejo rože do cvetličarn ali do letališča.
Tako so rože še isti dan na cilju kjerkoli na
svetu.
SUZANA SUHOLEŽNIK
rnassmEm
34
reportaža
Gospa Foitova
iz Foitove uiice
Nežno ženo znanega češkega zbiratelja Františka Foita so nekoč v Afriki obdolžili ljudožerstva in takrat je za
zakonca izvedel ves svet
Irena Foit živi v Velenju že
skoraj trideset let, v ulici, ki
je dobila ime po njenem mo-
žu, vnetem zbiratelju in razi-
skovalcu afriške umetnosti,
ki je velik del dragocene zbir-
ke poklonil Sloveniji. Ravno
ko naj bi se s soprogo ustalila
v Velenju, je tragično umrl v
prometni nesreči. Ona se ni
vrnila na Češko, ampak je
izbrala Velenje in ostala v
stanovanju v desetem nad-
stropju nebotičnika, od ko-
der ji pogled pogosto uide na
grad, kjer je afriška zbirka, v
mislih tudi na burna leta, ki
sta jih preživela v Afriki.
V njenem domu, povsem
drugačen je od domov drugih
priletnih gospa, veje duh Afri-
ke. Na svetlorumeno steno je
pritrdila tanko preprogo z zani-
mivim ornamentom iz Nairo-
bija, na omari je razmestila iz-
votljene buče, poslikane z
bambusovo trščico, ki so jih
afriški domačini uporabljaU za
različne namene in te posebne
posode imenovali kalebase, na
polici za ličnim zelenim kav-
čem so leseni kipci, tradicional-
no delo izdelki črnskih umetni-
kov... Po drugi svetovni vojni
sta se z možem odpravila v
Afriko, njuna majhna hči Regi-
na pa je ostala pri starih starših.
Pot naj bi trajala samo leto dni,
a vrnila se nista triindvajset let.
Pianistka
Irenin oče Rihard Radii, v
Pragi spoštovan arhitekt, za-
poslen v državnem ministrs-
tvu, je gradil razkošne vile. Po
njem je Irena prevzela čut za
estetiko, po mami Boženi, od-
lični pianistki, glasbeno nadar-
jenost. Kmalu so jo posadih na
stolček ob vedno zloščenem
črnem klavirju Petroff, ki ga je
imela mama. Ob običajnem
izobraževanju so mladenki
omogočili še zasebne učne
ure francoščine, angleščine in
nemščine. Po treh letih na
praškem konzervatoriju, kjer
je študirala glasbo, je spoznala
umetnika Františka Foita. Ra-
dilovim ga je predstavil njen
brat Valdemar, takrat še štu-
dent umetnostne akademije,
kasneje priznan češki slikar.
Ni ostalo pri enem srečanju in
po letu dni sta se Irena Radii in
František Foit poročila. V ti-
stem času je bil politični polo-
žaj zaradi Hitlerjevega prihoda
na Češko že zelo negotov.
Františkova dokaj premožna
družina je imela v Telču, ro-
mantičnem baročnem mestu,
tovarno, na obrobju mesta pa
kamnolom. Nemci so Radilo-
vim in Foitovim pobrali prav
vse, mlada zakonca pa sta s
hčerko Regino vojno preživela
pri Františkovih starših. Leta
1947 je češko ministrstvo za
kulturo Foita zaprosilo, naj
odide v Afriko in razišče tradi-
cionalno umetnost.
V puščavi
»Na pot sva šla v začetku
novembra leta 1947, najprej
skozi Nemčijo, ki je bila vsa v
ruševinah. Iz Italije sva od-
plula na štiriindvajset metrov
dolgi in sedem ton težki ladji,
imenovala se je Aranzanela,
ki so jo upravljali le štirje mor-
narji,« hiti pripovedovati o na-
porni poti prek Balearov Ire-
na Foit v slovenščini, ki jo
prepleta s češkimi besedami.
Z možem sta prispela v Alži-
rijo, takrat francosko kolonijo,
in se najprej predstavila na
državnem ministrstvu. Čakala
ju je težavna pot čez Saharo,
tudi mimo znamenitega Hog-
garja, kjer so velika najdišča
prazgodovinskih fresk. Kako
bosta z majhnim avtomobi-
lom, sicer silno sodobno tatro,
ki je imela motor na zračno
hlajenje, prečkala trdovratno
puščavo, so ju spraševali. Vze-
la sta le malo prtljage, lahke
obleke, fotoaparat, prenosno
lekarno, kiparsko orodje in tu-
di napravo za snemanje pe-
smi, ki je bila tistikrat vrhunski
tehnični dosežek, prvi aparat
te vrste v Evropi.
»Čez Saharo sva se odpra-
vila v januarju, ko je bil edini
primeren čas za pot,« se spo-
minja. Osemkrat sta z vozi-
lom obstala v pesku: »Vedno
zaradi fatamorgane. Zrak mi-
geta, peska enostavno ne vi-
diš in naenkrat te pogoltne.«
Tatro, ki se je pogrezala glob-
lje in globlje, tudi do štirih
metrov, sta vselej uspešno iz-
vlekla iz peska. V mesecu dni
sta puščavo premagala in se
ustavila najprej v Nigru, kjer
sta snemala afriške melodije.
Dotlej se tega ni lotil še nihče.
Med Afričani
Pot ju je vodila prek današ-
nje Nigerije, Čada in Central-
noafriške republike. Spozna-
vala sta nenavadna plemena,
tudi pripadnike plemena Sara.
Le-ti so iznakazili obraze svo-
jih otrok in žena, da bi na ta
način odvrnili napade sovraž-
nih plemen, ki so jim kradla
ženske in naraščaj. »Nato sva
odšla v Kongo, današnji Zaire,
in tam ostala leto dni. V Stan-
leyvillu, današnjem Kisangani-
ju, je moj mož izdelal prvi
spomenik Stanleyju, znane-
mu raziskovalcu Afrike,« pri-
poveduje. Primerke afriške
umetnosti in Foitova dela sta
sproti pošljala v Leopoldville,
kjer je bil češki konzulat, od
tam pa so jih pošljali v Prago.
Iz Prage so ju nekoč tudi prosi-
li, naj priskrbita šimpanzu, ki
je v praškem živalskem vrtu
izgubil družico, mlado sami-
co. Ponj o sta se napotila k
pigmejcem v pragozd, s seboj
pa vzela maniok - moko v
zameno za mladiča. Pigmejci
so bili mili ljudje, moški veliki
kakšnih stodeset centimetrov,
ženske le okoli devetdeset.
Izredno lepo so peli in plesali,
se spominja Foitova. Pri njih
sta dobila dva meseca staro
samičko, ki so jo domorodci
lahko ujeli le tako, da so njeni
mami razčesnili lobanjo. Šim-
panzinjo sta imenovala Moke,
kar pomeni v jeziku Bengala
majhna. Tri dni je odklanjala
hrano, navsezadnje je nova
skrbnika sprejela. Irena Foit je
imela prikupno šimpanzinjo
povsod ob sebi naslednjih de-
vet mesecev. Potem so jo z
letalom poslali v praški žival-
ski vrt in zanjo ni slišala nikoli
več.
Mitumbuia
v Leopold villu, današnji
Kinshasi, sta julija leta 1950 za-
bredla v hude težave. Profesor
se je na češkem konzulatu do-
govarjal za razstavo, žena pa je
odšla na pošto, da bi oddala
pismo za hčerko. Vrnila se je in
okoli njune tatre se je trlo črnih
mož, ki so razburjeno posto-
pali okrog in kričali besedo, ki
je ni razumela. Mitumbula\ Za-
čeli so trgati obleko z nje, avto
uničili. Domačini so v avtomo-
bilu videli Foitove glinaste an-
tropološke plastike - črne glave
z rdečim dnom - in sklepali, da
sta ljudožerca. Nevednost je
povzročila pravi politični pre-
plah, saj so zakonca obdolžili,
da hočeta v Kongu zanetiti re-
volucijo. Mesto je zavrelo, raz-
glasili so izredne razmere in
splošno pripravljenost vojske
in policije. Takrat je glas o Foi-
tovih obšel ves svet. Zaman sta
pojasnjevala, da sta le razisko-
valca in odpeljali so ju dva tisoč
kilometrov daleč v notranjost
dežele, v konfinacijo v pragoz-
du. Sedem mesecev sta bila
zaprta. Ko so ju izpustili, sta šla
v Severno Afriko in se nato več
kot leto trudila pridobiti potne
liste. Šele konec leta 1951 sta
dobila vizo, ki jima je odprla
pot v Tanzanijo. Tam sta živela
devet let. Ona je delala v hotelu,
on je hodil po vaseh, zbiral
umetniške izdelke in ustana
Ijal šole za domorodce. Zarai
razstave sta se preselila v Nai
robi, kjer je Foit poučen
umetnost na Kenyattovem u{
teljišču nadaljnjih deset 1«
Mlade kenijske učitelje je uS
kako naj tradicionalno ums
nost prenašajo v sodobno žii
Ijenje. V Vzhodni Afriki sej
uveljavil tudi kot umetnik. E
paril je v lesu, kamnu, keram^
in kovini in ustvaril tudi v(
pomembnih javnih spomen
kov, predvsem pa je bil in ost
raziskovalec.
Vrnitev
Ravno v Nairobiju sta spoJa
nala slovenskega veleposlaii i
ka, se z njim spoprijateljila i i
izvedela veliko o Sloveniji. A* i
gusta leta 1971 sta zapustil
Afriko in prispela z velikint
zabojniki prtljage v Ljubljano e
kjer ju je pričakal veleposlani i
kov prijatelj. Zanju so našli pn ^
stor v Velenju, velik del Foito« (
zbirke naj bi namreč razstavil i
v muzeju na velenjskem gradu i
V novem stanovanju sta bilifi
komaj dva dni, ko je Františd j
Foit na cesti Celje-Arja vas
živel prometno nesrečo. »0<i
peljali so ga v celjsko bolnišnf
co in takoj operirali. Nasledi
jutro so prišli k meni trije go-
podje in mi sporočili, da je P"
operaciji umrl,« se spominji i
Irena Foit. Razmišljala je, da t* '
se vrnila na Češko, tam je bii« '<
hči Regina, učiteljica glasb^^
Odločila se je, da bo pomagal"
pri postavitvi zbirke afrišl^ li
umetnosti na velenjskem
du in to je trajalo tri leta.
rojstne domovine jo je odvr^ J
čal tudi trdi komunizem in
brala je raje Slovenijo.
Profesorja Foita so pokopa
v družinski grobnici v Tel^'^
Nenavadno je, da se je P"*
raziskovalca in kuparja kon^^
la takoj po odhodu iz Afril^^'
Irena Foit, ki že petinosem^l^
set let verjame v usodo, pr^^'
da je bila lahko le Afrika nju"
ustvarjalni smisel. Prav vsi df
godki, tudi rojstvo in smrt, sj
po njenih izkušnjah pripetij^^
neizogibnim namenom. >
KSENIJA LEKI''
FOTO: arhiv muz^jj
na velenjskem gr^"
Zakonca Foit kmalu po prihodu v Afriko v nekdanjem belgijskem Kongu leta 1948. Na
avtomobilu in v profesorjevih rokah so kultne maske, pomembne v verovanju afriških
domačinov. V naročju Irene Foit je šimpanzinja Moke, ki je z njima preživela devet mesecev.
Irena Foit v Muzeju Velenje na predstavitvi prenovljene stok
afriške zbirke akademskega kiparja profesorja Františk
Foita.	'
Pigmejci iz Konga. Češka popotnika sta več mesecev preživela v pragozdovih ob reki Ituri,
kjer je prebivalo največ Pigmejcev. Foit je pri njih odkril gledališče malih lesenih lutk, ki ga je
ves čas njegovega bivanja v Afriki še posebej zanimalo.
mi.Mtff^lL.jg
PETICA
FILM-TELEVIZIJA
35
Usodni zadnji udarec
Zadnji udarec - znanstveno fantastični film, ki temelji na povsem realnih dejstvih
^lirati s premiero v svetu
kaja te dni na platno ki-
L|^etropol v Celju znans-
Lo fantastični film Zad-
Ldarec, ki ga je režirala
Leder. To je njen dru-
jtilm, kot režiserka pa je
jitirala v filmu Mirov-
film je sicer znanstvena
^astika, vendar temelji na
ktvih in sicer na pojavih
petov in asteroidov, ki so
, skozi tisočletja nenehno
letavali v Zemljo. Te poja-
raziskuje organizacija
!AT v sodelovanju z NASO
(ameriškim vojnim letals-
jm.Odločitev je bila mo:
a, saj statistični izračuni
ižejo, da je verjetnost smrti
radi trka kometa ali aste-
ida enaka verjetnosti smrti
civilni letalski nesreči. Kaj
se zgodilo, če bi na Zemljo
idlo veliko nebesno telo?
jvisno od njegove velikosti
bi uničilo območje v površini
mesta Washington ali sproži-
lo izumrtje in dolgoročne
globalne' klimatske spre-
membe. Če bi treščilo v
ocean, bi povzročilo valova-
nje neprimerljivega obsega
in moči, ki bi poplavilo veči-
no zemeljskega površja. V
sedemdesetih letih sta
znanstvenika nobelovec Luis
Alvarez in njegov sin Walter
prišla do odkritja, da se v
zemeljskih plasteh iz dobe,
ko so umrli dinozavri, nahaja
redka plast elementov, ki naj
bi bili posledica trčenja nebe-
snega lelesa z Zemljo.
Na teh temeljih je nastal
scenarij za film Zadnji udarec
(avtorja Michael Tolkin in
Bruce Joel Rubin). Govori o
14-letnem Leu Beidermanu
(Elijah Wood), ki se pridruži
astrološkemu krožku na šoli
in s svojim malim telesko-
pom soodkrije komet Wolf-
Beiderman, ki naj bi po ugo-
tovitvah znanstvenikov trčil z
Zemljo. Novinarka Jenny Ler-
ner (Tea Leoni) je prepričana,
da je na sledi spolnemu škan-
dalu v Washingtonu, ko ji na
tajnem sestanku predsednik
Tom Beck (Morgan Free-
man) v zameno za dvodnevni
molk ponudi informacijo o
grozeči katastrofi. Bivšega as-
tronavta Spurgeona Tannerja
(Robert Duvall) odpokličejo
iz pokoja, da bi nadzoroval in
vodil mednarodno posadko
na krovu vesoljske ladje Me-
sija, ki naj bi se približala ko-
metu in nanj namestila jedr-
ske konice v upanju, da ga
bodo razstrelile ali vsaj preu-
smerile stran od zemeljske
orbite.
V tednih in mesecih, ki sle-
dijo, se mora sleherni Zem-
ljan soočiti z vprašanjem smi-
sla življenja pred pretečo ka-
tastrofo. Zadnji udarec je to-
rej zgodba o človeštvu in po-
sameznikih, ki se, soočeni z
izumrtjem, borijo, da bi od-
krili smisel življenja...
Brezglava panika, ko ljudje zvedo, da naj bi Zemljo uničil komet.
KINO
Union 14. 5. ob 16. uri in od
,do 20. 5. ob 16.30 ameriški
ski spektakel Mož z želez-
imasko, od 15. do 20. 5. pa
119. in 21.30 uri drama Do-
i VVill Hunting.
Mali Union od 14. do 20. 5.
I 20. uri ameriška drama
iksar.
Metropol 14. 5. ob 16.,
.30. in 21. uri ameriška dra-
1 Dobri Will Hunting, od
.do 20. 5. ob 16., 18.30 in 21.
i pa ameriški film Zadnji
larec. 16. 5. bodo film Zad-
i udarec vrteli tudi v mati-
ci ob 10. uri in za ponočnja-
'ob 23.30.
Žalec 15. 5. ob 20. in 17. 5.
118. uri ameriška srhljivka
■m, kaj ste zakrivili lansko
»letje. 16. in 17. 5. ob 20. uri
1 biografska drama Basqu-
t
Gajba Z Malica
Z oddajnika na Maliču lah-
ko po novem na 40. kanalu
spremljajo program Gajba TV
tudi gledalci v Savinjski dolini,
Laškem, Dramljah ter med
Celjem in Vojnikom.
Gremo v Icino!
Dobri Will Hunting je letos prejel dva oskarja (za stransko
®ško vlogo in za izvirni scenarij). Pravilne odgovorov je bilo
if precej, nagrade - vstopnico Celjskih kinematografov za
"lo predstavo pa prejmejo: Anamarija Rovšnik, Cvetke Jerin
'3220 Štore, Tatjana Kompan, Malgajeva 2a, Celje in Lejla
"njič, Škapinova 11, Celje.
Tokrat vas sprašujemo, s katerim filmom je kot režiserka
^l^itirafa Mimi Leder, ki se tokrat predstavlja z Zadnjim
•iarcem.
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do
®i^edeljka, 18, maja.
V DRUŽBI S KANALOM A
Nedotalcljivi
Ameriško kriminalko Bria-
na De Palme z zvezdniško
zasedbo: Sean Connery, Ke-
vin Costner in Robert De Ni-
ro boste lahko gledali v nede-
ljo, 17. maja, ob 20. uri.
Al Capone vlada Chicagu in
nihče mu ne more do živega.
Živi v sanjah in misli, da lahko
svet obstoji le s pomočjo
orožja in krvi. Ker mesto ne
more več tako živeti, se obla-
sti odločijo, da bodo Capone-
ja za vedno odstranile. To na-
logo prevzame predan spe-
cialni agent Eliot Ness, ki je
prepričan, da bo zlobneža od-
stranil kar z levo roko.
Filmsice uspešnice:
Betsyjina porolca
v ponedeljek, 18. maja, ob
20. uri bo na sporedu ameriš-
ka komedija Alana Alde, ki je
odigral tudi glavno vlogo.
Igrajo še: Joey Bishop, Made-
line Kahn, Anthony LaPa-
glia, Catherine 0'Hara, Joe
Pešci, Molly Ringvvald...
Deja Mušič na
Kanalu A
S podpisom ekskluzivne
pogodbe o sodelovanju je
Deja Mušič postala del us-
tvarjalne ekipe Kanala A. Pr-
vič se je gledalcem predsta-
vila v sredo v oddaji Lepota
telesa kot sovoditeljica sku-
paj z Andrejo Semolič.
Eddie Hopper je trdno od-
ločen, da bo imela njegova hči
Betsy nepozabno poroko. Po-
vabljenih bo dvesto gostov,
za vzdušje bodo poskrbeli
glasbeniki, nevesta pa bo v
deviško beli obleki. Obstajata
samo dve težavi - da si njego-
va hčerka take poroke ne želi
in da si je on ne more privoš-
čiti.
Filmi, ki vam
sežejo v srce: Šest
tednov
Ameriško dramo iz leta
1982 boste gledali v sredo,
20. maja, ob 20. uri. Režija:
Tony Bili, igrajo: Bili Cal-
vert, Katherine Healy, Mary
Tyler Moore, Dudley Moo-
re.
Patrick Dalton kandidira za
kongresnika in je sredi inten-
zivne volilne kampanje, ki
požira velike količine njego-
vega premoženja. Na poti na
predvolilno zabavo kandida-
tov naleti na 12-letno deklico
Niki. Ko ugotovi, da je bolna,
vzame njo in njeno mater pod
svoje okrilje. Vse več časa
preživljajo skupaj. Niki zad-
njih šest tednov življenja ure-
sniči svoje sanje, saj ji je dano
tisto toplo družinsko zavetje,
ki ga je do sedaj tako pogre-
šala.
Ekskluzivno pri
Oprah v Chicagu
Med obiskom nagrajenke
Kanala A v oddaji^ Oprah
Show v Chicagu je ekipa tele-
vizije posnela daljši pogovor s
popularno voditeljico oddaje
Oprah Winfrey. Pogovor bo-
do v dveh delih predvajali v
četrtek in petek, 14. in 15.
maja, ob 19.50.
Prizor iz nedeljskega večernega filma Nedotakljivi.
SKRITA
KAMERA
•	»Danes zadnjič Euro-
song in nikoli več,« je po
vrnitvi z najbolj bleščeče
evrovizijske predstave
menda vidno razočarana
izjavila komentatorka ne-
posrednega prenosa in pr-
va dama malih ekranov
Miša Molk. Poslej se bo
držala reka »bolje prvi na
vasi kot med zadnjimi v
Evropi«, kar pomeni, da
bomo gledalci v Sloveniji
še naprej ekskluzivno ob-
sojeni na njene umotvore
v programu, katerega
urednica je na Televiziji
Slovenija in na njene čare
v oddaji Res je, katere vo-
diteljica in zvezda (v zato-
nu) je.
•	Veliko vprašanje pa je,
ali si bodo Hrvati res za-
pomnili, kar je pred več
sto milijoni gledalcev pre-
nosa evrovizijske popev-
ke izjavila Mojca Mavec,
namreč, da smo Slovenci
njihovi pesmi pri glasova-
nju velikodušno prisodili
12 točk. Mladenka, ki
zvezda šele postaja, očit-
no ne ve, da je Slovenija
našim sosedom poklonila
že marsikaj (vohunski
kombi z opremo, vikende
na morju, elektriko iz Krš-
kega itd.), pa za podarje-
no niso pokazali niti malo
hvaležnosti.
•	Zelo hvaležni pa so zad-
nje čase na nacionalni tele-
viziji. POP TV-ju so namreč
uspešno podtaknili dva di-
verzanta in se rešili globo-
koumnih in osladnih do-
mislic, ki jih stresata Sto-
jan Auer in Jonas Ž. Slo-
venski diabetiki so že zah-
tevali ukinitev njunih od-
daj.
•	»Kultura in prosveta, to
naša bo os veta,« je ob na-
raščanju televizijskega po-
pulizma izjavil prvi mož
TVS Janez Lombergar, ki
je še vedno trdno prepri-
čan, da bo hiša, ki jo vodi,
osrednja kulturna ustano-
va slovenskega naroda, ali
pa je ne bo. Ker se zareče-
nega kruha največ poje,
so Lombergerjevi podre-
jeni, menda za vsak slučaj,
pokupili vso ceneno ame-
riško produkcijo soap
oper. Tisto seveda, ki je,
po tem, ko so nakupe
opravile slovenske ko-
mercialne televizije, sploh
še ostala.
•	Še vedno pa se na TVS
borijo za nakup pravic za
prenose formule 1. »Ne bo
jim uspelo,« je izjavil Mi-
ran Ališič, tisti športni ko-
mentator, ki je svojo pot
začel na nacionalni televi-
ziji, potem pa prenose for-
mule 1 speljal na POP TV.
Miran se je trdno zasidral v
dirkaškem cirkusu in mu
menda ni težko odpreti
vrat do kateregakoli orga-
nizatorja ali dirkača. Med
drugim je mladi mož tudi
tesen prijatelj gospe Slavi-
ce, ki je žena prvega moža
formule 1. To pa je zado-
sten argument, da bodo
prenosi ostali na POPu.
Slovenskim gledalcem je
ob tem zdaj jasno, kdo v
formuli 1 nosi hlače.
BliatlTTlitlM
36
GIASBA
Eurosong 98
Zmaga izraelskega dvospolnika, drugo mesto domačinov in neuslišani Vili Resnik
Na velikem, a precej asket-
sko oblikovanem odru, ki je
tako po domiselnosti kot po
tehniških zmožnostih precej
zaostajal za lansko irsko odr-
sko postavitvijo in še bolj za še
vedno nenadkriljivim pred-
lanskim izborom v Oslu na
Norveškem, se je v soboto pred
štiri tisočglavim avditorijem
dvorane National Indoor Are-
na v angleškem Birminghamu
odvil 43. izbor za popevko
Evrovizije - Eurosong.
-' - _ .
Letošnji, skoraj tri ure traja-
joči TV spektakel je, poleg že
omenjenih štiri tisočih izbran-
cev, med katerimi je bilo precej
znanih osebnosti z angleške
politične in estradne scene, iz
bolj ali manj udobnih domačih
foteljev preko malih ekranov
spremljalo še več kot tristo mi-
lijonov ljudi iz skoraj štiridese-
tih držav, med katerimi pa se-
veda spet ni bilo ZDA, ki na
tovrstno tekmovanje šlagerjev
že od nekdaj gledajo zviška.
Prireditev sta nevsiljivo in sim-
patično vodila Ulrika Jonsson
in Terry Wogan, slovenske gle-
dalce pa je z »blcstečimi« ko-
mentarji in precejkrat povsem
zgrešenimi napovedmi- zaba-
vala sama šefica razvedrilnega
programa TVS Miša Molk.
Na natečaj, ki ga vsako leto
razpiše EBU - združenje evrop-
skih televizijskih postaj - se je
letos prijavilo več kot 30 držav,
v končni obračun pa jih je žirija
spustila 25. Med njimi je bila
seveda tudi slovenska popev-
ka Naj bogovi slišijo Vilija Re-
snika, ki se je po zaslugi solid-
nega lanskega 10. mesta Tanje
Ribič in njene Zbudi se na final-
ni izbor uvrstila neposredno,
mimo žirije. Naša popevka bo
sodelovala tudi naslednjem Eu-
ronogu, če bodo seveda veljala
ista pravila kot do sedaj, za kar
pa ima največ »zaslug« Vili Re-
snik (in njegov fan klub, ki je
njegov nastop v Angliji tudi iz-
glasoval na letošnji EMI), ki si
je s tipično, že stokrat pregreto
podalpsko kvazi pop-rock ba-
lado, od 1450 podeljenih točk
prislužil 17 točk in 18. mesto.
Lep uspeh! Mnogo bogatejši
Švicarji so ostali celo brez ene
same točke, za nami pa so
ostali tudi naši nekdanji najjuž-
nejši bratje Makedonci.
Daleč pred nami pa so spet
bili »mediteranski Slovenci« -
Hrvatje, ki so znani po tem, da
precej bolj kot mi spremljajo
svetovno glasbeno sceno, nje-
ne izvlečke brez sramu in slabe
vesti klonirajo, nato pa jih lepo
zapakirane skupaj z domačim
melosom skoraj vedno s pre-
cejšnjim uspehom ponudijo
evropski publiki. Tudi pri nas
zelo popularna Danijela si je s
popevko Neka mi ne svane in
»Madonna lookom« pripela
132 točk (12 izmed teh so s
tele-votingom prispevali tudi
Slovenci) in peto mesto. Mesto
pred njo je zavzela temnopolta
dvajsetletna Amsterdamčanka
z moderno popevko Hamel en
aarde, tretje mesto pa so tokrat
osvojili vedno dobri Maltežani.
Delušna in simpatična Chiara je
predvsem po zaslugi izjemne-
ga glasu in dobre balade The
One I Love le za točko zaostala
za drugouvrščenimi gostitelji.
Temnopolta domačinka z ja-
majško-šrilanskim pedigrejem
Imaani je z najboljšo skladbo
Where Are You?, odlično iz-
vedbo in profesionalnim na-
stopom za zmagovito izrael-
sko popevko Diva zaostala za
sedem točk. V »državi izvolje-
nega ljudstva« že vrsto let uve-
ljavljena 26-letna Dana Interna-
tional si je prvo mesto, poleg
korektno odpete spevne discb
poskočnico, prislužila tudi s
»škandalozno« in medijsko ze-
lo podprto informacijo o spre-
membi spola (do svojega dvaj-
setega leta je bila Dana moški),
izvrstnim menagerskim tea-
mom in samim nastopom.
Mična Dana se je vseskozi ob-
našala kot zmagovalka, za svoj
drugi, zmagoviti nastop na le-
tošnjem finalu Eurosonga, pa
je celo imela pripravljeno odlič-
no, ekstravagantno obleko
slavnega kreatorja Jeana-Paula
Gaultierja. Šalom!
' STANE ŠPEGEL
Prvenec romskih
glasbenikov Amal^
v glasbenem založništvu
Helidon je izšel prvenec slo-
venskih romskih glasbeni-
kov Amala. Romi, ki so po
Sloveniji dolga leta preigra-
vali pop in jazz ter se pose-
bej z veseljem ozirali za la-
tinsko - ameriškimi zvoki, so
končno našli in začeli razi-
skovati svoje korenine.
Kljub vzhodnjaško-rom-
skim ritmom in melodijam
ostajajo trdno umeščeni v slo-
venski prostor, saj so se v
njem oblikovali kot glasbeni-
ki in ustvarjalci. Balkanske
romske uspešnice in lastne
skladbe skupine, skozi katere
veje tudi veter južne Francije,
Španije in Turčije, bodo ned-
vomno očarale tudi večino
ljubiteljev pop jazza z etnični-
mi koreninami.
Skupino Amala so zato, da
bi ohranili in nadaljevali bo-
gato romsko glasbeno dediš-
čino, leta 96 ustanovili brata
Brizani in Severdžan Nuhi, ki
na slovenski glasbeni sceni
delujejo že dve desetletji. V
bogati glasbeni karieri so se
uspešno lotili klasične glasbe
in tudi različnih drugih zvrsti:
jazz&latino v Brizani projec-
tu, soul&funky v Amadeusu
in končno etno romske glas-
be v Amali.
Sestavljajo jo profesionalni
romski glasbeniki, ki tradicio-
nalno glasbo predstavljajo
sodobnejši način, ki je k,
evropskemu ušesu, a še vj
no ohranja prvobitni etnif
značaj.
Amala so Imer Brizanj
Traja (bas, vokal, klaviati^
kitara), Agim Brizani (bob,
tapan, tarabuka, vokal), Sv|
džan Nuhi (kitara, voka'
Haliti Čerim (tapan, tarab
ka), Jovica Vučkovič (kla^
ture), Gorazd Andrejič (|
kala), Inč Gorenc (klaviai
re). Žare Vojnovič (harmoi
ka) in Stane Vrbek (kitara)
Prvi večji nastop je ime
skupina Amala lani avguj
na Okarina folk festivalu i
Bledu in precej odmevne]
tudi na letošnji podelitvi vj
torjev.
Na albumu z naslovo
Gypsy music je devet tradici
nalnih romskih skladb in«
avtorska. Vse priredbe in a
torstvo so delo Imerja Briz
nija, ki je tudi vodja in orgai
zator skupine. Album so člai
skupine Amala posneli v juli
lani v studiu Alien. S
Mostovi V iirvaški Babilon
Koncert skupine The Rolling Stones v Zagrebu
Prejšnjo sredo so v prostorih ljub-
ljanskega kluba Central skoraj petdese-
tim predstavnikom tiskanih in elek-
tronskih medijev predstavili največji
medijski dogodek na tleh bivše Jugosla-
vije. The Rolling Stones bodo 22. maja
namreč s koncertom v nemškem Berli-
nu otvorili evropski del megalomansko
zastavljene svetovne turneje, ki obsega
skoraj 100 koncertnih mega spekta-
klov, eden izmed njih pa se bo 28. maja
zgodil tudi na zagrebškem hipodromu.
The Rolling Stones na turneji, ki se bo
končala oktobra, poleg svojih številnih
starejših uspešnic predstavljajo tudi svoj
lanski album »Bridges To Babylon« po
katerem se imenuje tudi turneja.
V imenu organizatorjev je direktor kon-
certa Marijan Crnarič (Vinil Talent) zago-
tovil, da koncert zagotovo bo in da so
priprave na ta spektakel že v polnem teku.
Zaradi ogromnega odra (55x25 m) in do-
gajanja na njem ter same organizacije
koncerta člani največje rock&roll skupine
vseh časov tudi v Zagrebu ne bodo dali
nobene izjave medijem, na prizorišču pa
bo prepovedano vsakršno snemanje kon-
certa. Mick Jagger, Keith Richards, Charlie
Watts in Ron Wood bodo v Zagreb prileteli
s posebnim letalom le nekaj ur pred nasto-
pom, prizoriše pa bodo zapustili takoj po
koncertu, zato so organizatorji še posebej
opozorili novinarje, naj slavne četverice ne
iščejo in čakajo po zagrebških hotelih, kot
je to pred več kot dvema desetletjema, ko
so Rollingi dvakrat zapored napolnili za-
grebško Halo sportova, neuspešno počel
najbolj znani hrvaški ročk publicist Dra-
žen Vrdoljak, ki je tudi vodil tiskovno
konferenco v Ljubljani.
Za brezhiben potek koncerta bo skr-
belo več kot 230 Rollingovih roadijev,
tem pa se bo nekaj dni pred samim
koncertom pridružilo še več kot tisoč
domačinov (delavci, redarji, gostinci...)
in tristo pripadnikov posebnih služb
(policija, gasilci, zdravstvo...). Organiza-
torji so do sedaj prodali že skoraj 60.000
vstopnic, od tega jih je dobrih 10.000
našlo kupce v Sloveniji. Podjetni Zagreb-
čani pričakujejo 100.000 obiskovalcev,
na tihem pa celo upajo, da bodo presegli
rekord, ki so ga Rolling Stones leta 1995
zabeležili v češki prestolnici Pragi
(127.000 prodanih vstopnic).
Vrata zagrebškega hipodroma bodo
odprta že od 14. ure naprej, točno ob 20.
uri pa naj bi se na odru pojavila najpopu-
larnejša škotska zasedba Simple Minds,
ki bo kot specialni gost predstavila svoj
pred nedavnim objavljeni album »Nea-
polis«. Ker koncerti skupine Rolling Sto-
nes niso le navadni glasbeni dogodki.
ampak gre za ogromen in per^ekcioi"
stično načrtovan glasbeno-vizua^'
spektakel, za katerega opremo je tre^'
na kraj »zločina« pripeljati kar s sede"
desetimi vlačilci, si gre ta redek koncet*
ni biser vsekakor ogledati. Da bo roin^
nje v Zagreb karseda prijetno in nebo'^
če (iskanje Hipodroma, parkirišča, ceS"
ni zamaški...), so poskrbeli delavci koP'
ske agencije Ideal turist (tel. 066
100), ki vas bodo v Zagreb na dan k"",
certa iz vsakega malo večjega mesta ^
vasi popeljali z avtobusom, vam prod^
še vstopnico, vse skupaj pa vas bo sta
7700 ali 9000 tolarjev. Na bližnjem stj
dionu Lokomotiva bo organizator P^
pravil tudi avto-moto kamp, kjer
mogoče »prespati« in kaj pojesti, poi^.^
v noč pa vas bodo »zabavali« srednja
vzhodno-evropski »Vražji angeli«. J
STANE ŠPECt
GOSTIŠČE PRI MIHCU
Sprejemamo prijave za
4. SREČANJE ANSAMBLOV
AMATERJEV SLOVENIJE,
ki bo 7. junija 98 ob 11. uri v gostišču »Pri Mihcu« Jože Šantl,
Ob gozdu 3, Celje.
Prijavite se po telefonu: 063/451-414 ali 063/485-313 (Drago
Sivka) do 1. junija 98.

Na radiu Celje smo včeraj predstavili nove tri mlade
pevke, za katere lahko glasujete tudi bralci Novega tednika.
Tokrat se je predstavila 14-letna Saša Smodej iz Škofje vasi s
skladbo Ne ubijajte me, Polona Kričej je v glasbenem
ateljeju Coda v Celju posnela demo posnetek skladbe Povej
mi, zakaj, Herta Okrožnik pa se je predstavila s skladbo
Angeli, nocoj pustite me. Polona in Herta sta stari 15 let.
Zmagovalka meseca aprila je Sandra Hadolin, ki se je v Full
Cool Demo Topu predstavila s skladbo Dan najlepših sanj.
Sandra bo tako ena od tistih mladih pevcev, ki se bodo
predstavili tudi v naši drugi javni radijski oddaji konec leta.
Kupončke pošljite na naš naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
0 SAŠA SMODEJ - NE UBIJAJTE ME
(D POLONA KRIČEJ - POVEJ MI, ZAKAJ
® HERTA OKROŽNIK - ANGELI, NOCOJ PUSTITE ME
KUPON
Glasujem za........................predlog.
Ime in priimek.....................................
Naslov...................................................

PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
l^ovim članom so se okrepili ameriški kvazi-alter zvezdni-
iSMASHING PUMKINS. Za prihajajočo turnejo, na kateri
jodo Billy Corgan in njegovi promovirali album »Adore«, se je
|endu pridružil bobnar Kenny Arnoff iz spremljevalne skupi-
le heroja ameriškega delavskega ročka Johna Mellencampa.
Poldrugo desetletje po raz-
Edu so se spet zbrali origi-
Ini člani konec sedemdese-
jji in v začetku osemdesetih
lajpopularnejše ameriške
lop zasedbe BLONDIE. Pev-
ia Debbie Harry, kitarist
[hris Stein, bobnar Clem Bur-
te in klaviaturist Jimmy De-
tri v New Yorku prav te dni
ripravljajo material za nov
feum, ki bo pod imenom
No Exit« izšel jeseni, takrat
I naj bi se na trgovinskih
Llicah znašla tudi biografija
|ga odličnega punky-pop
foda, ki je med leti 1976 in
1982 prodal kar 40 milijonov
plošč. Še pred izidom LP-ja se
bodo Blondie nekajkrat pred-
stavili tudi v živo na znameni-
ti poletni turneji Lilith Fair, v
ko-produkciji z eno izmed ve-
likih filmskih hiš pa naj bi
posneli tudi film - zgodbo o
uspehu.
Soundtrack filmske mega
uspešnice »Titanic« je skoraj
tri mesece po izidu še vedno
na vrhu ameriške lestvice naj-
bolje prodajanih LP-jev. Ne-
kateri največji ameriški ben-
di, ki s svojimi glasbenimi iz-
delki ciljajo na najvišjo pozici-
jo Billboardove lestvice, so
prav zaradi potopljenega gi-
ganta izid svojih albumov
preložili na kasnejši datum,
še najbližje pa se je Titaniku
približal country zvezdnik
GEORGE STRAIT. Njegov še
čisto svež izdelek, LP »One
Step At The Time«, je za še
vedno impresivnimi prodajni-
mi rezultati (182.000 izvodov
na teden) Titanika zaostal za
borih 6000 izvodov, z 150.000
prodanimi ploščami v tednu
dni pa se je na tretje mestu
uvrstil soundtrack filma »City
Of Angels«, na katerem je
moč slišati čisto novo skladbo
»Uninvited« kanadske ročk
zvezdnice Alanis MORI-
SSETTE.
Po izrednem uspehu
skladb »Torn« in »Big Mista-
ke« bo trenutno najpopular-
nejša pop- ročk pevka
NATALIEIMBRUGLIA v krat-
kem s svojega v več milijon-
ski nakladi prodanega LP pr-
venca »Left Of The Middle«
na trg lanisirala še tretji sin-
gle. Za skladbo »ishing I Was
There« je Natalie v New Yor-
ku že posnela videospot, ki
bo premierno uprizoritev do-
živel v začetku prihodnjega
meseca, takrat pa se bo na
policah bolje založenih trgo-
vin z nosilci zvoka znašla tudi
single plošča.
Madonnin najnovejši al-
bum »Ray Of Light« je dobra
dva meseca po izidu samo v
ZDA presegel dvakratno plati-
nasto naklado, njen single
»Frozen« pa je postal njena
sedemnajsta zlata »mala
plošča«. Več »zlatih« singlov
je doslej nanizala le Janet
Jackson (18), z najnovejšim
singlom »Ray Of Light«, ki je
prav te dni zasedel najvišje
pozicije večine svetovnih les-
tvic, pa bo MADONNA izena-
čila njen rekord. Vendar le za
kratek čas, saj ima Janet tudi
novi single »I Get Lonely«, ki
se po zaslugi perverznega vi-
deo spota prodaja kot sveže
žemljice.
Slovenskega naroda sin
TOMAŽ DOMICEU je obisk
Abrahama tako pretresel, da
je ponatisnil svoj legendarni
album »48«. Ta, vsaj za Domi-
celja magična številka, je leta
1979 na vinilnem LP-ju in ka-
seti obeležila letnico Tomaže-
vega rojstva, število porablje-
nih ur za snemanje in minuta-
žo albuma, ki v ponatisnjeni
verziji prinaša še štiri dodatne
skladbe.
V torek je založba Atlantic
na trg lansirala četrti album
(pri)znane pevke, pianistke
in avtorice TORI AMOS. 33-
letna Američanka je svoj naj-
novejši glasbeni izdelek
»From The Choirgirl Hotel«
tudi tokrat zapolnila s precej
zahtevno mešanico glasbenih
stilov, ki pa kljub solidni pro-
daji prvega singla »Spark«
skoraj zagotovo ne bo prese-
gla prodajnih rezultatov nje-
nega prejšnjega USA No.2 al-
buma »Boys For Pele« (1996).
Na tretjem velikem dobro-
delnem koncertu »Tibetam
Freedom«, ki se bo sredi pri-
hodnjega meseca zgodil v
Washinghtonu, bodo poleg
glavnih protagonistov in »bor-
cev« za neodvisnost Tibeta,
skupin Beastie Boys, Pearl
Jam, R.E.M., letos igrah tudi
pionirji elektronske glasbe
KRAFTVVERK.
Prazno mesto, ki je nastalo
po odhodu izvrstnega kitari-
sta Davea Navarra iz zasedbe
RED HOT CHILLI PEPPER,
bo zapolnil John Frusciante,
ki je z omenjenim bendom
sodeloval že med leti 1989 in
1992. Takrat sta nastala tudi
najboljša studijska izdelka te-
ga kalifornijskega funk-metal
benda, »Mother's Milk« in
»Blood, Sex, Sugar, Magic«.
Kultne ameriške kvazi-
punkeije MELVINS je zapu-
stil angleški bobnar Mark
Deutron, na njegov stolček pa
je sedel Kevin Rutmanis (ex-
Cows).
V začetku prihodnjega me-
seca bo končno le izšla dolgo
pričakovana kompilacija -
soundtrack popularne televi-
zijske nanizanke »The X-fi-
les«. Producenti založbe
Elektra so k nastajanju tega
vročega projekta povabili ne-
katera največja imena s sve-
tovne glasbene scene, večina
izmed njih pa se je vabilu z
veseljem odzvala. Na ploščo
bo poleg naslovne teme, ki jo
je tokrat oblikoval slavni pro-
ducentski tandem The Dust
Brothers, mogoče slišati še
enajst skladb v izvedbi
Bjork, Sarah McLachlan,
Stinga in skupin Aswad, Fil-
ter, Foo Fighters, The Cure,
The Cardigans...
Prihodnje leto bodo v Seatt-
lu, rojstnem kraju še vedno
nenadkriljivega kitarista
JIMIJA HENDRIXA, odprli
muzej The Expirience Music
Project, v katerem bodo s po-
močjo najnovejših tehnik
(multimedija) predstavljali
delo in življenje tega glasbe-
nega genija, ki je star komaj
28 let umrl leta 1970. V muze-
ju bo tudi zajetna kolekcija
dosedaj še neobjavljenih
Hendrixovih posnetkov, med
njimi pa bodo tudi prejšnji
mesec odkriti posnetki štirih
koncertov, ki jih je Hendrix s
skupino Band Of Gypsys odi-
gral v New Yorku konec leta
1969.
Pod okriljem kultne ame-
riške založbe Geffen je prejš-
nji teden izšel novi album »A
Thousand Leaves« legendar-
ne ameriške noise atrakcije
SONIC VOUTH.
V	Nemčiji delujoči ameriš-
ki trio C-BLOCK se je po ne-
verjetnem uspehu njihovega
lanskega debitantskega iz-
delka »General Population«
spet vrnil na vrh srednje-
evropskih letvic. Tokrat z no-
vim albumom »Keepin' It
Real« in single ploščo s pri-
redbo trinajst let stare uspe-
šnice »Broken Wings« skupi-
ne Mr. Mister.
V	okviru 4. mednarodnega
festivala računalniških umet-
nosti (Maribor, 11. -15. maj)
bo danes v ŠTUKU nastopila
skupina LAIBACH.
V	petek, 15. maja, bodo na
Metelkovi v Ljubljani razgra-
jali kalifornijski hardkorovci
GOOD RIDDANCE, triakordni
punkerji A.F.I. in švedski po-
skočneži Intensity. Štiri dni
kasneje, 19. maja, pa bodo
prostore kluba K4 v Ljubljani
napolnili zvoki avstralskih
punkerjev THE SAINTS.
STANE ŠPEGEL
Želi vsem dijakom
in študentom
uspešno šoisko
in študentsko ieto!
Izplačilo 20%
zaslužka v naprej!
•VSTOPNICE
za vse kinopredstave
Celjskih kinematografov
410 SIT za vstopnico.
•VSTOPNICE
za rekreacijo v Golovcu:
bazen 400 SIT, savna 600
SIT, bazen&savna 800 SIT,
kegljišče 500 SIT.
•TENIS
do 15. ure 400 SIT,
od 15. ure 1.000 SIT
•VOZOVNICE
za Izletnikove avtobuse:
LJUBUANA 490 SIT,
MARIBOR 450 SIT.
•FOTOKOPIRANJE
na Miklošičevi 1:
A4 7 SIT, PVC spiralna
vezava 120-200 SIT.
Informacije: 490 10 90, 490
10 91, http://www.klub-
scr.si, infoterminali v enotah
Banke Celje.
$1.19.-14. »«11998
38
UUDJE IN CAS
Od vseh zapuščena
Fany Hausmann
Ob ]80-letnici rojstva prve slovenske pesnice, naturaliziraneSavinjcankev> - - -
življenjska zgodba prve
slovenske pesnice Fany
Hausmann je v slovenski li-
terarni zgodovini med naj-
bolj nenavadnimi. Rodila se
je 15. aprila 1818 nemškim
staršem, Elizabeti in Josefu
Hausmannu, v njuni grašči-
ni Lanskrone v Avstriji
(Bruck an der Mur).
Po ženini smrti je Hau-
smann kupil 1. 1835 še čudovit
baročni grad Novo Celje, ka-
mor se je preselil skupaj z
edinko Fany. Po nekaterih vi-
rih je bila naša prva pesnica,
ki se je šolala v Brucku in na
Dunaju, zelo izobražena, nje-
ne pesmi pa pričajo o prese-
netljivem razumevanju teda-
nje novejše evropske literatu-
re in družbenega dogajanja. V
novoceljski graščini se je nau-
čila slovenščine in prevzela
slovensko narodnost - 1. 1849
se je v listu Slovenija pod
svojo pesem Hervatov zvezda
podpisala: »F. Hausman. Slo-
venka.«
Po marčni revoluciji 1. 1848
je Hausmannova začela objav-
ljati lirsko poezijo v prvem
slovenskem naprednem poli-
tičnem listu Celjske slovenske
novine (urednik Valentin Kon-
šek), glasilu celjskega politič-
nega kroga, ki^ ga je vodil
zdravnik Jožef Šubic, svetov-
ljan, ki je študiral v Ljubljani,
na Dunaju in v Padovi, naš
prvi liberalni publicist ter pre-
vajalec antične literature. V
Celjskih slovenskih novinah,
ki so pozneje nekajkrat spre-
menile naslov, je Hausmanno-
va v letih 1848-1849 objavila
kar osem od svojih devetih
pesmi (Vojaka izhod. Venec
vsušen. Potnik, Nesrečen,
Moje drago. Umirajoči pe-
snik, Golobici in Slavnice be-
žani).
Žal je Hausmannovo, nav-
dušeno za pomlad narodov,
prav leto 1848, leto bojev za
demokracijo, ki jo je ustvar-
jalno tako navdihovalo, po-
tegnilo v vrtinec neslutenih
protislovij in nesreč. Naj-
prej je njenega očeta, mo-
gočnega veleposestnika, pri-
zadela zemljiška odveza in z
njo povezane gospodarske
težave. Ti so spravili družino
skoraj na beraško j^^alico, ta-
ko da je Fany zadnja tri leta
pred smrtjo preživela v
skromni hiši v Dobriši vasi
(št. 27), kjer je 4. aprila 1853
umrla za tuberkolozo.
Pesničino trpljenje, ko je
spoznala, da bo morala za-
pustiti domačo graščino No-
vo Celje, ki jo je obdajal
eden najlepših vrtov na Slo-
venskem, še najbolj pretres-
ljivo prikazuje njena pesem
Moje drago (Celjske sloven-
ske novine 1849, št. 25), z
motivom mladega moškega,
ki ga je vse izdalo in zapusti-
lo, nazadnje pa so mu pose-
kali še edinega prijatelja,
ljubljeno drevo. Tisti, ki v
tej pesmi govori lirsko bese-
dilo (moški lirski subjekt),
nagovarja posekano drevo,
ki mu pripisuje antropo-
morfne poteze, kot bi bilo
njegov mrtvi prijatelj, zad-
nji, ki ga je še imel:
Ah, vse rne je izdalo,
prijatelj, ljubica,
in vse me zapustilo,
za me ni sreča bla.
Le k mojemu drevesu
sim bežal spet nazaj,
v njega senci najšlo
je serce mir do zdaj.
To drevo sim tak ljubil
ker bilo mi je vse,
posekano zdaj - moje
ž njim zadno drago je.
Na vprašanje, zakaj v pej,.,
ne govori prvoosebni žeiis?
lirski subjekt, če gre v resni,
za pesničina občutja, p^:
vsaj z vidika poznavanja tedj
njih evropskih literarnih sm^,
ri mogoč en sam odgovor;
to, ker Hausmannova ni
verjela, podobno kot v romg^'
tiki (npr. Prešeren, ki ga j,
dobesedno oboževala in p^
nekaterih virih novembri
1848 tudi obiskala) v kakršno
koli možnost človekove (suj),
jektove) moči, da se dvigi^
nad sovražni svet in družbo^
na primer v zavetje naravt
Vsakršna vera v zavetje jezj
Hausmannovo bolj ali mar,
samo še plod nemočne člove^
ko ve notranjosti, domišljije
pa naj bo ta še tako lepa ii
etično vzvišena.
S to popolno resignacijo sf
je pesnica Hausmannova golo-
vo prva v slovenski literaturi
približala tisti evropski smeri,
ki ji je postavila kažipote po
stromantika, zlasti njen na-
jodličnejši predstavnik, revo-
lucionarni Heinrich Heine z
njegovo znamenito romantic
no ironijo, pri Slovencih pj
nekoliko pozneje naš največ
postromantik - Simon Jenko,
Novo Celje z glavnim vhodom na severni strani. Iz knjige Janko Orožen: Zgodovina Celja
in okolice.
NAMIG ZA IZLET
Črela nad Vranskim
> -	I "^tmm m	. . _ ■' ■ ^Jj
Dobrovlje je prostrana pla-
nota sredogorja z mnogimi
kraškimi pojavi. Planota je
naseljena s številnimi osam-
ljenimi kmetijami, kamor
vodijo makadamske ceste,
gozdni kolovozi in prijetne
stezice. Osrednji del planote
je Čreta, ki se ponaša z dve-
ma cerkvama in je tudi pri-
ljubljena izletniška točka.
Na to priljubljeno izletniš-
ko točko se lahko povzpnemo
iz več smeri. Z Vranskega, iz
Braslovč, iz Mozirja, iz Koka-
rij ali iz Šmartnega ob Dreti.
Vsaka pot je po svoje zanimi-
va, še najbolj oblegana in upo-
rabljana pa je pot z Vranske-
ga preko Prelope, ki jo opisu-
jem.
Pot pričnemo na Vranskem,
kjer nas na trgu obvestilni ka-
žipot usmeri na severozahod.
Prečimo travnike in pred vho-
dom v gozd naletimo na hu-
dourniški potoček, ki v manj-
šem slapu pada v globel. Še
posebno zanimive so od vode
zlizane skale. Po brvi nad sla-
pom se povzpnemo v hrastov
in gabrov gozd, kjer lahko
zaznamo že tipično alpsko po-
krajino. Gozdna steza se zlož-
no dviguje in po približno tri-
desetih minutah sestopimo na
piano v naselju Prelopi. Nato
zavijemo v bukov gozd, kjer
nas čaka manj zanimiv in pra-
viloma bolj blaten del poti.
Strmo se dvigujemo po gozdni
cesti, ki je razrita od vožnje
traktorjev, ki vlačijo bukova
debla. Globoko v grapah lah-
ko »občudujemo« človekovo
delo, ki je tja doli zvalil ostan-
ke pralnih strojev, hladilnikov
in avtomobilskih karoserij.
Po tridesetminutnem sopiha-
nju smo spet na planem pri
kmetiji Podpečan. Kmetija je
najverjetneje dobila ime po
skalah (domačini jim pravijo
peči), ki se bohotijo nad kme-
tijo. Od tod je zelo lep razgled
po Savinjski dolini. Kot na
dlani nam je nova avtocesta.
Nad njo lahko občudujemo
Posavsko hribovje. Do Črete
je nato še slabih dvajset mi-
nut. Prečimo teman smrekov
gozd, igrivi potoček in že ug-
ledamo raztreseno vasico in
planinsko postojanko.
Planinski dom I. štajerskega
bataljona, kot se uradno ime-
nuje dom na Čreti, je edina
planinska postojanka na ob-
sežni dobroveljski planoti.
Manjša hišica stoji na travnati
planoti pod smrekovim goz-
dom. V njej je moč tudi preno-
čiti. Z domom upravlja Pla-
ninsko društvo Vransko, oskr-
bovan pa je samo ob sobotah
in nedeljah v času od maja do
septembra. Če je verjeti napi-
su na oknu, ki označuje odpi-
ralni čas, si ob sobotah čez
dan ne boste mogli privoščiti
enolončnice. Dom naj bi od-
prli šele ob 18. uri. So pa ob
domu na razpolago udobne
klopi za použitje dobrot iz
lastnih nahrbtnikov. Lahko
dobimo tudi žig ter se vpiše-
mo v zvezek obiskovalcev.
Od planinskega doma bomo
poromali navkreber še do
obeh cerkva. Zahodno leži
manjša lesena cerkvica sv. Ka-
tarine. V bližini je kmetiji
Zakrajšek, kjer se vam bodol
vsej svoji pavji lepoti pokaza
li pavovi samci. Višje, vzhod
no od doma, pa je bolj znam
romarska cerkev sv. Matert
Božje, domačini ji pravijo
kar Velika cerkev. Od tu sf
nam ponuja širok in lep raz-
gled na Zadrečko dolino poi
nami in na hribovje ter gorov-
je za njo. Občudujemo lahko
Ojstrico, Raduho, Uršljo go
ro in del Pohorja. Na obron-
ku med cerkvicama bomo na-
leteli tudi na tri spomenike,
posvečene padlim borcem.
Na Čreto bi se lahko pc
slabi makadamski cesti pri-
peljali tudi z vozilom. Vendai
nam to misel že v kali zaU«
napis na eni od opozorilnili
tabel, ki so jih postavili priza-
devni člani planinskega dru^'
tva:
Ker ljubim naravo
in gost sem v njej,
pustil tu bom avto
in šel peš naprej.
— u.i
Cerkev sv. Matere Božje na Čreti
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽA VEUA!
Odbor 34. tradicionalne turistične prireditve PIVO in
CVETJE pri Turističnem društvu Laško
In
Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih
ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško
pripravljata in organizirata
OHCET PO
STARI ŠEGI
Za izvedbo ohceti iščeta par, ki bi se poročil na omenjeni
prireditvi v nedeljo, 12. julija 1998 ob 10. uri v Laškem.
Prednosti pri Izboru ima par oziroma eden izmed parov, ki bo
Iz laške občine.
Zadnji rok za prijavo je 24. maj 1998.
Pisne prijave z vašimi osebnimi podatki in kratko predstavitvi-
jo pošljite na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode
7, Laško, s pripisom »za ohcet«.
Izbor para opravi Odbor. O izidu bodo pari obveščeni 40 dni
pred ohcetjo.
Darila mladoporočencema na lanski prireditvi so prispevali:
Turistično društvo, Pivovarna d.d., Občina Laško, Zdraviliš-
če, Kulturni center, Kompas Celje - p.e. Laško, Zlatarstvo
Guček, Izbira Laško - Trgovska družba d.d., Kmetijska
zadruga, Komi trade d.o.o., TIM Laško, Paron d.o.o.,
Cvetličarna Cokan, prodajalna Ježek in Računalniško
podjetje BIRO TEAL, vsi Iz Laškega.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da
se nam pridružijo tudi v letošnjem letu.
Turistično društvo Laško

PETICA
V MODNEM VRTINCU
39
Biser med modnim
nalcitom je - biser
Ko zagledam biserno ogr-
Ijco, mi podzavest vselej
jproži asociacijo na prizor
12 tistega starega filma o ple-
^jeiiitem izobčencu iz an-
gleške družbe Robinu Hoo-
dii.
^ospodič je spretno ropal
[jogataše, da je dajal revnim.
Če je bila žrtev v kočiji lepa
dama, okinčana z nakitom,
lako kot v omenjenem prizo-
ru, je ropar žlahtnega porekla
in lepih »manir« to opravil
galantno: »Tako lepa dama,
kot ste vi, res ne potrebuje še
biserov, ki bi jo krasili...« In
očarana gospa je že snemala biserne ogrlice in
dragocene prstane s svojih rok...
Slavna mademoiselle Coco je bila v začetku
dvajsetih let našega stoletja drugačnega mne-
nja, saj je trdila, da nakit damo še polepša. V
nizih bisernih ogrlic a la Chanel, ki jih je
lansirala skupaj s svojo slovito bižuterijo in še
bolj slavnimi chanel kostimčki, pa se ženskam
tudi ni bilo potrebno bati roparjev, saj je bil
njen nakit - ponarejen.
Pravi, ponarejeni ali umetno vzgojeni biseri
pa so se po nekaj letih opevanega minimaliz-
ma znova skozi velika vrata vrnili v areno
modnega dogajanja.
Pa ne le kot dve drobceni kroglici, pripeti na
ušesni mečici, cele biserne družine se v obliki
bogatih nizov ogrlic bohotijo na letošnjih naj-
bolj modnih oblačilih.
Vendar ne kjerkoli in v kakršnikoli družbi!
Bleščeče bele kroglice, ki zrastejo po narav-
nem ali umetno sproženem procesu v školj-.
kah in simbolizirajo kot solza čisto dušo, si
nikakor ne zaslužijo, da si jih navesimo nase
zgolj zato, ker na obleki »nekaj manjka«.
Biseri naj bodo - tako želi tudi letošnja moda,
izhodišče, iz katerega gradimo našo celostno
podobo. In ne le izhodišče, tudi dominanten
akcent, ki sam zase govori svojo modno zgod-
bo. Torej, kot naročena podlaga za tako izsto-
pajočo vlogo pa je - največji barvni kontrast
oziroma največja nebarvna protiutež - črna
barva. No, tu pa smo znova pri večni črno-beli
klasiki, ki je ni treba dvigovati pod nebo, saj
tam kraljuje že dolga desetletja. Preprosta
črna obleka ter nekaj nizov bisernih ogrlic - kaj
je sploh lahko še bolj vsestransko uporabno,
elegantno in všečno?
Modni hit - morje v očeh
če ste morda že ali pa še
boste za svojim hrbtom ujeli
kakšno občudujoče šepeta-
nje: »V tvojih očeh vidim
morske čeri, borov gozdi-
ček, vrhove zasneženih go-
ra...« nikar ne mislite, da po-
slušate nepopravljivega ro-
mantika z bujno domišljijo.
Ta človek je lahko z vsemi
psihičnimi čutili in fizični-
mi pritiklinami na trdnih
tleh, le da komentira novo-
modno muho, ki bo, kot ka-
že, na mah osvojila svet:
barvne oziroma vzorčaste
kontaktne leče.
Začelo se je tam, kjer se več-
krat začenjajo razne tovrstne
inovacije. V Ameriki. Tam jih
že nekaj časa uporabljajo v
shovv-programih, gledaliških in
filmskih projektih, kjer scenari-
ji zahtevajo spremembo oče-
sne šarenice. Pa je bila ta zani-
mivost všeč tudi navadnim
smrtnikom in so si rekli: Če
ima tainta filmska zvezda, po-
pevkarica ali manekenka tako
krasne barve (čeprav ne od
narave dane) oči, zakaj jih ne
morem imeti tudi jaz?
Osnovni namen kontaktnih
leč - pomoč slabovidnim lju-
dem. ki ne želijo po svetu ho-
diti z korekcijskimi očali, se je
torej iz zdravstvenega pripo-
močka spremenil v modno
muho. Začela se je proizvod-
nja kontaktnih leč v številnih
barvnih odtenkih in ta hip lah-
ko modni navdušenci izbirajo
barvo oči glede na obleko in
ne obratno, kot smo bili vajeni
doslej. Običajne kozmetične
barvne leče lahko kupite tudi
že pri nas, trenutno še redkost
pa so zadnji modni krik: vzor-
časte leče z motivi morja, go-
ra, poljskega cvetja...Norost?
Morda, čeprav pa je poleg ce-
novne tukaj (na srečo) še ena
omejitev. Pregled pri okulistu.
Človek ima pač le dva para oči
in zdrav razum pravi, da je
treba nanje paziti. Zato lahko
le zdravniški, torej strokoven
pregled odloči, ali sploh lahko
nosite kontaktne leče. Pa če-
prav si tako želite nositi morje
ali marjetice v očeh....
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Znova natečaj mladih Icreatorsicih talentov!
Prihajajo topli meseci letošnjega leta, na obzorju se slutijo
počitnice - čas torej, ko boste imeli več časa, da znova odprete
skicirke ter svoje modne vizije prelijete na papir. Kdo?
Vsi, ki ste mladi od petnajst
do petindvajset let, ki imate
željo, talent in voljo za ustvar-
janje nove, izvirne, mladost-
ne in razigrane mode, ne gle-
de na smer vašega šolanja
oziroma poklic, ki ga oprav-
ljate. Lahko pošljete tudi ski-
cirano idejo za prenovo stare-
ga oblačila, s pomočjo mod-
nih dodatkov, detajlov...Vsaj
tri modne skice (poljubna
barvna tehnika na belem pa-
pirju formata A4) pošljite
skupaj z opisom kreacije in
vašim naslovom ter telefon-
sko številko v uredništvo
NT&RC, Prešernova 19. Na is-
tem naslovu boste dobili tudi
vse dodatne informacije.
Dobre ideje iz skicirke mla-
dih kreatorskih talentov bodo
objavljene na tej časopisni
strani, jeseni pa bomo izmed
dobrih izbrali tri najboljše ter
jih nagradili s prikupnimi in
uporabnimi nagradami.
Z lanskega natečaja mladih
kreatorskih talentov: Helena
Felicijan iz Velenja.
Anketno nagradno vprašanje maja
KATERO PRAVILO JE ZA DOBRO OBLAČENJE NAJPO-
MEMBNEJŠE?
a)	preprostost je ključ do elegance;
b)	trendi se spreminjajo, stil pa ostaja;
c)	mladost se nadomešča s šarmom;
St.19.-14.mai1998
40
ZAAVTOMOBILISTE
Slaba prodaja
rollsroycev
o nameravani prodaji bri-
tanske avtomobilske tovar-
ne Rolls Royce smo že veli-
ko pisali. Kakorkoli že, to-
varna je pred nedavnim ob-
javila nekaj podatkov o pro-
daji avtomobilov v letoš-
njem četrtletju, ki pa niso
izjemno obetavni. Tako so
letos prodali 251 avtomobi-
lov, kar je precej manj kot
lani v tem času, ko se je
zanje odločilo 446 kupcev. V
tovarni pravijo, da je tako
skromen rezultat predvsem
posledica uvajanja novega
avtomobila silver seraph, ki
so ga predstavili na marčev-
skem ženevskem avtomo-
bilskem salonu, naročila
zanj pa so začela v slovito
hišo prihajati šele pred ne-
davnim. Sicer pa bi lahko pri
Rolls Royceu izdelali v letu
dni približno 2000 rollsov, a
so jih lani vsega skupaj ne-
kaj več kot tisoč.
Združitev Chrysierja
in Daimler Benza
Pred nedavnim sta bili v os-
predju tako rekoč vseh po-
membnih časopisov dve veliki
in znani avtomobilski tovarni:
nemški Mercedes oziroma
Daimler Benz in ameriški
Chrysler. Razlog je bil razum-
ljiv, kajti po dolgih pogajanjih
sta tovarni objavili združitev v
enoten koncem, ki se bo ime-
noval Daimler Chrysler.
Novo družbo bosta nasled-
nja tri leta skupaj vodila seda-
nja prva človeka obeh tovarn,
in sicer Jurgen Schrempp in
Robert J. Eaton, kasneje, torej
po treh letih, pa bo vodenje
prevzel Schrempp. Obe tovar-
ni sta v letu 1997 dosegli sku-
pen promet 234 milijard
nemških mark oziroma 130
milijard ameriških dolarjev in
dobiček več kot 12 milijard
nemških mark. Kot pravijo ta-
ko pri Chryslerju kot tudi
Daimler Benzu, se tovarni do-
bro dopolnjujeta, s tako ime-
novanim zlitjem nabave in
prodaje pa naj bi najprej pri-
hranili 2,5 milijarde nemških
mark. To naj bi dosegli brez
odpuščanja delavcev ali uki-
njanja proizvodnih obratov,
dodatne učinke oziroma pri-
varčevani denar pa pričakuje-
jo na področju znanja, tehni-
ke, proizvodnje ipd. Chrysler
je lani dosegel drugi najboljši
rezultat v svoji zgodovini
(prodal je 2,8 milijona vozil in
imel 4,7 milijarde dolarjev do-
bička), medtem ko je Daimler
Benz lani prodal 715 tisoč av-
tomobilov in imel za 3,1 mili-
jarde mark dobička. Chrysler-
jevi delničarji bodo v prihod-
nje lastniki 43 odstotkov
skupnega kapitala, lastniki
delnic nemške tovarne pa 57
odstotkov kapitala. Združitev
obeh velikih avtomobilskih
tovarn pa morajo seveda po-
trditi že delničarji, nadzorna
sveta, pa davčni organi obeh
držav ipd. Toda upoštevaje
dejstvo, da so delnice tako
Chryslerja kot Daimler Benza
na borzah kar skokovito na-
rasle, ne dopušča dvoma o
izidu glasovanja.
Na sliki: chrysler neon.
VW lupo se predstavlja
Od jeseni naprej bo nemški Volksvvagen začel ponujati novo
majhno vozilo s skupno dolžino tri metre in pol in z imenom
lupo. Avtomobil podobne velikosti in vsaj deloma tudi oblike
koncem Volksvvagen že ponuja, gre pa za seata aroso, ki jo za
.sedaj še izdelujejo v središču VW, torej v Wolfsburgu,
Karoserija tega avtomobila je v celoti galvanizirana, kar med
drugim pomeni, da je garancija proti prerjavenju karoserije 12
let - kot pri golfu. VW lupo bo na voljo s tremi motorji: to bo
novi 1,0-litrski agregat z močjo 50 KM, sledil bo 1,4-litrska
izvedenka z močjo 75 KM, na koncu pa pride na vrsto 1,7-
litrski dizelski motor, ki ga pri VW poznajo pod oznako SDI z
močjo 60 KM. Lupo bo ob tem na voljo tudi s štirimi paketi
opreme. Cene tega avtomobila še niso znane niti to, kdaj naj bi
bil na voljo slovenskim kupcem. Na sliki: VW lupo.
April: najuspešnejši
letošnji mesec
Aprila so v Sloveniji prvič
registrirali 7167 osebnih av-
tomobilov. To pomeni, da je
bila aprilska prodaja naju-
godnejša letos, hkrati pa je
bila v primerjavi z lanskolet-
no v enakem mesecu manjša
kar za 17,8 odstotka.
Skupaj so letos pri nas pro-
dali 23.302 osebnih avtomo-
bilov, kar je za 2,6 odstotka
manj kot v lanskih štirih me-
secih. Najuspešnejši v aprilu
je bil seveda Renault, ki je
prodal 1564 osebnih avtomo-
bilov oziroma za 7,7 odstotka
manj kot aprila lani. Sledil mu
je Volksvvagen s skupno pro-
dajo 923 avtomobilov (minus
14,1 odstotka), na tretjem me-
stu pa je bil Fiat, ki se mu je
posrečilo prodati 646 avto-
mobilov ali za 5,6 odstotka
manj kot aprila lani. Po štirih
mesecih se lestvica najbolje
prodajanih vozil tudi ni nif
spremenila. Povsem zgoraj je
renauh megane (629), na dru-
gem mestu je bil v aprilu re-
nault clio (551), na tretjem pa
volksvvagen polo. Najuspe-
šnejša japonska tovarna je bi
la v letošnjem četrtem mese
cu Honda s prodajo 126 avto-
mobilov, najuspešnejša juž
nokorejska pa Daevvoo, ki je
za svoje avtomobile pri nas
našel 438 kupcev.
BORZA CEN
Podatkov o prodaji nismo prejeli.
Št. 19.-14. umi 1998
pETICA
ZA AVTOMOBILiSTE
41
Od osmega maja
tudi novi ciio
o novem renaultu clio je
p napisanega že marsikaj,
Uovo predvsem to, da je 8.
|,ja stekla njegova prodaja
jilina slovenskem trgu.
jMovomeški Revoz je namreč
' verigi Renaultovih tovarn
jen od treh izdelovalcev tega
[vega avtomobila, računa pa,
I bo imel do konca maja na
togi 1900 cliov, kar naj bi
jostovalo za večino potreb,
razvoj tega avtomobila je
nault porabil oziroma vložil
i milijarde francoskih fran-
I računa pa, da bo avto prav
to uspešen kot prvi clio oziro-
idio I. Za pogon tega avto-
jbila bo sprva skrbelo pet
jtorjev: 1,2-litrski (60 KM),
1,4-litrski (75 KM), sledi 1,6-
[ski motor z močjo 90 KM, na
ncu ponudbe bencinskih
cterjev pa je povsem novi 1,6-
litrski agregat s po štirimi ventili
na valj ter končno močjo 110
KM. Dizelski motor je za sedaj
samo eden, in sicer z gibno
prostornino 1,9-litra ter s 65 KM
pri 4500 vrtljajih v minuti. Cene
so seveda znane, saj bo treba za
osnovno različico 1,2 odšteti 1,4
milijona tolarjev, nekaj dražji je
seveda clio 1,4 (1,7 milijona
tolarjev), medtem ko bo stal
clio z 1,6-litrskim motorjem (90
KM) malenkost več kot dva mi-
lijona tolarjev.
Na sliki: novi renault clio.
Toyota v
Rusiji?
Druga največja avtomobil-
ska tovarna na obli, japon-
ska Toyota, še razmišlja, ali
bi začela v Rusiji sestavljati
svoje kombije.
V tovarni dobro vedo, da je
ruski trg zelo velik, vprašanje je
le, kdaj se bo tržno razvil do
takšne mere, da bo prinašal tu-
di velik dobiček. Po sedanjih
načrtih naj bi v tovarni v bližini
Moskve sestavili nekako 1000
kombijev letno, pri čemer naj bi
večino sestavnih delov tja pri-
peljali z Japonske. Kot pravijo
pri Toyoti, dokončne odločitve
še ni, saj še ni točne presoje, ali
so bo to splačalo ali ne.
Po letu 2000
novi sharan/
galaxy
Skupni avtomobili različ-
I avtomobilskih tovarn
iso nič posebej novega ali
tio presenetljivega. Naj-
^ši primer oziroma avto-
tobil takšne vrste je eno-
lostorski VW sharan ozi-
toa ford galaxy, ki nasta-
Iv skupni tovarni na Por-
^skem {AutoEvropa).
VW sharan je v razredu
^prostorskih avtomobilov
^oraj izjemno uspešen, kar
deloma velja tudi za
fexyja. Skupni avtomobil
y in Forda je torej upravi-
načrt, ki se je še pred leti
dokaj utopičen. Prepro-
^ pa drži, da sta se obe
^^arni s svojima tovrstnima
^omobiloma pojavili v ti-
'^iii avtomobilskem razre-
ki mu gre v zadnjih letih
evropskih trgih izjemno
Lani so tako na stari
'^lini prodali 359 tisoč eno-
^ostorskih avtomobilov,
ie bilo za 21 odstotkov
fjkot leto prej. Čeprav so-
|J°vanje- med Fordom in
^ pri izdelovanju tega av-
. 'dobila (oziroma obeh av-
^.'^obilov) ni bilo izjemno
.^'^rno, sta se tovarni odlo-
pj'>da do leta 2002 vendarle
Jdstavita novi izvedenki
jj ^Prostorskega vozila. Več
projektu tudi ni zna-
M' domnevajo pa, da bo-
obe tovarni ravnali tako
t doslej: v tako rekoč enak
bosta vgrajevali
jKa svoje motorje in raz-
' opremo.
Priliaja novi mercedes razreda S
Od leta 1991, ko je nemški
Mercedes Benz predstavil se-
danjo generacijo svojega naj-
večjega avtomobila, torej
mercedesa S, se je za avtomo-
bil odločilo več kot 420 tisoč
kupcev. V dosedanji zgodovi-
ni modelov razreda S je bil
najuspešnejši tisti avtomobil,
ki so ga izdelovali v času od
1979 do 1991 (tovarniška oz-
naka W126), saj so jih proda-
li skoraj 800 tisoč.
Kljub temu, da sedanji S raz-
red ni neuspešen, prihaja čas
njegove zamenjave. Tovarna
naj bi namreč na letošnjem
avtomobilskem salonu v Pari-
zu predstavila povsem novo
različico S razreda. Avto bo v
primerjavi s sedanjim za do-
brih 12 centimetrov krajši in
tako dolg 499 centimetrov, pa
hkrati ožji (za 40) in nižji (za
31 milimetrov), vendar pa so
ohranili dosedanjo medosno
razdaljo 304 centimetre. To po-
meni, da bo novi S navzven
krajši, ožji in nižji, znotraj pa
bo ponujal prav toliko prostoEa
kot prej. Zanimiv in izjemno
ugoden je količnik zračnega
upora z vrednostjo 0,26, poleg
tega pa bo novi S za dobrih 300
kilogramov lažji od sedanje iz-
vedenke. To so dosegli z upo-
rabo številnih lahkih materia-
lov, denimo aluminija, magne-
zija in tudi lahkega jekla. K
temu zmanjšanju teže so veli-
ko pripomogli tudi novi motor-
ji, narejeni iz aluminija, kar je
dokaz, koliko znanja, energije
in vztrajnosti je nemška avto-
mobilska tovarna vložila v iz-
delavo novega avtomobila.
Za novi S bodo tako pripravili
nove šest in osemvaljnike, ki
bodo imeli po dve vžigalni sveč-
ki in po tri ventile na valj. Kot je
znano, naj bi za pogon sprva
namenili tri bencinske in dizel-
ski motor. Na začetku ponudbe
bo tako 3,2-litrski bencinski
motor z močjo 224 KM, sledil
bo osemvaljnik z gibno prostor-
nino 4,3-litra ter močjo 279 KM,
nato pride na vrsto znova osem-
valjnik, vendar z gibno prostor-
nino 5,0-litra ter močjo 320 KM:
dizelski motor bo imel moč 170
KM pri gibni prostornini 3,2-
litra. Nekaj kasneje, verjetno
dobro leto po prvi predstavitvi,
bodo trgu ponudili tudi motor-
no naj zmogljivejše izvedenke,
denimo S600 (5,8-litra in 400
KM). Novi S naj bi bil po napo-
vedih -tovarne tudi veliko bolj
dinamičen kot sedanja izveden-
ka, kar naj bi pomenilo, da se
bo po tej strani lažje primerjal
denimo z audijem A8 in BMW
serije 7. Zato so veliko pozorno-
sti namenili podvozju, saj so
med drugim razvili tudi zračno
vzmetenje zadnje preme. Logič-
no ob tem je, da bo avto oprem-
ljen s številnimi elektronskimi
pomagali, kajti pogonska za-
snova je ostala enaka (motor
spredaj, pogon zadaj). Za.sedaj
o cenah ni še nič znanega.
Novi mercedes razreda S.

42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Spalnica z
garderobnim prostorom
Ana in Andrej imata v no-
vozgrajeni hiši velik prostor
za spalnico, v delu katerega
je že predvidena samostojna
kopalnica. Ker jima ostaja
dovolj prostora, ga želita ko-
ristno in prijetno izrabiti.
Prostor za spalnico s kopalni-
co je velik 18 m^ tako je lahko
spalnični del sklop spalnega
prostora, kopalnice in gardero-
be. V spalnem delu sta pri vho-
du lahko dva polfotelja, dovolj
prostora je tudi za manjšo »či-
talno« mizico. Ob postelji sta
nočni omarici in na njiju svetil-
ke. Zavese uskladite s postelj-
nim pregrinjalom, polfoteljema
ter seveda preprogo. Talna ob-
loga je lahko parket, laminat ali
tekstilna talna obloga. Tudi če
se odločite za tekstilno oblogo,
je preko nje lahko pogrnjena
preproga, seveda pod pogojem,
da je osnovna obloga enobarv-
na. Postelja je lahko v lesu ore-
ha, bukve ali češnje, odvisno,
katera vrsta lesa vam je ljubša.
V kopalnico in garderobo vodi-
jo drsna vrata, furnirana v ena-
kem lesu kot pohištvo. Če se
odločite za izdelavo pri mizarju,
imate tudi možnost individual-
nega sestavljanja smeri furnir-
jev v različne vzorce. Tlak v
obeh prostorih je lahko lami-
nat. V kopalnici je nameščena
tuš kabina, lahko izberete med
takšnimi, ki imajo tudi funkcijo
masaže in turške parne kopeli.
Umivalnik naj bo vdelan v oma-
ro ali večjo polico, ki je lahko
izdelana iz keroka, kamna ali je
obložena s keramičnimi plošči-
cami.
Vprašanja o opremljanju
in urejanju vašega doma
lahko pošljete na Novi
tednik, Prešernova 19, Celje.
Garderobna soba je v celoti
izkoriščena za visečo garderobo,
v njej pa so lahko tudi police in
predalnik. Barva sten v spalnici
naj ne bo bela, privoščite si kak-
šen nežen odtenek, stene pa si
popestrite tudi s kakšno sliko.
KLAVDIJA SITAR
MOJ PES
Kodri
Verjetno so mnogi že srečali majhne ali pritlikave in
velike manekensko postrižene pse z različno barvo dlake
so veselo skakali okoli gospodarjev in vzbujali pogi
mimoidočih s svojo pojavo. To so psi, ki jih imenujemo zi
besedo kodri in so najbolj priljubljeni hišni psi, ki
potrebujejo izredno veliko nege.
Zgodovina - Preteklost teh
psov je zelo pestra. Izvirajo iz
nemških lovskih psov Pudels
(pudeljni). Bili so zelo učljivi in
ubogljivi psi, ki so jih uporab-
ljali za prinašanje divjačiij
vode. Nastopali so pogosto
di v cirkusih. Kasneje p
obema vojnama postanejoi
bolj priljubljeni hišni psi p
vsem v Ameriki. Kodri in
zelo dolgo dlako in da bi po
\i lepši, privlačnejši so jih a
li striči in danes obstoja
nekaj stilov striženja.
Narava - Na splošno so
dri zelo pametni, prijazni
zvesti psi. So pa tudi borci
se ne ustrašijo kar zlepa.
Potrebe - Že uvodoma 5
omenil, da kodri potrebuj
veliko nege, predvsem zai
dlake, ki jim vedno raste in
je potrebno dnevno večkrat
sati in pa pogosteje obiskd
frizerje za pse. Rad je v kii
svoje družine in se pusti rai
zovati. Potrebuje ljubezni ii
rad uči, kar pa ni težko, kei
zelo pametni in dojemljivi'
zahteve gospodarja.
V svoji dolgoletni kinoli
dejavnosti sem se sre6
prenekaterimi vprašanji
jateljev, znancev in sevedi
čajnikov v našem društvu
so: zakaj pes laja, zaka
reče pasja vročina, zakaj
mahajo z repom, zakaj
radi spijo na posteljah sfl
gospodarjev in še in še. VS
vam bom poskušal povedi
naslednjih prispevkih
upam, da vam bo všeč s]
nati psa tudi z druge plat
Glavne značilnosti -
je dokaj dolga in ozka z od'
no brado in nežnim gobe
smrček temen. Uhlja ima (i"
in sta spuščena ob obrazi
delu. Oči so temno rjave
mandeljaste oblike, trup
razvit, kratek hrbet s širol^
in močnimi ledji ter globo!''
prsi. Rep ima visoko vsaje"
pokončen. Dlaka je bujna,^
sta, lepo pristrižena in urej^
Krajša dlaka se mu kodra.
ve dlake so različne od
rjave, aprikot, črne. Dopi^-
so vse enotne barve.
Velikost - Velikost kod|
se giblje med 28 in 38
plečne višine.
DRAGAN JUHA |
Kinološko društvo ^^
POTROŠNIK JE KRALJ
Kje so slovenska
navodila?
Kar nekaj vprašanj - ali
bolje rečeno pritožb, smo
prejeli v zadnjem času na
račun trgovcev, da niso do-
sledni pri uporabi slovenšči-
ne pri svojem poslovanju.
Potrošniki ob nakupu različ-
nih aparatov ali le čistil in
drugega blaga ne dobijo ga-
rancijskih listov, navodil za
uporabo, obveznih spremlja-
jočih deklaracij ipd. v slo-
venskem jeziku, marveč v
nemškem, italijanskem...
Čeprav je že doslej zakono-
daja zahtevala, da se v poslo-
vanju s potrošniki v Sloveniji
obvezno posluje v slovenskem
jeziku, sem pa sodijo tudi tako
imenovani »spremljajoči« do-
kumenti (garancijski listi, na-
vodila za uporabo itd.), trgov-
ci in drugi tega niso ravno
pretirano spoštovali.
Zakon o varstvu potrošni-
kov je v tem pogledu zelo pre-
cizen, saj določa:
1.	S potrošniki je podjetje
dolžno poslovati v sloven-
skem jeziku in pri tem v pi-
snih sporočilih uporabljati ce-
lotno ime svoje firme in sedež
(2. člen).
2.	Blagu, pri katerem je za
njegovo pravilno uporabo po-
treben določen postopek ozi-
roma bi potrošnik z njegovo
uporabo lahko povzročil ne-
varnost zase ali za druge ali
onesnažil okolje, mora pod-
jetje priložiti navodilo za
uporabo. Navodilo za upora-
bo mora biti v celoti v sloven-
skem jeziku in lahko razum-
ljivo.
3. Podjetje mora pri prodaji
blaga potrošniku zagotoviti
deklaracijo, certifikate, garan-
cijski list, tehnično navodilo,
seznam pooblaščenih servi-
sov oziroma druge spremne
dokumente, če je s predpisom
tako določeno (vse na osnovi
citiranega 2. člena v sloven-
skem jeziku).
Ta določila so nadvse po-
membna ne samo zaradi spo-
štovanja slovenskega jezika,
ki ga - resnici na ljubo - čedalje
bolj zanemarjamo, marveč tu-
di iz povsem razumljivih prak-
tičnih razlogov: ljudje pač ne
razumejo angleških, italijan-
skih, nemških, madžarskih in
drugih jezikov, v katerih so
pisani originalni dokumenti
uvoženih izdelkov. Poleg tega
gre pogosto za zahtevne, teh-
nične tekste, ki so toliko manj
razumljivi povprečnemu po-
trošniku.
Pisarna Varstva potroš-
nikov Celje ima sedež na
Mariborski cesti 86, telefon
412-605.
Zakon določa denarno ka-
zen za neupoštevanje navede-
nih določil v višini 3.000.000
tolarjev za pravno osebo ali
posameznika (obrtnika, pod-
jetnika).
Naslov za tovrstne reklama-
cije potrošnikov je predvsem
tržna inšpekcija, pa tudi sveto-
valna pisarna Varstva potro-
šnikov Celje.
Pisarna
Varstva potrošnikov Celje
mi-atM-g^
PETICA
NASVETI
43
BOJ PROTI STRESU
Tehnika TM -
ircinkovito sproščanje
jlcoraj vsak od nas občuti
jfjsk hitrega tempa življe-
^ Človek je danes bistve-
ij,olj obremenjen kot kdaj
poprej. Od njega se zah-
jj,3 čedalje več sposobnosti,
jgovornosti, znanja, ener-
jjf... Posledica tega pa ni le,
J nam zmanjkuje časa za
jt,e, temveč se pojavljajo
jf številčnejši sindromi
^izpolnjenosti modernega
loveka.
Čedalje bolj nam priporo-
jjo dolge sprehode v naravi,
jort, daljše počitke, izlete in
ppuste. Težava pa ni le v
jn, da nimamo dovolj časa
jse ali" za svoj počitek.Vse
[eveč pogosto se, tudi če si
lamemo čas, ne znamo do-
)lj učinkovito sprostiti. Tre-
ji[no se lahko sprostimo in
ijo pozabimo na obvezno-
i, službo in ostale težave,
loboko ukoreninjen stres,
ipetost, utrujenost pa še
aeraj ostajajo znotraj živč-
na sistema. Posledica tega
1 po trditvah nekaterih
[anstvenikov, da ima devet-
bet odstotkov obolenj psi-
Dsomatsko osnovo - torej jih
ivzroča stres.
Obstaja mnogo metod
prostitve, meditacij, priroč-
B(ov. A kaj, ko vsi govorijo:
Kii sproščen, sprosti se.
bogokrat se ti poskusi na-
liiSljene sproščenosti ne po-
aiejo dovolj učinkoviti in kaj
malu lahko obupamo.
Da bi se sprostili, ni potre-
en napor, nikakršno umiš-
inje ali samodopovedova-
Potrebna je le tehnika.
Metoda, ki je danes po svetu
najbolj raziskana, uveljavlje-
na in potrjena, je tehnika
transcedentalne meditacije
(TM). Ta se bistveno razlikuje
od vseh ostalih oblik sprošča-
nja. Je zelo naravna in ne
zahteva od nas nikakršnega
napora, koncentracije pri
umiritvi in sprostitvi. Pri teh-
niki TM pride sproščenost sa-
ma od sebe, kot rezultat pra-
vilnega izvajanja in ni potreb-
na nikakršna avtosugestija.
Stopnja počitka je tako globo-
ka, da je v sedemdesetih letih
sprožila plaz raziskav.
Tehnika TM ima popolno-
ma znanstveno podlago in ni
zasnovana na verovanju ali
dolgoletni praksi, da bi prišli
do rezultatov. Zelo hitro se jo
da naučiti in obvladati. Števil-
ne ustanove in tovarne po
svetu, kot tudi že pri nas v
Slovenji, ponujajo svojim za-
poslenim učenje te preproste
tehnike globoke sprostitve.
Potrjeno je, da je tak počitek
dvakrat globlji kot v času naj-
globljega spanca. To ima ne-
posreden vpliv na jasnejše
mišljenje, boljše osredotoče-
nje pri delu, širše zavedanje,
potrjeno pa je tudi, da se ra-
ven energije povečuje, s tem
pa tudi učinkovitost pri na-
šem delu. Izvajanje TM vpliva
tudi na naše zdravje.
V tehniko TM je bilo uve-
deno več kot šest milijonov
ljudi po celemu svetu in le-
ta se uspešno izvaja, ne gle-
de na religijo ali kulturo. V
Slovenji obstajajo društva in
centri, kjer se lahko naučite
te preproste in učinkovite
tehnike za doseganje globo-
kega stanja počitka in osvo-
bajanja stresa, napetosti in
utrujenosti. Predavanja s te-
čaji bodo tudi v Celju. Vodijo
jih usposobljeni učitelji za
tehniko TM. Prvo tovrstno
predavanje bo danes, v četr-
tek, 14. maja, v Centru za
interesne dejavnosti-CID ob
19. uri. Vstop je prost.
Kar nekaj sto raziskav in
študij je bilo narejeno na šte-
vilnih univerzah in ugotovlje-
no je bilo, da se pri vseh, ki
redno izvajajo TM od petnajst
do dvajset minut dvakrat
dnevno, zmanjšajo nekatera
obolenja tudi za osemdeset
odstotkov in več. Zato je že
nekaj zavarovalnic po svetu,-
ki omogočajo več kot petde-
set odstotni popust pri zava-
rovanjih.
presajajte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
'^^.^fačujte tla, pobirojte in predelujte
'""ielke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
ZDRAVILNE RASTLINE
Origano
Origano (Origanum vul-
gare L.) spada v družino ust-
natic. Njeni predstavniki so
večinoma zelo aromatične
rastline, ki imajo številne
dlakave žlezice, ki pokrivajo
steblo, liste in cvetove rast-
lin. Drobne žlezice imajo na
vrhu okroglo glavico. Zara-
di tega jih uporabljamo kot
začimbe, v parfumeriji, v
zdravilstvu itd. Mnoge iz-
med njih gojimo v nasadih.
Origano je trajnica, ki ima v
zemlji plazečo koreniko. Iz
nje poganjajo koreninice, ko-
reniki podobne podzemne ži-
vice in do 60 cm visoka, tanka
in četveroroba stebla. Stebla
so pogosto rdečkasta. Na vsa-
kem kolencu je par nasprot-
nih listov. Spodnji stebelni li-
sti so pecljati in večji, proti
vrhu stebla pa so peclji vedno
krajši in listi vedno manjši.
Proti vrhu so listi sedeči in
škrlatni. Imajo drobne pro-
sojne pike - žleze z eteričnim
oljem. Na zgornjih kolencih
poganjajo izza listov skoraj
enako dolge vejice, ki nosijo
na koncu lataste kobule
majhnih škrlatnih do rožnatih
cvetov. Vsa rastlina je lepljivo
dlakava in prijetno diši. Iz
cvetov se razvije plod, ki raz-
pade na štiri rožke. Cveti od
junija do konca avgusta. Ra-
ste ob robu gozdov, po pose-
kah, po suhih, kamnitih in
grmovnatih pobočjih, po trav-
natih obronkih in pašnikih od
nižin do višav. Gojimo pa jo
tudi kot dobro dišavnico na
vrtovih. Nabiramo cvetoče vr-
šičke in nabrano posušimo v
senci na prepihu.
Vsebuje eterično olje s ti-
molom, cineolom, kafro in
borneolom, čreslovine, gren-
ke snovi, sluzi, rudninske soli
itd. Vse te snovi spodbujajo
prebavne žleze k boljšemu
izločanju. Izboljša se preba-
va. odpravi se neprijetno na-
pihovanje in izboljša se splo-
šno počutje. Imajo tudi po-
mirjevalni učinek na centralni
živčni sistem. Eterično olje
deluje razkuževalno na diha-
la in na ostale organe. Grenči-
ne pa spodbujajo izločanje
prebavnih sokov, zato je ori-
gano tudi odlična dišavnica.
Iz origana si kuhamo čaj.
tako da vzamemo eno veliko
jedilno žlico posušene rastli-
ne in jo poparimo s pol litra
vrele vode, pokrijemo in pu-
stimo stati, da se ohladi. Nato
precedimo in na dan popije-
mo eno do štiri skodelice čaja
pred in po jedi.
Čaj olajša težave pri ner-
voznem želodcu, kolcanju.
težavah z žolčnikom, pri
prehladnih obolenjih in nes-
pečnosti, pospešuje izločanj
vode, potu in seča. S čajem
lahko tudi grgramo pri vnetjih
v ustni votlini, hripavosti in
angini. Pripravimo si lahko
čajno mešanico iz enakih de-
lov bazilike, regratovih kore-
nin, kopriv, origana in brezo-
vih listov. Za čaj vzamemo
dve veliki žlici mešanice in
poparimo s pol litra vrele vo-
de. Takoj pokrijemo in pusti-
mo, da se čaj ohladi. Nato
precedimo in čaj v precejšnji
količini pijemo pri vnetju led-
vic, pri revmatičnih težavah in
putiki. Ljudsko zdravilstvo to
priporoča tudi za zdravljenje
slabokrvnosti, živčne slabosti
in presnovnih bolezni. Čaj
vpliva tudi na notranje organe
in poživlja njihovo delovanje,
zlasti jeter, vranice in želodca.
Ljudsko zdravilstvo pripo-
roča mešanico iz enakih delov
origana, majarona, šentjanže-
vih rož, ognjiča in vinske ruti-
ce. Dve veliki žlici mešanice
prelijemo s pol litra belega vi-
na in segrejemo do vrenja. Na-
to odstavimo, pokrijemo in
ohladimo. Precedimo in teko-
čino pijemo po požirkih pred
jedjo pri naduhi, kašlju, spod-
buja pa tudi potenje in odga-
nja vetrove iz telesa. To pride
prav zlasti starejšim ljudem, ki
imajo slabo prebavo zaradi
pomanjkljivega izločanja pre-
bavnih sokov in jih zato tudi
napihuje, težko dihajo in se
zato slabo počutijo.
Lahko si pripravimo tudi
tinkturo. Dva dela sveže drob-
no zrezanega origana in rož-
marina damo v steklenico s
širokim vratom, prelijemo s
osmimi deli 60% alkohola, za-
premo in postavimo za 14 dni
na sonce. Nato precedimo in
spravimo v temno steklenico.
To tinkturo priporoča ljudsko
zdravilstvo za masažo bolečih
nog in rok pri revmi, putiki. pri
udarninah, modricah, zmeč-
kaninah, poškodbah sklepov
ter pri glavobolu in migreni.
Posebna oblika uporabe
origana je za kopeli, ki jih
uporabljamo pri vseh preh-
ladnih obolenjih, ki jih sprem-
ljajo katarji zgornjih dihalnih
poti, pa tudi pri kroničnemu
kašlju starejših ljudi in kadil-
cev. Pol kg posušene rastline
poparimo s petimi litri vrele
vode, pokrijemo in pustimo
stati toliko časa, da se tekoči-
na nekoliko ohladi. Nato pre-
cedimo in dodamo h kopeli.
Eterično olje in ostale snovi
prodrejo skozi kožo v telo in
s krvjo pridejo v pljuča in
tako redčijo gosta sluz in olaj-
šajo dihanje. Istočasno pa v
takšni kopeli vdihavamo tudi
del eteričnega olja, ki izhlape-
va iz tople kopeli, s čimer
pride do izraza tudi razkužil-
ni učinek eteričnega olja. Po-
leg tega takšna kopel pomirja
tudi bolečine pri revmi in pu-
tiki. krčih v udih ter se prileže
tudi po napornem delu in dol-
gotrajni hoji.
Piše: BORIS JAGODIČ
KUHAJMO PO DOMAČE
S špinačo v vroče dni
Jedilnik mora dobiti »let-
no obleko«, kar pomeni, da
bosta na jedilni mizi prevla-
dovala povrtnina in sadje.
Špinača je zelenjava, ki jo je
praktično mogoče dobiti
svežo skozi vse leto.
Njena prva sezona je od
aprila do junija, druga od sep-
tembra do novembra in tretja
- zimska - od januarja do apri-
la. Sem pa lahko prištejemo
še industrijsko zamrznjeno,
ki zagotovo ni nič slabša od
sveže in tako nam lahko špi-
nača bogati jedilnik skozi vse
leto. Kupimo jo samo za tisti
dan, ko jo bomo pripravljali,
pri tem pa pazimo, da je vide-
ti sveža in da ima lepo zelene
in trdne liste. Špinača namreč
zelo hitro izgublja aromo in
vitamin C.
Špinačni štruklji
Potrebujemo: 1/2 kg kuha-
nega pretlačenega krompirja,
16 dag moke (pol ostre, pol
mehke), 4 dag margarine, sol,
jajce, 10 dag špinače, slan
krop, 2 dag margarine, poper.
Priprava: med še topel
krompir damo presejano mo-
ko, margarino, sol in jajce ter
na hitro zamesimo testo. Na
pomokani deski ga razvalja-
mo v pravokotno obhko za
centimeter na debelo. Potre-
semo ga z nadevom, zvijemo,
položimo na alufolijo, poma-
zano z oljem. Zavijemo v foli-
jo, prevežemo z vrvico in da-
mo štrukelj v slan krop. Poča-
si ga kuhamo 40 minut. Ko ga
vzamemo iz vode, odvijemo
folijo, štrukelj narežemo na
primerne rezine in ga ponudi-
mo k jedem iz drobovine.
Za nadev: špinačne liste
operemo, jih v slanem kropu
prevremo, dobro odcedimo,
sesekljamo in na margarini
malo prepražimo. Nazadnje
dodamo poper.
Špinačni zvitek za
vjulio
špinačo skuhamo, jo odce-
dimo in sesekljamo, vmeša-
mo žlico stopljenega masla, 1
rumenjak, nekoliko soli in
popra ter sneg 1 beljaka. Z
nadevom pomažemo vlečeno
testo in potrosimo z drobtini-
cami. Zvijemo v zvitek, ga po-
ložimo v pekač in spečemo v
pečici. Pečeni zvitek zrežemo
na palec debele poševne ko-
se, damo v skledo in zalijemo
z juho.
Špinačni cmoki
v skledici zmešamo za žli-
co surovega masla, primeša-
mo jajce, dodamo namočeno
in ožeto žemljo ali kruh, 2
žlici kuhane in dobro sese-
kljane špinače in pest drobtin.
Naredimo cmoke, jih skuha-
mo v slanem kropu 12 minut,
kuhane poberemo na krož-
nik in zabelimo s surovim
maslom, v katerem smo za-
rumenili žličko drobtin.
Špinača v solati
Ta še posebej prija v vročih
poletnih mesecih. Špinačo
operemo in skuhamo, jo od-
cedimo in oplaknemo, preli-
jemo s solatno marinado, po
potrebi dosolimo, popopra-
mo in dodamo nekaj strokov
strtega česna.
Narastek z
dodatkom špinače
Potrebujemo: 30 dag špi-
nače, 4 jajca, sesekljan peter-
šilj. 2 1/2 žlici moke; za beša-
mel 8 dag masla, 8 dag moke,
8 dl mleka, sol in poper.
Priprava: očiščeno in opra-
no špinačo skuhamo, nato pa
zmeljemo v električnem me-
šalniku. Pripravimo bešamel
in ohlajenemu postopoma
vmešamo rumenjake, špina-
čo in peteršilj. Po pripravljeni
zmesi razgrnemo trd sneg iz
beljakov, potrosimo s tremi
žlicami moke in narahlo zme-
šamo. V nepregorni posodi
pečemo narastek 40 minut pri
180 stopinj C.
Musaka s
špinačo
Potrebujemo: 60 dag
krompirja, 20 dag špinače, 5
dag masla, sesekljan peteršilj,
sesekljan česen, sol in poper.
Priprava: kuhan krompir
olupimo in narežemo na list-
ke. Očiščeno špinačo kuhamo
v vreli slani vodi 2 minuti, jo
odcedimo in 5 minut pražimo
na polovici masla. Nazadnje
zamešamo česen in peteršilj.
Pekač namažemo, ga obloži-
mo s polovico krompirja, po-
kapljamo z maslom in pokri-
jemo s špinačo, nato položi-
mo drugo polovico krompir-
ja. Pokapljamo s preostalim
maslom, popopramo in poli-
jemo s prehvom, ki smo ga
pripravili iz 2 jajc, 2dl mleka,
in 5 dag naribanega sira. Pri
200 stopinjah C pečemo nara-
stek 30 minut.
Piše: MAJDA KLANŠEK

44
ZA RAZVEDRILO

PETICA
ZA RAZVEDRILO
45

46
FEUTON - ROMAN
ZA TANČICO
ALBANSKE
POMLADI
Piše:
Igorfabjan
Bunkerji še najpogosteje
služijo kot stranišče, saj so pri
roki domala na vsakem kora-
ku. Ob obali bi lahko nado-
meščali tudi kabine za preob-
lačenje, toda večina jih že ta-
ko smrdi, da se je bolje potru-
diti z veliko brisačo kar na
plaži. Bunkerji so tudi pre-
majhni, da bi lahko služili za
shrambo, bivanje v njih pa se
ne zdi privlačno niti ciganom,
ki še vedno raje prisegajo na
provizorično zgrajena bivališ-
ča iz odpadne pločevine, lesa,
polivinila in še česa. Le v ne-
katerih večjih primerkih, ki so
bili namenjeni topovom, je
moč naleteti na nenavadno
gostilno še pogosteje pa na
ovce ali koze, katerim bunker
nudi streho nad glavo v dežju
in hladnih nočeh...
Bunkerji so seveda tudi
nadvse hvaležen objekt foto-
grafiranja željnih turistov, ki si
Albanije brez slike z betonski-
mi »gobicami« najbrž še dolgo
ne bodo mogli zamisliti.
Nenavaden mir
albanske
prestolnice
široke tiranske avenije so
nas sprejele z nedeljsko opu-
stelostjo večjih evropskih
mest. Videti je bilo, kot da
privatni avtomobili tod še
vedno nimajo domovinske
pravice, čeprav v svet že dol-
go prihajajo novičke o navdu-
šenih albanskih uvoznikih
vsakovrstnih starih avtomo-
bilov. Očitno je tudi Tirana
eno izmed sodobnih mest
brez duše, ki svojih prebival-
cev v času vikendov ne more
zadržati doma.
Tipično nedomiselno koc-
kasti hotel z velikansko
vstopno avlo, zdolgočasenimi
receptorji in pokvarjenim dvi-
galom je deloval začuda pri-
jetno. Vse skupaj je bilo celo
nad pričakovanji večine, pa
četudi nas je v dolgočasnih, a
čistih sobicah pričakala voda
le v vrčih. Tekoča voda je za
Tirano skorajda razkošje, saj
dotrajano vodovodno omrež-
je in ne najprimerneje urejena
kanalizacija terjajo svoj da-
vek. Slednje je najbrž krivo
tudi za zadnji izbruh kolere.
Tako je tekoča voda na voljo
le nekaj ur dnevno, tekoče
toplo razkošje v kopalnici pa
si lahko hotelski gostje obeta-
jo le ob vnaprejšnji najavi za
točno določeno uro.
Pred hotelskim vhodom
sta, kot se za zbirališče »pre-
možnih« tujcev spodobi,
vztrajno beračili cigančici,
podkovani z vsemi potrebni-
mi zvijačami za očitno kar
donosno in najbrž tudi kar
zabavno obrt. Trud kljub ve-
činoma dokaj hladnim pogle-
dom in vidnim negodovanju
nekaterih mimoidočih ni bil
zaman. Če ne drugega, sta se
vsaj nabasali s sladkarijami,
ki jih nista nič kaj voljno delili
s starejšim bratom, čakajo-
čim na izkupiček le nekaj de-
set metrov stran. Beračenje je
kljub očitni revščini med Al-
banci k sreči še vedno skoraj-
da redkost. Tujci, še posebno
tisti s polnimi žepi sladkarij
za uboge otroke, pa bodo po-
potniško idilo najbrž v nekaj
letih vsaj v najbolj turističnih
krajih, spremenili v središča
vztrajno nadlegujočih otrok.
Jutranji pogled na dolgoča-
sne stanovanjske bloke in
zdolgočasene možakarje, ki
so nekaj brkljali po zaspanem
hotelskem dvorišču, me ni
posebno pretresel. Mesto se
mi je zdelo še vedno mrtvo in
prazno, čeprav bi bil najbrž
že čas, da tudi najtrdovratnej-
ši zaspanci živčno drvijo v
službo. »Ah, saj smo vendar v
Albaniji,« so mi iz glave hitro
izpuhtele nevrotične predsta-
ve ljubljanskega vsakdana.
Življenje v Albaniji zaradi
različnih dejavnikov teče pre-
cej mirneje kot drugod po
Evropi. Večina tovarn danes
ni sposobna resne proizvod-
nje zaradi zastarelosti, razde-
janja ob menjavi političnega
sistema ali dolgotrajnega po-
stopka privatizacije. Prav ža-
lostno se je peljati mimo gr-
dih tovarniških zidov, za ka-
terimi se skrivajo temačni
dimniki brez dima, prazne
velike proizvodne hale z raz-
bitimi stekli, na pol prazna
dvorišča, na katerih samevajo
že davno zastarela vozila in
ostanki strojev...
Priznati je treba, da so v času
Hoxhine vladavine Albanci
vendarle dosegli določen na-
predek. Z melioracijo so osušili
številna močvirna področja ob
obali in jih spremenili v rodo-
vitna polja, učinkovit šolski si-
stem je omogočil dokaj visoko
stopnjo pismenosti, zdravstve-
na oskrba je bila zadovoljiva, v
začetku sedemdesetih let so
dobile elektriko tudi zadnje
najbolj odročne vasi, v katere
je še danes moč priti le peš ali
na osličku...
Industrija ni nikoli igrala po-
sebne vloge v pretežno kme-
tijski deželi, najbrž tudi zaradi
opiranja na ne ravno najna-
prednejšo Sovjetsko zvezo in
kasneje Kitajsko. Danes dela v
industriji le kakšnih 20 odstot-
kov vseh zaposlenih.
Pred 2. svetovno vojno je
bila Albanija najbolj nerazvita
agrarna država v Evropi. Ra-
zen nekaj manjših obratov in
delavnic v državi sploh ni bilo
industrije. Ta se je začela raz-
vijati šele po vojni. Albg,,
uvoz je moral biti po^^
izvozom, saj država ni hg^
imeti dolgov v tujini. Uvav
so stroje, jeklo, pločevino
vozila, izvažali pa kromo'
rudo, bitumen, elektriko, sj
je in zelenjavo, konzerve,,
Hitrejša industrializacija s^
začela po letu 1962 s kitajo
pomočjo. Razvijali so pf^
vsem živilsko in tekstilno ^
strijo ter proizvodnjo gracji
nega materiala. V šestdeset
letih pa so gradili tudi
tovarne, od katerih so nekatj
z velikim onesnaževanja
povzročile pravo naravno i
tastrofo, ki jo je čutiti še dain
kljub temu, da večina dinu
kov zastarelih gigantov dan
ne bruha več strupenega clim
V času Enverjeve vladavine so vsepovsod mrzlično gradili bunkerje, danes pa jih le počasi
uničujejo.
MILAN JEZERNIK
4«
Dela zdaj še ni, le zjutraj in na večer v hlevu. Drugi teden, če bo
suho vreme, bova šla v gozd podret nekaj smrek za kurjavo.
Hrana je obilna in dobra. Nekaj težav mi zaenkrat dela njihovo
narečje, težko ga je razumeti. Kmet se poleg kmetijstva peča še s
prekupčevanjem živine. Gospodinja je redkobesedna, videti je, kot
da jo nekaj teži. Vstajamo ob šestih, ob pol sedmih pa se že
razidemo vsak k svojemu kmetu. Franc je pri nekem mlinarju in
toži, da mora prenašati osemdesetkilske vreče moke. Delamo do
šestih zvečer, najpozneje do desete moramo biti v postelji, ko je
predpisana popolna tišina; takrat sem v mislih pri tebi, ti si moja
molitev in z vsem svetom bi bil zadovoljen, če bi bila ob meni.
Si že prejela razglednice iz Miinchna, Niirnberga, Bayreutha
in Waile? Neumno te je vprašati, kaj delaš v temle trenutku, ko
vendar vem, kako ti dan poteka. Toda kljub temu bi me
razveselile še tako drobne in na videz nepomembne novice in
stvari, ki jih doživljaš ali izveš od svoje okolice.
Ljuba Ivanka! Pošlji mi majčken šopek dišeče trave, tiste nad
hišo, ki raste okoli hrasta, pod katerim sva na belo nedeljo
sedela in najlepše diši.
Bliža se deseta ura. Ti že gotovo ležiš, tudi jaz bom vsak čas.
Obrni se malo, da bom pod Tvojim telesom zaslišal šumenje
ličkanja.
Prikradel mesec tiho
med zvezde na nebo se je,
mi pravi in se smeje zvito,
tudi ona gleda me.
Zdaj pa, ljuba Ivanka, prejmi prisrčen pozdrav in poljub od
Tvojega Mirka!
Šele proti koncu maja se je pomladansko ogrelo. Delo proti
pričakovanju ni bilo težko. Z gospodarjem sva s konji zorala
njive ter s stroji, katerih pogon je bil prav tako konjski, posejala
žita in posadila krompir Travnike je pograbila vsa družina, z
izjemo gospodarja in najmlajše hčere. Ta je bila njegova
ljubljenka. Gospodinja mi je pravila, da je, še preden se je
rodila, izobesil zastavo, trdno prepričan, da se mu bo rodil sin,
a se mu je peta hčera. Zaradi razočaranja in jeze je ni leto dni
niti pogledal. Potem pa se je njegova jeza začela hitro tajati in
kmalu je vsa njegova ljubezen veljala njej.
Anneliese, najstarejša hči, je dopolnila devetnajst let. Imela je
lepo postavo. Njen glas je bil blagozveneč, obraz mil, temno
kostanjeve lase je imela počesane nazaj in ob tilniku spete s
črnim trakom. Bila je uravnovešenega značaja, prijaznega
obnašanja, živo nasprotje očeta. Druga po starosti. Rosi ji je
bilo ime, je bila i; osemnajstem letu in prav tako lepe postave, le
malo močnejše. Kazile pa so jo kot polmesec zbočene obrvi, kar
je njenemu obrazu dajalo videz stalnega začudenja, še bolj pa
njene sicer lepe ustnice, katerih rdečilo pa ni bilo ostro začrtano,
ampak se je počasi zlivalo z barvo kože. Ruth in Lydia sta bili
dvojčici, stari štirinajst let. Ruth je bila za svoja leta nekoliko
premalo razvita, zelo tiha in mirna. Dajala je videz, ko da živi
u nekakšni zamaknjenosti; oseminštirideset let po vojni sem
izvedel, da se ji je kmalu po poroki omračil um. Lydia je bila
močnih kosti, suha kot trlica, v obraz podobna materi, po
značaju pa očetu, le da je bila zelo temperamentna. Če je
pripovedovala kaj razburljivega, je mahala z rokami in opleta-
la z nogami tako, da je bilo pametnejše stati ali sedeti
odmaknjeno od nje. Ioni, najmlajša, je imela dvanajst let.
Očetu je bila podobna kot krajcar krajcarju. Bila je edina
plavolaska, zavaljena, rdečelična, široke hoje, odrezava in zelo
lena.
Ruth je imela prijateljico, ki je spominjala na Ivanko; Erna ji
je bilo ime. Bila je prikupno dekle. Večkrat sva se pogovarjala,
zlasti prve tedne. Zaniniala jo je moja domovina, ki sem jo na
njeno nekajkratno željo obširno opisal. Priskrbel sem razgledni-
ci Laškega in Celja in ji ju dal. Prijetna sogovornica je bila in
zelo razgledana, a sem seji kljub temu velikokrat izognil, kajti
njena podobnost z Ivanko bi me mogla zavesti. Tretja hiša od
Fischmanove je bila last njenih staršev. Mati je imela damski
frizerski salon z nekaj pomočnicami, oče je bil na ruski fronti,
po poklicu pa tekstilni tehnik.
Nasproti Fischmannovih je bila kavarna Cafe Trommel,
katere lastnice so bile tri samske sestre, stare približno od
trideset do štirideset let. Vse tri so bile zelo prijazne in zase
lahko trdim, tudi dobrega srca, zlasti najstarejša. Ta mi je
večkrat prinesla kekse, rezino torte ali kakšno drugo pecivo.
Postale so mi kot nekakšne dobre tete. Kmalu pa sem opazil, da
nisem bil nikoli deležen njihovih dobrot, če je bil gospod
doma. Večkrat so me povabile na kavo. ki pa je bila zam
pomanjkanja prave kave močno pomešana s knajpovo. a
kljub temu še prijetno dišala. Kavarniški prostor je bil prijela
zaupen. V njem bi mogel presedeti uro in več, četudi sami
opazovati goste, ki so jih v glavnem predstavljala dekleh
Fantov je bilo že zelo malo, mož in žena pa sploh ne. M
starcev nisem videl, ti so veliko rajši zahajali v gostilne, kjer
srkali pivo iz velikih glinastih vrčev; njihova najpogostej
tema pogovorov pa je bila vojna, skrb za sinove, ali žalost :
padlimi. Če pa se niso pomenkovali, so pa kartali in ■
priigrani denar naročali pivo ga družno popili in se razšli.
Rudija, s katerim sem se ob nedeljah najrajši družil, si
nekajkrat povabil v to kavarno; zelo mu je bila všeč. Sneži
bele, hrapave stene so bile do višine človeka obložene s tem
rjavo luženo hrastovino in prijetnimi in prostornimi separeji
prav tako ličnimi hrastovimi predelki, na vrhu katerih so b'
police z raznimi igrami kot so šah, mlin, dama, igralne fcari
časopisi in revije.
Stenske luči so imele slabo prosojna senčila in so tako dap
prijetno mehko svetlobo; okusno oblazinjene klopi in stolih
stali ob ravno prav velikih mizah. Vse je delovalo hkfH
domačno in elegantno. Ob dveh širokih oknih, ki sta gledali^
ulico in segali le malo od tal do stropa, je bilo zlasti pozimi)
je bilo veliko snega, najlepše sedeti. V kavarno bi zelo n
zahajal pogosteje, vendar nisem, kajti redko so mi zapU'
dovolile plačati. Vedele so. da je vse moje bogastvo mese^
žepnina petih mark. Za ta denar pa bi lahko šel vsako ned^l
na kavo in torto ali sladoled, pa bi mi še ostale približno t'
Rudi se je čudil, nič manj kot jaz. njihovi prijaznosti in men^
da se obnašajo do mene kot bi bil sin ene od njih. Ne vem za^^
toda na naklonjenost sem v mladosti in tja do srednjih let,
v tujini kot v domovini, večkrat naletel.
Neko nedeljo, ko sem spet sam sedel za mizo in prebiral
revijo, je prisedla k meni Trude, najmlajša od lastnic. Po ne^
običajnih besedah me je vprašala, zakaj se ne ozrem I
nobenem dekletu, ko jih je vendar kot listja in trave in
vrst, tako po zunanjosti kot po značajih. Z vprašanjem
spravila v zadrego. Da bi ji pravil o moji zaljubljenosti v de^
iz domovine in zvestobi do nje mi še na misel ni prišlo, ki^'
kolikor sem že spoznal tamkajšnji dekliški svet, bi kaj tak^'^'
ga malokatera razumela in vzela za res. Po kratkem pomisl^^
sem ji rekel, da tu niti hlapec nisem in sem zato
neprimeren za pošteno dekle, za tiste veseličke - muhe enodr^^^
niče - mi pa enostavno ni. Pomilovalno me je pogledala;"
vem, ali je odgovoru verjela ali me je imela za tepca.	■
Za binkoštno nedeljo so ženske pogrnile mizo v dnevni sO"
Miza se je dobesedno šibila od dobrot, zlasti mesnih. Na sred^^
se je bohotila velika pečena gos, prvič v življenju sem jo jed^^-

petica
informacije
47
laiBMIlIM
48
HIMENA STRAN
TRAČNICE
Mojstrom se ni treba bati
Milan Dobnik, žalski župan: »Sem slišal, da hočejo tudi tebi spodmakniti županski stolček.«
Peter Hrastelj, laški župan: »Se sploh ne sekiram, saj Sb se me fantje iz nekaterih strank lotili
na področju, ki ga najbolj obvladam - žaganju.«
Id vun
Janko Razgoršek, minister
za malo gospodarstvo in turi-
zem, je imel strahotne prob-
leme s feministkami (ali se
spominjate Zofke?), prejšnji
teden pa zoprno težavico s
šefom kabineta. Bilo je v Pod-
četrtku, med resnim pogovo-
rom z lokalnimi veljaki, ko se
je šef kabineta preglasno poi-
gral z ministrovim prenosnim,
telefonom. »Kaj se špilaš? Id
vun!« je šepnil minister s tote-
ga konca.
Delavsici
ricet
Poslancem, generalnim di-
rektorjem, pomembnežem iz
ministrstev in sindikata, ki so
v petek v Kozjem razpravljali
o hudi krizi slovenske tekstil-
ne in usnjarske industrije, so
pripravili v tovarni Mont od-
lično izhodišče. V delavski
menzi so jim postregli s pra-
vim pravcatim ričetom, ki so
ga sicer pojedli z užitkom. Šele
po končani seji so jim gosto-
ljubni Kozjanci ponudili svoje
praznične dobrote.
S tujega na svoje
Laščani imajo radi urejene
domove, olepšane s cvetjem
in zelenjem. Vendar so rože
drage, zato so našli precej
cenejši način: na šolski zele-
nici vzamejo, kar potrebuje-
jo, in to prenesejo na svoje
vrtove...
Velilco in malo
Darko Žvižej s celjske televizije se je zadeve lotil velikopo-
tezno - z majhno kamero. Je morda zato na tej lokalni televiziji
tako malo programa?
Ljubenizmi
•	Občudovanje je zače-
tek, norčevanje konec
kratkoviden ljubezni.
•	Velika ljubezen je po-
tres, ki ga ne prenesejo
nepotresno grajeni znača-
ji-
•	Mnogi ne ločijo čiste
ljubezenske igre od pokra.
•	Ljubil jo je brezmejno.
Nikoli ni priznal, kje je
meja med njegovo in nje-
no denarnico.
•	Prava slovenska ban-
ka tako ljubi svoje vlagal-
ce, da jim odpusti celo
njihove vložke.
IVAN CIMERMAN
NASMEH, PROSIM!
Vinko Aristovnik z Zelenice 11 v Celju bo šel z nami
izlet šaljivcev. V našo zbirko je prispeval šalo o pokvar
nem avtomobilu.
Polcvarjen avte
Ob gozdni cesti stoji ai
Mlada gospodična ustai
mimo vozeče in eden se us
vi. Vpraša, kaj je narobe
gospodična pove, da ji avto
vžge. Možkar pogleda mo
in ga popravi. Gospodična]
če vsa vesela plačati uslugo.
»Koliko sem dolžna?«
»Oh, nič, saj je v redu.«
»Pa vseeno - vam dan
tisoč ali slečem hlačke?«
Moški pomisli: »Kar 5 Jis
mi dajte, hlačke mi tako ne
bile prav.«
(Od)kloni
SOVI morda uzde smo nadeli,
lipicanca pa nam kradejo,
kaj še vse nam bodo vzeli,
v kaj vse prazni upi padejo.
Na dan zmage smo že pozabili,
enaki pa že dolgo nismo več,
kar so nam nekdaj obljubili,
je le dolgčas v bedni nič lazeč.
POPEVKAR
ZANIMIVOSTI
Za izbrance
Enega najbolj razkošnih avtomobilov ponuja Mercedes Benz. V opremo avtomobila
vključeno vse, kar si lahko človek zamish v domači dnevni sobi: TV sprejemnik, razteg!
sedež, ki se v trenutku spremeni v udoben kavč, ohlajeni šampanjec in cvetje v vazi. K ten
razkošju sodi seveda tudi primerna cena, zato je povsem verjetno, da avto prvič in zadn
vidite na tejle fotografiji.	^
VITEZI BELEGA MESTA
KiTazmmP