Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne. Štev. 123. V Ljubljani, v torek 2. junija 1885. Letnik XIII. Za lučjo hodi senca. (Konec.) Kjer ni vere, ni vesti, kjer pa ni vesti, ne pomagajo nobene postave nič. Saj imajo v vsaki šoli šolske postave, šolske paragrafe, ali kaj pomagajo? Čim več jih je, temveč prestopkov, temveč kazni je treba, posebno še tam, kjer jih spolnujejo le iz strahu pred kaznijo, ne pa iz strahu pred grehom. Zakaj je ravno po onih deželah, kjer imajo najbolj razširjene brezverske šole, največ kazni treba, ker je največ zločinov? Ozrimo se na nektere statistične podatke v tem obziru. Izmed šolarjev od 0—12 leta bilo je obsojenih v šolskih letih: 1860/61, 1874/75, 1877/78 v saksonski kraljevini 1002. 1007, 1081: na Bavarskem 827, 864, 923; v Prusiji 836, 875, 897; v Franciji 681, 742, 766; v Avstriji 612, 661, 729 itd. Otroci se v tej šoli vadijo licemerstva, lokavosti, da spolnujejo postave le, kedar se boje, da jih vidi učitelj, ker jim ni mari vsegapričujočnost božja in tako delajo tudi pozneje v življenji. Zločinstvu toraj šola pot pripravlja. Od tod pride, da je po tistih deželah največ zločinov, koder je največ šol in da je v bolj omikanih deželah največ izšolanih zločincev. V pojasnilo naj navedem to-le: Francoz Le-vasseur sestavil je nedavno statistiko o zločincih z ozirom na njihovo osnovno ali elementarno omiko. Našel je britko resnico, da se zločini med neolikanimi večidel krčijo, med olikanimi pa skokoma množe. To so mu pokazale te številke: L. 1875 bilo je med 1000 obsojenimi zločinci čisto neolikanih na Francoskem 320, izšolanil 640; v Veliki Britaniji neolikanih 334, izšolanih 665; v Belgiji 362, 549; v Prusiji 496, 483; v Avstriji 516 (?), 479; v Rusiji 717, 253. Pa tudi, ako ne gledamo na te številke, se o tem lahko prepričamo. Kakovi zločini se pa najbolj širijo? Po Nemškem, smo dejali, pomnožili so se od 1. 1871—77 zločini med uradniki najbolj, t. j., za 375. Kakovi pa so navadni ti zločini? Večinoma goljufije in brezvest-nosti, ali bolje nezvestobe. Ali se pa ne izobražujejo že v brezvestnosti šolarji v šoli, ktere hočejo imeti Nemci najbolje vrejene? Iz Rusije, Anglije, Francije, Italije poročajo nam skoraj zgolj le o zločinih, ktere delajo olikani ljudje. Tedaj vse obsoja šolo, dandanašnjo šolo brez Boga, in pa potem daljno izobraževanje z berilom, iz kterega je izključeno vse, kar je božjega. Kako živo je pač treba prestrojiti šolo in tudi vsakdanje berilo v časopisih in knjigah na verski podlagi! V šoli in iz knjig zajema se vednost, vednost pa je moč („Wissen ist Macht"), moč, ki vodi in rodi človeško mišljenje. Ta moč je tudi, ki tira Nemce in Francoze v moralni prepad in za njimi tudi druge narode. Sicer Nemci zatiskajo oči, tako, da niti propada ne vidijo. Da je Nemčija v zločinih najbogateja, in da se to bogastvo čudno hitro množi, dokazale so poprej številke. In vendar 1. 1883 v Berolinu tajni nad-justični svetnik in komisar justičnega ministerstva ni hotel tega verjeti poslancu, ki je to dokazoval. V oliki napredujemo, je dejal modri mož, olika pa zatira surovost in zločinstvo. Mož bi bil pravo pogodil, ko bila bi ta olikuje prava, nejpa polovičarska na brezverski podlagi, ktera olika le um ne pa srca. Saj je o oliki (taki polovičarski) celo „Nordd. Allg. Ztg." priznala javno, da ne more krotiti človeku zverinske nature. To je velikanska nezaupnica temeljiti in glaso-viti nemški vzgoji, oliki in učenosti, ktero po pravici zasluži. Nekaj desetletij že sistematično zatira vso božjo in človeško veljavo med narodom, vse prave ideale teptil v prah in oznanuje le surovo vživanje v besedi in izgledu kot največo modrost. Zdaj se je pokazal sad. Rod, ki je vzrasel iz te šole, je nravno podivjal in je čisto spriden. Le toliko razločka je, da se ta spridenost v velikih krogih nekoliko prikriva, v nižjih pa se kaže v polni meri. Kako prav trdi prej imenovana „Nordd. Allg. Ztg." poročajoč obravnave o nekterih velikih zločinih: sedanja olika ne daje dobrih državljanov, treba je skrbeti za boljo vzgojo v družini, šoli in delavnici. Se ve, da kaj tacega ni pričakovati, dokler svetu vlada liberalizem. Da bi prišlo do tega, moral bi liberalizem obtožiti samega sebe. Tega pa ne bo nikdar storil, dokler bo njegov glavni znak: sebičnost in zakritosrčnost, ako smem rabiti ta izraz v nasprotji z odkritosrčnostjo. Oni raje skrbe za to, kako bi v šoli človeka bolj približali četvero-nožcem ali pa vsaj četverorokemu „bratu". Tako je omenilo lansko leto „Die kath. Bewegung in unseren Tagen". In storila je to po pravici vsaj glede na glavno mesto Nemčije, Berolin. Ako bi oni železni kancelar, ki so ga preslavljali veliki teden, živel še petdeset let, bi se Berolinski prebivalci ne prištevali več med ljudi, ampak do malega med „quadrumana". Saj že zdaj poročajo zdravniki, ako zboli gorila v svoji palači, o njegovi bolezni tako, kakor kedar zboli — kancelar sam. In iz najviših krogov hodijo dame obiskovat tega bolnika in ga milovat, kakor bi jih razumel, otroke svoje pa puste tujim, večkrat brezsrčnim oskrbnicam. Ali v takozvanem „Reichshallentheater" so za igralce izučeni — junci, ktere hodi občudovat staro in mlado in priklada njihovemu rujovenju s ploskanjem. V druzem „gledišči" igrajo „izučeni" — pujski, nad kterimi strme prebivalci „razsvetljenega" mesta. Tako daleč je prišlo „izvoljeno ljudstvo". Kdo bi verjel, ko bi ne bila gola resnica. Ali je potem čudno, da zginja ves človeški čut? — In potem si drzne kak profesor na Slovenskem pitati učence, da so doma iz „Schweineland"?! Drugo naj blagovole častiti „Slovenčevi" bralci sami dostaviti. Meni je bil namen opozoriti le, da zdaj z „lučjo" raste senca in pa kaj je vzrok temu, kar mislim, vsakdo lahko vidi, ako hoče. Zdaj pa le še toliko rečem, da, ako hočejo zatreti senco, zločine, ne pomaga popolnoma preganjati skrivnih zločincev, zalezovati tajnih družeb in njihovih časnikov, ampak treba je izruvati korenino, iz ktere vse to raste: napačno vzgojo, preosnovati šole in jih postaviti spet na verska tla, na kterih so bile izprva. Kmetom v pomoč. Piše Ivan Belec. 0 stalnem domu. (Dalje.) Kako bi se pri nas napravil stalni dom? Pri nas bi za stalni družinski dom morala veljati naslednja pravila: I. Stalni dom je zemljišče s primerno potrebščino, ki se ne sme niti zadolževati, niti razkosavati, niti eksekutivno prodajati in ki mora vedno ostati lastnina kmetske družine. II. Pravico stalnega doma mora imeti vsako zemljišče, na kterem družina prebiva in ktero družina sama obdeluje ali oskrbuje in čegar dohodki zadostujejo družini v življenje. III. Velikost stalnega doma določujejo po drugem pravilu izvedeni možje za posamezne kraje, isto tako določujejo izvedenci tudi primerno potrebščino.*) Po teh pravilih se dii vse drugo določiti. Kako veliki naj bodo stalni domovi? V Ameriki so imeli tačas, ko so stalne domove naprav-Ijali dosti državne zemlje, zato so lahko sklenili, vsak stalni dom mora imeti 160 ali 80 acres zemlje. Pri nas so pa okoliščine vse druge; pri nas ima vsaka ped zemlje svojega lastnika, zato ne moremo reči, vsak stalni dom naj ima 60 ali 30 oralov. Pri nas moramo drugačno merilo imeti, pri nas se sme in mora med stalne domove vpisati zemljišče, ki je tako veliko, da ima na njem kmetska družina dosti „dela in jela". Tako zemljišče je v resnici pravo kmetsko zemljišče, gospodar je na tako zemljišče tako rekoč v vsem svojem mišljenji in dejanji navezan. In le za tako posestvo srednje velikosti, le za pravega kmeta želimo posebnih postav. Morebiti kdo poreče, zakaj naj bi bile za kmeta posebne postave? Zato, ker je kmetski stan poseben stan, ki se razločuje od vseh druzih stanov. Kakor imajo vojaki svoje posebne postave, kakor imajo trgovci svoje posebne postave (trgovsko pravo), tako morajo imeti tudi kmetje svoje posebne postave in sicer take, kakor se jim prilegajo. Ktere velikosti bi stalni dom ne smel presegati? Le tako posestvo bi se smelo in moralo prištevati stalnim domovom, ktero more gospodar sam z družino in s posli obdelovati ali oskrbovati. Tedaj bi pravice stalnega doma ne mogla dobiti ona velika posestva, kterih en sam človek ne more oskrbovati, ki potrebujejo enega ali več uradnikov (oskrbnikov, gojzdarjev). Pravice stalnega doma bi pa dobile grajščine, ki so tako majhne, da jih more en sam gospodar oskrbovati, in tacih grajščin ali prav za prav velicih kmetij je na Kranjskem pač nekaj. Ktero žemljišče bi bilo pa premajhno za stalni dom? Ono zemljišče, čegar dohodki ne zadostujejo kmetski družini v življenje. Tedaj bi se stalnim domovom ne prištele kajže, kterih posestniki se morajo pečati z dninarstvom ali s kakim rokodelstvom. Ker so pa na Kranjskem tako različne razmere, da bi se ne dalo povsod po enem kopitu vravnavati, zato naj bi za posamezne kraje gosposka v soglasji z občinskimi možmi določevala, ktera zemljišča bi bila za stalni dom prevelika in ktera premajhna. Pri lanskem kmetijskem posvetovanji v Ljubljani se je nasvetovalo, da naj se kmetski m posestvom prištevajo zemljišča, ki prinašajo 2 5 do 350 gold. čistega letnega dohodka, ako se vzame, je rekel dr. Vošnjak, 25 gld. kot najnižja meja, bi kacih 25.000 do 30.000 kmetij, tedaj blizo *) Veliko dotičnih spisov sem pregledal in veliko sein sam premišljeval, preden sem zapisal te pravila in vendar moram priznati, da še niso dosti določena. polovico vseh kmetij, spadalo med m^ prava kmet-ska posestva. Ker je na Kranjskem 1 gld. 70 kr. poprek na oral gruntnega davka, bi pri 25 gld. čistega dohodka zemljišče merilo okoli 17 oralov. Na kmetiji take velikosti se pa že preživi ena družina iz dohodkov kmetijstva. To merilo je po naših mislih za stalne domove v obče prav primerno. Skoro bi rekli, da mora 350 gld. čistega zemljiškega dohodka ostati v vseh slučajih kot meja navzgor. To merilo ni prenizko, kajti na Kranjskem je jako pičlo število tacih Kmetij, ki bi imela več čistega dohodka in to merilo ni previsoko, kajti nekaj obširnih kmetij moramo le imeti. Le na velicih kmetijah, se morejo nove mašine ali nova semena s pridom poskušati, le večji kmetje morejo sinove na svoje stroške pošiljati v kmetijske in latinske šole. Nekoliko drugač je pa z najnižjo mero, to je s tistimi posestvi, ki prinašajo 25 gld. čistega dohodka. Mi mislimo, da bi bila ta meja sploh primerna ali za gotovo ne vemo. Dozdaj je bilo še premalo kmetijskih preiskovanj; niti od ene kmetije na Kranjskem se ne ve natančno, koliko ima leto in dan dohodkov od kmetijstva in koliko ima potrebnih stroškov. Mali posestniki ali njih družine imajo skoraj povsod nekaj postranskega zaslužka in ravno tako nekaj postranskih oziroma nepotrebnih stroškov. Sešteti bi se morali v vsacem kraji pri nekterih malih posestnikih vsi dohodki in stroški, kolikor jih imajo leto in dan, odšteti bi se pa morali vsi postranski dohodki in stroški in zvedelo bi se, koliko navadna kmetska družina v vsakem kraji za primerno življenje potrebuje in kako velika mora biti kmetija, da bi samo kmetijski dohodki navadni družini za primerno življenje zadostovali. Recimo, da bi po takem računu spoznali, da večjidel v vsacem kraji dohodki tacega zemljišča, ki prinaša na leto 25 gld. tako imenovanega čistega zemljiškega dohodka, ravno komaj zadostujejo navadni kmetski družini, potem bi določili, zemljišče, ki prinaša manj kot 25 gld. na leto, ne more postati stalen dom. Nektere izjeme bi pa le bile. Ako je na zemljišči, ki ne prinaša 25 gld. čistega dohodka mlin, žaga ali kovačnica, bi se tako zemljišče večjidel moralo prištevati med stalne domove. Ker velja stalni dom za kmetsko družino, zato bi morala pravico stalnega doma dobiti tudi zemljišča tistih tržanov in meščanov, ki so bolj kmetje kot rokodelci. V posameznih dvomljivih slučajih naj bi tedaj izvedeni možje določevali, ktero zemljišče naj se med stalne domove sprejme in ktero naj se ne. Izvedenci bi morali pa tudi določiti primerno zemljiško potrebščino, ki bi se ne smela nikdar od stalnega doma ločiti. K zemljiški potrebščini se prišteva hiša, gospodarsko poslopje, gospodarsko in hišno orodje, živina in živež. Videli smo, ktera potrebščina mora na Srbskem in ktera v Ameriki vedno ostati pri kmetskem domu. Bi se li pri nas smela potrebščina tako določiti kot na Srbskem? Nikakor ne, na Srbskem je za vse kraje in za vse kmete enaka potrebščina izvzeta, zato, ker je tudi za vse kmete enako zemljišče izvzeto. Na Srbskem sme kmet celo zemljišče zadolžiti in prodati, le pet oralov mu mora vedno neza-dolženih pri hiši ostati. Ko bi se pri nas sklenilo, kmet sme vse zadolžiti in prodati, da mu le ostane zemljišče, ki prinaša 25 gold. čistega dohodka, potem bi se tudi utegnila za vse kmete enaka potrebščina določiti. Ah mi tirjamo, da se med stalne domove uvrste vse razne kmetije, ki prinašajo na leto 25 do 350 gold., zato moramo tudi tirjati, da se razna potrebščina odloči. Zategadel smo rekli, da mora biti potrebščina primerna zemljišču; kolikor veče je zemljišče, toliko veča mora biti tudi potrebščina. Potrebščina mora pa tudi kraju primerna biti: v vinorodnih krajih so druge potrebe, kot v žitorodnib, v hribih druge kot na ravnem. Izvedenci bi morali toraj za vsak kraj in za vsako kmetijo določiti potrebščino, ki bi se od dotičnega zemljišča ne smela nikdar odtrgati. To bi pa ne bilo posebno težko. V vsakem kraji bi izvedenci določili, pri kmetijah, ki prinašajo 25 do 50 gold. čistega dohodka, mora biti potrebščina taka-le in toliko-le vredna, pri kmetijah od 50 do 100 gold. taka-le in toliko-le vredna, pri kmetijah od 100 do 200 gold. taka-Io itd. Pozneje, ko bi bili stalni domovi narejeni, bi se izvedenci zarad primerne potrebščine le v dvomljivih slučajih za svet prašali. Kdo ima več kmetij, bi imel stalni dom le na oni kmetiji, na kteri prebiva. Politični pregled. V Ljubljani, 2. junija. Hotranje dežele. Pri volitvah za državni zbor po tužni Istri, zakrivila je zopet slovanska malomarnost in nebriž-nost, da v zapadni Istri po kmečkih občinah ni prodrl poslanec, prof. Spinčič; naša malomarnost: „saj je druzih zadosti, kaj bo moj glas!" pripravila je sedež v državnem zboru njegovemu protikandidatu de-Franceschi-ju. Škoda je velika in popraviti se pred 6 leti nikakor ne bode dala. V očigled tega toraj tudi ne pomaga več zvoniti, ker je toča že pobila. Pač pa našo pozornost lahko še obrnemo na mesta in trge po Istri, kjer je slovanska stranka za kandidata postavila dr. Fr. Mandiča. Volitev bo v torek 2. junija. Naj si pri drugi naši bratje prizadevajo popraviti, kar so zgrešili pri prvi! Včeraj imel je v Trstu volitve iI. volilni razred, kterega je že mnogo let zastopal dosedanji poslanec Burgstaller, ki bo letos zopet voljen. Burgstaller ni posebna luč državnega zbora; za Slovence se ravno ne briga veliko, če tudi jih je nekaj časa zastopal ; delavnost se mu pa ne da odrekati. Ce se je sploh v minuli šestletni dobi za železnico Loka-Trst kdo kaj potrudil, potrudil se je poslanec Burgstaller! Kar je res, je res, in zasluženega priznanja mu ne smemo odrekati. Burgstaller je vestno izpolnil svoj program kot poslanec Tržaškega mesta v očigled njegove nemške narodnosti iu v tem smislu smemo tudi Slovenci ž njim zadovoljni biti, kajti železnica Loka - Trst bo ravno tako nam na korist, kakor Tržačanom samim. Toliko o Burgstallerju od te strani. Sedaj si pa oglejmo še njegovo senčno stran. Velika in neodpustljiva napaka njegova je bila, da se on v minuli dobi ni pridružil desničarjem. Zakaj da on tega ni storil, je jasno! Pre-klerikalni in preslavjanski so mu bili poslanci na desni strani državnega zbora; on pa mož Tržaške politike, na kaj večega do sedaj še ne navajen, se je prevzel, češ, to se ne strinja, da bi zastopnik Tržaške inteligence sedel med klerikalci, Slovani in drugimi nazadnjaki. Od te strani Burgstaller nikakor nima barve, ki bi nam bila simpatična, vendar nam bo dobro došel v očigled njegovega zanimanja za Loško železnico, ker boljšega ni! Volitve po tirolskih in predarlskih mestih in trgih zvršile so se v soboto 30. t. m. Vspeh pa razun dveh okrajev ni še gotov, ker so ondi z mesti v zvezi trgovinske zbornice in te volijo svojega poslanca, ki bo večinoma izvoljeni poslanec trgov in mest, še le danes, 1. junija. Toraj bomo izid teh volitev prihodnjič objavili. Na dolenjem Avstrijskem so liberalci sicer zmagali v kmečkih volitvah, ali padel jim je general, ki je pet druzih vreden. Dr. Granitsch podlegel je nasprotnemu kandidatu konservativnemu gosp. Garnhaftu. Zguba ta bo posebno britko zadela stranko „N. Fr. Presse," kjer je bil mož poglavitni sodelavec in spisovatelj uvodnih člankov. Kandidiral je proti Garnhaftu v Mistelbachu in — propadel. Zguba je za levičarje silno občutljiva, kajti levičarji so zgubili jako nadarjenega moža, ki je bil pa poleg tega tudi še vstrajno delaven in pa na političnem polji doma, kakor ne kmalo kdo njegovih tovarišev. Le še nekaj „Granitschev" naj levica zgubi, in vsi „Pickerti" in „Knotzi" je ne bodo mogli rešiti pogube. Da so pa Mistelbachški kmetje tako učenega kandidata zavrgli nasproti nepoznatemu Garnhaftu, ki ima le konservativen značaj za-se, nam pa pač jasno spričuje, da odkar se je združena levica jela pregosto na Prusko ozirati, je nemško-avstrijski kmet do nje zgubil svoje zaupanje, če ga je sploh še kaj imel. Nemški kmet je večinoma ravno tako konservativen, kakor slovenski, le nekaj „študiranih" glav jim ondi vodo kali s premnogim liberalizmom. Zallinger, tirolski poslanec kmečkih občin iz Bocenskega okraja zmagal jo svojega tudi konservativnega nasprotnika barona Giovanellija. Da se je Zallinger lansko leto od desnice odstranil in proti njenim sklepom glasoval pri obravnavi o severni železnici je znano. Kljubu temu in oziraje se na preteklost Zallingerjevo sme so pa dosedanja večina vendar-le nadjati, da bo Zallingerja zopet v svoji sredi našla, kedar bo čas vstopiti v vrste za boj proti škodljivemu liberalizmu. Včerajšnji dan jo bil glede volitev v državni zbor jako pomenljiv, kajti nič manj nego 5S državnih poslancev bilo je izvoljenih, kar jo skoraj šestina državnega zbora. Izvoljenih je bilo: Na Češkem 30 poslancev po kmečkih občinah; na Dolenji Avstriji 17 po mestih in trgih, med kterimi jih jo 12 za Dunaj; na Gorenji Avstriji 0 po mestih, na Solnograškem 2 po mestih, v Bukovi ni 2 po mestih in 1 v Trstu v II. volilnem razredu. Vrh tega so volile Tirolske in P redar lska trgovinska zbornica, kar je pa le nekaka popolnitev že dovršenih volitev po mestih 30. maja, pri kterih so liberalci konservativce podrli. Kdo in kteri da so bili voljeni glej telegram. Pred-arlci volili so si za mesta zopet Waibelna. Danes volijo kmečke občine po Štajarskem 9, po Moravekem 11, na Koroškem 4 in v Galiciji 27 poslancev; mesta po Kranjskem 3, mesta v Istri 1 in po mestu po Goriški in G radi ščanski 1 poslanca; trgovinska zbornica na Solnograškem, ki voli z ondašnjimi mesti. Ali so liberalni Nemci alias avstrijski J*ru-saki na pravem mestu s svojo politiko ? Ali bodo na ta način dosegli državno oblast v svoje roke? Nikdar ne! Politika „von der schärferen Tonart", kakor se njihov cvet sam nazivlje, nikakor ni po tem, da bi narode sploh, in da bi nemški narod posebej družila. Ona ne združuje, pač pa razdira! Le poglejte jih Nemce, kako so edini med seboj; povsod tako kakor v kregu živeča soseda in na tako edinost naj bi se Avstrija zanašala? Kaj še! Slovani se sicer tudi ne moremo bahati z edinostjo, kajti vsega imamo več na ostajanje, kakor pa medsobojno sloge, toda kedar nam gre za državo, takrat pa nismo izdajice. „Železni obroč" v državnem zboru je to najbolje dokazal. Kako so ga razbijali nemški levičarji; kako so se zaganjali vanj, a vse je bilo zastonj! Levičarji so se sicer od nas Slovanov naučili, kako je treba narodnost povdarjati in to sedaj tudi pri vsaki priliki kažejo; tisto povdar-janje narodnosti svoje ni tako kakor je naše. Kedar mi povdarjamo svojo narodnost, povdarjamo jo vselej tako, da je Avstrija vmes; pri ojstrejših Nemcih pa tega do sedaj še nihče ni zapazil. Njihova narodnost so druži vedno in jako določno s Prusijo, in na taki narodnosti, na taki zaslombi Avstriji ni bodočnosti! Nam Slovanom se pa miru ni nadjati, kajti na stranko, kteri celo država ni sveta, se posamični deli pač ne morejo zanašati. Najbolje bo toraj zopet, da ostanemo še na dalje složni med seboj in prijatelji z nemškimi konservativci, če hočemo sploh kaj doseči. Bodoči nadškof v Pragi in češki metro-polit bo sedanji Budejoviški škof grof Franc Seli (inborn in se v dotičnih krogih imenovanje vsak dan pričakuje. Grof Schönborn se je bil v svoji mladosti za vojaški poklic odločil in je bil leta 1866 pri dragonskem polku kneza Windisch-griitza, pri kterem je vse češko plemstvo združeno, za poročnika. Po boju izstopil je iz vojske in se je zopet študirat podal za duhovski stan, ter je bil leta 1873 v Rimu v mašnika posvečen. Potem je služboval nekaj časa za kaplana, na kar je bil poklican za podravnatelja v Prago v semenišče, kjer je blagodejno vplival na bodoče duhovnike do svojega imenovanja za Budejeviškega škofa. Grof Schönborn je brat ces. kamornika grofa Ivarola Schönborna, ki je ob enem predsednik katoliško-političnega društva za kraljevino Češko in brat cesarskega namestnika v Moravi, grofa Friderika Schönborna. Hvalijo ga, da je poleg tega, dasi mu je bila izgoja nemška, vseskozi pravičen slovanski narodnosti, kar je tudi popolnoma prav. Z njegovim imenovanjem bo toraj izvestno vstreženo Cehom, kakor Nemcem po širni pokrajini češki. Poleg tega je bodoči nadškof pravi vzor ponižnega in učenega duhovnika ter gorečega in vestnega višjega pastirja. Minister državnih financ, K al lay, podal se je zopet v Bosno na pregled uradov, uradnikov, njihovega poslovanja in sploh javnega življenja ondi, ktero se leto za letom krepkeje razvija. Letos pričeli so zgradbo železnice iz D o boj a na Siminhan. Železnica Mostar-Metkovič je dodelana in se bode v prav kratkem času jela nadaljevati do Serajeva, od Šerajeva pa dalje do turške meje pri Mitrovici, kjer se bode zvezala s turško železnico Mitrovica-Solun. Le ako se to zgodi, imela bo železnica Mostar-Metkovič kaj veljave in se bo tudi dobro izplačevala; če pa ostane sama za-se in niti s Serajevem v dotiko ne pride, bo svoj živ dan pasivna in niti vedela ne bo, kaj je aktivnost pri že-lezničnem prometu in njegovih dohodkih. "Vnaiije države. „Princ Adalbert", „Elisabeth" in „Storch" imenujejo se tisti nemški parniki, ki so odmenjeni na pot v Z a n z i b a r ondašnjoga sultana o evropejski oliki, o naših običajih in o naši gostoljubnosti poduče-vat. Zanzibarski sultan je ves preširnemu kmetskemu fantu podoben, ki misli, da vse sme, kar se mu le poljubi, in da sine vsakoga ob tla vreči, kdor ni močneji od njega. Vsaj tako nekako postopal je Zanzibarski sultan z Nemci ondi naseljenimi. Le-ti so se pritožili pri Bismarku in Bismark je svojo dolžnost storil. Da se bo Zanzibarju slaba godila, kadar bodo jeli Nemci s topovi z njim govoriti, bo pač vsak pritrdil, če mu le dostavimo, da ga med evropskemi velesilami nima prijatelja, doma pa topov ne, kteri bi so z nemško mornarico meriti zamogli. Je sicer popolnoma prav, da so ravno Nemci prevzeli nalogo iztočne Afrikance učiti vljudnega zadržanja ; vpraša se pa, če je potrebno, da so Nemci sploh v iztočno Afriko vsiljujejo, ker imajo sveta po tihem morji po raznih otocih raztresenega na izbiranje, kjer jo zdravo podnebje in ozbiljna rodovitnost zemlje, po Afriki jih pa mrzlica mori in solnčni pik pobira, da jo groza. Nemški preiskovalci so že dokazali, da podnebjo iztočne Afrike ni zanje. Naj se toraj nemška država po tem nasvetu ravnä in naj Afriko samo sebi in drugim prepusti, kedar bode Zanzi-barskega sultana zadostno podučila, kakošne pojme ima Evropa dandanes o človeštvu sploh. Konservativem so jači! To jo resnica, ktero celo nemški listi iz „rajha" priznavajo. „Nord. Allg. Ztg." pravi, da pri novih volitvah liberalci nimajo, kdo zna kaj dobička glede okrepčave libe- ampak katoliška, t. j. za vse narode. K temu je potreben nekak vzajemni, rekel bi, diplomatični jezik, kakor je za občenje med vsimi državami na svetu, francoščina. Zato je pa najbolj pripravna latinščina, ker je nepristranski mrtvi jezik. *) Vkljub temu pa dovoljuje ona, kjer to za vspešno spoznd, tudi staro-slovenščino, ktere se poslužujejo grško-katoliški Eusini in en oddelek Hrvatov, kakor tudi katoliški Bolgari. Iz tega bi lahko razvideli naši bratje razkolniki, ako bi jim bilo le količkaj mar za versko edinost, da tudi njim se bi ne" bilo kar nič bati za njih slavensko liturgijo in Cirilico, ktere se itak grško-katoliki poslužujejo, tako, da jim niti ni dovoljeno posluževati se latinščine. Kar se pa tiče iz-obraženja njih in pa katoliškega duhovstva, višjega in nižjega, je tu velikanski razloček med njimi in nami. Se v naši Avstriji je velik ta razloček, kaj pa še le v južnih deželah in na Ruskem? Imel sem svoje dni součenca Srba, kteri je prestopil iz 4. latinskega razreda v njih seminišče v P. (bivši Krajini), a ko smo mi končali zadnji (8.) razred na gimnaziji na B., nam je pisal, da je že poročen in posvečen! Bil sem tudi svoje dni hišni učitelj pri nekem V., srbskem popu-župniku, kteri ni še prav 2. latinskega razreda dovršil, a bil je vendar posvečen, ter ni znal nobenega jezika razun svojega srbskega. Kavno tako se ne morejo njih vladike v učenosti z našimi meriti, kakor je obče znano; zato je tudi strašanska predrznost, da se loti „Raboš" napadati prevzv. g. Strossmayerja, učenjaka na svetovnem glasu, proti kterega učenosti in požrtovalnosti so vsi „pravoslavni" vladike skupaj le palčeki-pritlikovci. Ta čudni „Raboš" napada tudi nadškofa Stadlerja, ki je tudi znan učenjak, in ki je bil pred profesor na bogoslovni fakulteti v Zagrebu. Kaj pa je dovršil nek srbski metropolit v Sarajevem? Iz gotovega vira sem zvedel, da je nadvladika Sava Kosanovič, sedanji Sarajevski metropolit srbske cerkve dovršil (poslušajte!) samo drugi gimnazijalni razred. Bil je potem učitelj v Mostaru pod turško vlado; ko je pa vdovec postal, je šel v Sarajevo, kjer ga je — tudi še pod turško vlado — dohitela čast metropolita bosenskih in hrcegovskih Srbov-razkol-nikov. Kak puhli brez vse bogoslovske in druge učenosti, so njegovi pastirski listi, nam je dal tudi „Slovenec" eno za poskušnjo. (Konec prih.) Domače novice. Izid volitev v kranjskih mestih in trgih. Y lijubljani izvoljen je grof Karol Hohemvart s 415 glasovi; stavbeni svetovalec Franc Potočnik dobil je samo 42 glasov. V gorenjskih in notranjskih mestih in trgih je dobil dr. J. Poklukar: V Postojni vseh 62, v Tržiči 11 (5 listov je bilo praznih), v Kranj i vseli 68, v Radolici vseh 37, v I raški pokop v pravem pomenu besede, čo tudi je beračem 50.000 frankov zapustil. Francoska vlada je pa sklonila llugona v Panteonu postaviti k počitku. Ker je Panteón sedaj cerkev Materi božji posvečena, se je v imenu katolikov grof Nun temu sklopu vpiral. Liberalci so ga prevpili, rekše, da je Viktor Hugo svojo vernost dokazal v svoji oporoki, kjer je javno izrekel, da veruje na Boga in tako jo grofov ugovor padel s 388 glasovi proti 83, ki so se zanj potegnili. Poslopjo Panteón se bo sploh določilo za pokopališče velikih narodnjakov, ter ga bodo preskrbeli z napisom: „Velikim možem hvaležna domovina." Pozidali so ga leta 1791 v ta namen, kakor ga hočejo sedaj v rabo vzeti. Več o tem zna-biti o drugi priliki. Laška vlada poslala bo še eno deputacijo na abesinskega kralja Janeza, ki bo skušala dobro sporazumljeji med obema državama napraviti v tem smislu, da Abesinci ne bodo več zasledovali Lahov in jim nagajali, kar se je do sedaj redno godilo. Da bodo svojo nalogo bolj gotovo izvršili, vzeli bodo seboj dragocena darila iti pa lastnoročno pismo kralja Hu m berta. Liberalna laška vlada od dne do dne v liberalizmu bolj dosledna postaja. Znano je, da se je laška polastila mnogo cerkvenega premoženja, med kterim je tudi več cerkev samih. Te misli sedaj podreti. Nekaj sličnega je s cerkvijo St. Maria dei Gradi v Viterbi. „Voce dela Verita" od ondot prinaša žalostno sporočilo, da so ponoči od 19. na 20. maja v ondašnjo cerkev prišli nekteri uradniki s prefektom (županom) na čelu, ki so ulo-mili v rakvo papeža Klemena IV. (f 1268), iz ktere so ga dvignili in v cerkev prenesli. Drugo jutro so krsto odprli in jo župan papeževemu okrostju pobral prstan, rokovice, sandalo in štolo, kar je bilo še vse jako dobro ohranjeno, ker je bila lesena krsta shranjena v marmornastem sarkofagu. Dotične reči hoče župan izročiti muzeju. Oropano okrostje položili so v nekak zaboj in so ga v opuščeni cerkvi pustili, dokler municipij ne bo določil, kaj naj se s tistim stori. Ker je dandanes sploh navada, da se slavnih mrtvih ostanki vznemirujejo v njihovem poslednjem počitku, bi bilo pač bolj umestno, če bi bili krsto papeža Klemena IV. dvignili iz cerkve, ktero podreti mislijo in bi ga bili prenesli kam drugam na kak vgoden kraj. Da pa njegove ostanke puste, kakor kaj nečloveškega ležati, kaže, koliko da ima laška vlada še spoštovanja do vere in njenih obredov. Še polovico toliko se Angleži niso pripravljali na vojsko z Eusom v črnem morji ob Krimu, kakor se sedaj pripravljati hité mod tem, ko si drug drugemu mir zagotovljajo. To vam bo boj, kedar se pričnč ob Bosporu ali pa v osrednji Aziji, kakorš-nega svet še ni dočakal. Današnji boji so vedno v nekoliko tednih dognani, tega se tukaj skoraj da ni nadjati, kajti dva kolosa, dva prava svetna velikana treščila bota skupaj, da se bode iskrilo na vse kraje. Rusija velikan na suhem brez primere, Angleška ne manjši na vodi, skušala bota, kdo bo bodoči gospodar v srednji Aziji in čegav bo — zlati rog ob Bosporu. Temu in Indiji veljajo vse priprave, ki se po veliko-britanskih delavnicah s tako silo vrSé, kakor bi se že jutri mislili. Na Ruskem sicer tolikanj ne hité s pripravami za boj, toda drže se jih pa tudi vstrajno, kakor klop kože. Rusi pač vedó, da boja ne bodo zamudili in da ne bodo prekasno prišli na — bojišče. Da bodo povod k bodočemu boju Rusi dali s svojim neprestanim prodiranjem proti indiškemu morju, je gotovo in da jih bo zarad tega Anglež z orožjem v roki zavrniti skušal, kažejo nam priprave na boj po angleških primorskih mestih in po orožnicah. Kedaj se bo pa to zgodilo, odvisno bodo najbrž od Rusov, kedar so bodo zadosti močne čutili. Kaj pak da včasih dajo malenkost povod svet pretresajočim učinom; glej mali kamenček iz brega je podrl podobo Nabuhodonozorjevo. Rudeča zastava je francoskim anarhistom tako na srce prirastla, da brez njo no napravijo niti koraka ne. Včeraj so pokopavali pisatelja Viktorja Hugona in so so anarhisti pri pogrebu po vsi sili z rudečo zastavo pokazati hotli. Vlada jiin pa to 11a noben način dovoliti ni hotla in je vsim vojakom Pariško posadke, kolikor se jih ni vdeležilo pogreba, zapovedala pripravljenim biti, čo bo troba po anarhistih in njihovi rudeči zastavi vdariti. Anarhistom je menda kaj tacega tudi dišalo ¡11 so prijenjali. Kolikor je do sedaj znanega, so ni ni-kaka nerodnost zgodila. Pisalo so jo ob svojem času in ni ravno še dolgo tega, da so Francozi v Tonkinu; Kitajce in črno prapore zmagavši Langson jako hitro zapustili. Tako so jim je neki mudilo, da jo bil odhod njihov bolj bogu, kakor pa rednemu odhodu podoben. V Evropi so časnikarji o tem odhodu in o zmagi francoski kovali razne opombe, pravega pa vendar nihče ni zadel. Sedaj šo lo prišla je resnica na dan. Francoski general Negrier je bil ranjen, da je maral zapovedništvo odložiti. Prišlo je v roke podpolkovniku Herbingerju, kakor ime kaže, Nemcu. Le-ta strahopetnik jo vojski zaukazal, kolikor mogoče tiho in hitro po noči iz Langsona umakniti se, namesto da bi se bila ravno ondi dobro vta-borila. Oe tudi sovražnika kljubu temu, da so ga premagali in bi se ga toraj ne bili imeli bati, ni bilo za njimi, so vendar bežali, kakor bi bilo gorelo za njimi. Kako bo podpolkovnik Herbinger tega svojega kozla opravičil, ne vemo; da bodo pa Francozi ojster odgovor od njega tirjali, je gotovo, kajti mož je že odpotoval v Pariz, kjor se bo "Zagovarjal. Ranjeni general ga je splošno sicer jako trpko obsodil, rekoč, „da ima nesposobnost za zapovedništvo". Hujšega se ne more reči o štabnem častniku. Herbingerju se bode dobro izšlo, če mu ne bodo častnega dostojanstva vzeli zarad skazanega junaštva. Izvirni dopisi. Iz Šentvida nad Ljubljano, 31. maja. Slovesnost, ki se je danes tukaj vršila, bila je nenavadno slavna in veličastna. Nikdar je ne bomo pozabili. Vem, da za vse svečanosti, ki se v množi h krajih o raznih prilikah obhajajo, nima „Slovenec" prostora, da bi se širniše opisovale. A za danes Vas pa prosim, g. vrednik, da mi dovolite nekoliko več vrstic za našo prelepo slovesnost. Vrstila se je natanko po programu, ki ga je bil „Slovenec" že unkrat priobčil. In tii moramo posebej pohvalo zapisati rediteljem, da so jako dobro spolnovali svojo nalogo. — Prisrčen je bil žo precej v prvi točki programa — sprejem družnikov Ljubljanske katoliške družbe. To ni karsibodi, ako se dve družbi, ki ste edini še na vsem Kranjskem, pozdravite v takem trenutku, ko se ima vršiti za družbinsko življenje prevažno opravilo — blagoslovljenjo zastave. Iu skoraj ne vemo, kterim besedam bi prednost dajali, ali onim zahvalnim, s kterimi se je predsednik naše domače družbe zahvaljeval, da so so prišli v tolikem številu vdele-ževat slovesnosti, ali pa onim pohvalnim, s kterimi je č. g. Gnjezda, predsednik Ljubljanske družbe, našim vrlim rokodelcem častital, da jim je napočil preveseli dan, ko se bodo pod novo krasno zastavo prvikrat zbrali. A nad vse pa nam je čast, ktere ne bomo pozabili, da so prevzvišeni knezoškof gosp. dr. Jakob Misija sami se potrudili in blagovolili našemu vrlemu društvu toliko ljubav skazati. Med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev so se približevali cerkvi. Tu jih je pri krasnem slavoloku pričakovala cerkveno oblečena duhovščina in okrajni glavar g. M ah ko t jih je pozdravil ter v imenu razveseljenih rokodelcev in Šentviščanov sploh zahvalo izrekel, da so se ponižali jim toliko čast skazati. Po cerkvi in pred cerkvijo so stali rokodelci domače in Ljubljanske družbe, v dveh vrstah, da je bil tako v najlepšem redu med toliko množico ljudi vhod mogoč. Zdaj stopijo viši pastir na prižnico; slovesna tihota nastane po cerkvi, ki je bila do zadnjega prostorčka natlačena. Ni mi treba še posebej praviti, kako pazno je ljudstvo poslušalo in vsprejemalo sleherno besedo prevzvišenega pridigarja; ruarsiktera solzica se je v očesu prikazala. V lepih in ginljivih besedah so izrekli svojo zadovoljnost in ne le zado-voljnost, ampak veliko veselje, da se je tukaj napravilo tako društvo; razpravljali so veliko potrebo takih društev, ker mladi delavec je med tujimi ljudmi v veliki navarnosti, no le v mestih, ampak bolj in bolj se začenja taka nevarnost kazati tudi po deželi. Ni se čuditi, ako se oče in mati s tako težkim srcem iu večkrat solznimi očmi poslovita od sina, kadar gre na tuje v tolike nevarnosti za vero in nravnost. Tako nevarnost mladih rokodelcev je sprevidel nek mož preblagega srca, ki je bil začetkoma sam rokodelec potlej pa goreč duhoven — oče Kolpi n g; zato jo vstauovil katoliško družbo rokodelskih pomočnikov, ki se je urno širila daleč na okrog ter silno veliko koristila. Taka družba, pravijo, se je tudi pri vas vstanovila, ter ravno danes obhaja prelepi praznik, ko jej bomo blagoslovili krasno zastavo. Potem razložijo pomen zastave: križ na vrhu naj vrle fante vedno opominja na vero, ktero naj djansko spolnujejo in pa potrpežljivosti, ktere je šo zlasti rokodelcu mnogo treba; — sv. Jožefa podoba naj jih opominja, da kakor jo sv. Jožef Jezusa na roke jemal in na srce pritiskal, naj tudi oni Jezusa nosijo v srcu ter v mislih na Jezusa z dobrim namenom opravljajo svoja težavna dela, naj 110 pozabijo, da priprost delavec jo bil on, ki je bil tako visoko povzdignjen, da se je smel oče Jezusov imenovati; — podoba sv. Vida na drugi strani pa naj jih opominja k stanovitnosti, kajti 011 je bil stanoviten — do smrti, ker je za Jezusa dal svojo mlado življenje. Šo enkrat opomnijo posebej rokodelce, naj bodo stanovitni pod novo zastavo, naj jih ne omaja nobeno zaničevanje ali zasmehovanje, naj bodo veseli, a veselijo naj se po krščansko; priporočajo pa tudi ljudstvu, naj podpirajo mlado družbo z molitvijo ter novim udom pristop pospešujejo, kjor je mogoče, pa tudi z denarom, ker take naprave so težavno zlasti v začetku. Nato se prične slovesna sv. maša, pri kteri so stregli preč. g. kanonik dekan Ur bas, Ljubljanski bogoslovci, predsednik in podpredsednik Ljubljanske rokodelske družbe, domači g. župnik in trije župniki sosednjih župnij. Lepa jim hvala, da so slovesnost tako povzdignili s svojo navzočnostjo. Po sv. maši odgrne zastavonoša novo zastavo in se bliža ž njo altarju, pristopi še gospa Marija Tomec, botra zastavina, in mil. g. škof prično blagoslovljenje in slednjič vzamejo kladvice in zabi-jejo žebelj v drog zastave, kakor je običajno. Ta trenutek se je ljudstvu še posebno važen in slovesen zdel. Zdaj se pridruži nova zastava že priletni tovaršici Ljubljanski in zastavama Šišenske in domače čitalnice, ki ste se tudi po svojih zastopnikih radovoljno vdeleževali slovesnosti. Po dokončani cerkveni slovesnosti je spremila duhovščina mil. g. škofa v župnijo. In s tem jo bil glavni del programa zvršen. Tudi vreme je veliko pripomoglo, da je bilo vse tako veselo in navdušeno. Tudi popoludne je bilo pri „Kraljici" vse jako živahno in radostno. Nagovor g. župnika kot predsednika, zabijanje žebljev v novo zastavo po raznih zastopnikih, vnemalne napitnice papežu in svitlemu cesarju, škofu, okrajnemu glavarju, še drugim navzočim odličnikom, obojnemu društvu, čitalnicama itd.; vojaška godba, razvedrovanje na prostem, tombola — vse to se je drugo za drugim tako mikavno in živahno vrstilo, da so se veselim srcem zvrnili ne le družniki, ampak tudi prijatelji in podporniki katoliške rokodelske družbe, kterih se je bilo obilno število še popoludne iz Ljubljane pripeljalo. Ko bi bilo na vsacega izmed navzočih današnje praznovanje tak vtis napravilo, kakor na-me, smelo smem reči, da bi se vreme zjasnilo in novo navdušenje bi vskipelo posebej za to vrsto družeb; novo življenje bi se pričelo med vrlimi rokodelci in tudi premnogi drugi blagi imoviti in vplivni možje, ki se še zdaj ne zmenijo toliko za to prekoristno napravo, bi se vneli in pripomogli, da bi tukajšnja in Ljubljanska družba imela kmali svoj dom, kjer bi se radovali mladi ljudje po krščansko. Saj ravno to je prvotni in glavni namen bil vstanovitelju, da bi se delavci o prostih urah obvarovali grešnega in strastnega razveseljevanja s tem, da se jim da priliko, da se morejo krščansko in pošteno razvedrovati, pri tem pa še kaj koristnega za življenje se priučiti. Na Dolgem, 20. maja. Ni še dolgo tega, kar sem vam poročal, da je stog nekega tukajšnjega posestnika precej do mrtvega pobil in že ste se med tem zopet dve nesreči pripetili. V četrtek pred Bin-koštmi je tender pri mašini dveletno hčerko čuvaja Karlina tako na glavo zadel, da je drugi dan umrla. Zadnji četrtek pa so na cesti blizo postaje posestnika, Janeza Pristova, po domače mladega Cenka, ki je bil šele od predpusta oženjen, mrtvega najdli. Nekaj posebnega pri tem je bilo, da ga je njegov lastni oče prvi dobil, ne da bi ga bil poznal. Ker se je noč delala, je šel v krčmo po ljudi, da bi nesrečnika v hišo spravili. Pa kako se prestraši in zavzame, ko mrtvega vzdignejo in ko v njem spozmi svojega lastnega sina. Iz Smlednika, 1. junija. Zarad mnogih poročil o volitvah za državni zbor, vem da jo marsikaj zaostalo, kar bi bilo drugač v Vašem cenjenem listu gotovo že natisnjeno. Tudi od tukaj imamo nekaj poročati, kar je sicer malo zakasnjeno, ne more pa skoraj drugače biti, ker o volitvenili zadevah poročati so je mudilo. Imeli smo v Smledniku 15. dan maja slovoseni prihod novega župnika, čast. gosp. Janeza Novak-a. Prihod napovedan je bil omenjeni dan od Ljubljane gor, in res pridrdra kočija nekako ob uri popoludne na mejo našo fare k prvemu slavoloku v vasi Vikrče. Spremljani od prečast. gospodov, kanonika Čobašeka in Jerana, stopijo z voza novi g. župnik. Tukaj čakali so ga preblagorodni gospod baron Lazarini, Smledniški g. kaplan Janez Molj, župan Anton Burgar, klučarja Anton Pavlin in P. Oblak. Po kratkem nagovoru županovem in odgovoru g. župnikovem vsedli smo se zopet na vozove ter med močnim pokanjem možnarjev bili smo brž pri drugim slavoloku, v začetku gojzda že pri tretjem. Ko pridemo do prvih hiš Smledniške vasi, bil je četrti slavolok, pri kterem je čakal v polnem številu odbor Smledniške srenje, učenci z zastavo in banderci z g. učiteljem Martinom Krekom na čelu. Poslednji pozdravi novega gosp. župnika s krepko besedo, mala hčerka njegova podari mu lep šopek cvetlic mod spretno deklamacijo. V lepem redu stopali so potem šolarji naprej, za njimi srenj-ski možje, in g. župnik z visokim spremstvom do petega slavoloka blizo cerkve pri kapelici sv. Urha. Tukaj podala je mala hčerka barona Lazarinija šopek cvetlic gosp. župniku med prijaznimi vošili. Ogromno je bilo število malih in velikih majov, na visokih drogih pred cerkvijo vihrale so zastave narodne in cesarske, vihrale tudi iz šole letos novo zidane, iz visokega stolpa in marsikje drugod. Grede v cerkev skozi šesti slavolok dobili smo od novega g. župnika prvi blagoslov z Najsvetejšim, po zahvaleni pesmi podalo se je spremstvo skozi sedmi slavolok v farovž in tako končali smo slovesnost, prvega prihoda našega župnika. V nedeljo potem 17. maja sledilo je slovesno vpeljevanje novega g. župnika v cerkvi. Prečast g. kanonik Klofutar omenili so na prižnici dosedanje službe prišlega g. župnika kot kaplana na Dolih in v Mošnjah na Gorenjskem, kjer se je in še posebno na Brezji blizo 15 let mnogo trudil. Opomnil je dalje g. govornik na dolžnosti župnikove do faranov in nasproti na dolžnosti faranov do g. župnika. Po pridigi je bila slovesna sv. maša z asistenco več gg. duhovnikov iz okolice, med kterimi so se gosp. dekan Mežnarec odlikovali. Po končani službi Božji sledil je obed, pri kterem so napili g. župnik č. kanoniku Klofutarj-u; g. baronu Lazarini-ju napili so g. dekan, kot vedno prijaznemu tukajšnji duhovščini itd., na kar je sledilo še mnogo napitnic. Po zmernem obedu je sledila še popoludanska slovesna služba božja in za nas zanimiva slavnost je bila končana. Iz Kostanjevice, 30. maja. V št. 119. „Ljubljanskega Lista" se je znani dopisatelj iz Kostanjevice oglasil o volilnem gibanji. Ker mojo malenkost na prvo mesto postavlja, spodobi se, da mu tudi pred vsem hvalo izrečem za priznanje vstrajnosti in truda pri volilnem gibanji, a priznati mora tudi, da nisem prekoračil mej potrebe in dostojnosti. Ima me za glavnega agitatorja, zato se v me zaganja z vso srditostjo, rabi zvijače, domišljije, popolne neresničnosti, spušča strup okoli sebe, misleč, če bo le poveljnik mrtev, potem smo pa dobri. Kar pa se tiče podplatov in čevljev (ker g. dopisovalec le na te gleda), ki jih pri tem strgam, je pač lahko brez skrbi, vsaj mi še ni nobenih kupil. Zarad kruhoborstva in častilakomnosti opozo-rujem dopisovalca, naj bere „Slov. Narod" št. 120, tam se mu stvar bolj natanko razjasnuje, kot bi jaz tu storiti zamogel. Vse drugo, kar omnnjeni gospod, piše je gola neresnica. Nisem svojega kljuna vtikal v družinske razmere, tudi ne razdiral zakonske sloge, to vse je podtikanje, prebračenje in sumničenje, ki ga zamore le dopisovalec onih vrstic iznajti, bilo bi škoda za vsako ozravičevanje. Kakor mu ni prav, da je noč in dan poldrugi (!) mežnar na nogah, da raznaša listke mestnim volilcem, tako mu zopet ni všeč, če jih ne raznaša, ker pravi, da g. grof Margheri ni razpošiljal svojega programa, kar se je pa zgodilo, kakor znano. Kdo bi vendar zamogel takim dopisovalcem vstreči. Pišejo, da le pišejo in — in zabavljajo obrekovaje. K shodu 22. t. m., ki ga je bil sklical gosp. grof Margheri so bili povabljeni vsi; nektere je g. grof še osebno povabil. Kdor je hotel priti, bi bil lahko prišel in med drugim bil je res tudi gosp. župan pričujoč. Zabranilo se ni nikomur. Drugače pač pri shodu g. Šukljeja, ki se je še le ob desetih zvečer pričel, ko se ni bilo nadjati drugih poslušalcev, in so bili prav „etitre nous". Svojo izjavo od „Štefanov" bi mogel g. dopisovalec nekoliko popraviti, namreč, da se ne godi tako pri enacih prilikah le po Hrvatskem in Madjarskem, temveč se je tudi v ponedeljek 25. t. m. pri Sukljevem shodu godilo, kdor ne verjame, naj pa vpraša gospoda Bučarja. Nadalje očita g. grofu nezmožnost. Ne bodem tega zavračeval, samo rečem, to je velika krivica, ki jo dela g. grofu, glej zopet „Slov. Narod" 1. c. Najgrša laž je pa zadnja, kakor da bi bil eden najbolj vnetih agitatorjev (prosim, kdo? jaz nobenega tacega ne poznam) rekel, da se ne sme g. grof s svojim govorom nikamor več pokazati. In vendar se je v Rudolfovem in še marsikje drugej pokazal, in se bo tudi zanaprej imel priliko pokazati, kar mu oni gospod nikakor ne bode mogel zabranjevati. Sploh pokazal se je zdaj pri tej priliki pravi duh, mišljenje in značaj nekaterih. Slekli so dosedanjo ovčjo obleko in pokazali so svojo volčjo kožo. Tako namreč sem slišal, zarad tega tudi na to ne morem priseči, ali — pripoveduje se, da so nekteri iz „stare krame" pobrali obrabljene, zastarele izraze, kakor so „far", „farški hlapci" in nekaj druzih enacih, kterih vseh napisati mi ne dopušča dostojnost ter da so si posebne stavke iz njih skovali, n. pr. G. grofa bodo volili le mežnarji, farji in farški hlapci. Ali čujete, častili volilci, kaj si je iz-umela učenost takih modrijanov in olikancev, pa — ne boj se, ljudstvo ne gre več takim na limanco, vsaj vidite, da le zato brcajo, ker se jeze in vidijo, da jim vse prikadevanje nič ne hasne, da skoraj vsaki dan jim kdo odpade, mesto da bi si kaj glasov pridobili. Tako se reč sama obsodi! Sufiiciat —a. Iz Krškega, 28. maja. Pri nekem Krškem in nekem sosednjem učitelju vstanovilo se je brezplačno izdavanje tistega lista, ki je v deželi največ razpora provzročil. Ta list dela po mogočnosti za nekega kandidata, kterega vsi drugi nočejo, od kterega je list sam priznal in izjavil, da ni vladen kandidat. To ravnanje dotičnega lista je prav čudno! Listje vladen, kandidat ni vladen, čemu ga toraj vsilovati na vse mogoče načine! Odvisni volilci toraj ne vedo pri čem da so; hočejo li glasovati za grofa Margherija ali za prof. Šukljeja, ker ne vedo, kteri je pravi vladni kandidat. Znabiti se nekteri bojijo tudi za list, znabiti — pa kaj bom dalje ugibal, povejte nam rajši, koga naj volimo. Pristavek vredništva. Čudno, da tega ne veste! Volite prosto po vestnem prepričanji ter ne glejte niti na levo niti na desno. Če ne veste, kteri je vladen kandidat, Vam lahko odgovarjamo, da nobeden. Zarad Šukljeja je vladen list izjavil, da ni vladen kandidat, toraj verjemite, saj imate dokaz v rokah. Brez skrbi smete voliti grofa Margherija, ker je narodnjak in že skušen, po večletnem delovanji potrjen poslanec, tako dobro državni, kakor deželni. Vlada sploh ni postavila nobenega vladnega kandidata, ampak je to zavednim prebivalcem prepustila. *) S Štajarskega, 31. maja. (K volitvam), ki se bodo pri nas na Štajarskem za kmečke občine vršile 2. junija, zdi se nam primerno, še nektere reči omeniti, dasiravno je zdaj po izvolitvi volilnih mož že tako rekoč odločeno, kdo da bo pri volitvi zmagal. Slovenci imamo opravičeno nado, da bomo v kmečkih občinah po vsem malem Štajarju sijajno zmagali; kajti v najvažnišem Mariborskem okraji štejemo med volilnimi možmi okoli 70 glasov narodne večine, med tem ko v Celjskem in Ptujskem volilnem okraji nasprotni kandidati uiti zuatne manjšine ne bodo dobili. Na Mariborski okraj so se letos nasprotniki z vso silo vrgli in so morebiti res mislili, da bodo barona Goedelna premagali, ali ravno silno nasprotna agitacija je tudi narodnjake spodbudila, da niso rok križem držali, ampak so z vsemi poštenimi in dovoljenimi sredstvi, kar se pa o nasprotni stranki ne more trditi, za barona Goedelna delali. Kakošna sredstva, da so se pri agitaciji na kteri strani rabila, spoznajo se že lahko iz svojih strankarskih glasil. Naša lista „Slov. Gospodar" in „Siidst. Post" sta ves čas o volitvah zmerno in dostojno pisala, mirno volilce podučevala in nasprotnih kandidatov skoro niti omenila nista, nasproti pa so glasila nemčursko stranke „Kmetski prijatelj", „Deutsche Wacht" in „Marb. Zeitung" ne glede na njihovo navadno robato pisavo neprenehoma v tem času sumničili ne le naše kandidate, ampak skoro vse odlične narodnjake, ki so se za narodne kandidate javno potegovali. Zoper g. M. *) To veljii tudi za ožjo volitev. Vošnjaka je vrednik „Kmet. prijatelja" še posebno brošuro izdal, ki pa vendar, kakor upamo, svojega namena ne bode dosegla. Samo jeden vzgled „Prijateljeve" pisave in agitacije proti našim kandidatom naj Vam tukaj podam iz njegove zadnje številke, ker vemo, da lista ne čitate. Pod napisom: Kmetje izdramite se! piše: „Kaj naredil je Goedel, kaj naredil je Raič, prav za prav Reich, za našo Spodnjo Štajarsko? čisto ničesa, pa tudi v prihodnjih šestih letih bi ne storila ničesa, ako bi bila voljena. Kaj so Goedelu naši kmetje mar! In Miha Vošnjak? Kaj čemo govoriti še o tem? Najhujša nesramnost Mariborskih prvakov bila je, hoteti posiliti kmetom tega človeka, in vsak kmet, ki voli tega hmeljevega Miha, si piše sam spričevalo svoje revne pameti. Vsi kmetje, ki ga volijo, naj se sramujejo. Ne volite ne Goedelna, ne Reicha, ne Vošnjaka! Volite Schmidererja poštenega prijatelja kmetskega stanu (!), volite Stadlerja, ki ima z Vami isti poklic!" (Zdi se nam, da je Stadler poštar.) V takem duhu in na tak način je pisan skoraj celi list, same fraze brez vsakega razloga ali dokaza. Za Ptujski volilni okraj nemčurji nimajo nikoga, kogar bi nasvetovali, ker zastonj noče nihče sramotnega propada na-se vzeti. Ker Celjski „Bauernfreund", kakor se „Kmetski prijatelj" sam imenuje, tako neutemeljno odsvetuje narodne kandidate voliti, je ze slovenske volilce že to najboljši razlog, da vsi te može volijo. S tem bodo slovenski volilci jasno „Kmet. prijatlu" pokazali, da so se res vzdramili, še preden jih je on klical, da so se na svoje noge postavili in po lastnem prepričanji volili. S tem bodo si slovenski volilci pa tudi pred vsemi Slovenci svoje lice osvetili ter si zanesljive varhe za svoje politične pravice postavili. Živeli toraj narodni kandidatje — naši bodoči poslanci baron Goedel, Raič in M. Vošnjak. Z Goriškega, meseca maja. (Tisočletnica sv. Metoda; škof Strossmayer pa naši srbski bratje razkol ni ki.) (Dalje.) Za ono grešno stolico (Rim), ki je napravila, da je propalo na Beli Gori češko ime za rimsko zverstvo (neusmiljenost, trinoštvo), njih slava in kraljestvo (kak historičen nonsens je pač to!) se še danes napenjajo bratje Čehi, preklinjajoči slaven spomin Husov in Jeronimov (Faulfisch) sv. smrt.*) Mesto da bi veselo sprejeli naši bratje to vabilo, se strastno jezijo ter bljujejo svoj žolč na katoliško cerkev, ker vabi profesor (?) Belkredi v imenu nekega komiteta brezozirno pravoslavne Srbe v Avstriji, da naj se odrečejo svoji veri in da preidejo pod varstvo nezmotljive in edinozveličavne rimske cerkve. Tako se piše pri koncu XIX. veka, kakor se proti temu vabilu jezi „Raboš". Predrzni grof Belkredi piše pa tako-le, češ, da je pregovorjen od Rima, od visokega mesta: „Vi ste norci (budale), ker imate oči, pa ne vidite"; tako očita katoličanom nadalje, „kaj še zdaj ne vidite, ko ste nezmotljivi, da hitite v pogubo; vi se lepotičite s svetinjami, pa ste črni h....., kakor tu nas imenujete brate brate, a tam ste nam Judeži .... Ali čas je minul, ko so služili kralji za podnožje papežem, in se ne bo več vrnil." Toraj borni grof! (Belkredija nagovarja h koncu članka, polnega žolča!) „Ne presili se in nikar se ne moti; nastoječa slava sv. Cirilu in Metodu bode okrepčala Slavenstvo v veri; ali to se umeva, da samo one Slavene, kteri priznavajo in izpovedajo poleg jodne slavenske narodnosti tudi jednoslavenskovero." V opazki pripoveduje še, kako je srbska vselej ču-ječa mladina v Beču proti tej „jezuitski" poslanici poslala protest. Takim gorostaznim brezmiselnim besedam, po kterih (Srbi) iščejo le v nadaljevanju razkola svojo srečo v „slavonski veri", kakor da so učili Kristus in apostoli, kakor sv. Ciril in Metod, le „slavensko vero", ko še ni bilo o Slovenih na pozorišču svetá ne duha ne sluha, pač ni treba nobeno razlage; kajti obsojajo se sami! Ubogi slepci! Srbi hvalijo sploh lupino, kar je jezik, v kterem se ima učiti sv. Jezusova, a ne slavonska vera; kajti vera je za vse narode, saj za vse narode je trpel Jezus, vse narode je On odrešil; toraj vera je jedro, a jezik je le njega lupina. Da katoliška cerkev pri sv. maši rabi pri svojih narodih večidel latinščino, izhaja od tod, ker ona ni narodna cerkev, *) Oba za krivoverea od cerkve spoznana, ju je dala tadanja svetna oblast pod cesarjem Žigom, vkljub prošnje cerkve, naj bi ju ne usmrtili, na grmadi se/.gati, Husa 1415, Jeronima Faulfisclia pa 1416. Pis.