Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Telj4: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. y administraciji prejeman veljil: Za eeto leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semenlške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemno in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.. 6e se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 30. maja 1884.
Letixil£ XII.
Govor dr. Biliiiskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja.
(Dalje)
Da pa normalni delavnik, prav umerjen, ne škoduje zmožnosti tekmovanja, imam še bolj klasičen dokaz. Vprašanje normalnega delavnika v Avstriji ni novo. Znano je, da je leta 1868 predarlski de-deželni zbor vladi predlagal vpeljavo IŽurnega delavnika ; vlada je tisti predlog trgovinskim zbornicam razposlala in 14 oglasilo se jih je proti, 15 pa zanj.
Med poslednjimi nahajajo se zbornice — in to niso kamore morda le iz okrajev, ki nimajo obrti, — Celovška, Goriška, Inomostanska, Bocenska, Feld-kirchenska, Budžjoviška, Plzenjska, Liberška in Brnska. Poslednja zahtevala je celo llurni delavnik.
Ali morda veste za boljše spričevalo glede neškodljivosti maksimalnega delavnika, kar se obrtnije tiče, kakor so ravno trgovinske zbornice same?
Ako me toraj vprašate po nasledkih, ki bi pri vpeljavi normalnega delavnika podjetnika zadeli, — kajti o delavcih imam popolnoma mirno vest — lahko rečem: »Škodoval bo posamičnim in sicer ravno tistim, ki so ga spravili v življenje, to so pa tisti, o kterih je gosp. poslanec Celovške trgovinske zbornice pisal, da, ako bi obrtnija samo le take člane imela, bi bilo boljše za njo, da pogine. (Dobro, dobro! na desni.) Na veliko srečo jih je pa jako malo, ki bi si bili na škodo delavca preveč prislužili. Tisti morajo se sedaj pokoriti in čas dela skrajšati. So pa zopet drugi, ki se jih nasledki ne bodo kar nič dotikali, kajti znano je, da je mnogo obrtnij, ki že zarad svoje tehnike in na težavo dela ne morejo po 11 do 12 ur delati. Kar je ostalih obrtnikov, čutili bodo postavo na jako zmeren način, popravili pa bodo škodo po zboljšanih mašinah in po višji zmožnosti delavca. Prav dobro razumem, da zmožnost dela ne more toliko narasti v mašinski obrti, kakor pa pri rokodelstvu, kjer se ročnost de-
lavčeva mnogo ceni; odgovoriti pa hočem na to, da se, kakor je skušnja dokazala, ravno v poslednjih urah dela, ko je delavec že ves truden in zaspan, največ mašin pokvari in potare, kar bo potem maksimalni delavnik zabranil in o tem smislu povzdignila se bo tudi zmožnost delavcev vsled okrajšanega delavnika in bo okrajšanje po večjem vspehu od-škodovala. Nasproti temu bodo pa vsi obrtniki toliko na dobičku, da se bodo rešili tistih konkurentov, ki so do sedaj v tekmovanje svoje delavce in njih veliko število zlorabili. (Prav res! na desni.) Tudi angleški fabrikantje branili so se s prvega tovarniških postav, sedaj jih pa smatrajo za veliko dobroto, ktera jim je pogoje tekmovanja še le vredila in na enako pot spravila.
Sedaj gre toraj le še za to, kako dolgo naj traja najdaljši delavnik. Tukaj pravijo nekteri: Prepisali ste 11 ur iz švicarskih postav in drugi pa: Hotli ste imeti neko številko in ste enajsto zapisali, ker se vam je ravno nakretila. No, ravno tako to ven-dar-le ni. Sklicati se hočem najpopred na enketo, pri kteri so se podjetniki izrazili o praktičnih razmerah pri njih samih ali pa pri drugih vestnih podjetnikih. Tukaj je edino le gosp. poslanec trgovinske zbornice Pražkega starega mesta, ki je navajal 10 ur na dan; zvedenec Milde (ključavničar) 10 ur, gosp. poslanec mesta Aussig 11 do 11'/, ur, g. poslanec mesta Eumburg 11 ur, fabrikant Siegmund (voluina) 11 do 12 ur, zvedenec Liebig 11 ur, poslanec YII. okraja 10 do 12 ur, zvedenec Oppenheimer (porcelan) 11 ur, spoštovani poslanec kmetiških občin Kraljevograjskih (steklenina) 10 do 12 ur, zvedenec šlezijskih predilnic, Weiss, 10 do 12 ur dela itd. Le poslanec Pražke trgovinske zbornice navedel je 12 ur in zvedenec Pacher pa »okoli" 12 ur.
Nadalje, gospSda moja, mi je opomniti, da imamo tovarniški red Brnskega magistrata od 20. februvarija 1868 za tovarne z volnino po okolici in tisti red zaukazuje llVa ur dela na dan — seveda z izgovorom druzih medsebojnih določil, ktere le edino postava izključiti zamore — v resnici se pa
ondi vendar-le povprečno po 11% ure dela nahaja. Eazun tega hočem se pa še sklicavati na izvor, kterega je včeraj gosp. poslanec Celovške trgovinske zbornice označil — jaz ne vem, če po pravici, da obrti ni ravno, kdo ve, koliko naklonjen.
Ako gre toraj za dolgost delavnikovo, moralo bi v onem pisanji g. Schneiderja, oziroma barona Voglsanga — ako je sploh razsodba gosp. poslanca Pacherja resnična — prej preveč nego premalo ur navedenih biti.
Jaz sem si pa podatke, ki se ondi nahajajo, sestavil, iz kterih sprevidim, da n. pr. v tkalni obrt-niji, kteri je v Moravi največja uloga prisojena, od 51 tkalnic, relativna večina, to je 19 po 12 ur na dan dela in med 20 tovarnami v Čehah, jih tudi dela 9, kar je zopet relativna večina, po 12 ur na dan. Kakor sem rekel, ako je res, da je hotel pisatelj za obrt neugodno pisati, ker je čas dela relativno v največ slučajih le z 12 urami določil, nam je s tem dokazal, da se v resnici ne dela več časa.
Po vsem tem lahko trdimo, da se pri obrtniji, posebno pa pri tkalni obrtniji povprečno dela po 11 do 12 ur, z malimi izjemami, o kterih sem poprej govoril.
S temi neresničnimi razmerami slagajo se tudi zahteve, kter^" smo čuli v enketi in ktere navajajo po peticijah. Evo vam n. pr. dolenje-avstrijsko obrt-nijsko društvo zahteva na dan po 12 ur, veliki obrtniki iz Goriškega in Gradiščanskega 12 ur, obrtniki predarlski 12 ur, tovarne za stroje 10 ur, obrtniki za bombaž 12 ur, obrtniki za ovčjo volno v Brnu in obrtniki za volnino v Opavi 11% ur, osrednja zadruga volnene obrtnije v Liberci po 12 ur, obrtniki iz Avša in okolice so zadovoljni z 11 urami, tovarne za volneno prejo zahtevajo po 12 ur in klub obrtnikov, ki nam je podal sestavo predlogov z neresničnimi podatki določil, poganja se za 12 ur!
Tudi onih 15 trgovinskih zbornic, ktere so se izrazile za 12urni delavnik, oziroma Brnška, ki se je oglasila le za 11 ur, priznale so vse, da 11- do 12urno delo popolnoma zadostuje. Zvedenec Weiss
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjoldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. Steklasa.)
(Dalje.)
Popoldne 11. avgusta pa se je vreme razvedrilo ter se je moglo dalje broditi. Zdaj se pokažejo kosi ledu in proti večeru ga je bilo že toliko, da nas je začelo skrbeti, vendar kosi še niso bili tako gosti, da se ne bi bilo dalo dalje ploviti. Pri počasni vožnji mogla se je pretraživati toplina morska pa tudi z mrežo so se lahko morske živali lovile. Ta led je bil pa večidel iz zalivov ter tako izjeden in luknjičast, da je bil bolj podoben srežu nego pravemu ledu. Bilo je jasno, da se bode ta led za nekoliko dni zgubil. Čeravno se je bila tako gosta megla na morje spustila, da ste si morali ladiji s žvižganjem svojih parnikov razumevati, kojim pravcem ktera plovi, vendar ste dalje proti severo-iztoku brodili po nepoznatem potu, ki je bil posut z mnogimi otočiči od Dicksonove luke ob pobrežju do rta če-
luskinskega. Da ladja ni cel čas tega potovanja nasela na morsko dno, to je najbolji dokaz, kako izvrstno jo je vodil poročnik Pallauder s svojima pomočnikoma Bruzevicem in Hovgaardom. Zdaj je postalo morje malo bolj slano, ali temperatura seje umanjila. Zajedno pa je bilo tudi organično življenje na morskem dnu bogateje. Tako je dr. Stuxberg ponoči 13. avgusta, ko je bila ladija obstala na velikem kosu ledu, vzdignil iz morskega dna množino morskih živalic. Bilinstvo in životinstvo na suhem pa je bilo jako siromašno. Zemlja je prava pustinja naproti Spicbergom in Novaji Zemlji. Morskih ptic, kterih jo na Spicbergih in Novaji Zemlji vse živo, ni tukaj niti videti. Tonovšice so tukaj prav redke. Več vrsti gosi se najde na kopnem. Med ostalimi pticami se nahaja tukaj tudi neka vrst sove (Strix nyetea) in sokolov. V morju pa je bilo videti dva kita in nekoliko morskih psov (Phoca barbata in Phoca hispida). Eib pa je tukaj bržkone dosta.
Med tem ko je ladija visela na velikem kosu ledu, poda se prof. Nordenskjold s poročnikom Nord-quistom na led, da vidi, ne bi li morda našel sledi od onega čudnega prahu kozmičnega postanka, kterega jo 1. 1872 zasledil na severni obali Spicbergov. Poročnik Nordquist je našel na snegu nekoliko ru-
menih peg, ki pa po natančnem preiskavanju na ladiji niso bile spoznane za organično tvarino, nego za debelo zrnati pesek, kot jako lepo izdelani kristali s premerom od 1 do 2 milimetrov. Od 14. do 18. avgusta so stale ladje vsidrene, čakajoče na jasno vreme, v izvrstni luki med Tajmir otokom in obalo. Nordenskjold je krstil to luko Aktinija radi množine aktinij, ktere se tukaj nahajajo. Zemlja ni bila s snegom pokrita nego s sivo-zeleno vegetacijo od raznih trav, mahovih in lišajev. Fanerogamskih rastlin je tukaj jako malo, tem bolj pa so zastopane mahovine in lišaji. Na bregu se nahaja izvrstna paša za sobe, ki je bila mnogo bolja nego na Spicbergih, kjer je obilno sobov. Gotovo niso ruski lovci teh bregov dolgo obiskali, vendar je bilo vse eno prav malo severnih jelenov v teh predelih. Kapitan Johannesen je mislil, da so volkovi, kterih ostanki se tukaj najajo, pokončali sobe. Preliv, ki deli Taimir otok od kopna, se je tudi pretražil. Prof. Nordenskjold označil je Aktinija zaliv kot prav pripravno točko za opazovanja, kakoršne bi se po predlogu Wey-prechtovem imele okoli severnega pola prirediti. Luka se nahaja v krasnem od vseh strani zavarovanem zatoku s prav dobrim sidriščem. Vkljub gosti megli ste odbrodili vendar obe ladiji »Vega" ia „Leaa" 18. proti rtu Čeluskinskemu. Ladiji sto plo-
Brnske obrtniške zbornice izrekel se je v enkšti za 10 do 12 ur in izvedenec Kafka pa za lO'/« ur dela. Treba pa se je tem nasproti obirati tudi na druge glasove. Pomisliti je treba, da delavci vedno in povsod zahtevajo lOurni delavnik, oanareč v eu-keti, v peticijah in na svojih sho(^h.
Prosim dalje tudi pomisliti, da 6e bi se bili po tem ravnali, in bi bili edino le mladostnim poma-gačem delo okrajšali, bi bili gotovo ostali pri lOurnem delavniku, ker so od leta 1870 vsi vladni predlogi, tudi oni vstavoverne vlade lOurni delavnik povdar-jali. Vsled tega bi bilo pa za obrtnijo v resnici mnogo slabeje postalo, posebno pa po onih oddelkih, kjer delajo ženske in otroci. Imeli bi bili po vseh vladnih predlogih lOurni delavnik vsaj za obrt, kjer ne delajo le samo odrasli. (Prav res! na desni.)'
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 29. maja.
^fotranje dežele.
Čegav bo najnovejši Dunajski poslanec Neuher, ki so ga 26. t. m. namesto dr. Koppa v Mariahilfu zvolili? On je kandidiral na priporočilo združene levice, če tudi si ni upala svojega pra-porja razviti, na kterem stoje z velikimi črkami zapisane fraze o zatiranem nemštvu, o slovanski po-vodnji, ktera žuga Dunaj poplaviti in o boji na življenje in smrt se sedanjo Taaffejevo vlado. Cegav bo? Levičarji so ga postavili na trg, oni ga bodo toraj za se zahtevali, Dunajčaui so ga pa volili, ker je nosil pred sabo razvit program, na kterem je obetal, da se v državnem zboru ne bo s Čehi prepiral, temveč da bo skrbel za narodni napredek, za narodno gospodarstvo in blagostanje, toraj imajo tudi Dunajčanje nanj pravico in rekli bi, da še mnogo večjo, kakor pa levičarji! Kajti oni se nadjajo, da se bo Neuber v državnem zboru moža pokazal, ki svojo nalogo pri pravem koncu začne, ker jo razumi, ker mu je na ljudskem blagru ležeče. Dunajska ljudska stranka, ktera je levičarjem popolnoma hrbet obrnila, ga je volila, njen mora toraj postati in njo mora zastopati, ako hoče značajen ostati. — Res; ali značaji so med liberalci redki primerljeji.
Pri volitvi dr. Koppa v notranjem Dunajskem mestu, našel se je tudi lakSnik, ki je na svoj volilni listek na mesto imena dotičnega kandidata zapisal, za sedanji čas nad vse pomenljivi besedi: „uber's Jahr" (k letu osorej). Enako so menda tudi stotine in stotine tistih Židom nasprotno mislečih volilcev mislili, kterih nenavzo&nosti se ima dr. Kopp za svojo izvolitev zahvaliti. Da bodo pa na Dunaji k letu osorej, kedar bodo splošne volitve za nov državni zbor, vse druge strune zapele, kakor so se pa sedaj vže skoraj petnajst let ondi glasile, je prav gotovo!
Kralj Pirhus premagavsi svojega sovražnika, je, preštevajoč svoje vojake, kolikor mu jih je po slavni zmagi še ostalo, vsklikni!: „Še ena taka zmaga, in — zgubljen sem!" Eavno to veljž. o najnovejši zmagi pri volitvah v državni zbor, ktero si je »dru-iena levica poslednje dni na Dunaji priborila. Da je sploh sedaj še zmagala s svojim kandidatom, naj se bolj zahvali tako imenovani „Judenhetze" (sčuvanji na Žide), v ktero se je njej nasprotna
stranka preveč zagrizl^, kakor pa svoji spretnosti in priljubljenosti. Upamo, da ni več daleč dan, ko bo Dunaj svojo konservativno stran zopet na svitlo obrnil, kar se zna že pri bodočih volitvah zgoditi. Dunaj, ki je'bil do sedaj gnjezdo, kjer je ustavo-verna stranka poslednje čase združena levica imenovana, kovala svoji državi in Slovanpip pogubljive naklepe, je začel bolj in bolj kovarstvo spoznavati ter se s studom od take stranke obračati. Vso svojo moč morala je porabiti, da se ji je posrečilo z veliko težavo, s krvavimi glavami do zmage v VL okraji Mariahilf, in tudi tukaj še le potem, ko je spremenila svojega kandidata, ko je poprejšnjega poslanca dr. Koppa prav v mrtvaškem sprevodu spremila v notranje mesto, kjer je zadosti Židov in odvetnikov, kterim je poslanec dr. Kopp vedno dobro došel, v čemur se združena levica tudi motila ni. Znamenit pa bo ostal dan 26. maja v zgodovini Dunajskega mesta, ker je tekla kri na volišči, na kraji, kjer ima svoboden državljan prostovoljno voliti po svojem prepričanji! Slabo znamenje za združeno levico je pa glasovita agitacija, ktere sta se dioskura vitez SchSnerer in dr. Pattai nasproti združeni levici poslužila, namreč priziv na nemško narodnost, kteremu sta za vidno znamenje plavice pridala, s kterimi so se celo fijakerji in njihovi konji ponašali, ki so volilce na volišče vozili, zraven pa židovsko kričanje po ulicah na Dunaji znanega „hep, hep", kar židje ne morejo slišati. Manjšina, v kteri je dr. Pattai ostal, toraj ni nič druzega, kakor živa demonstracija proti postopanji združene levice in Dunajskih Židov; ona je živa in dejanska obsodba pokvarjene in pogubljive politike levičarske, od ktere se na Dunaji okraj za okrajem s studom obrača, ona je živ memento mori za združeno levico! Dunaj se bo otresel grozne teže — levičarske more — če tudi še ne danes in jutri, v teku časa pa gotovo; a jako vstrajnega dela bodo še imeli Dunajski pošteni listi, da bodo poruvali in iztrebili plevel židovsko-liberalnih listov med prebivalstvom prestolnice. Naj bi se skoraj posrečilo poštenim listom in prebivalcem na Dunaji otresti atiranskega židovskega brezver-nega liberalizma. V kar Bog pomozi!
Lansko leto napela je Celjska ^Vahtarica" svoje lamentacije o Ljubljanskem konstitucijonalnem društvu recte nemčurjih, da so popolnoma razredjeni, da potrebujejo novih moči, ako nečejo, da bi društvo, ki je že dolgo na smrtni postelji, ne poginilo. Letos skoraj z ravno tistimi besedami nemški liberalni listi Dunajski ravno tisto zdravilo fakcijo»ni opoziciji alias združeni levici nasvetujejo, ako ji je na tem ležeče, da popolnoma ne pogine. Prišla je ob vse zaupanje. Lastni njeni organi zgubili so vero v svoje voditelje, narod pa y njeno delovanje in tako so se drug drugemu popolnoma odtujili. Kaj hočemo o taki parlamentarni stranki še reči? Nič, kot da hira, da se bori s smertjo, ktera ji bo k letu skoraj vrat zavila in fakcijozne opozicije ne bo več. Kratek sicer ji je bil obstanek, pa vendar je napravila mnogo škode. Prav na veliko srečo celega cesarstva spravila se bo s poti, kadar se spravi, in to bo leta 1885. Tako pišejo marsikteri konservativni listi. Mi le dostavljamo : Utinam — Bog daj!
Pravni odsek poslaniške zbornice določil je v svojih poslednjih sejah še postavo o pravoslovnih praktikantih glede vštetja službenih let, in disciplinarnega postopanja proti malomarnim. Kakor jo je odsek sklenil, glasi se postava takole: § 1. Sodniški kandidatje, ki se žele oglasiti na sodniški izpit, skazati se morajo z dvoletno prakso (z dvoletnim dejanskim delovanjem). Predsednik dotične deželne nadsodnije določi sodnijo, pri kteri se predpisana praksa napravi, od ktere mora vsaj jedno leto spadati na prakso pri kakem sodnem dvoru prve instance (okrožna ali pa deželna sodnija.) § 2. Tistem pravnim praktikantom, ki so svojo dvoletno prakso
dovršili brez ukora in graj«, naj se pri primerni
Sorabi in spodobnem obnašanji na oj^ovo prošnjo, ovoli daljša praksa pri k^i 89^jji ali p^^. pri dr-žavneni pravdništvu. § 3. Cas službovanja pjro.d sodniško ali državnopravdijiško prakso, ako se i^i pretrgal in ako mu sledi službovanje, ktero po oktavah uračuna neposredno, štel se mu bo v poJjMnino od dneva slovesne obljube. § 4. Pravni praktikanti, ki svoje obljubljene dolžnosti zanemarjajo, nai i^e primerno opominjajo na spolnovanle slojih" ^ojžnost. Ako pa oporijinj nič ne izda, ali pj^ se je ^tični večjega zadolženja gled^ svojih dplznos.t (jfil^nega storil, sme ga predsednik deželne nadsodnije iz službe odpustiti, če tudi je služboval pri kaki sodniji ali pa pri državnem pravdništvu. Odpuščenec se proti temu lahko v 8 dneh pritoži na ministra, vendar pa ima odpust take nasledke, da se odpuščenec ne sme pred 6 meseci zopet v službo sprejeti. — Ta postava postane veljavna čez tri mesece po svojem razglašenji.
Če^ka driiStva po severnih čehah hotla so napraviti ob Binkoštih v Duhovem (Dux) splošen kongres. Vlada ga je pa iz vzrokov glede javne važnosti prepovedala. Radovedni smo, kaj bo pač državna vlada storila na Štajarskem z slov. Bistriškim županom, ki je dal cesarsko zastavo sneti; kako plačilo bo dobil Graški župan, ki je priporočal pruske zastave in kako bodo pohvaljeni Celjski „Schulverei-novci", ki so se prišH v Št. Jurje pretepat?!
Lanska jesen je že nekaj kazala, da bodo med JPoljiiki in Jtusini lepše razmere nastopile, kajti mnogo se je čitalo o priptistljivosti in strpljivosti Poljak6v nasproti pravičnim zahtevam Eusinov po Galiciji. Letos so pa menda zopet stare trme, stare mržnje in stara zatiranja nastopile. Znano bode našim čitateljem, da Eusini že dalj časa zahtevajo narpdpo šolo v Lvovu z rusinskim, t. j. maternim podučnim jezikom, ktere jim pa Poljaki nečejo dovoliti. Stvar so gnali tako daleč, da je prišla pred državno sodišče na Dunaj, kjer se je po pravici in resnici na korist Eusinov določila. Kljubu temu Lvovški magistrat še sedaj noče dotične šole dovoliti, ktero je pa sedaj naučno ministerstvo tirjati začelo. Nadjati se je, da se ministerstvu nasproti Lvovški magistrat vendar ne bo več vstavljal, če tudi še ugovarja in žuga s tožbo pri upravnem sodišči zarad žaljenja ga-liške šolske postave. — Čudno I Za-se tirjajo Poljaki narodne pravice in Eusinom jih nočejo pripoznati!
Tnauje držare.
Francoski prvi minister Jules Ferry jel je Orleanistom na prste stopati. Povod temu dala je večerna zabava, ktero je zastopqik amerikanskih združenih držav v Parizu na čast nekterim odličnja-kom priredil. Ministerski predsednik Jules Ferry pisal mu je pa, da naj grofu Pariškemu, ki se ob vsaki priložnosti na prvem mestu ljudstvu kaže, ne skazuje nikakih posebnih časti, ako so mu dobre razmere, ki med obema republikama obstoje, pri srcu. Eojalisti so pa zopet zagnali glas, da je bila soareja na čast grofu Pariškemu in drugim načelnikom royalistične stranke priredjena, pri kteri so bili tudi zastopniki drugih velevlasti navzoči. Sumeč šampanjec jim je razvezal jezike in napijali so menda na zdravje bodoče kraljeve vlade.
V Itumtiniji so nastali škandali na univerzi, ktere so ondašnji dijaki provzročili nasproti dekanu in pa ministru Bratianu. Zarad škandala, ki so ga avstrijskemu poslancu napravili, hotel jih je dekan javno v dvorani posvariti in jih je iz tega namena skupaj sklical. Ko je začel govoriti, jeli so mu ironično ploskati in ga niso več k besedi pustili. Ko je pa konečno vendar le zopet govoriti jel in jim neotesanost očital, vpili so: „Vunkaj ga vrzite", ter so jeli vsake vrste drobnjav vanj metati. Z veliko
vili ob zapadni obali Tajmir otoka, kjer leži mnogo na zemljevidu še nenaznačenih otokov. Severna kon-čina Tajmir otoka se ne prostira tako daleč na sever, kakor je na zemljevidih naznačeno. Ledu je bilo zdaj le malo najti, pa še ta je bil zalivni in ves izjeden. Ves ta led se je moral v kratkem stopiti. Tudi Tajmirski zaton je bil skoraj ves brez ledu. Pri vožnji se je opazila slaba morska struja. 19. avgusta se je brodilo ob obali čeluskinskega poluotoka, in sicer v prav gosti megli, ki se je samo na ure toliko zgubila, da se je mogla zemlja videti v glavnih obrisih. Na potu se je zadelo na široko polje sovislega ledu, ki je ležal pred nekim zatonom na zapadnji strani Tajmirskega poluotoka. Od daleč se je videlo to ledeno polje veliko in visoko, ali v bližini pa se je pokazalo, da je tudi ta led ves izjeden in mehek. Radi megle se ni moglo daleč videti in prof. Nor-denskjold se je že zbal, da bode najseverneja točka Azije tako v meglo zavita, da se ne bode mogoče izkrcati. Ali zdajci se pokaže od ledu prosta končina na severo-iztoku. Malo bolj severno pa se je odprla mala draga brez ledu. Tukaj se vsidri „Vega" 19. avgusta, ob 6 popoldne. Bila je švedska zastava nataknjena in s topom se je dalo znamenje. Prvi ciljpodvzetja, severna končina starega sveta, je bil dosežen. „Zrak se je sčistil in
severna končina je ležala pred nami v solnčnem sjaju in brez ledu." Kakor pri prvem izkrcanju na Jeniseju tako so potniki tudi tukaj opazili velikega severnega medveda, ki je pa lovcem srečno ušel. „Vega" je ostala na rtu Čeluskinskem do poldne drugega dne, da se je mogla predvzeti točna astronomska mestna oznaka te važne točke prirodopiscem pa dati prilika za ekskurzije po suhem. Et Čelu-skinski je nizka končina, ki je razdeljena po zatonu, kjer je ladija stala, na dva dela. Neznatna visočina, spuščajoča se počasi, proteže se od iztočnega brega z obalo paralelno proti jugu. Po približujem pro-računanju na temelju astronomiških opaževanj in po predvzeti triangelski meritvi leži zapadna končina 77» 36' 37" severne širino in 103» 25' 5" iztočne dolžine od Gr., iztočna končina malo severneje, namreč 77» 41' severne širine in 104» 1' iztočne dolžine, (kar se z dosedanjo oznako dobro vjema, kajti razlika v dolžini iznosi samo Vj^ nemških milj). V notranjosti pa se gora vzdiguje bržkone do 1000'. Visočina kakor tudi nižina niste bili skoraj nič s snegom pokriti. Na mnogih mestih obalnih pa je ostalo nekoliko ledu.
Tla ravnine je po preiskavanju prof. Nordensk-jolda večidel od ilovce, gorovje pa od škrilja brez okamenin, polno kristalov in žveplenega grušča; od
zgoraj je škrilje izpremešano z jakimi kremenovimi žilami. Od phanerogamov je našel dr. Kjellman tukaj samo 24 vrst. Tukaj na malem prostoru, so se našle skoraj vse biline te zemlje, dočim so se mnoge dalje v notranjosti izgubile. Tudi životinstvo je tukaj dobro zastopano. Od ptic se nahajajo neke vrste tringov, Anser bernicla, siderske gosi in gorske sove. Na morju pred končinom je bilo opaziti kita in nekoliko morskih psov (Phoca hispida). Z mrežo se je privleklo iz morskega dna mnogo vrst alg (med drugimi Laminaria Agardhi) in veliko množino nižjih živali, med njimi velike eksemplare od Idothea en-tomon, neko vrst izopodov.
Drugo pismo Nordenskjoldovo je pisano na potu med rtom čeluskinskim in ustjem Olenekovim, datirano od 21. do 26. avgusta. Iz tega hočemo posneti najvažneje. Ko se je „Vega" 20. avgusta vzdignila iz luke, bilo je morje v najbližnji okolici severne končine Azije popolnoma brez vsacega ledu tako, da se je prof. Nordenskjold nadjal, da ne bode imel samo ob obali, ki se prostira nekoliko na drugi strani rta Čeluskinskega proti jugu, nego tudi ravno v iztočnem smeru do novo sibirskih otokov odprto morje. Po osnovi ekspedicije obrne so ladija proti iztoku k jugu v nadi, v tem smeru zapadni nastavek novosibirskega otočja najti. 20. in 21. hiti ekspe-
ffllo jim je všel. Slaba se je tudi nektorim profe-wrjem godila, ki so mu hoteli na pomoč hiteti. Dva so vrgli po stopnicah, da sta se hudo poškodovala, polog tega pobili so pa še oken, kolikor so jih ravno dosegli. Enaki neredi javijo se iz Jasiške univerze. Minister Bratiano neki misli univerzo zapreti, dijake pa še pred koncem šolskega leta domu poslati.
Denarna nadloga v Egiptu prikipela jo vže toliko do vrhunca, da je hitra pomoč silno potrebna. Ta pomoč pa od nikodar drugod priti ne more, kakor edino le od skupnega sklepa vseh evropejskih velevlasti o bodoči politiki egiptovski. Angleška sai^a nič več ondi ne opravi in zarad tega se bode jako rada podala v zahtevanja, ki jih bo, recimo, Francoz ali pa Turek stavil. Ali bodo pa države, ki se za Egipt razven Angleške v prvi vrsti zaminajo, kakor n. pr. Laška, Francozi in Turki, to angleško zadrego popolnoma zase sporabili ali ne, je zopet drugo vprašanje. Če jo bodo, bil bi to smrtni udarec za Gladstonovo ministestvo pri razburjenih razmerah, kakoršne so danes na Angleškem zarad cincarske politike Gladstonove. Nadjati se je toraj, da Francozi, ki si tako radi pridevajo priimek „la grande nation" (veliki narod) ne bodo zadrege Gladstonovega mi-nisterstva na svojo korist obrnili, da bi ga spodkopali, če tudi je zanje jako laskava in zapeljiva misel, da se sedaj lahko maščujejo za vso prekanjenost, ktero so v teku časa več ko sto let tu pa tam od Angležev doživeli. Poglavitna reč je, da skupna Evropa zato skrbi, da se sedanje egiptovske homatije ne le za sedaj odstranijo in poravnajo, temveč da se tudi v bodočnosti nikdar več ne povrnejo. Da bo pa to mogoče, mora se Angležem privilegij samo-gospodstva v Egiptu odvzeti, ter se mora skupni Evropi izročiti. Kakor je stvar do sedaj, je le eno gotovo in to je, da bo imela Angleška še mnogo opraviti, da se povzdvigne zopet do onega vpliva v Egiptu, ki ga je imela do bitke pri Telel-Kebir, kjer ji je divjak se sulico v roki dokazal, da je tudi v domovini John Bullovi mnogo gnjilega, kar se mora iztrebiti. Napačno pa bi bilo misliti, da je Angleška gmotno in nravno toliko oslabela, da so ji noge službo odpovedale, e tega ne! Le druge vlade je treba na krmilo, in britanski lev bo zopet zarjovel, da ga bodo po celem svetu slišali.
Vročina v Sudanu je tako neznosna, da za sedaj pač še misliti ni, da bi Angleška kako ekspe-dicijo tjekaj poslala. Posebno evropejskih vojakov, bi je ne mogel nobeden dalj časa prenašati. Kaj se bo med tem časom z Gordonom zgodilo, ali se bo zamogel do septembra držati, ali se bo poprej podal, kdo v^? Turčija se je sicer Angležem ponudila, da bi ona svojih ljudi v Sudan poslala, W pa menda Angleški zopet ni po volji, kajti odgovorila ji je, kakor tisti, ki se ga kaj na posodo prosi, in neče naravnost odreči, dati pa tudi ne mara prošene reči. Angleška je v svojem odgovoru Turčiji stavila pogoje, pod kterimi da ji odpošiijatev lastne ekspe-dicije v Sudan dovoli, namreč da bi se morali vsi turški vojaki dajati pod zapovedništvo angleških častnikov.
Med mednarodnim društvom v osrednji Afriki ob veletoku Congo, pečajočim se z učno preiskavo ondašnjega sveta, pa med francosko državo napravila se je neka pogodba, v kteri se društvo pismeno zaveže pridobljene zemlje nobeni drugi vladi ne vlast prepustiti. Le če bi kedaj želela pridobljene in nekoliko že obdelane postaje ob reki Congo v denar spraviti, ima Francoska pred vsemi drugimi državami prvo pravico za odkup dotičnih krajev. Francoska se je pa temu nasproti zopet zavezala, da bo društvena posestva kolikor mogoče varovala, kakor svoje lastno, pred vsem pa se ozirala na njihove meje ter jih spoštovala.
Izvirni dopisi.
Križevo poleg Kostanjevice, 29. maja. Prekrasni majnik, koga nisi premaknil iz njegovega starega gnjezda in podrl mu vsaj za nekoliko časa njegov vsakdanji red! Pomaknem se tudi jaz za nekoliko ur samo v bližnjo Spodnje Štajarsko mestice za ved-rilo in ob enem obiščem par tovarišev in nekdanjih dragih sošolcev. Prepeljem se čez Savo, in tudi meni potegne nasproti precej tisti čudni nemčurski duh, ki T novejših dneh posebno po Štajarskem tako žalostno slovi; kdo se ne spominja, kako c. k. služabniki potegnejo raz mirne hiše c. kr. črno-rumeno zastavo; kdo se ne spominja žalostno slo-večega nemškega „SchuIvereina" na slovenskih Šta-jarskih tleh. Za tako delovanje so posebno ugodna mala mestica in večji trgi. In nemški, ne nemčurski obraz mi takoj pokaže tudi malo mestice, v ktero vstopim, kajti pokažejo se mi povsod nemški napisi ne samo na privatnih hišah, ampak tudi uradni po javnih vogalih, ki imajo javne prostore varovati pred onesnažniki. Kdor ve, da je mestice skozi in skozi slovensko, kdor ve, da tjekaj prihajajo iz okolice samo trdi kmetje, nevešči nemškega jezika, si bode pač pri pogledu takih zgolj nemških napisov mislil, ti Nemci (?) med nami živeči ljudje morajo biti pač breztaktni, popolnoma neolikani, da potrebujejo takih napisov, in ponosni smemo biti, da so nepičurji prepričani o taktnosti celo slovenskega kmeta, misli si, da on takega opomina ne potrebuje.
Tudi druga nemčurska strast govori ondi le o njih sramoti. Došlemu s svojim tovaršem v gostilno, štrle mi nasproti zopet samo nemški liberalni časopisi „Grazer Tagespost" in če se ne motim neka „Deutsehe Wacht''. In kdo prejema iz njih svojo oliko? Kmetovalec ne, ker je nemškega jezika nezmožen, večina meščanov ne, ker se toliko za politiko ne briga, in jih je le malo število nemškega dobro zmožnih, drugi ostali pa tudi ne, kajti kar je ležalo na mizi listov, vsi so bili še neprerezani. Le v eni reči sem najdel častno izjemo. Za skozi in skozi slovenske novce se je dajalo slovenskim kmetom in gospodom jed in pijača in — tudi račun v slovenskem jeziku. Zdaj znaš, kako daleč segajo nem-čurske tla po marsikterih tacih krajih; in vendar se njih prebivalci, kakor sem čul prav iz vrjetnih ust ponašajo svojim nemškim plemenom. Bila bi častna in truda vredna zadača preiskavati in dokazati, kdaj so med slovenski narod priromale te črne zvezde tujega plemena, dokazati na kteri veji Celjskega nemškega debla so se one pokazale?
V naših krajih se je poslednje dni pričela nova obrt s tako zvano „češmigovino", znanstveno ime mi ni znano, me je premalo naravoslovca. Trnjevi grm ali že drevesce se izkoplje, korenina olupi in posuši, ter se potem lahko proda, menda za rumeno barvo. Korist zna biti dvojna. Delavni človek si prisluži kakšen novčič, in pašniki se otrebijo sitnega trnja.
Ako se prijatelji delj časa ne vidijo, se prvi pogovor najraji zavrti o vremenu, bodi tudi meni dovoljeno o tem predmetu vsaj k sklepu par besedi. Strahom nas navdajajo pogosto od vseh strani naše
dicija dalje v označenem smeru med snežem, ki je ležal razstresen po morju, ali obstoječ iz večih kosov, nego ga je bilo do zdaj opaziti. K temu pa se je pridružila še prav gosta megla, ki je prečila, da se ni moglo videti daleč ter se tako ni znalo, kako daleč se prostira to ledeno polje. Ponoči 22. avgusta se je moralo broditi skoz prav gost led in drugi dan ladija ni mogla v iztočnem pravcu dalje ploviti. Obrne se zatoraj bolj južno, ali tudi tukaj se zadene na led, kolikor se je moglo skoz meglo spoznati. Da se počaka na lepo vreme vstavi se „Vega" sred leda. Od daleč se je to ledeno polje videlo veliko in jako, našlo se je pa razjedeno, in da je bilo jasno, bi se bilo raztopilo. Ko se je razjasnilo, od-plulo se je dalje. Čez eno uro pa se je že morala ladija zopet na drugem ledenem polji vstaviti. Zgodaj 23. se je malo razjasnilo. Ladija odjadra dalje, zadene pa v srež ter pride isti dan še le ob pol sedmih zvečer zopet v odprto morje, ki je postajalo zmeraj bolj plitvo, dočim je poprej globočina iznosila 33 do 35 niti. To je bil znak, da je bilo kopno blizo. In zares se je opazilo isto ob 8. uri 45 minut zvečer. Severno-iztočna končina iztočnega Tajmir poluotoka to je namreč bila ta zemlja, prostiraia se jo priliki 76» 30' severne širine in 118« iztočne dolžino. Morji'
ni bilo pokrito z ledom kakih 15 do 16 čevljev od obale. Šest_ minut od obala se je menjala globočina morska med 6 in 12 niti. Zrak se je razčistil. Severno zapadni vetrič je odnesel ladijo brez pomoči pare skoz čisto jezero. Visočine ob obali pokazujejo neke posebne konične oblike, kakoršnih je videti na iztočnem bregu Jeniseja med Mezenkinom in Ja-kovjevo. Gore najmanje visoke 2000 do 3000 čevljev so se opazile v notranjosti ter so bile, razun nekoliko ledu v zatonih, popolnoma brez snega. Tudi nekoliko ledenjakovjebilo videti po priliki 800 do 1000 čevljev visoko nad morjem. Zivotinjstvo v morju je bilo vse bolj mnogobrojno. Dr. Stuxberg je potegnil iz morske globočine od kakih 25 niti s pomočjo mreže množino krasnih pomorskih živalic, morskih zvezd in drugih. Na manjih globočinah se je pokazala množica nižjih živalic. Tukaj nahajajoče se živalice so čisti oblici severnega ledenega morja ter zatoraj od velike znanstvene vrednosti. Večkrat se ni mogel iz ladije led videti, in kakor dodani zemljovid pokazuje, brodila je ladija tamkej, kjer je bilo do zdaj kopno narisano.
(Dalje prih.)
domovine nam prihajoča žalostna poročila o vremenskih nesrečah; to tem bolj, ker so bili od take nesreče že zadeti naši bližnji sosedje. Vreme imamo, kakor si ga le želeti zamoremo, ugodno, samo zadnje dni nekoliko mrzla jutra; strn kaže kaj krasno in gorko solnce jako dobro de trti, ktera je začela že poganjati cvet, kojemu je toplo vreme prva podlaga in pogoja dobre kapljice. Bog nas varuj nesreče, kajti ne vzame nam samo kruha z vinsko kapljico, pobere nam tudi novce, za ktere bi si za-mogli kupiti drugega potrebnega; kratko, nesreča nam provzroči precej več let čutečo veliko bedo. Bog varuj!
Z Breznice, 29. maja. {Sv. misijon.) Naš obče-spoštovani gospod župnik, Ivan Kramar, ki pri vsaki priložnosti pokaže, kako zelo mu je dušni pa tudi telesni blagor faranov pri srcu, priredil nam je za letos v prelepem mesecu maju sv. misijon od 10. do 18. maja 1.1. Sv. misijon sta vodila dva častita očeta lazarista iz Ljubljane in en gospod iz Štajarskega. Pri najlepšem vremenu obhajali smo te zares blage dneve. Naša precej obširna farna cerkev bila je cel čas sv. misijona dopoldne in popoldne vedno polna pobožnih. Gospodje pridigarji govorili so tako prepričevalno, goreče in spodbudljivo, da jih je bilo veselje poslušati.
Imeli smo celi teden zjutraj ob šestih sv. mašo z blagoslovom, potem misijonsko pridigo. Ob na 10 sv. rožni venec, na to sv. mašo z blagoslovom. Po sv. maši zopet pridiga. Popoludne ob štirih sv. kri-ževi pot, na to pridiga in po pridigi pa litanije z blagoslovom. Da je bila slovesnost tem večja, zapeli so pevci na koru pred vsako misijonsko pridigo, isto tako po končani pridigi po eden odstavek misijonske pesmi.
Kako pa da je bilo tukajšnje ljudstvo sv. misijona veselo, pričale so nam spovednice, ki so bile cel čas sv. misijona, tako rekoč noč in dan z veliko množico ljudstva kar obležene. Da si tudi je dan na dan spovedovalo po 7—8 gg. duhovnikov, bilo je marsikomu treba več ur čakati, da je mogel priti na vrsto. Pri vsi gnječi okoli spovednice obnašalo seje ljudstvo vzgledno lepo! Govori gg. misijonarjev so poslušalcem segali do srca. Posebno pa nas je pretresli in do solz ganil tako imenovani „spravni govor"; ki ga je govoril v petek popoludne g. superior Bohm. Najlepši slovesnost pa smo imeli v nedeljo popoludne, ko se je misijonski križ v slovesni procesiji nesel po ravno onem kraji, kjer gre obhod o sv. Eešnjenj Telesu. Tako lepe in dolge procesije pa še ni bilo na Breznici. Bilo je ljudstva iz sosodnjih fard, da se je vse trlo. Pa saj ni čudno, kajti imeli smo ta dan zraven nenavadne pobožnosti zares prelepo pomladansko vreme.
Ko pride sprevod počasi v cerkev nazaj in ko se postavi sv. misijonski križ na odločeni prostor, zapoj6 pevci na koru pesem: „Kraljevo znamenje, glej stoji!" Potem je bila zahvaljena pesem „Te Deum laudamus". Na to je bil prelepi govor za sklep. Tako je bil končan sv. misijon na Breznici, kterega se je naše dobro slovensko ljudstvo tolikanj veselo in obilo vdeleževalo.
Naj bi mili Bog stotero povrnil vsem, ki so tako ali tako pripomogli, da se je sv. misijon tako lepo obhajal na Breznici!
Domače novice.
(O ranjlcem hanonihu dr. J. Gogali) se na mnogotera vprašanja odgovarja, da se po fotografiji 1. 1866, kjer je gimnazijsko učiteljstvo skupej, ponarejajo o njem nove slike, in so bodo razprodajale na korist njegovi vstanovi „Oollegium Marianum". Kteri bi. hoteli naročiti si teh fotografij Gogalovih, naj se prilično zglasijo pri sedanjem začasnem pred-stojništvu (g. blagajnik LaŠan), da se nekoliko izve, v kolikem številu naj se posnamejo slike v spomin.
{Ljubljanskega Solcola) podalo se bo v društveni opravi s zastavo na čelu 60 mož, ktere spremlja 30 čitalničnih pevcev v soboto večer o polunoči s poštnim vlakom v Mozirje na blagoslovljenje zastave Savinjskega Sokola. Pridružilo se jim bo še nekaj druzih odličnih narodnjakov. Te slavnosti moral bi se vsakdo vdeležiti, komur le čas in okoliščine dopuščajo, kajti Slovenci na štajarski zemlji razpostavljeni so veliki nevarnosti, da jih ne požre nemški moloh. Kolikor več navdušenih Slovencev se bo toraj v Mozirji zbralo, toliko bolj širila se bo narodna zavest in navdušenost sama med štajarskimi Slovenci,
kajti z navdušenostjo je že tako na svetu, da se rada naleze. Ea sam pogumen in navdušen vojak dostikrat celo koinpanijo reši!
(Šišemka čitalnica) vdeleži se tudi Sokolske slavnosti v Mozirji, kamor ona v soboto zvečer ob 9. uri na vozeh preko Kamnika odrine, kjer se združi z ondašnjim pevskim društvom „Liro", s kterim potem skupaj tjekaj odrineta.
{Zrelostne preslcušnje) na tukajšnji gimnaziji bodo pismene prihodnji teden, ustmone pa julija meseca od 7. dne itd., na realki pa 4. in 5. julija, toraj pred sklepom šolskega leta.
{Včerajšnja številka „Slov. Naroda"") je bila zasežena od c. kr. državnega pravdništva, kakor se čuje menda zaradi preojstre kritike dandanašnjih razmer na Štajarskem.
{Za zidanje novih šol in sa razširjanje premajhnih šolskih poslopij) podarila je kranjska hranilnica 6000 gold. Po sklepu deželnega šolskega sveta od teh denarjev dobe: Poljane pri Kibnici 500 gold., Sl^avina 150 gold., Ustije 200 gold., Ostrožno brdo 300 gold., Št. Peter na Notranjskem 150 gold., Dolenji Zemon 100 gold., Vrbovo 100 gold.. Gorenji Logatec 500 gld., Dobliče 1000 gold., Kropa 500 gold., Peče 500 gold., Št. Jurij pri Izlakah 700 gold.
{Naše častite čitatelje) opozorujemo na včerajšnji naš list, ki je prinesel po novi uredbi železnic popravljen vožnji red c. kr. državne gorenjske in c. kr. priv. južne železnice.
(Izpit i> državnega računovodstva) napravil je s prav dobrim vspehom v Gradcu gospod Josip Paternoster, uradnik deželnega odbora in dobroznani basist čitalniških pevcev Ljubljanskih. Dotični gospod je vse skozi zanesljiv in veri narodnjak, zato mu pa tudi prav iz srca čestitamo k sijajnemu vspehu!
{Ljubljanska ljudstvena kuhinja) je pač velika pomoč za reveže, revne družine, posebno pa za vbožne dijake, kterim na ta način mnogim pomaga do boljšega kruha, domovini pa do slavnih mož v bodočih letih. Zavod, eden najbolj koristnih in humani-ternih, kolikor jih ima naša dežela, ki je postavljen na čisti ljubezni do bližnjega, obstoji že sedmo leto in se leto za letom očividno razširja, kar mu je pa se ve da le mogoče na ta način, da ima mnogo blagodušnih podpornikov, ki mu marsikak petak, (pa tudi goldinar je dober) skrivaj stisnejo v roko prav po nauku nebeškega velikega učenika: da naj ne ve desnica, kar dd ubogajme leva. L. 1883 je zavod razdelil 23.000 porcij jedij in 164 kosov kruha več, kakor pa 1. 1882. Vseh porcij skupaj se je lanskega leta razdalo 62.000 jedi in več ko 61.000 kosov kruha.
Predstojnica kuhinje je gospa Hubschmannova, pokroviteljica njegova pa gospa J. Recherjeva. Gospodarstvo ima v rokah c. kr. stotnik g. Hflbsch-mann. Konec leta 1883 ostalo je zavodu v blagaj-niei 346 gold. in 68 kr. Skupnih dohodkov lansko leto je bilo 5899 gold., stroškov pa 5552 gold. 82 kr. Naj bi blagi dobrotniki ne pozabili tega človekoljubnega zavoda, posobno pa jim pokladamo na srce ljudstvene kuhinje dijaški oddelek!
{Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. Jos. Božja, učitelj na enorazrednici v Begunjah, imenovan je nadučiteljem na dvorazrednici v Košani.
—	G. Jak. Žebre, bivši učitelj v Šiški, pride zač. v Begunje. — G. Mih. Kos, učitelj v Krašni in g. Jan. Bartel, učitelj v Grahovem, sta za trdno postavljena.
{Razpisi učiteljskih sluzeb na Kranjskem.) Služba ljudskega učitelja in šolskega voditelja v Drašici s 400 gld. letne plače in s stanovanjem.
—	Učit. služba na dvorazrednici vDragotušu s 400 gld. letne plače in s stanovanjem in IL učit. služba na dvorazrednici v Vinici s 400 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 10. junija t. 1. c. kr. okrajnem svetu v Grnomlji. — Učit. služba na enorazrednici v Doleh s 400 gld. letne plače in s stanovanjem. — Učit. služba na enorazrednici na Poljici s 400 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 10. junija t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji.
Razne reci.
— ^Ti" ali nvi^"? Ali naj rečejo otroci sta-rišem „ti" ali „vi"? Čudno, — gospoda vendar navadno bolj ve razločiti, kaj se spodobi in kaj ne.
kakor kmečki ljudje, ki radi na vse usta povedo, kar mislijo. Čudno, — v tej reči so pa kmetje bolj dvor-Ijivi, kakor pspoda. Pri gospodi namreč otroci pravijo materi in očetu „ti", pri priprostih ljudeh pa „vi". Kaj je pravo? Otročje spoštovanje se gotovo bolj goji, ako otroci nagovarjajo stariši z nvi" in prav slab vtis naredi na pametnega človeka, ko vidi, da že navadni mestjani, rokodelci, posestniki, ki hočejo bolj razsvetljeni biti in ki se svojega nizkega stanu sramujejo, začenjajo dopuščati, da jih otroci tičejo. Domišljujejo si, da je to bolj olikano. Če so pa taki otroci bolj pridni in sramežljivi, kakor oni, ki starišem pravijo „vi'', je drugo vprašanje. Kjer je stara navada z ^vi" stariše nagovarjati, naj se na vsak način ohrani. Kjer pa otroci starišem že pravijo nti", (kakor hlapcu, psu, mački) naj se v božjem imenu tudi ta navada ohrani. Že vem, kako to ho-votarijo zagovarjajo. Pravijo, da nti" kaže zaupljivo, srčno ljubezen bolj kakor ^vi". Ali pa prvi otroci stariše res bolj ljubijo, kakor drugi, je zopet veliko vprašanje. — Pa, saj tudi Bogu pravimo „ti" ! — To izvira iz latinščine, v kteri se „vi" ne rabi; sicer Francozi tudi Bogu „vi" pravijo.
—	Na češki univerzi je do sedaj vpisanih 1317 poslušalcev in sicer 737 rednih pravnikov in 1 izvanreden 347 zdravnikov rednih in 6 izvanred-nih; 159 modroslovcev, 12 izvanrednih poslušalcev na filosofični fakulteti in 55 lekarničarjev. Omeniti nam je, da so vseučelišča poleti slabše obiskovana, nego pozimi.
—	Protestantje prestopajo k pravoslavnim. V baltiških deželah nastalo je med luteranskimi kmeti živahno gibanje. Bolj kakor kedaj prestopajo ti luterani k pravoslavni veri. O tem piše „K6ln. Ztg.": Luteranska nima nasproti tem odpadnikom nobene moči. Že minolo leto je prestopilo mnogo Estoncev k grški cerkvi in pred 14 dnevi so poročali ruski listi o novem odpadu kakih 200 Estoncev. Taki odpadi so bili do sedaj neznani in če pojde tako dalje, bodo vsi časnikarski prepiri o preložitvi bogoslovske fakultete v Dorptu odveč. Ta faktum se ne dd tajiti, da gine vpliv luteranske cerkve v vzhodnih pokrajinah od dne do dne. Kakor pravijo, so temu vzrok evangeljski pastorji, ki so v prvi vrsti posestniki in potem še le duhovni pastirji.
—	Turški sultan pač nima z rožicam postlano. Vsak trenutek pridejo v Jildiz-Kiosku na kako zaroto, ktere naloga je umor Abdul-Hamida. To se je zgodilo tudi pred kratkim, pa zaroti so prišli še o pravem času na sled in vsa okolica sultanova je bila spremenjena in nadomeščena z drugimi osebami. Na mesto Halil-paše, prvega sultanovega adjutanta je prišel sultanov svak Mehemed-paša; vojaški poveljnik cesarske palače Ali-bey je poslan v Erzerum. Koliko oseb je bilo vrževih v ječo in koliko jih je dobilo svilnati trak v tem molči zgodovina.
—	Stanje katoliške cerkve v severni Ameriki. V začetku tega leta je bilo v Zedinjenih državah 13 nadškoi5j, 57 škofij, 6835 duhovnikov, 1651 bogoslovcev, 22 semenišč, 6513 cerkev, 1150 kapel, 1476 misijonarskih postaj, 84 dijaških usta-vov, 599 višjih dekliških šol in penzijonatov, 2523 farnih šol s 481.843 otroci, 294 sirotišnic in zavetišč, 139 bolnišnic in 6.623.176 katoličanov. Amerikanski cerkveni zbor, kterega se bodo razun škofov vdeležili še vodje semenišč in provincijali raznih redov, se bo začel 9. listopada.
—	Originalna stava. Neki Anglež je v Antorfu v neki gostilni prav malo laskavo govoril o nemških natakarjih in je dejal da so najnerodnejši na svetu. Natakar mu je ugovarjal, in tako je prišlo do stave, pri kteri se je zavezal Anglež plačati nemškemu natakarju 500 frankov, ako ta v 24 urah nareže 2000 kosov kruha in jih namaže s surovim maslom. Neki natakar sprejme pogodbo in se spravi ob 6. uri zjutraj v pričo mnogoštevilnih gledalcev na svoje delo. Ob dveh ponoči, torej v 18, urah je bil s svojo nalogo gotov in je stavo, če tudi z oteL limi rokami, častno dobil. Gostilničar je pa pridal k tem 500 frankom še polovico dnevnega dobička in je daroval onih 2000 kosov namazanega kruha mestnim revežem.
Teleg;rami.
Dunaj, 29. maja. Presvitli cesar povrnil se je danes zjutraj iz Budapešte na Dunaj.
Dunaj, 29. maja. Bolgarski knez Aleksander prišel je danes inkognito iz Darmstadta semkaj. Po kratkem odmora poda se v Sredec (Sofijo.) Obiskal je grofa Kalnokija, in ta mu je pohod vrnil.
Dunaj, 29. maja. Šest osob bode toženih pri okrajni sodniji, kteri so obdolženi malomarnosti, zaradi ktere je nastal požar v mestnem gledišči.
Niš, 80. maja. Eadikalci Kasa Ninic in Sima Miloševih žalila sta po svojih robatih izrazih skupščino in državo. Zarad tega sklenila je skupščina, da jih za čas celega zasedanja izključi in bode tudi prosila ministra notranjih zadev, da bi oba radikalca tudi po sodnijskem potu pi'ijel.
Pariz, 29. maja. V stoleten spomin francoske revolucije leta 1789 misli vlada leta 1889 napraviti svetovno razstavo.
London, 29. maja. Tm-čija je obljubila Angležem, da pošlje 15.000 mož v Sudan.
London, 29. maja. V Doverji so ob prihodu vojvode Cambridškega prijeli sumljivega človeka, ki se je po vsi sili k Cambridgu rinil. Našli so pri njem revolver.
London, 29. maja. Nov Mahdi dvignil so je proti dosedanjemu Mahdiju in trdi da je dosedanji Mahdi le eden njegovih drvišev. Prišlo je do boja in novi Mahdi je starega pri Darfurji potolkel. Uporniki so med seboj needini postali, in vsled tega upor pojema.
Tujci.
29. maja.
Pri Mallči: Baron Paekeny, e. k. Feldzeugmeister z adjutantom, z Dunaja. — Hermann Menkes in Jos. Bohm, kupo. potovalea, z Dunaja. — pl. Casati, s soprogo, iz Gradca.
—	Emil Cliywissen, kupec, iz Aaehena. — vitez Gutmannsthal, grajščak, iz Trsta. — Baron Rittcr, grajščak, iz Gorico. — Vitez Piehtenau, grajščak, s soprogo, iz Novomesta. — pl. Pichtenau, zascbniea, iz Karlovea. — Sclinetzer, zasebnik, iz Voloske.
Pri Slonu: Walowsky, kupž. potovaleo, iz Rima. — Jurij Mitri, kupec, iz Trsta. — Ida Palme, zasebnica, z družino, iz Portsaida. — Janez Manzoni, kupec, iz Vidma. — M. Arco, iz Zagreba. — Št. Schrems, s soprogo. — Josip Schauta, iz Hammerstila.
Pri Južnem kolodvoru: Jul. vitez Peneoke, c. k. polkovnik, z Dunaja. — Alfred Breindl, nadzornik, z družino, z Dunaja. — Rudolf Pilseher, agent, iz Trsta.
Pri Virantu: Julija Ažman, posestnica, iz Genne.
Umrli so:
28. maja. Štefan Dolenc, brambovski puškar, 60 let. Rimska cesta št. 9, pljučni edem.
V bolnišnici:
26.	maja. Ignacij Bergant, krojač, 30 let, Haemorahaga cerebri.
27.	maja. Martin Malavašič, hišni posestnik, 43 let, pluo-
nica.
28.	maja. Prane Bajžel, mizar, 44 let, pljučna tuberkuloza. — Martin Nastran, delavec, 70 let, pljučni empliysem.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 90 kr., — domača 7 gl. 90 kr. — Ež 5 gl. 40 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 25 kr.
—	Turšica 5 gld. 40 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
]>una,jMka borza.
29. maja.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ .
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
„4% . . „ papirna renta 5% Kreditne akcije .... Akcije anglo-avstr. banke . „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Traraway-druBtva velj. 170 gl. 4% državne srečke iz 1. 1854
...... „ 1860
Državne srečke iz 1. 1864
„ „ „ 1864 . Kreditne srečke Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London .....
Srebro .....
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. . Nemške marke ....
160 gld. 200 gld.
250 gl. 500 „ 100 „ 50 „ 100 „ 20 „ 10 „
80	gl. 50
81	„	35 102 „	—
95 „	90
122 „	65
92 „	05
88 „	70
308 „	50
114 „	25
859 „	-
106 „	-
572 „	-316 221 124 135
172 „	—
172 „	-
176 „	50
23 „	50
19 „	—
108 „	40
107 „	-
104 „	50
122 „	30
kr
75
25
5 „ 75 9 „ 70 59 „ 80
Jožef Korošec v Veiesovem
išče	(1)
slij.ž:l>e g-ojzdbii.arja
ter jo lahko nastopi kadar jo treba.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl. po pošti 5 kr. več.
ponuja solidnim in spretnim agentom pri prodaji kave in čaja (te) zasebnikom
Vojteh Ftichs v Hamburgu.
Zaloga kave in čaja.