GPRKfifflmM GLASILO DO CINKARNA Letnik: XXXVI, številka 1, januar, februar 1989 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Celje-skladišče D-Per 1 59/1989 KAJ VSE JE MOGOČE NAREDITI IZ CINKOTITA (stran 2) 2 Z NASLOVNICE KAJ BI LAHKO BILO, PA NI! Cink nima prostora na naših strehah Gotovo se sprašujete, kaj dela petelin na naši naslovnici-Današnja prva Stran skuša v sliki pojasniti, kaj na primer delajo v Zahodni Nemčiji iz naše cinkotit pločevine- Na spodnji desni fotografiji pa je stavba naše komerciale, ki bi prav tako lahko bila oblečena s to pločevino in hkrati reklamirala naš izdelek. Takšna antipropaganda je tudi na vzhodnem vhodu novega dela Cinkarne, kjer in-vesitciji Modri baker in Grafika dobivata končno podobo iz aluminija-Naša cinkotit pločevina ima sicer dobre lastnosti, je zelo obstojna (garancija 40 let), v 90 odstotkih proizvodnje jo izvažamo kot polprodukt-Ostalo predelamo v strešnike, ki imajo dvakrat višjo ceno od aluminijeve-Leta 1986 smo, po mnenjih udeležencev posveta gradbincev in projektantov na Rogli, uspeli zavrteti kolo razvoja in tržne aktivnosti naših proizvodov za gradbeništvo, med katere lahko štejemo tudi cinkotit pločevino- Ali se je to kolo zares že ustavilo? Na to vprašanje lahko dajo odgovor le strokovnjaki. Za sedaj pa bi vsaj kupci in poslovneži, ki obiskujejo našo tovarno, ne imeli pred očmi prav našo konkurenco (če to sploh je). Če že ne cinkotit pločevino zaradi cene, pa bi lahko vsaj ostale gradbene materiale, ki jih izdeluje Cinkarna, uporabljali za lastne objekte- MG. Rekli so: Jože NARAKS, direktor tozda Metalurgija: »Ker je cena cinka v svetu in pri nas zelo visoka, kupna moč prebivalstva pa pada. je razvoj novih kritin zelo vprašljiv. Pojavlja se tudi vprašanje tradicije, ki jo pri nas cinkova pločevina, izboljšana s tita-nom in bakrom, nima-Pričakujemo, da bomo z novo razre-zno linijo v naslednjih letih povečali proizvodnjo za sto odstotkov in čeprav je cinkotit pločevina polproizvod, imamo garancijo za njegovo prodajo. Če bi hoteli izdelovati strešnike, o tem pripravljamo študijo, bi potrebovali novo napravo, za katero pa je vprašanje, če smo jo sposobni investirati«. Streha iz cinkotit pločevine v ZRN Hranislav KOČIČ, vodja prodaje za metalurški program: »Na jugoslovanskem trgu prodamo vse kar ne gre v izvoz, brez reklame. Menim, da smo na področju cinkovih izdelkov osiromašeni s kadri v razvoju, manjka pa nam tudi tehnična kultura. Zainteresirani smo bili. da se v tovarni pokrijejo objekti z našimi materiali, toda žal je naša kritina nebar-vana in ima dvakrat višjo ceno od aluminijeve (za polovico pa je cenejša od bakrene)« Anton BENČINA, pomočnik KPO: »Izdelujemo zelo kakovostno pločevino, vendar zanemarjamo domači trg. Tu ni bilo nič narejenega, niti ni ponujen Jus standard, čeprav povsem ustreza evropski kakovosti. Mislim, da ima naša pločevina veliko perspektivo zato bi morala tudi doma dobiti mesto, ki ji pripada.« Na svetovnem tržišču cena cinku raste Naslovnico je obliko'al Drago Podvornik TRETJI POSLOVNI DNEVI CINKARNE Uspehi s povezanostjo programov Čeprav sta od poslovnih dnevov Cinkarne, ki so bili od 12. do 16. decembra 1988, minila že dva meseca (po zaključku redakcije novoletne številke), se jih bomo spominjali že zato, ker so pomembno prispevali k boljšemu položaju domače prodaje. »"'že«1*;««® Konec leta 1988 je minil v pričakovanju novih ukrepov na področju finančnega poslovanja. Zaradi pričakovanih sprememb in novega zakona o podjetjih, je bila tudi nervoza pred poslovnimi dnevi nekoliko večja kot ponavadi. Toda kot pravi star pregovor: »Tresla se je gora, rodila se je miš«, so bili poslovni razgovori v decembru in z njimi tudi sklepanje pogodb, zaključeni brez večjih zapletov, podobno kot v preteklem poslovnem letu. Obiskali so nas vsi pomembnejši kupci, (147 od 181 vabljenih OZD), s katerimi smo podpisali pogodbe o prodaji naših izdelkov in nabavi surovin in embalaže. V času poslovnih dnevov smo s kupci zaključili dinamiko dobav za naše izdelke, pri čemer smo bili zelo uspešni pri prodaji proizvodnega programa tozdov Grafike, Titanovega dioksida in Metalurgije- Pogodbe o prodaji smo sklenili s pomembnimi kupci, kot so Grafika Zagreb, Jugopapir Beograd, Papiro-grafika Ljubljana, Kovinotehna Celje, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, Incei Banja Luka, Kovinoplastika Lož in drugimi. S pogodbami je tako urejeno pribli- žno 80 odstotkov celotne predvidene prodaje na domačem tržišču. Ostalo prodamo preko potniške prodaje na osnovi zaključnic, sklenjenih in podpisanih med rednimi obiski poslovnih partnerjev. naše plačilne pogoje, količino, kakovost in trenutne cehe, je prav zaradi teh in rastoče nelikvidnosti, izpolnitev načrta prodaje za leto 1989, velika obveza za vse delavce v Marketingu. Politiki trženja za letošnje leto smo v decembru namenili kar nekaj usklajevalnih sestankov s tozdi in ostalimi službami v DSSS, posebej še s pravno in posebno finančno službo. Dogovorjenim količinam prodaje za domače tržišče smo prilagodili prodajne pogoje, sestavili načrt propagande in raziskave tržišča ter obiskov poslovnih partnerjev (dosedanjih in potencialnih) za komercialiste kot tudi za tehnologe, pospeševalce oziroma »serviserje«. Vsa ta aktivnost je načrtovana v smislu: - ohranjanja in pri nekaterih programih celo povečanja tržnega POSLOVNI DNEVI 3 deleža v okviru celotnega jugoslovanskega tržišča, - kontinuirane kontrole cen na vhodu in izhodu ter povezovanja prodaje z nabavo (blagovna menjava in kompenzacije), - utrjevanja blagovne znamke s poudarkom na kakovosti in tradiciji ter - vzdrževanja stalne likvidnosti vseh delov poslovnega sistema. V skladu z dogovorjeno politiko prodaje so bili postavljeni za posamezne prodajne programe in pomembnejše izdelke še podrobnejši cilji in iz njih izpeljane naloge. V okviru kemijskega programa predvidevamo s kadrovsko ekipo, ki ima relativno kratek delovni staž v Cinkarni, in pomlajeno ekipo potnikov. povečati prodajo Cuprablau 7 na 900 ton. Cupramix na 100 ton, rastnih substratov. 2.00 ton litopona samo na domačem tržišču in Vinkovega oksida 3.000 ton-Poudarek bo na optimiranju zalog, prilagajanju ponudbe sezonskim vplivom, spremljanju cen in prodajnih pogojev konkurence ter izterjavi. Prodaja metalurško gradbenega programa, kamor sodijo legure, anodc. pločevina in Samotne tuljave ter priključki se bo v letu 1989 morala na domačem tržišču boriti za vsako tono prodaje, kar je dobro znano tako nam kot tudi našim konkurentom Zorki iz Šabca Topilnici cinka in svinca iz Zletova ter Trepči iz Titove Mitroviče-Na tržišču ni novih kupcev, zato bodo pri odločitvi najpomembnejše konkurenčne cene, plačilni pogoji ter politika izterjave po računih in obrestih. Podobno kot za program metalurgije velja tudi za področje grafičnih materialov. Novih tiskarn v letu 1989 ni. prav tako ni pričakovati povečevanja naklad pri tisku revij in časopisov. Zato bo osnovna naloga prodaje v iskanju finančnih aranžmajev za kupce na področju Makedonije. Bosne in Hercegovine in Kosova. V okviru te naloge je načrtovana tudi razširitev trgovinske mreže. V programu prodaje anlikorozijskih sredstev, gradbenih lepil in barvitov je predvideno povečanje prodaje tako pri lepilih kot tudi pri DIVI. med tem ko pri barvitih zaradi zapiranja posameznih tržišč in cen. ki so višje od konkurenčnih s področja Srbije in Makedonije, načrtujemo za leto 1989 nekoliko nižjo prodajo kot lani. Ker je na tržišču teh izdelkov najmočnejša konkurenca, pričakujemo izredne pritiske s strani trgovin po izboljšanju plačilnih pogojev in zahteve po odpisu obresti ter sovlaganje v skladiščne kapacitete trgovin itd. Povezanost prodajnih programov in nabave ter centriliziranost finančne lunkajc na ravni DO, bi morala biti zadosten porok za prebroditev težav pri prodaji, ki so največje prav v začetku leta- Seveda pa po prvem četrtletju letošnjega leta v tem programu ni pričakovati bistveno boljših rezultatov kot smo jih bili vajeni v preteklih letih. Ni odveč poudariti, da po realizaciji prodaje v decembru in januarju ocenjujemo. da so bili pogovori s kupci koristni. V decembru smo na domačem tržišču prodali za 2500 milijard din, v januarju pa bo fakturirano za 3-000 milijard din naših izdelkov. Na ta način nadaljujemo s povprečno 15 do 20 odstotno rastjo mesečne prodaje na domačem tržišču, kar bi moralo v letu 1989 tudi v teh pogojih gospodarjenja zadostovati za ohranjanje realne vrednosti dohodka. Borut Sedovnik Takole se sklepajo posli v Domu železarjev Rast obiskov na cinkarniških poslovnih dnevih 1986 1987 1988 10 na dan 20 na dan 30 na dan 50 OZD 100 OZD 150 OZD Mnenja Ilija BOSILKOV, potnik, ki ponuja naše proizvode v Makedoniji, Kosovu in južnem delu Srbije- V Cinkarni dela štiri leta, poslovnih dnevov se je udeležil drugič: »Tudi druge delovne organizacije organizirajo poslovne dneve, vsaka na svoj način. Naš način je dober in učinkovit za prodajo-Kupci so se dobro počutili in bili presenečeni nad ljubeznivostjo, sprejetimi dogovori in kulturnim programom. Organizacija je bila odlična, saj je lahko vsak spoznal delavce v Marketingu in se z njimi dogovoril. Kupci iz mojega področja so spraševali za ceno poslovnih dnevov, vendar mislim, da je cena manj pomembna v primerjavi z uspehom, ki ga ti dajejo. Za prodajo na mojem področju lahko rečem, da se vsi trudijo, da bi našli način, s katerim bi obdržali kontinuiteto nakupov. Želje pa so eno, možnosti drugo. Zaradi vse večjih likvidnostnih težav želijo spremljivejše prodajne pogoje- Zaenkrat jim vodstvo programov prisluhne. Vedeti moramo, daje Cinkarna na tem trgu prisotna predvsem zaradi kakovosti«. Ante VUJIČ, potnik iz področja Dalmacije, Bosne in Črne Gore je v Cinkarni že 17 let in še ni manjkal na poslovnih dnevih: »Poslovni dnevi so vsako leto uspešnejši, če primerjam organizacijo in odziv kupcev na naša vabila- Kupci od daleč niso imeli drugih pripomb, razen na visoke stroške potovanja, zato menim, da bi morda vse tovarne v regiji organizirale svoje poslovne dneve istočasno ali vsaj druga za drugo- Kupci so izredno zadovoljni z dogovori, sprejemom in programom, najbolj pa hvalijo izlete v celjsko okolico-Na poslovnih dnevih seje pokazalo, da smo tako kot na sejmih, tudi tu lahko potniki v veliko pomoč referentom. Letošnji prodajni pogoji so sicer nekoliko boljši kot lani, vendar so še vedno slabši kot pri konkurentih«. Vasvija JOVANOVIČ, potnica, prihaja iz Niša in je že naša stara znanka, dopisnica Cinkarnarja in pesnica- »Menim, da je organizacija poslovnih dnevov dobra, kako pa so uspešni, bodo pokazali rezultati. Doslej so poslovni dnevi vedno dajali učinke, letos‘pa se ne upam reči tega. ker so južne republike slabe plačnice. Zelo veliko stanejo prevozi naših proizvodov. Zato bi morala Cinkarna kupcem izboljšati pogoje v podaljšanju plačil. Poslovni dnevi so psihično in fizično naporni za vse tiste, ki so zadolženi za prodajo in nabavo, saj je gostov zelo veliko. Všeč mi je, da ima tu svoje mesto tudi raziskava tržišča in kultura. Zelo dobro je tudi to, da vodstvo Marketinga v zadnjem času posveča večjo skrb potnikom. Imamo namreč skupne težave in o teh se lahko pogovorimo in jih rešujemo skupaj«. Atila LANG, potnik, ki prodaja v Vojvodini, delu Slavonije in Osijeku- V Cinkarni združuje delo 16 let, prej je bil potnik za Grafiko- »Na poslovnih dnevih sem prvič in še nikoli nisem na enem mestu kontaktiral s toliko kupci naenkrat- Mislim, da so poslovni dnevi dosti bolj učinkoviti kot poslovni sejmi. Organizacija je bila tako v poslovnem kot kulturnem smislu na visoki ravni, saj to le malokdo organizira. Žal pa se je po mojem mnenju poslovnih dnevov udeležilo premalo kupcev z Makedonije, Črne Gore in Kosova- Prodaja na mojem področju zaradi nizke kupne moči delovnih organizacij količinsko malo upada, zato menim, da bi se morali bolj prilagajati terenu- 4 AKTUALNO Planski cilji Cinkarne Več narediti ... V letu 1989 načrtujemo narediti za 3 odstotke več kot lani, od tega največ v Kemiji Mozirje in Kemiji Celje- V Grafiki in Metalurgiji pa celo nekaj manj. Več prodati ... Vzporedno s povečanjem proizvodnje načrtujemo povečati tudi fizični obseg prodaje prav tako za 3 odstotke, in to v vseh tozdih razen v Metalurgiji. Več izvoziti ... Na tuje naj bi prodali za 5 odstotkov več kot lani. Preseči želimo 60 milijonov dolarjev izvoza, od tega 38,5 milijonov dolarjev na klirinško in 24 milijonov na konvertibilno tržišče- Proizvodni program, ki bo letos usmerjen v izvoz, ostaja še naprej nespremenjen (titanov dioksid, pločevina, kemolit plošče, litopon). Zaposlovati najnujnejše Načrt kadrov izhaja predvsem iz potreb proizvodnje oziroma intenziviranja del na določenih strokovnih področjih. Konec leta 1989 naj bi bilo zaposlenih 19 delavcev več kot konec preteklega leta, to pa pomeni, 0,8 odstotno stopnjo rasti. Produktivnost naj bi se povečala za 1.8 odstotkov. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Omogočeno sprehajanje delavcev? Ob obravnavanju pravilnikov s področja poslovanja hranilno kreditne službe, so delegati na delavskih svetih tozd imeli različna mnenja. Med tem ko so delegati iz Kemije želeli, da bi v vsakem času imeli dostop do svojega prihranka, so v Veflonu opozorili na novo možnost za sprehajanje delavcev v DO. Kakorkoli že, blagajna bo v novem delu, kjer je v bližini največ obratov in služb, poslovala pa bo v uradnih urah (predvideno od 8- do 12. ure). Za zapuščanje delovnega mesta pa se ve, da so odgovorni obratovodje oziroma vodje služb- Pravila so sprejeta in potrjena tudi na delavskem svetu delovne organizacije. Ko bodo izpolnjeni še ostali organizacijski pogoji, se lahko z varčevanjem začne. Hranilno poslovanje bomo najprej uvedli v Kemiji Mozirje in to že v začetku februarja. V Celju pa moramo počakati na obnovitev prostorov za glavno blagajno, ki je predvidena po preselitvi družbenega standarda v kadrovsko službo, zraven jedilnice. Finančni odbor je na svoji letošnji prvi seji potrdil pogoje za hranilno kreditno službo, katere smo objavili v prejšnji številki. Od prej objavljene je bila spremenjena le višina dnevnega dviga iz hranilne knjižice brez predhodnega naročila v H KS in to do višine 1.000.000 din. NAJPOGOSTEJŠE VPRAŠANJE Povečati investicijsko dejavnost Načrtujemo za dobrih sto milijard dinarjev novih naložb. Največja sredstva bodo usmerjena v naslednje investicije: TOZD Metalurgija - rekonstrukcija ferosulfatne linije in pakovalnice za ferosulfat TOZD Kemija Celje - rastlinska zaščitna sredstva - II. faza (modernizacija proizvodnje »Modri baker«) - nadomestna gradnja obrata za proizvodnjo gradbenih mas TOZD Kemija Mozirje - obnova vratarnice, skladišče CZ in RC TOZD Grafika - nova linija za proizvodnjo ofsetnih plošč TOZD Vzdrževanje - skladišče »C in D« - maziva in tehnični plini TOZD Transport in skladišča - večnamenski objekt - avtodelavnica, protipožarna varnost, prva pomoč TOZD Energetika - povezava RTP EMO - Cinkarna TOZD Titan dioksid - rekonstrukcija in modernizacija filtriranje gela - »Choquenet« - računalniško vodenje tehnološkega postopka proizvodnje Ti02 - rekonstrukcija in modernizacija linije za pakiranje Ti02 - izgradnja laboratorija - izgradnja odlagališča titanove sadre - pregrada »Za travnikom« - izgradnja hladilnega stolpa - kompresorska postaja TOZD Veflon - izgradnja podaljška hale nadstreška Vedfon 11. Na nivoju DO bodo realizirane skupne investicije predvsem na področje infrastrukture. Večina naštetih investicij naj bi bila dokončana že v letu 1989, za del naložb pa se bodo v letošnjem letu opravila pripravljalna dela, zaključena pa bodo v letu 1990 - 1991. Kolikšne bodo obresti primerjalni C3Sačun obslsti ZA VL092 NA VP03L3D po stopnji revalorizacije, veljavni v mesecu januarju 1989, od glavnice 1,000.000 DNI K0NF0RMKA STOPNJA IZRAČUN 0BR2STI 1 0.4064 7292 4.060 2 0.8145 9804 8.150 3 1.2243 8208 12.240 4 1.6358 3178 16.360 5 2.0489 5391 20.490 6 2.4637 5527 24.640 7 2.8802 4269 28.800 8 3.2984 2301 32.980 9 3.7183 0313 37.180 10 4.1398 8994 41.400 11 4.5631 9039 45.630 12 4.9882 1145 49.880 13 5.4149 6009 54.150 14 5.8434 4336 58.430 15 6.2736 6829 62.740 16 6.7056 4197 67.060 17 7.1393 7151 71.390 18 7.5748 6404 75.750 19 8.0121 2673' 80.120 20 8.4511 6678 84.510 21 8.8919 9140 88.920 22 9.3346 0785 93.350 23 9.7790 2343 97.790 24 10.2252 4543 102.250 25 10.6732 8120 106.730 26 11.1231 3812 111.230 27 11.5748 2358 115.750 28 12.0283 4502 120.280 29 12.4837 0990 124.840 30 12.940 9 2572 129.410 31 13.4000 0000 134.000 Koeficient konformnosti ^(1+jgj^) 3 -1-!] Xl00 Iz gornjega - če bi imel obračuna sledi: varčevalec hranilno vlogo 1.000*000 15 dni v Januarju, bi znašale obresti 62.740 din, - če bi imel vlogo 1.000.000 ves mesec, to Je 31 dni, pa 134.000 din. 5 KAJ VEMO O PRIHODNOSTI Ti02 PRISTOPILI SMO K ZDRUŽENJU UPORABNIKOV HONEYWELLA S skupnimi močmi bo lažje Lani decembra je Cinkarna pristopila k združenju uporabnikov računalniške opreme Ei Honeywell BULL. Združenje je pomembno predvsem zaradi boljše in učinkovitejše uporabe znanja in zmogljivosti računalniške opreme. Ko bosta izpolnjena ta dva pogoja, bo možno doseči povečanje obsega poslovanja ter s tem dohodka, in zmanjšanje stroškov poslovanja. K združenju je pristopilo že preko deset uporabnikov te vrste računalnikov, ki jih ima v Sloveniji okrog50 delovnih organizacij. Sporazum, ki so ga sprejeli delegati delavskega sveta DSSS obvezuje Cinkarno, da mesečno nakazuje šestino povprečnega osebnega dohodka v SRS iz materialnih sredstev za pokrivanje stroškov združenja. Ta sred- stva bodo bremenila službo za AOP- Vsekakor pa je tovrstno druženje vedno koristno, zato ker se bodo podpisniki sporazuma zavzemali za poenotenje računalniške opreme in skupno zagotavljanje standardne programske opreme. Možno bo načrtovati skupen razvoj izmenjavati izkušnje in znanje, preko združenja pa bodo lahko zagotavljali tudi rezervne dele in pot-rošni material ter tako enotno nastopali proti dobavitelju opreme. MG. O DELEŽIH SVETOVNE PROIZVODNJE V Cinkarni naredimo en odstotek titanovega dioksida Po podatkih ekonomske komisije za Evropo pri OZN, je proizvodnja titanovega dioksida, pigmenta s širokim področjem uporabe, po rahlem upadanju v letih 1975-1980, vstalnem porastu in je dosegla v letih 1984 - 1986 v svetovnem merilu že 2,6 milijona ton na leto. Od tega je bilo preko 1,2 proizvedeno v Evropi. Do leta 1990 predvidevajo naraščanje potreb in proizvodnih zmogljivosti v svetovnem merilu že na 2,8 milijonov ton, kar predstavlja 2-odstotno letno rast. Po podatkih za Evropo, se TiOj največ uporablja za proizvodnjo barv in lakov (65-77”,,), plastičnih materialov (12-16 za proizvodnjo papirja (9-12 %), za proizvodnjo umetnih vlaken (1-2 %) in za ostale potrebe (6 - 8 %), med katerimi je tudi farmacevtika in kozmetika ter prehrambena industrija. Za proizvodnjo TiO, se uporablja sulfatni in kloridni postopek. Kloridni postopek se izven Vel. Britanije in ZR Nemčije ne uporablja, predvsem zaradi velikih investicijskih stroškov, komplicirane tehnologije in težko dosegljivih surovin, saj so nove zmogljivosti povezane s sovlaganjem v proizvodnjo naravnih ali sintetičnih rutilov. Kloridni postopek je glavna usmeritev ZDA. Pregled proizvodnje Ti02 po sulfat-nem in po kloridnem postopku daje naslednja razmerja: kolieinp v 000 t/leto c‘roi z vodn ja Kolieina Delež <%) S K Skupaj S K Zahodna Evropa 854 180 1.034 82,6 17,4 .'.hodna Evropa (tudi SFRJ) 200 0 200 100,0 0 EVROPA SKUPAJ 1.064 180 1.234 85,4 14,6 Združeno države Amerike 103 707 810 12,7 87,3 Ostale države Amerike 122 30 152 80,3 19,7 AMERIKA SKUPAJ 225 737 962 23,4 76,6 J aponska 197 40 237 83,1 16,9 Ostale države Azije 35 0 35 100,0 0 AZIJA SKUPAJ 232 40 272 85,3 14,7 AVSTRALIJA 68 0 68 100,0 0 JU*NA AFRIKA 30 0 30 100,0 0 SVETOVNA PROIZVODNJA SKUPAJ 1.609 957 2.566 62,7 37,3 S « sulfatni postopek y » kloridni postopek Sulfatni postopek uporablja 63 odstotkov vseh proizvajalcev in 85 odstotkov proizvajalcev v Evropi, zaradi sorazmerno nekomplicirane in dobro obvladljive tehnologije in predvsem zaradi dosegljivih surovin: ilmenita, titanove žlindre in žveplove kisline- Porast proizvodnjih zmogljivosti v Evropi v letih 1975-1985 je bil predvsem na sulfatnem postopku. hodne Evrope, ZDA m Japonske izdelajo 2 081 t letno ali 811 odstotka svetovne proizvodnje. Naj večji proizvajalci Ti02 (Du Pont, Tioxide, SCM Chemicals, NL Chemicals in Bayer + Tibras) pa izdelajo preko 62 odstotkov svetovne proizvodnje in zmogljivosti. Cinkarna je edini prizvajalec Ti02 v Jugoslaviji, njena domača prodaja ter izvoz v zadnjih letih je bila Proizvodnja Ti02 je predvsem domena razvitega sveta, saj države za- naslednja: količine v t Leto Domača prodaja Izvoz Skupaj prodaja 1980 9. 142 10.690 19.826 19ei 9.518 11.919 21.437 1982 6. 995 13.712 20.707 1983 8.500 13.629 22.129 198^ 6.771 15.930 22.701 19S5 7.621 16.117 23.738 1986 7. 417 17.366 24.783 * 987 6.848 19.277 26.125 1988 5.022 20.068 26.170 Izvoz TiC>2 je za Cinkarno zelo pomemben in je v letu 1988 dosegel 54391 na konvertibilno področje (14,2 milijonov dolarjev) in vzhodnonemškemu sovlagatelju 56% celotne proizvodnje, s klirinškim plačanjem 14.6301 (36,6 milijonov XDO). Ceno, kije med 2.370 in 2.940 USD t, glede na tip in kvaliteto, dosegamo. Poraba v SFRJ Jugoslaviji je bila v zadnjih letih vedno večja kot naša domača prddaja in znaša okrog 11-000 t na leto. Razliko uporabniki uvozijo. V Cinkarni interno predelamo in porabimo že 1.0791 ali 4,1 odstotka celotne letne proizvodnje. Proizvodnja 26.000 t letno predstavlja 25 odstotkov od proizvedenega titanovega dioksida na leto po sulfatnem postopku v Evropi in 1 -6 % v svetovni proizvodnji, tudi po sulfatnem postopku- To je en odstotek v svetovni proizvodnji po obeh, kloridnem in sulfatnem postopku-Še vedno tudi prevladuje sulfatni postopek z 62.7 proti kloridne-mu, ki je glavna usmeritev ZDA in delno zahodne Evrope, zaradi občutno manjšega obremenjevanja okolja. Tudi po svetu se proizvajalci Ti02 po sulfatnem postopku zelo trudijo, da bi tudi to področje bazične in strateške proizvodnje bilo sprejemljivo za okolje. V tabeli so razvidni dosedanji rezultati, ki povedo, da se je kloridni, »čistejši« tehnološki postopek ponekod uveljavil, drugod ne in da ga je v svetovni proizvodnji z deležem 37,3 %. Pregled proizvodnje, nastanka odpadnih snovi in načinov odstranjevanja, iz sulfatnega procesa titanovega dioksida, v nekaterih državah Evrope količine v 000 t/leto Proizvodnja Količina Delež (%> Sulfatni postopek 942,5 85,1 Kloridni postopek 165,0 14,9 SKUPAJ OBA POSTOPKA 1 .107,5 100,0 Nastanek odpadne raztopine kot 100% H2S04 1 .662,0 Specifična količina odpadne H2S04 v t/t Ti02 1,77 Nastanek odpadne zelene galice FeS04.7H20 1 .870,0 Specifična kol. odpadne FeS04.7H20 v t/t Ti02 2,34 Odstranjevanje odpadne raz. v reke, morja 1 .263,0 74,3 Reciklaža in druga uporaba kislih razt. 245,0 14,4 Nevtralizacija odpadnih kislih raztopin 191 ,0 11,3 SKUPAJ ODSTRANJEVANJE IN UPORABA H2S04 1 .699,0 100,0 Uporaba FeS04.7H20 za odpadne vode 607,0 49,2 Uporaba FeS04.7H20 za proizvod, pigmentov 140,0 11,4 Odstranjevanje FeS04.7H20 485,0 39,4 SKUPAJ ODSTRANJEVAN. IN UPORABA FeS04.7H20 1 .233,0 100,0 Pri sulfatnem postopku pa se odpadne kisle raztopine še vedno pretežno odlagajo neobdelane v okolje 74,3 odstotno- Vedno večji je delež recir-kulacije z rekoncentracijo odpadne in razredčene H2S04 žveplove kisline, v proizvodni Ti02- Enako se zelena galica FeS04.7H20, tudi odpadna sulfatna snov iz te proizvodnje, vse več koristno uporablja in le 39,4 % jo odstranjujejo. Z vse večjim vključevanjem cene okolja v prodajno ceno Tio2, bo ta še naprej rastla Dani PODPEČAN, dipl. ing. ODGOVOR NA ŠIRJENJE GOVORIC Kaj dela Smelt na Kitajskem Reagirali smo na širjenje govoric v Cinkarni, da Smelt iz Ljubljane sovlaga v gradnjo tovarne titanovega dioksida na Kitajskem, ter da bo v zameno leta 1992 dobil 75.000 ton titanovega dioksida za prodajo na našem tržišču. Kaj to pomeni za nas? Morda izziv za slabe čase, zagotovo pa izziv za boljšo kakovost titanovega dioksida. Na vprašanje odgovarja podpredsednik KPO, dipl. ing. Vilibald Raznožnik: »Pred dvema letoma so predstavniki inženiring podjetja Smelt iz Ljubljane ter Kitajske res bili pri nas in želeli, da bi prodali našo tehnologijo proizvodnje titanovega dioksida na Kitajsko, kar pa ni bil naš interes. Smelt je našel drugega, in to češko tehnologijo- V sredstvih obveščanja je bilo zapisano, da so podpisali pogodbo za izgradnjo tovarne titanovega dioksida na Kitajskem. Nič pa ne vemo o tem. ali bodo v zameno dobili tudi proizvode. Danes se čedalje več in bolj piše in govori o ustvarjalnosti. Živimo v zelo dinamični dobi. v kateri je ekonomski napredek odvisen od ustvarjalnosti. Narod, ki ne ustvarja, je obsojen na stagnacijo. Zato bo naša prihodnost natanko takšna, kot si jo bomo ustvarili. Ustvarjalnost ni odvisna le od sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti ustvarjalnih ljudi, temveč tudi od družbenih razmer, ki ustvarjalnost spodbujajo ali zavirajo in včasih celo onemogočijo- Napačno človeško obnašanje je nezrel način reševanja problemov, ki bi jih morali reševati na zrel način. Vsi (ali vsaj večina med nami) želimo, da bi bili pri svojem delu kar najuspešnejši, da bi svoje delo opravljali v redu in tudi vedeli, zakaj ga v redu opravljamo. To pomeni biti strokovnjak svojega dela. Človeku, ki zna in ve kako mora opravljati delo, da bo dosegel primeren rezultat, pravimo daje sposoben pri delu in se zaveda svojega stanja- Strokovnjak je oseba, ki ni samo Kitajci, kot vemo, so zelo disciplinirani. zato so tudi učinkovitejši- Za izgradnjo tovarne bodo najbrž porabili tri leta, v 6 letih bodo lahko prišli do polne zmogljivosti in v naslednjih 4 letih do kakovosti, ki jo imamo danes mi. Cinkarna bo v tem času kakovost gotovo izboljšala, tako da bodo kitajski proizvajalci še vedno za nami. Da se v svetu pojavljajo nove tovarne titanovega dioksida je neizogiben proces. Če v tak projekt ne bi šel Smelt, bi se našel kdo drug- Moramo pa vedeti, da se tudi povpraševanje po titanovem dioksidu v svetu na leto poveča za 1,5 odstotkov, to je za zmogljivost ene tovarne-Če se vrnem na našo proizvodnjo, bi lahko zatrdil, da titanovemu dioksidu v Cinkarni nikoli več ne bo šlo tako slabo, kot v letih 1973 do 1981, kar lahko potrdimo z uspešnim razvojem in doseganjem kakovosti « sposobna, ampak se tudi popolnoma zaveda razlogov, zakaj je uspešna. Pravi strokovnjak ve, zakaj mu gre neka stvar pri delu slabše in bo zato tudi napako sam popravil. Strokovnjak je v vsakem trenutku to, kar imenujemo osveščen in sposoben. Včasih si določeno sposobnost pridobimo na podlagi poskusov, napak ter intuicije- Na tej stopnji smo lahko neosveščeno sposobni, ker ne vemo. zakaj smo uspešni. Ali moramo to vedeti? Če gredo stvari kot želimo, verjetno ne- Ko pa naletimo na težave, ne najdemo izhoda in ne vemo, kako bi popravili napake, ker se nismo zavedali elementov, ki so nas usposobili, da smo postali uspešni- Druga pot, ki jo lahko izberemo, pa nas vodi preko osveščeno neuspešnega človeka- Na tej stopnji še nismo strokovnjaki, ker vemo, da se moramo učiti- Iščemo nove rešitve, prakticiramo, študiramo in spoznavamo, kaj delamo prav in kaj napak.___________________ Preverjanje doseženega in učenje na napakah oz. rezultatih je dnhra pot /n osebni uspeli Veliko poslovnih ljudi je sposobnih, nekateri so izvrstni. Svojih potencionalnih možnosti pa ne bodo dosegli, dokler ne bodo vedeli zakaj so sposobni oziroma uspešni. Strokovnjak na kateremkoli področju ni tista oseba, ki samo dobro opravlja svoje delo, ampak tista, ki ve zakaj dela dobro. »Oseba, ki ne pozna sebe, ne bo nikoli spoznala drugih«. Iz tega razloga začenjamo s procesom dozorevanja- Nato se moramo ozreti na sebe in druge ljudi in odkrivati proces motivacije. Spoznali bomo, zakaj se ljudje obnašajo in delujejo na svojstven način. Kot tretje se moramo ukvarjati s procesom medsebojnih odnosov. Te tri enote tvorijo temeljno znanje o ljudeh in nam pomagajo pri pridobivanju specifičnih poslovnih sposobnosti. Star pregovor pravi, da imamo tri vrste ljudi - tiste, ki neke dogodke povzročajo - tiste, ki dogodke opazujejo - in tiste, ki ne vedo, da se sploh kaj dogaja. Mnogi med nami smo že bili na sestanku, na katerem smo iskali rešitev nekega problema. Našel se je nekdo, ki je dejal: »Imam predlog«. Ko pa ga je presenti-ral, seje že našel kdo drug, kije takoj reagiral- To ne gre, ni mogoče, ali ni izvedljivo « Nad-aljni potek dogodkov pa je znan. Tisti dan ni bilo več idej. predlogov za rešitev. V naslednjih dneh pa pride za omenjeno originalno zamisel tudi ukaz - potrebno je narediti. Na prvotnega predlagatelja smo vsi pozabili, njegova napaka pri tem je bila premala vztrajnost ali prevelika osebna skromnost- Težko je spremljati razvoj oziroma napredek. Napredek pomeni opravljati stvari na nek novi način - in to je sprememba-Sprememba nikoli ne pride sama, vedno jo spremlja problem, problemi pa zahtevajo rešitve in tako naprej... Malokdo med nami je sam pri sebi razmišljal ali že ugotovil - da sprejema samega sebe (biti sam svoj človek) - da učinkovito reagira v dvoumnih situacijah - da vztraja pri delu postanemo več kot smo/ - da je kreativen - da ima sposobnosti za odkrivanje problemov - da se zaveda kompliciranosti /nezrela oseba rada poenostavlja ali generalizira ■ Ustvarjalno delo potrebuje poleg vsebinskega znanja tudi metodološko, to je sposobnost spoznavanja in razvijanja metod dela. Organizacijska veda je doslej razvila različne organizacijske oblike. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako pritegniti k novim načinom dela, ki zahtevajo spremembe v obnašanju in medsebojno sodelovanje. Zato tudi sklepna misel: »Žiri in delaj v skladu z načelom: glej, da boš uspešen in dovoli vsem drugim, da te opazujejo«. M- Gorjanc Uporabljen material: Vid Pečjak »Teza za psihologijo ustvarjalnosti Zlati znak 1988 ZDRAVKO FLIS, DSSS Potrebno se je obvladati Kaj menite o cinkarniških no strokovnjaki in razgledani Iju-priznanjih? d je, doma pa naletiš tudi na niijo »Dobro je, da se podeljujejo priznanja, vendar ne bi smela biti masovna«. Kot direktor DE Marketinga ste nenehno med ljudmi, ste pa tudi človek, ki ne pokaže občutij. Kaj bi lahko rekli o odnosih? »Odnosi sodelavcev so dobri, lahko pa se tudi motim, niti ne razmišljam o tem. V odnosu do poslovnih ljudi pa se je potrebno vselej obvladovati, posebno pri tujcih•« Vaše izkušnje s tujci? »Zanimivo, da je s tujci lažje poslovati, ker pridejo k nam ved- M. G. Pot do uspešnosti V psihologiji ustvarjalnosti (slovenska matica, Ljubljana 1981, str. 18) je dr. Anton Trstenjak zapisal: »V ustanovah in podjetjih pa se znajdemo večkrat kar v zmotnem kolobarju, kadar o tem, katero ustvarjalno rešitev (predlog) naj bi sprejeli, odločajo zopet le tisti krogi, ki so tako že prej proti vsaki ustvarjalni novosti in spremembi ozračja v kolektivu«. Anton BENČINA, dipl- ing. MOJ POGLED NA PRIHODNOST CINKARNE Ob zapiranju starih, potrebujemo nove proizvodnje Prihodnost naše tovarne nas vse zanima. Zato smo povprašali za mnenje sodelavca, ki Cinkarno dobro pozna in spremlja njen razvoj že 25 let, najprej kot direktor tozda Metalurgija, sedaj kot pomočnik KPO. »Cinkarna je podjetje, ki ima bazno in predelovalno industrijo. Ta raznolikost se je doslej pokazala kot stabilizator, saj se gospodarske veje v različnih obdobjih različno razvijajo. Vedno poudarjam, da se morata bazna in predelovalna industrija dopolnjevati in razvijati naravno, ne s prisilo. Razvijanje le enega proizvoda - monokulture - se prav kmalu lahko prevesi v stagnacijo oziroma katastrofo- Takih primerov je v povojnem obdobju kar precej. Stagnacija razvoja kmetijstva in na drugi strani povečanje zmogljivosti industrijske proizvodnje umetnih gnojil je npr. v Jugoslaviji povzročila težak finančni položaj. Vzemimo proizvodnjo barvnih kovin. Cene teh so se v svetu v preteklih desetih letih močno znižale, mnoga podjetja so propadla, med njimi ameriška firma Anakonda. Proizvodnja cinka je v ZDA skoraj čez noč padla od milijon ton na komaj 300 ton. V nerazvitih deželah so to skušali nadoknaditi s povečanjem proizvodnje in tako samo še pripomogli k znižanju cen. Tako so izgube močno narasle prav v Zambiji in Peruju-V letih 1974 in 1975 je proizvodnja cinkovih polizdelkov in izdelkov pokrivala izgube, ker je bila proizvodnja titanovega dioksida še v razvojni fazi. Širjenje samo bi nas gotovo pripeljala do nevarnosti in odvisnosti ter v ekološko neravnovesje. Prav na področju izboljšanja ekoloških razmer pa smo v zadnjih šestih desetletjih postopoma veliko naredili, predvsem s spremembo tehnologije, na primer dvojno katalizo in absorb-cijo na kislinah in izpolnjevanju sistema čiščenja dimnih plinov na titanovem dioksidu ter drugih izhodih S02- Z izboljšanjem emisij v zrak in vode moramo nadaljevati, to pa nam bo uspelo z modernizacijo in povečevanjem ekonomsko upravičenih proizvodenj. Morda je res videti, da danes gradimo le zid in ceste, vendar bo modernizacija veliko pomenila. Prvič bo po daljšem obdobju prinesla kakovostne spremembe v produktivnosti in kakovosti dela. To pa je tudi naš namen. Povečati produktivnost dela na enoto proizvodnje in vloženih finančnih sredstev, da si bomo povečali akumulativnost, kar nam bo omogočilo stabilnost. Izdelkom, ki teh pogojev ne bodo mogli dosegati, se bomo morali odpovedati. Tako na primer bomo morali postopoma reševati cinkov prah, staro valjarno, keramiko ali jih, kar je manj verjetno, nadoknaditi z dopolnilnimi programi. Dobri gospodarji nikoli ne zapro proizvodnje, brez da bi imeli že dosti prej pripravljeno enako ali drugo proizvodnjo. Kar bi mi radi razvijali, nam družbenopolitična skupnost ne dovoli. Bilo bi potrebno dati več svobode pri razvojnih odločitvah delovni organizaciji kot v preteklosti, seveda ob objektivnih presojah. Z rastjo tovarne v preteklosti, se je povečevalo število zaposlenih. Ker smo potrebovali svežo delovno silo, smo se v takratnih pogojih premalo posvečali kakovosti in strukturi le-te- Fizično težki delovni pogoji so dajali tudi veliko število nekvalificirane delovne sile, povečevala seje tudi invalidnost. Zato menim, da je potrebno čimprej zmanjšati vpliv človeškega faktorja na tehnološki proces. Zmanjšati fizično delo in povečati strokovno usposobljenost naj bi bil naš cilj, vendar moramo kakovost v bodoče izbirati, pa tudi ne čisto zapreti vrata novim kadrom. Če bomo zaprli zaposlovanje novih kadrov, se zna kolektiv hitro postarati, to pa lahko ima tam, kjer je proizvodnja v večji odvisnosti od ljudi, slabe posledice- Menjava generacij bo slabo vplivala na proizvodnjo nekaterih obratov, posebno tam, kjer je veliko storjenega v odvisnosti od ljudi. Zato je potreba po znanju nujna. Zelo pomembno je tudi razvojno področje- Povezava med razvojem, marketingom in proizvodnjo bi morala biti trdna. Mislim, daje iz marketinga premalo signalov, kam se naj usmerja proizvodnja in razvoj-Med tem pa je še kako potrebno gojiti organizacijo strateškega razvoja, ki bo skrbel za naš dolgoročni razvoj«. KAJ PRINAŠA ZAKON O PODJETJIH Prej ga bomo upoštevali, bolje bo za nas trga proizvodnje v trg proizvo- ten naš nadaljni obstoj, dov. Prej, ko se bomo prilagodili Prihodnjič: Kakšen bo položaj tržnemu odnosu, dobrim pro- sindikata v novih razmerah, gramom in znanju, bolj bo verje- PROIZVODNI ODNOSI Zapis je nastal na podlagi razumljive in široke razlage tov. Gregorja Mikliča, dipl. jur. iz RS ZSS in plodne razprave, ki jo je pripravil aktiv novinarjev v OZD celjskega področja konec januarja. Zakon o podjetjih je najpomembnejši zakon, ki velja le v gospodarstvu- Na podlagi njegovih določb, ki so zelo posplošene, bomo sami spreminjali svoje odnose znotraj DO, tako kot se bomo dogovorili in kakor bo nam najbolj ustrezalo- Vsebino naših odnosov bomo opredelili le v enem aktu, to je Statutu, ki ga bomo sprejemali referendumsko. Kakšna bo nova vsebina, lahko le ugibamo, ker je še veliko odprtih dilem. Na kratko pa lahko rečemo, da gremo od organizacije združenega dela v podjetje, od sporazumov k pogodbam, od družbenih sredstev k sredstvom v lasti podjetja ali drugih, od dohodka k dobičku itd. Na moči pridobi poslovodni organ in delavski svet- Skratka, poslovanje bo drugačno, za mnoge enostavnejše, bolj bo upoštevano znanje in delo-Zmanjšala se bo razlika med slabim in dobrim delom. Izrazito drugačno bo področje notranje organizacije, ki se bo nujno morala spremeniti tako, da ne bo en del pokrival drugega v izgubi, kajti preiti bo treba iz Vseh i na Nosilci osebe Usmer janje prvi o zakonov: •#»*#*##»»*»»«»*»*»»»*»*»#»»»*«*»*»**«*«»»*««»«»*««*»*»*»*#**»«** * Ožje upravljanje: * * * * * -do 1 oč . r. i 1 jev posl . * * » * UPRAV- « -izbor pn >l .organa * LASTNINA # Država * * lJANJE * -nadzor * * — * * -delitev dobička * nad * * * pasi n - *- » * Pravne osebe » * VANJA # Vodenje: * SREDSTVI *— * # -izbor postop.in sred.* * * » * -usmer. procesov * * Civ. pravne * » * -predlog uprav. odi. * * osebe * »»»*»»»«»***»«.«»»»»«»«»*»»«»«»«**»*»»»««»»»»*»**»*»*****»*«»**»*» # * OD - cena dela * * * » OBRESTI- cena sred. * * • PR TL. AS- *- * * ftANJE # I Država » * # • I -davki * D E L 0 * * DOHODKA * Dobiček I —— * # * * /bruto/ I I Delo * « * » I Ak. I * « * * I I Sred.* # Shema nam prikazuje upravljanje poslovanja in prilaščanje dobička v pogojih, ko se preko zakonov in nosilcev lastnine spremenijo interesi in je potem upravljanje na podlagi dela na drugih nivojih kot doslej. SKRB ZA CISTO OKOLJE Odpadna kemična sadra v Sloveniji Žveplova kislina je osnovna kemikalija s širokim področjem uporabe a se redko vgrajuje, v proizvode in najpogosteje ostane kot nadležna razredčena in onesnažena odpadna snov, v obliki odpadne kisline ali kislih raztopin ali soli (n.pr. zelene galice). Ta se običajno nevtralizira z apnom, apnencem ali hidriranim apnom in tako dobi nevtralizat, ki v suspenziji vsebuje sadre, ponavadi v obliki dihidrata (CaS04.2H20), ki obremenjuje okolje. Na žalost pa tudi proizvodnja same žveplove kisline obremenjuje okolje. Zato proizvajalci prehajajo z enojnega postopka (enojne katalize in absorbcije, z nad 5 % S02 obogatenimi plini s pomočjo katalizatorja vanadijevega pentoksida in z 97,5 % učinkom konverzije S02 v S03), na dvojni postopek (dvojne katalize in dvojne absorbcije z S02 obogatenimi plini nad 6% in z učinkom konverzije 99.6 %). Z novo tehnologijo je onesnaževanje zraka občutno manjše. Vendar s tem obremenjevanja okolja še ni konec. Odvisno od osnovne surovine je dodatno še možen trden in tekoč ostanek: - Pri uporabi elementarnega žvepla ni obremenjeno okolje, ker edini trden ostanek to je strjeno pogačo, lahko po drobljenju uporabi proizvodnja H2S04 iz piritov ali drugih kovinskih oksidov. - Pri proizvodnji žveplove kisline iz piritov pa je poleg izhajanja S02 v zrak še težava, kam z ostanki praženja (piritni ogorki Fe203, vsebujejo veliko težkih kovin in drugih škodljivih snovi, ki jih je potrebno odlagati kot poseben odpadek) in kam s pralno kislino- Pražilne pline je namreč potrebno pred katalizo oprati, odprašiti in ohladiti. Piritne ogorke iz Cinkarne v precejšnjih količinah kupujejo proizvajalci cementa doma in v Avstriji. Pralni kislini, ki vsebuje poleg žveplaste kisline in piritnih ogorkov še do 15 % proste H2S04, je potrebno najprej odpliniti neobstojno H2S03 in ji šele nato nevtralizirati prosto H2S04. Izpadlo nevtra-lizacijsko sadro, z različno vsebnostjo piritnih ogorkov, pa kot poseben odpadek odložiti na odlagališče. Cela vrsta kemičnih proizvodov zaradi tehnološkega postopka proizvodnje z uporabo H2S04, ne more biti brez nje: fosforjeva kislina, fosfati in s tem pralni praški, umetna gnojila, cink, fluorovodikova kislina, v železarstvu in še daljša vrsta organskih spojih kot so citronska kislina, vinska kislina, askorbinska kislina (C-vitamin), oksalna, mra-vljinčna kislina, umetna vlakna (ka-prolaktam, poliamid, viskoza), rafi-nacija naftnih derivatov (regeneracija iztrošenih motornih olj - kisli gudron), celulozni derivati (celufan, sulfitna celuloza), škrob, furfural, razstreliva (nitroceluloza), laki, barve na nitro celulozni osnovi itd Pri vseh proizvodnjah je H2S04 potrebna, a ker se vanje ne vgrajuje ostanek kot odpadna snov, v spremenjeni ali nespremenjeni obliki, ki vselej obremenjuje okolje- proizvoda ni vedno v enakem sorazmerju. Koliko sejo porabi ali koliko in katera izpade po nevtralizaciji, kažejo naslednji podatki: 3-41 H2S04 na t titanovega dioksida (sulfatni postopek) do 5 t CaS04 2H20 na t fosforjeve kisline kot P205 3,7 t CaS04 na t fluorovodikove kisline 2,2 - 2,41 CaSO4 2H20 na t citronske kisline 1,4 - 1.5 t CaSO4.2H20 na t vinske kisline V svetu že obstaja vrsta tehnologij za proizvodnjo naštetih kemičnih snovi z zmanjšanim obsegom odpadnih snovi, brez uporabe žveplove kisline ki jih radi poimenujemo »čiste tehnologije« (n.pr. titanov dioksid po kloridnem postopku). Problem z odpadnimi sadrami v SR Sloveniji ni rešen in nastaja predvsem pri naših kupcih, ki uporabljajo kislino. Glede na proizvod pri katerem je izpadla, jo poimenujemo: FOSFORJEV A SADRA Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, proizvede letno 20.000 t 100 odstotne fosforne kisline, pri čemer nastane 80.0001 fosforjeve sadre- Od leta 1987, del odpadne fosforjeve sadre ne odlagajo več v vodotoke in v reko Savo, ampak jo v obratu za granuliranje letno do 30.000 t dobavijo cementarnam za zamenjavo naravne sadre. Ostalo količino 50.0001 bodo v drugi fazi izgradnje ekološkega obrata prav tako predelali v granulat /a cementno industrijo. Tako do konca leta 1990 predvidevajo proizvodnjo do 80.000 ton cementne sadre Morebitno preostalo sadro, ki bi nastala zaradi večje proizvodnje fosforne kisline, bodo odlagali na skupno odlagališče s komunalnimi odpadki (največ do 10.000 t/letno). V letu 1987 so že 10.000 t granulira-ne fosforjeve sadre prodali cementarnam- Skušajo dobiti čim bolj suho kakovost. Sedaj granule vsebujejo 90% CaSO4.2H20. V primerjavi z naravno sadro, se ne obnaša enako. Zaradi nečistoče, ki so v fosforjevi sadri, odvisno od tega iz katerih surovih fosfatov je dobljena, ima večje ali manjše omejitve pri odlaganju in pri uporabi. Iz lega tudi izvirajo dodatne posledice škodljivega ekološkega vpliva na okolje. Pospešeno iščejo nove »čiste« tehnologije. kjer se v postopke vgrajujejo reciklaže, uporabljajo čistejše surovine, zaokrožujejo tehnološki proces itd. CITRONSKA SADRA V Tovarni organskih kislin (TOK) Ilirska Bistrica, nastaja letno okoli 6.000 t citronske sadre in to, 400 t iz tehnološkega postopka proizvodnje mlečne kisline in 5.600 t, iz proizvodnje citronske kisline- Citronska sadra ni čista in vsebuje 2 do 3 % organskih snovi predvsem iz melase. Tako pogača citronske sadre po filtraciji in pranju že drugi dan prične povzročati smrad, ki je posledica razkroja organskih snovi v njej. Pogača zaradi tega ni lepa in na njej se prične razvijati ob ugodnih pogojih tudi plesen- Sedaj TOK citronsko sadro odlaga na odlagališče pri Ilirski Bistrici in skuša s pokrivanje zemeljskega melja zadržati smrad, kar ji ne uspeva. Odlagališče je praktično polno, novega pa občinski prostorski načrti niso zajeli. Izcedek iz odlagališča ni strupen, je pa preveč zasoljen (sulfati) in ima preveč organskih snovi ter specifičen smrad Nekaj izcedka uhaja tudi v reko Reko. Proizvodni procesi brez uporabe H2S04 so bili že predlagani, niso pa še bili realizirani. Nekatere države so začele uporabljati citronsko sadro za proizvodnjo gradbenega mavca in za proizvodnjo cementa- URANOVA SADRA V Rudniku urana Žirovski vrh (RUŽV), že nastaja letno do 15.0001 uranove sadre- Če bo rudnik delal s polno zmogljivostjo, bo uranove sadre letno do 25.000 t. Zaradi nizko hC'l l C 1 i.A *, »< J , 'r lova -..ddr a Ci troif.1 J -.ddra Ir.ailova sadra T i I anov.A ' ddr a ral..- ar t jsko I»1 ato 80 6 15 95 13 dt upaj Iem.sadre radioaktivne odpadne snovi je uranovo sadro možno le kontrolirano odlagati. V ta namen ima rudnik v neposredni bližini ustrezno odlagališče- Uporaba ali kakšnokoli vrednotenje uranove sadre ne pride v poštev, zaradi radioaktivnosti. TITANOVA SADRA V Cinkarni nastaja letno do 110.000 t nevtralizacijskega blata, v katerem je med 88 000 in 95 000 t titanove sadre in okrog 13.000 t nevtralizirane pralne kisline- Za titanovo sadro je v Cinkarni v raziskavi celovit projekt vrednotenja in uporabe. Za nevtralizirano pralno kislino z proizvodnje žveplove kisline pa ostaja še naprej samo odlaganje nevtralizacijskega blata na monodeponijo v Bukovžlaku. BILANCA OSTALIH KEMIČNIH SADER V SR SLOVENIJI V tabeli je razvidno, da bo samo 14-4 odstotkov vseh kemičnih sader v uporabi, za vse ostale količine zaenkrat ostane le odstranjevanje- Ustrezno rešeno je odstranjevanje v CC, RUŽV in delno v TKI To predstavlja 73.2 vseh kemičnih sader v SR Sloveniji. Dani PODPEČAN količine v 000 t./leto ?l«»l<%) Uporaba Odlaganje 38,T 30 »50 2,9 0 *» 6 7.2 0 ***15 45,4 0 ****95 6.2 0 #***13 100,0 30 179 * Sedanje nristranjevanje v vodotoke in reko Savo, bo popolnoma prenehal o *■ Odlaganje na lastno odlagališče, ki bo v kratkem polno »** Odlaganje na lastno odlagališče radioaktivnih odpadkov, količina se bo povečala do 25.000 t/leto ***# Odlaganje na lastne odlagališče posebnih odpadkov, skupaj z nevtralizacijskim blatom, v g. adnji je novo odlagališče NE KRATIMO PRAVICE DO OBVEŠČENOSTI Le delno obveščeni o dogajanjih v tovarni V anketi, ki smo jo v januarju poslali v vsa delovna okolja, so obveščenost o dogajanjih v Cinkarni delavci ocenili za »delno«. Torej Cinkarnar in Informator kot edina medija, ne dajeta tistih rezultatov, ki jih delavci pričakujejo. Več o anketi bomo pisali prihodnjič. Tokrat pa poglejmo, kaj smo napravili na tem področju lani in kakšne cilje smo si zastavili. Anekdota Ob neki pozabljeni obletnici Delegati odbora za informiranje so sredi januarja podali oceno obveščanja v 1988. V tem letu smo izdali 7 številk Cinkarnarja. povprečno na 16. straneh. enako kot leto prej, in 22 številk biltena Informator, tako kot v letu 1987. Po oceni članov odbora je bilo informiranje odlično glede na to, koliko in kakšne informacije je uredništvo dobilo in iskalo. Se vedno so določeni tabuji, o katerih so dejali, da jih bo čas tudi prerasel- Sploh pa je narobe to, da se ne dovoli pisati o informaciji prej, predenje sprejeta, izdelana, dokončna, dorečena. Tako jo, informacijo, marsikdo zve prej in ga potem branje ne zanima več (primer: vse investicije). V uredniškem odboru Cinkarnarja se bomo trudili, da bo vsebina zanimivejša, da bo vsebovala tudi več poslovnih informacij, katere bomo vodilni morali dajati, želimo pa tudi več raznolikosti, s katero se bi lahko približali vsem bralcem. Želimo tudi več stalnih rubrik, ki bodo vedno na enem mestu, kar bo pripomoglo k večji preglednosti časopisa. Vendar pa so zato potrebni krajši prispevki. V zadnjem času se vztrajno trudimo, da bi spremenili obliko časopisa- Tehnično urejanje je eden ključnih problemov, ki ga je potrebno rešiti čimprej. Danes Cinkarnar in Informator nastajata v živo, izključno od zamisli urednice. Pogrešamo tudi sodelovanje bralcev, ki se v zadnjem času odzivajo le na nagradne križanke in anketo- Druge pobude so zaenkrat »bob ob steno«, zato nameravamo odpreti nove rubrike, ki bodo posegle tudi v življenje družin. Nikoli ne smemo biti zadovoljni, vedno moramo strmeti k spremembam, boljšim, učinkovitejšim. Če bo to prodrlo v našo miselnost in zavest, lahko pričakujemo tudi pri obveščanju boljše čase. Zgodilo se je nekega oblačnega jesenskega dne, da sta se po dolgem času, kje drugje kot za šan-kom, v znanem bifeju Pri veseli Micki, srečala bivša sošolca. Pod težo preživelih let, ki so jima zarisala drugačne poteze, sta se najprej nekaj časa zvedavo ogledovala, potem pa se le ojunači Gregor in pokima z glavo proti Petru. Peter pa kot Peter, nezaupljiv do večno žejnih znancev s prazno denarnico, ga je še dvakrat z očmi premeril od nog do glave, vmes na hitro premislil, če ni to kakšen njegov pivski prijatelj in ko je ugotovil, da si tudi v sorodu nista, vprašal: »Menda se midva le od nekod poznava? »Ja seveda«. odvrne Gregor, »ali nisi ti tisti Peter, s katerim sva skupaj drsala klopi v drugem razredu osnovne šole?« Led je biI prebit, znanstvo potrjeno z dvema »Zlatorogoma« in pogovor je stekel kol se med gosti v dobrem lokalu spodobi. Sami vzponi Gregor, ki se rad hvali, kako mu v življenju skoraj vse uspeva, je bil takoj pripravljen prelistati svojo biograjijo. Peter ga je zvesto in z občudovanjem poslušal tako dolgo, dokler ni Gregor začel govoriti o svoji službi. Pohvalil se je, kako je po končani šoli dobil službo v svojem poklicu orodjarja. Kolektiv res ni bil velik, saj so izdelovali samo obeske za potrebe veterinarjev in kinoloških društev, ali po domače pasje svetinjice. Ker pa so bili vsi mladi, z veseljem do dela, so hitro razširili proizvodnjo, nabavili nove stroje in uspeli na tržišču. Gregor je ponosno povedal, da je že po treh letih posta! skupinovodja, po petih pa zaradi sposobnosti od-delkovodja. Pohvalil se je tudi z novim družbenim stanovanjem in sploh kako lepo imajo v kolektivu poskrbljeno glede dopustov na morju, da so zgradili počitniške hišice po celem Jadranu, pa tudi v hribih imajo najete sobe v počitniških domovih. »Že, že«, ga je nestrpno prekinil Peter, kaj ti bojo vse te tvoje počitniške hišice in sobice, povej mi raje koliko dobiš plače vsak mesec!« Gregor se je skrivnostno nasmehnil in mu na uho povedat koliko zasluži. Samo po osuplem Petrovem obrazu je bilo moč sklepati, da vsota ni bila majhna. Medtem, ko je Peter mračno premišljal o svoji plači, pa je Gregor veselo pripovedoval še o nagradah za delovne jubileje in o veli- kem slavju, ki so ga priredili ob 30. obletnici kolektiva. Pri večjih je slabše Tukaj pa je Petra popadeI bes, treščil je s pestjo po mizi in grdo zaklel. Bivši sošolec ga je začudeno in s strahom pogledal, če ni morda začelo delovati tisto pivo, ki sta ga izpraznila. Počasi in s težavo je pričel svojo pripoved o tem, kako je podobno kot Gregor začel svojo delovno kariero v novo ustanovljenem kolektivu, ki pa je bil v sklopu velike tovarne. Začeli so z enim strojem, bili so samo štirje in po začetnih težavah so začeli z redno proizvodnjo. Direktor velikega obrata je bil prisoten vedno, kadar so se poja-vie težave v tem malem obratu in pomagal odpravljati probleme. Dobro so se razumeli. Obljubljali so jim lepo prihodnost, napredovanje in lepše plače. Vse je šlo dobro le tako dolgo, dokler ni vrag umešal svojih parkljev. Prejšnji direktor je odšel, novemu pa nekaj ni bilo všeč in je bil ta mali kolektiv nekako odrinjen. Leta so tekla, tudi nekaj novih strojev so dobili, ampak vedno so ostajali v senci. Precej pionirjev, tistih ki so začeli z delom pri prvem stroju, je obupalo in odšlo drugam, na boljše, drugi pa so še kar vztrajali in upali, da bo drugače. Dvajset let upanja Tako je minilo tudi dvajset let in iz malega kolektiva je nastal srednje velik. Vsi so pričakovali, da se bo ob 20-obletnici kdo od vodilnih spomnil na to in organiziral vsaj majhno svečanost v obratu, povedal nekaj besed, primernih za ta jubilej in spodbude za vnaprej. Žal so se ušteli in sedaj Peter razmišlja, če ne bi napisal kakšen protestni transparent, kar je sedaj v modi ali pa bi žalost raje kar v alkoholu utopil. Pa kaj, ko zna tudi žalost dobro plavati in ne ve, če bi mu uspelo. Gregor ga je razumevajoče pogledal, mu natočil še eno pivo, potem pa se mu je mudilo k ženi in otroku. Opravičil se je Petru in odbrzel s svojim avtom v drugo gostilno, v bolj veselo družbo. Peter si je mislil: »Pa je res, da sita vrana lačni ne verjame« in je spil grenko pivo za slajše spanje.. Gojmir Uredništvo Zlati znak 1988 JOŽE NARAKS, TOZD METALURGIJA 35 let v Metalurgiji Kaj vam pomeni priznanje? »Z ozirom na 35. letnico dela v metalurških obratih Cinkarne in odgovorne naloge, ki jih opravljam, mi priznanje dopušča, da lahko malo izstopam od povprečja.« Kaj bi potlej dejali o prihodnosti metalurških obratov? »O tem v tozdu veliko razmišljamo. Nekatere zastarele obrate že postopoma nadomeščamo z drugimi, novimi. Razširjamo pa proizvodnjo tam, kjer gre najbolje. Izredno ponosni pa smo na velik prispevek v ekološke izboljšave.« 10 IZBRALI SMO MLADINA PODPIRA DOBRO IN BOLJŠE DELO Kaj vemo o delu cinkarniških mladincev Dolgo se je morala mladina v Cinkarni ukvarjati sama s seboj in s svojo slabo aktivnostjo. Toda v zadnjem času se njihovo delo kot pravimo »pozna«, saj sledijo družbenim dogajanjim v tovarni in zunaj nje. Na njihove pobude pa so se že odzvali tudi ostali. Najbolj do izraza je prišla pobuda mladincev iz Grafike, ki so predlagali razpis raziskovalnih nalog kot stimulacijo za vse zaposlene- Inovativna dejavnost pač še ni dobila svojega pravega mesta v naši tovarni, ni še dovolj v zavesti naših ljudi. Prav pa je, da jo mladi spodbujajo. Mladi se torej ne ukvarjajo samo z organizacijo izletov in športnih srečanj, ampak imajo predvsem delovne sestanke. Na lanskih sejah so obravnavali vrsto aktualnih problemov v tovarni, kot so: družbena prehrana, proizvodnja, rezultati poslovanja, kadrovska politika, dejanski prispevek in vprašanje deljenih indeksov, v letošnjem letu pa so en sestanek namenili posvetiti obravnavi ekološkega vprašanja. Na sestankih se ne le seznanjajo temveč sprejemajo tudi stališča, ki naj bi dajala spodbudo za izboljšanje stanja. Glede prehrane, na primer, niso bili zadovoljni z odgovorom strokovne službe, kije bil naravnan k povzemanju stanja, in ni vseboval iskanja izboljšav in boljših rešitev. V razpravi o proizvodnji in rezultatih tozda v Grafiki so zahtevali večjo osebno angažiranje delavcev pri kakovosti ter višjo strokovnost-Na eni izmed sej so se zavzeli za omogočanje opravljanja pripravništva in za selekcijo kadrov pri tem. Ocenili so, da so mentorji preobremenjeni in da jih je premalo- Prav tako pa so se mladinci Grafike zavzeli za human način reševanja tehnoloških viškov. Trenutno se ukvarjajo z aktivnostmi svojega organiziranja, saj morajo letos sprejeti Pravila o organiziranju in delovanju koordinacijske konference in vpeljati postopek kandidiranja in volitev za vodstvo cinkarni-ške ZSMS. Mladi so prepričani, da je v današnjem času potrebno kar najbolj spodbujati inovativno, ekonomsko, ekološko in energetsko varčevalno miselnost med delavci Cinkarne in razširjanje medsebojnega tovarištva in pripadnost DO- In v tem kontekstu bodo svojo dejavnost nadaljevali. nita: reformo volilnega sistema v smeri vzpostavljanja neposrednega in splošnega vpliva volilcev; individualno in javno odgovornost na vseh ravneh; svobodo govora, misli in zbiranja z doslednim spoštovanjem osnovnih civilizacijskih pridobitev: večja kultura govora, razumevanje in dogovarjanje brez predsodkov in drobnjakarskega politikan-stva, javnost vodenja kot pogoj odgovornosti in uspešnosti, pravno in učinkovito državo s skupščino kot resničnim najvičjim organom oblasti in samoupravljanja; ZSMJ kot moderno fronto in pluralistično organizacijo mladih, ki jo povezuje interes za celovit napredek te države- Ml SMO ZA sodobno tržno usmerjeno gospodarstvo; večjo iniciativnost, samostojno podjetništvo, pluralizem oblik lastništva, in ukinitev monopolov in restrikcij vseh barv in vrst; ekonomsko in ekološko zdrave investicije- Ml SMO ZA Jugoslavijo, ki bo notranje združena, pa tudi enakopraven partner v evropskih in svetovnih procesih povezovanja; Jugoslavijo, katere sedanjost bo vredna njene bogate zgodovinske preteklosti; Jugoslavijo, ki bo vzor pozitivnih socialističnih gibanj, ne pa črna točka na zemljepisni karti svetovne razvitosti; Jugoslavijo kot federacijo enakopravnih narodov in narodnosti, ki jih zgodovinsko povezuje odločitev o združevanju ob priznavanju individualnosti posameznika, kakor tudi samostojnosti narodov in narodnosti. Za SOCIALISTIČNO FERERA-TIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO razumevanja, napredka in demokracije. V najtežjih časih naše zgodovine je zmagal razum. V prepričanju, da more zmagati tudi sedaj, podpisujemo ta apel- PONAVLJAMO RAZPIS Akcija za zbiranje idej in predlogov Razpis od ideje do novo ustvarjene vrednosti, je bil objavljen v novembrski številki. Rok za prijavo še vedno traja (do konca februarja). Ker v prvih dveh mesecih ni prispelo pričakovano število idej in predlogov, je izvršni odbor Diatija odločil, da se razpis ponovi. Obstaja možnost in upanje, da smo pozabili, da je v tovarni še vedno dosti nerešenih problemov, ki kličejo po rešitvah. Seveda tiste, ki znajo, hočejo in so pripravljeni narediti nekaj več od povprečnih zanesenjakov. Nič več ni daleč čas, ko bomo morali gospodariti v konkurenčno tržnih gospodarskih razmerah in ko bo minil čas za inflacijsko prirejanje cen. V takih razmerah bo moralo inovacijsko gibanje prerasti sedanje skromne okvire in postati pomemben dejavnik pri oblikovanju in pridobivanju dohodka na osnovi znanja in lastnih rešitev. Ponovni razpis je namenjen vsem, da začnemo postopno razmišljati in spreminjati vse, kar je preživelo sedanje razmere na vseh področjih dela in poslovanja in tako preidemo k ideji: »Vsi mislimo, vsi delamo«. MG- APEL K RAZUMU Poziv, ki ga je sprejelo predsedstvo zvezne konference in mladina v Grafiki Enajst let pred vstopom v 21. stoletje se Jugoslavija nahaja na najpomembnejši prelomnici socialističnega razvoja- Gospodarski in socialni kolaps, ter skoraj povsem popolna neučinkovitost političnega sistema -položaj v kateri je bratomorna vojna bližje kot progresivno razreševanje problemov - se ne more več ocenjevati samo kot »nadaljnje poslabšanje družbenih odnosov « Mnogi od najodgovornejših v naši družbi, ki so zapravili svojo možnost, morajo oditi: Nezaupanje v institucije sistema je brezmejno, ponujene variante za njihovo spremembo pa nezadovoljive- Najbolj drastično se to odraža na Kosovu, kjer institucije sistema niso sposobne, da zagotovijo niti fizično integriteto, niti osebno in imovinsko varnost in svobodo prebivalstva- Usoda naše domovine nas zanima danes in tukaj, ker vemo, da bo jutri mogoče že prepozno. Ne pristajamo na rešitve, ki ponujajo orožje in kri, ker vemo, da potem, ko utihne glas pušk in preneha prelivanje krvi. ne bomo živeli bolj svobodno, niti bogateje Ne pristajamo, da samoupravljanje pomeni samo masko za vladajočo oligarhijo, socializem pa enakopravno razdelitev siromaštva. Zaradi tega se bomo z vsem našim znanjem in našimi možnostmi trudili za spremembe, ki nam bodo zagotovile bodočnost v bolj demokratičnem in bolj humanem, duhovno in materialnem bogatejšem socializmu- Ml SMO ZA učinkovit politični sistem samoupravnega socializma, v katerem samoupravljanje in socializem pome- SREBRNI ZNAK 1988 MILICA KONČAN, TOZD KEMIJA Tudi v kritiki je del resnice ni potrdilo, da delo ni bilo zaman. Nam starejšim pa to pomeni še več.« Slišati je tudi komentarje, da jih niso dobili pravi ljudje? »V vsaki kritiki je tudi delček resnice. Letošnja izbira je bila sieer bolj demokratična od prejšnjih, pa vseeno so bile kritike. V vsakem tozdu se najde nekdo, ki ne dela le za denar in tak si prav gotovo zasluži priznanje. Prijetno me je presenetil nekdo, ki je dejal, daje končno znak prišel v prave roke. To mi je res pomenilo več, kot samo priznanje. Kaj vam pomeni priznanje? »Če toliko delaš, priznanje pome- RAZPIS OD IDEJE DO NOVO USTVARJENE VREDNOSTI Ste pripravljeni sodelovati v akciji kjer nič ne izgubite, lahko samo dobite - VI in NAŠA delovna organizacija. Cilj te akcije je spodbuditi ustvarjalno iniciativnost zaposlenih, da bi dosegli boljše rezultate na vseh področjih dela in poslovanja, omogočili polno zaposlenost celotne delovne organizacije, zagotovili boljšo izrabo delovnih sredstev in izboljšali kakovost naših izdelkov in storitev. Zavedati se moramo, da je pogoj za napredek inventivnost vsakega posameznika. Zato razmislite, kaj se še da izboljšati -spremeniti. Ugotovili boste, da je še veliko tehnoloških in drugih pomanjkljivosti, nesmotrnega ravnanja z materialom in energijo, da so še marsikje skrite rezerve. Če jih rešimo, nam bodo dale boljši danes in jutri. S tem namenom razpisuje KPO akcijo za zbiranje IDEJ IN PREDLOGOV Kdo naj sodeluje Vsi zaposleni v Cinkarni, vsak na svojem področju dela in nalog ter poslovanja. Kje so potrebe V boljši organizaciji dela, raziskavah, poslovni informatiki, tehnologiji, inovacijskem procesu, pripravah dela, nabavi, proizvodnji, prodaji, vzdrževanju, energetiki, marketinških storitvah, skratka, v celotni DO. Kako priti do ideje Ideje naj obsegajo naslednja izhodišča: da je to drugačna, boljša organizacija dela in s tem večja produktivnost da so to drugačne metode in postopki dela da prihranimo na materialu In času izdelave da dosežemo boljšo kakovost izdelkov in odgovornost za kakovost da so to drugačne konstrukcijske in tehnološke rešitve da to zmanjšuje obremenjevanje okolja da je to izboljšan videz naših izdelkov in embalaže da posodobimo, izboljšamo naprave, stroje in orodja da poiščemo boljše - ustreznejše materiale da Izboljšamo in pocenimo način skladiščenja da izboljšamo način transporta materiala in izdelkov in skrajšamo transportne poti da posodobimo način prodaje, nabave in servisiranja da znižamo porabo energije na enoto proizvoda da posodobimo vzdrževanje in znižamo čas zastojev da začnemo izkoriščati tudi odpadne surovine in energijo da izboljšamo dohodkovno učinkovitost poslovanja da pristopimo k sodobnejšemu, stimulativnejšemu, pravičnejšemu vrednotenju in nagrajevanju rezultatov dela da omogočimo varnejše delo in izboljšamo delovne pogoje da zmanjšamo administracijo da najdemo način hitrejšega strokovnega ocenjevanja in izvorom inovacijskih predlogov da iščemo, najdemo In rešujemo vse druge probleme, ki še lahko izboljšajo način dela in gospodarjenja. Kdaj in kako se lotiti rešitev Takoj, ko zaznaš idejo, ko spoznaš, da jo lahko sam ali z sodelavci realiziraš in bo v najkrajšem času dajala uporabljive rezultate. Ocenjevanje Vse zbrane predloge bo enkrat mesečno ocenjevala posebna strokovna komisija v delovni organizaciji, sestavljena iz strokovnjakov, ki pokrivajo celotno področje dela in poslovanja. Komisijo je imenoval odbor za Inventivno dejavnost CC. Oblika predloga Oblika prijave je na hrbtni strani razpisa. V prijavi je potrebno IDEJO ali PREDLOG opisati tako, da bo mogoča REALIZACIJA oz, način rešitve in nakazati pričakovano gospodarsko korist po realizaciji. Rok razpisa: Razpis bo trajal tri mesece, do konca februarja 1989. Nagrade Nagrajene bodo vse izbrane IDEJE in PREDLOGI, ki so smiselni , ki jih je mogoče realizirati, kjer bo dosežen finančni učinek ali kako drugače izboljšano delo in poslovanje v delovni organizaciji NAGRADA za takšno IDEJO ali PREDLOG je 50.000.- din in bo izplačana takoj po oceni predloga. Ob koncu razpisa bo strokovna komisija izmed izbranih IDEJ in PREDLOGOV nagradila še tri najboljše predloge s posebno nagrado. Nagrade bodo izplačevali v naši blagajni po seznamu oz. sklepu strokovne komisije. Nadaljno reševanje Vse pozitivno ocenjene ideje in predloge iz tega razpisa bodo po realizaciji obravnavane po veljavnem Pravilniku o inventivni dejavnosti TOZD in DSSS Cinkarne. Pomoč in nasvete vam nudijo predsedniki komisij za inventivno dejavnost v TOZD - ih in DSSS ter analitik inovacij. Ideje in predloge bo zbiral analitik inovacij v Razvojni službi, telefon 273. Razpis je obravnaval in potrdil odbor za inovativno dejavnost DO 10. 11. 1988. Predsednik KPO Marjan Prelec dipl. ing. 12 p*, 'm ZANIMIVOSTI Na kratko... STIKI S SOSEDI V preobrazbi naših sosednjih delovnih organizacij EMA in METKE, ki sta lani zašli \ velike težave, smo na nek način pomagali tudi mi. S kadri. V EMU so 12. januarja sprejeli ukrep družbenega varstva in s tem tudi začasno vodstvo, ki je sprejelo pripravljenost nositi breme odgovornosti. Prvi med njimi je naš sodelavec Marjan DREV, dipl- ing., ki ga bomo pogrešali kot vodjo proizvodnje v tozdu Grafika in kot predsednika delavskega sveta delovne organizacije. V Metki so že 4. novembra 1988 v začasni kolektivni organ imenovali tudi našega sodelavca Marjana Plohla, ki je opravljal dela in naloge pomočnika direktorja Posebne finančne službe. VAŽEN JE NAČIN FEP, tovarna iz Dolnjega Mila-novca izdeluje nove žarnice ADAPTERJE, ki porabijo le četrtino električne energije v primerjavi s porabo navadnih žarnic. Ta izdelek omogoča varčevanje električne energije tudi pri razsvetljavi. Povprečna življenjska doba ene varčne žarnice je 5.000 ur. Torej se varčevanja z energijo da lotiti tudi s te plati. Toliko bolj zato, ker pri nas žarnice gorijo tudi tam, kjer ni nikogar. RAČUNANJE V NAŠI PRIHODNOS 11 Ker nam inflacija tako hitro raste, da že 1 kg kruha stane pol milijona din, se bomo morali učiti šteti in računati od milijarde din naprej. Pa poglejmo: milijarda, sto milijard, tisoč milijard = bilijon = milijon milijonov tisoč bilijonov = bilijarda milijon bilijonov = triljon TUDI TO SE ZGODI Tov. I.Z. iz Cinkarne je nekega dne, meni nič, tebi nič kar zapustil delovno mesto. Disciplinska komisija mu je zato izrekla opomin. Pa je bil I.Z. tako ogorčen, da je šel do IS SRS. Ker pa ta ni zahteval drugega kot pojasnilo od DO, je vzel dopust in se napotil k tov. Slobodanu Miloševiču, ki je takrat trenutno sedel na vojvodinskem partijskem sestanku, rekoč, da bo Miloševič že pometel s takimi direktorji, ki dajejo delavce na disciplinsko. PRIZNANJA ZA HUMANOST Število krvodajalcev v Celju narašča Cinkarna je konec lanskega leta prejela priznanje za zasluge za krvodajalstvo, ki ga je ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva podeljeval Rdeči križ Slovenije. Naš sodelavec Franc DEČKO, izmenovodja rastnih substratov, pa je ob tem jubileju dosegel 100 kratno oddajo krvi. Naša delovna organizacija se vsako leto vključuje v krvodajalske akcije, ki so v naši ambulanti organizirane dvakrat v letu-Lanskih akcij v januarju in septembru se je udeležilo preko sto delavcev. Zelo spodbudno je, da se številke v Celju nenehno povečujejo. V desetih mesecih lani je 3-327 krvodajalcev, dalo 1170 litrov krvi. Ta izredna humanost v svetu beleži že 125. obletnico. Leta 1863 je bila v Ženevi iz potrebe organizirane pomoči ranjenim vojakom na bojnih poljih, ustanovljena organizacija Rdečega križa, ki je svojo dejavnost postopno razširil na skrb za zdravje ljudi in zdravstveno vzgojo-V Celju pa se je dajanje krvi začelo leta 1948. ko je bil ustanovljen oddelek za transfuzijo. Ob 35. obletnici krvodajalstva v Celju so bila podeljena tudi posebna priznanja, ki so jih poleg 100-kratnega darovalca Franca DEČKA, prejela še Simo PETKOVŠKI (87 krat) in Janez ŠTORGELJ (84-kral). Priznanje za pomoč pri organizaciji pa tudi Martina AHTIK in Jernej OZIS. SEZNAM Rudi FERJAN, Jure JURŠ1N1Č 20-kratni Marija HORVAT, Stjepan IGNJAČIČ, Ljuba KVAS, Rames MUHADJER1 Stanko OPREŠNIK. Stanislava PETRIČ, Šandor PATKANJ, Anica POMPE, Dubravko ŠOPEK, Momčilo STAJIČ, Andrej TOVORNIK 25-kratni Bojan HORVAT, Mito MITEVSK1. Ivan MUŽAR. Zdravko PERNIC' Milan PETROVIČ, Marko SUŠA. Jože KRAJNC. 30-kratni Zdravko ČUDEN. Ferdo POTOČNIK. Franc VORŠNIK 35-kratni Marjan CIMERMAN, Franc PULKO, Borislava REPAS. Ivanka VIDOVIČ 40-kratni Martin PRELOŽNIK, Ivan VERANIČ 45-kratni Martin ŠALEJ Franc DEČKO 100 x Sima PETKOVŠKI 87 x Janez ŠTORGELJ S4x_________ OBVESTILO Uveljavite pravico do denarne pomoči za otroke Kot vsako leto morajo tisti, ki so po sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic upravičeni do denarne pomoči za otroke tudi letos izpolniti obrazec SPN-1. Dobijo ga v knjigarni ali v računovodski službi. Center za socialno delo v Celju letos zahteva več podatkov kot sicer, in to: - evidenčno matično številko družine, to je številka, s katero so opremljene ugotovitve v preteklem letu in datum prejete vloge, priimek in ime ter stalno bivališče, - člane družine, šolo ali VVO, katero otroci obiskujejo, - vse dohodke za vso minulo leto (1. E 1988 do 31. 12. 1988) vseh družinskih članov ter dohodek od gozda v minulem letu, če je bil izvršen posek lesa, - dohodek otrok in to: preživnino - v skupnem znesku za vso minulo leto. kadrovsko štipendijo - skupen znesek za vse leto, štipendijo iz združenih sredstev -mesečni znesek - januar 1989, - januarski (1989) znesek priznane delovne nadomestitve stanarine, če je ta priznana. Vloge za denarno pomoč zbira Računovodska služba, najkasneje do 20. februarja 1989. krvodajalcev - odlikovancev v letu 1988, zaposlenih v CINKARNI CELJE 5-kratni Aleš ANTAUER, Majda DERČA, Jospi FORJAN. Aleksander JEZERNIK, Marinka KAČIČNIK, Jože KRAJNC, Drago KUKOVIČ, Milan MOHORKO, Marija SMOLE, Iztok TROBIŠ. 10-kratni Leopold BUTOLEN, Igor GORIČAN, Justina GRIL, Mara JOSIČ, Terezija OVTAR, Ivan PEČEK, Dragomir PETRONJIČ, Dragica TURK, Valent ZAGORŠČAK, Duro ZABIČ 15-kratni Štefan BUDNA, Franc BUKŠEK, Srebrni znak 1988 ZDRAVKO LUZAR, TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA Prednost pripadnosti tovarni Kaj mislite o podeljevanju prisotno že doma.« priznanj? Cinkarna jutri? »Zelo se strinjam, da vsako leto »Neizogibno je dati več poudarka podeljujemo priznanja. O tem ali strokovnim kadrom, ki bodo za-so izbrani zaslužni, je sicer težko vzeti za kvalitetno delo.« oceniti, vendar pa je izbranec gotovo kdaj kaj dobrega naredil za tovarno in kolektiv. Priznanje je tudi na nek način zahvala za pripadnost tovarni, za sproščanje energije ne le za 8 ur dnevno. Čut pripadnosti je kot pravi pregovor: »Redka suknja, gosta služba.« V svetu, posebno na Japonskem, dajejo mnogo več pozornosti pripadnosti. Pri nas pa se zdi, daje narobe že to, če sin pride za očetom. Pozabljamo, da je vpetost v življenje in delo tovarne * OD VSEPOVSOD CE STE ZAMUDILI Kiparska delavnica na obisku Dvanajst mladih ustvarjalcev likovnega krožka osnovne šole Franca Kranjca iz Polul, se nam je v novembru 1988 predstavilo s svojimi deli. Pravzaprav imajo ti otroci srečo, srečo, da so dobili dva odlična mentorja Vilibalda KRANJCA in Bena KARNERJA, da imajo na šoli stroj (peč) za žganje gline in velik posluh vodstva šole za ljubiteljske dejavnosti. Nekateri otroci obiskujejo tudi po štiri krožke- Gotovo je dobro izpolnjena želja staršev otrok na tej šoli, da njihovi otroci spoznajo čim več vrst umetnosti in svobodnih poklicev. Jasmina PEKLAR, učenka 8. razreda: »Likovno delo me zelo veseli že od prvega razreda. Zato sem se takoj vpisala v kiparsko delavnico- Izdelala sem pet kiparskih del, tri so razstavljena: školjka, roka, vaza. Mislim, da tudi po osnovni šoli ne bom zapustila tega konjička«. Vilibald KRANJC, svobodni umetnik: »Zelo rad delam z otroki, vendar imam zelo malo časa, zato ne vem, če bom lahko to delavnico vodil še naprej. Ustvarjanje potrebuje celega človeka in jaz bi rad predvsem ustvarjal«. Najlepše je, da se že mlad človek nauči ljubiti naravo, ki jo zna izražati tudi skozi umetnost, zato upamo, da bo njihova delavnica še dolgo uspešno živela in pritegovala čim več mladih. MG. DRAGI UPOKOJENCI! Vaše sodelovanje v našem glasilu je vedno dobrodošlo. To leto smo bili zelo veseli pisem, ki ste nam jih pisali, v njih ste se tudi zahvaljevali za koledar in čestitko. Nekaj vaših pisem objavljamo. Zelo pa bomo veseli, če nam še pišete, na primer o tem, kaj bi se dalo v naši tovarni izboljšati. Nasvet od vas, ki imate polno izkušenj, bi bil dragocen! Radi bomo prebrali in objavili vsako vašo misel. Vsem, ki ste nam želeli veliko delovnih uspehov, hvala, mi pa vam želimo, da ostanete zdravi in srečni! Urednica Novoletna voščila Vsem delavcem družbenopolitičnih organizacij in poslovnim delavcem ter sindikatu Cinkarne iz srca želim srečno, veselo, zdravo, poslovno uspešno leto 1989! upokojenec Ivan Podlesek Spoštovani! Zahvaljujeva se kolektivu Cinkarne za lepe želje in koledar, ki sva ga bila z ženo zelo vesela. Posebej se zahvaljujeva sindikatu za pozornosti, ki smo jih deležni ob letnem srečanju upokojencev. Vsem skupaj želiva vse dobro in lepo ter mnogo uspehov pri vašem delu. vaša upokojenca Trebičnik Spoštovano uredništvo! Pošiljam vam rešitev zadnje križanke. Ob tem se zahvaljujem za vašo skrb, saj ob prejemu vašega in mojega časopisa spremljam delo in uspehe tovarne, v kateri sem tudi jaz delal dolgo vrsto let. Hvala za novoletno čestitko in še posebej za koledar. Želim vam še nadaljnjih uspehov. Avgust Čretnik Na kratko... PO RAZPISU Razvojnega direktorja promocija ni bila nikakršna kolobocija! Sta pač bila dva povsem enakih šans in odločitev je padla pri seštevku nians! SREČNEŽ V 3 x 3 Naš sodelavec iz Grafike Dušan Mohorko je v igri na srečo 3x3 imel najboljšo kombinacijo številk. Še krajše... Inovacija Sebe vprašam in vse vem! (Nov pregovor, ki velja predvsem za Cinkarnarje). Leta 2.000 Vsi se sprašujemo kaj bo tega leta. V Činkarni nič posebnega, samo malo večja bo. Cinkarna namreč. Pri prebujanju v novi dan Prazna vreča ne stoji pokonci ali: ne pozabite zajtrkovati! Ni res, da ni časa za zajtrk. Čas je za vse, za kar si ga vzamemo- In za zajtrk si ga splača vzeti, saj nikoli ne veš, kakšna bo cinkarniška malica. Za vse, ki se »zadržujejo« v jedilnicah Strokovnjaki pravijo, da vse kar jeste prežvečite 30 x. S počasnim hranjenjem, pri katerem morate jesti in piti zavestno in pozorno, dobite vase ogromno energije, ki vam bo pomagala preživeti še tako dolgočasen dan. OPOZORILO VOZNIKOM Vse voznike avtomobilov, ki imajo parkirane svoje konjičke na urejenem parkirišču pred Marketingom opozarjamo, da imamo med nami tudi takšne voznike, ki razbijejo parkiran sosednji avtomobil, in se mirno odpeljejo naprej. TRI ANEKDOTE TEGA DVOMESEČJA Zakoni so kot pajčevina: mušice se zapletejo vanjo in poginejo, velike muhe pa jo raztrgajo. Anaharsis Če me obrekujejo v moji odsotnosti, me nič ne skrbi. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo- Aristotel Demokracija pomeni vladanje z razpravljanjem. Ta princip pa deluje samo, če drugim preprečiš govoriti. Attlee Maškarada ’89 V letošnji maškaradi je prvo mesto osvojila skupina ASTMA. Pod masko so se skrivali Vilma Pevec, Dušan Sevšek in Liljana Bratovšek. Druga je bila družina Brajdič delavke organizacijske službe), tretji Sonce (Milan Gaber), četrta Snažilka ( Drago Fidler) in peta Zakonski par (Anica Čuček in Barbara Brodej). 14 ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT REKREACIJA SKOZI PRIZMO NEREKREATIVCEV Komu se splača stati ob strani Običajno se v tem letnem času pripravljajo in obnavljajo finančni načrti posameznih dejavnosti, ki bremenijo sklad skupne porabe. Že mogoče, da smo z vidika ustvarjalnosti - produktivnosti samo porabniki, vendar je potrebno reči, da ta dohodek ustvarjamo vsi člani delovnega kolektiva, eni bolj neposredno drugi posredno. In kaj ima opraviti s tem rekreacija? Želel bi povedati nekaj misli ob rezanju finančnega kolača za leto 1989. Cinkarna ima v okviru športne rekreacije šestnajst sekcij s približno 300 do 400 aktivnimi člani- Ni moj namen, da podrobneje opisujem delovanje posameznih sekcij, ker je to možno razbrati iz našega glasila med letom. Čestokrat hote ali nehote pozabljamo vrednote, ki jih prinaša rekreacija- V tej delovni organizaciji sem že 30 let in s polno odgovornostjo rečem, da smo športniki Cinkarne skozi vse to obdobje prinesli tudi dobršen del dobrega imena Cinkarni, z gradnjo mozaika in več vrst uspešnega dela-Bili so časi. ko je naša delovna organizacija slabše poslovala, bila izpostavljena kot družbeno škodljiva (ekološko). A športniki Cinkarne smo vedno s ponosom nosili njeno ime in nikoli nismo zaradi tega hodili sklonjenih glav. Obratno! Nemalo je bilo članov kolektiva, tudi pomembnih. ki so v taki situaciji zapuščali tovarno. Gledanje in pojmovanje, češ saj se rekreirate zase, kaj pa ima kolektiv od tega, pomeni zelo kratkovidno poznavanje pomena rekreacije. Nič koliko je tekmovanj v okviru občinskega sindikata, medsebojnih srečanj DO in celo na republiški in državni ravni. Vse to lahko prevedemo v nekaj tisoč ur prostega časa. kjer športniki nosimo ime Cinkarne. Za vse to je potrebno tisoče lučajev, prevoziti na tisoče kilometrov, napraviti tisoče potez, obrisati več litrov znoja-V imenu vseh rekreativcev želim. da bi tisti, ki režejo finančni kolač, imeli za športne dejavnosti več razumevanja. Vse tiste, ki še vedno stojite ob strani pa vabimo, da naredite nekaj koristnega tudi zase in za kolektiv. Pridružite se nam! Franc SMEH Smučarski tek Moški posamezno 1. Šneberger Kovinotehna, 2. Ročnik - Etol, 3. Pliberšek CC, Ženske posamezno 1 • Špeglič - Aero, 2. Berk - CC, 3. Mauhar - Aero CELJSKI KERLC Ta naslov in priznanje so za discipline: plavanje, kolesarjenje, tek, pohod nad 1.500 m, tek na smučeh iz Cinkarne ob zaključni slo- vestnosti 31. 1. 1989 v Golovcu prejeli: Zlato plaketo: Slavko Kajtner, Jože Ašenberger, Štefan Gaberšek, Mitja Lamper, Hinko Kožar, Tatjana Nezman, Andrej Žnidar, Darinka Špacapan, Vera Zupanc. Srebrno plaketo: Nevenka Lipovšek, Zdenka Šlatau, Cvetka Lukane, Helena Umek. Bronasto plaketo: Andrej Tomažin, Martin Žibert, Dejan Za-všek, Marta Govedič-Čestitamo! Kegljaške novice Sindikalne športne igre Celja 1988 V tekmovanju 19. ekip iz celjskega območja v ekipnem tekmovanju 6 x 100 lučajev (spomladanski in jesenski del), so kegljači Vrstni red ekip: 1. Zdravilišče Dobrna 2. Cinkarna Celje 3. Železarna Štore 4. EMO Celje 5. Kovinotehna Tudi kegljačice Cinkarne so v isti zvrsti tekmovanja osvojile odlično 2. mesto (4 x 50 lučajev) in prejele srebrno plaketo- Za Vrstni red ekip: 1. Obnova Celje 2. Cinkarna Celje 3. Blagovni center 4. EMO Celje Cinkarne osvojili odlično 2. mesto in prejeli srebrno plaketo« Za ekipo Cinkarne so nastopali: Kukič Rado, Salmister Ivan. Dordevič Žika, Furjan Boris, Mestinšek Dušan in Pohole Ivan. 4759 kegljev 4714 kegljev 4692 kegljev 4604 kegljev 4589 kegljev ekipo Cinkarne so nastopile: Zalokar Irena, Berk Marjana, Vengust Alenka in Točaj Jožica. Sodelovalo je 12 ekip. 1365 kegljev 1350 kegljev 1289 kegljev 1264 kegljev NAŠI V OBČINSKEM MERILU Končane lige 1988 Dobili smo rezultate tekmovanj v okviru občinskih prvenstev v letu 1988 od Zveze telesnokul-turnih organizacij in Strokovnega sveta za športno rekreacijo v Celju- Tenis Ekipe Cinkarne so nastopale v 1. in IV. ligi. /. liga: L RC (28). 2. Klima (16), 3. Aero (14-6), 4. CC(14 + 4), 5. Kovinotehna (14 + 2). Nastopalo je 8 ekip. /F. liga: 1. CC (22), 2. Kovinotehna (22), 3. ŽTO( 16-1), nastopalo je prav tako 8 ekip. Namizni tenis Spomladansko jesenski del 88 ženske I. liga: I. Aero (22), 2. BC, 3. LB. 4. Ingrad (10), 5. Kovinotehna (10). 6. CC(10). 7. Zlatarna (4). Moški II. liga: I. Elektrosignal (28), 2. EMO, 3. Žična, 4. STŠ, 5. Zlatarna. 6* Gradis (8), 7. CC (8). 8. Izletnik (8), 9. Z. Dobrna (4). Starejši člani /. liga: I- Obrtniki (14), 2. Železarna (12), 3. CC (12), 4. Aero (6). 5- Zlatarna (6). 6. PTT. Posamezno ženske 7. Germadnik - Cinkarna Rokomet: 1. Aero (15), 2. CC (10), 3. Libela (9), 4. Kovinotehna (4), 5. Emo (L). Odbojka Ženske I. liga: L Ingrad (26), 2. Klima (20), 3. CC (18). 4. Aero (14), 5. LB, 6. VVo T.Č., 7. BC, 8. Kovinotehna- Moški /. liga: 1. Ingrad (28), 2. Aero (18), 3. CC (14), 5. Emo (14) 5-Nivo (12), 6. Kovinotehna, 7. GG, 8. Klima. SINDIKALNE BORBENE IGRE CELJA 1988 V sindikalnih borbenih igrah Celja v kegljanju (spomladanski in jesenski del), je v konkurenci 20 ekip iz Celja, ekipa Cinkarne osvojila 2. mesto, z malim zaostankom za prvouvrščeno ekipo PTT. Čeprav smo bili v jesenskem delu najboljši, smo vseeno bili »prekratki« za 6 kegljev. V ekipi Cinkarne so nastopili: Kukič, Gobec, Dordevič, Mraz, Salmister, Furjan, Pohole in Žagmajster. Končni vrstni red ekip: 1. PTT Celje 977 kegljev 2. Cinkarna 971 kegljev 3. Klima Celje 928 kegljev 4. EMO Celje 926 kegljev 5. Obnova Celje 918 kegljev 6. Aero Celje 900 kegljev V konkurenci posameznikov za leto 1988 je član naše ekipe Pohole Ivan dosegel 4. mesto, v ženski konkurenci pa Točaj Jožica 4. mesto, Vengust Alenka pa 6. mesto. BOFULINOV MEMORIAL 3. mesto Kegljaška sekcija Obnove Celje je tudi letos priredila kegljaško tekmovanje 4. 12. 1988 - memo-rialni turnir »Miro Bofulin«. V izredno močni konkurenci -nastopilo je 20 ekip iz širšega celjskega območja - so se naši kegljači izredno izkazali in osvojili 3- mesto in pokal v trajno last. V naši ekipi so vsi zelo dobro kegljali in bili res pravo borbeno moštvo. Končni vrstni red ekip: L Izletnik Celje 539 kegljev 2. PIONIR NM 524 kegljev 3. Cinkarna Celje 522 kegljev 4. TIM Laško 498 kegljev 5. Klima Celje 493 kegljev 6. Zasavje Trbovlje 480 kegljev itd. Ivan Pohole Med nami je maratonec in boksar Intervju z Božom Novkovicem Božo Novkovič je zaposlen v titanovem dioksidu in ima 24 let. Z maratonom se ukvarja dve leti. Letno nastopi na približno 15 tekih. Cinkarnar: Kateri so vaši večji uspehi? Božo: Ker se ukvarjam tudi z supermaratonom. sem na 60 km Zagreb - Čazma osvojil 32. mesto od skupno 98 udeležencev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske- Nastopal sem tudi v Italiji. Avstriji, kjer sem imel kar dobre rezultate. Na tekmi v Au-risini v Italiji sem celo zmagal. Cinkarnar: Kakšni pa so vaši načrti? Božo: Maraton mi veliko pomeni, ker z njim pridobivam veliko moči za moj osnovni in glavni šport boks- Okrog 35, leta načrtujem nastopoti na ultra maratonu Melburn - Sidney. Moj naslednji super maraton pa je YU - 100 v Varaždinu oktobra 1989. Cinkarnar: Ati ste član kakšnega kluba, imate finančno pomoč? Božo: Stroške potovanj, hrane, opreme, bivanja plačujem sam. Novembra letos pa mi je Cinkarna omogočila nakup športne opreme. Zato se iskreno zahvaljujem športnem referenti Marjanu Lebanu in Borutu Sedovniku, DE Marketing, ki sta mi pri tem pomagala. Dobra reklama veliko pomeni, toda to morajo odtehtati solidni dosežki, ti pa zahtevajo veliko vlaganja (trud.čas) in materialna sredstva- V titanovem dioksidu žal nimam veliko razumevanja in ga tudi ne more biti, ker opravljam troizmensko delo. Od Cinkarne sem dobil tudi izredni plačani dopust in možnost priprav v Logarski dolini. S pomočjo delovne organizacije bom gotovo lahko uresničil svoje atletske načrte. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Ivana ŠTANCERJA starejšega, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. žalujoči sin Ivan z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Elizabete Podvornik se iskreno zahvaljujem sodelavcem DE Marketinga za darovano cvetje in izrečeno sožalje. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame VIDO-SAVE SANKOVIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem splošne službe za darovano cvetje. sin Vitomir z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Štefke VIŠNAR, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, posebno še v obratu tiskarskih barv, ki so darovali cvetje in denarno pomoč. SODELUJTE Kje bomo postavili 14 prikolic Drago Podvornik hči Slavica Višnar Cinkarna postavila prikolico, izrežite in odpošljite v uredništvo do 20. februarja 1989. Delegati so skupaj z vodstvom družbenega standarda že razpravljali o pogojih postavitve in menili so, da prikolice ne bi postavili na otoke zaradi slabih trajektnih povezav, ki vzamejo tudi po dva dni dopusta. Na otokih pa tudi ni možna tako dobra kontrola, ki bi jo komisija rada vpeljala, če bodo seveda šli na osebno preverjanje, ne pa na izročitev ključev in zapisnika o stanju v tovarni. Ob dejstvu, da uprave kampov odrinjajo sindikalne prikolice na rob kampov ter da nekateri kampi kot so Vrsar in Umag ne vzamejo več sindikalnih prikolic, bo odločitev težja kot se zdi. Upoštevati je treba tudi to, da bo kamp imel možen priklop za vodo, elektriko in sanitarije, kar sicer večina ima. Skušali bodo postaviti najmanj tri prikolice v en kamp, zaradi že prej omenjene kontrole. Nekaj je že jasno. Kraja Medulin in Selce lahko ostaneta. Prihaja čas, ko bomo morali nove prikolice, ki smo jih kupili lani, odpeljati v kampe ob morju. Delegati Komisije za družbeni standard (po eden iz vsakega tozda), so sicer sklenili, da vsak od delegatov v svojem okolju zbere predloge, vendar smo v uredništvu mnenja, da moramo dati možnost tudi našim bralcem. Zato vas vabimo k sodelovanju. Obkrožite na zemljevidu kamp, v katerem želite, da bi V KATERI ČAMP BI POSTAVILI PRIKOLICE VI? Obkrožite! Izrežite zemljevid in ga do 20. 2. 1989 pošljite v uredništvo! NAGRADNA KRIŽANKA P"Xi CINKARNAR OSMI TON ZOBATI 10T fltV. MORIJ ALŽIRSKI PRISTAN J* ATLET RUt »La IME i»J PRllMEU- SLOVEUSIU SLIKARKE 5 2> travc OTOK VtUkL SOGLTSkM Y0tXlA 16 tClFCAUSK P06LAVACL 12) ucucvjo Ptsuištvo 7 c/ PEVKA / VRSTA YIMA 1 y er Sto«tv)\ iao«> AMERICU REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE VIPOTA, EROTIKA, ČASOPIS, DEDEK, IRAK, MORALA, RANA, PLIBERK, REFERAT, LAMELA, STO, RACINE, ANALIZATOR, JJ, TAT, NOMAD, NOVO, ADRESA, EL, AVALA, VRAT, RIBA, ALE, ILEANA, NAPOLITANEC, LABA, NATO, IGRA, RIČET, IRENA, KRUH, JANIS, VC, RON, SEJA, AN, AARAU, VA, ZE, IGLA, ŽB, HO, TETIVA, LUALABA, ALKOHOLIK, NEUM, NOTA. Rešitev kupona : ČIMVEČ ZDRAVJA IN USPEHOV Nagrajenci: 1. Vesna Pungeršek, Služba kakovosti, 2. Karmen Teršek-Lončar, Računovodska služba, 3. Ivan Špes, upokojenec iz Vojnika, 4. tolažilna: Amadeo Dolenc, tozd Transport in skladišča Čestitamo! Rešitev kupona pošljive v uredništvo do 15. 3. 1989. Nagrade so: 50.000. 30.000 in 20.000 din Četrta tolažilna nagrada: sodelovanje pri naslednjem žrebanju- 1 2 b A 5 £ > 8 9 10 11 12 1J 1A 15 16 1Y 18 19 E3 Obilo sreče! NAČRT IZLETOV PLANINSKE SEKCIJE Naši v občinskem merilu (stran 14) Februar: Mrzlica Marec: Zimski pohod na Snežnik, zimski pohod na Porezen April: Trojane - Tremarje, Donačka gora Maj: Mosor - Kozjak, Stol Junij: Nočni pohod. Velika Planina Julij: Vršič - Prisojnik - Razor -Kržki podi - Škrlatica - Vrata Okrešelj - Turski žleb - Skuta - Češka koča - Ledine - Savinjsko sedlo - Okrešelj Avgust: Grossglockner September: Dan planincev (Vo-gar), kolesarski maraton Oktober: Izlet v neznano, Gorski Kotor - Risnjak November: Polhograjska Grmada, od Litije do Čateža December: Javornik nad Črnim vrhom, Grmada ali Šmohor (inkarniški kerlci /. referentom /.a rekreacijo - Glasilo delovne organizacije Cinkarna izhaja mesečno. I reja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadeo Dolenc, Darja Vovk, Lenart Horvatič. Glavna urednica Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: C inkarnar. Cinkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. Liska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov. Cinkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom. Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z dne 5.4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka. ________________________________________________________________________________