advertise in
the best
slovene newspaper *
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI. NEW YORKU, DETROITU. sploh po in izven Amerike
VOL. xxxvm.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), OCTOBER 10, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 192
Zadnje vesti
Perfektni jesenski dan je napovedan skoraj za vso republiko, »olncno z najvišjo temperaturo ''.najnižjo 52 stopinj, je napovedano za Cleveland in okolico. Japonski grozi nov tajfun; Tampico v Mehiki, ki se še •"opomogel od zadnjih povodnji, pa Vozijo nova neurja.
Zdravstveno stanje predsedni-^ Eisenhowerja se je zopet ®°galo. Ce bo šlo tako naprej, "o Eisenhower v drugi polovici Jff051 novembra lahko zapu-2 b°lnico ® §el na svoje poseko v Gettysburgu. Ko se janu-ja otvori zasedanje kongresa, _Eisenhower lahko aktivno so-««val. Ce pa bQ Ieta 1956 fean_
je pa kakor 50 proti 50. --nhowerjev pomočnik Har-a Stassen je izjavil, da bi on ^diral če bi Eisenhower nje-6 T kandidaturo priporočil.
Ave°Tner drŽave New York
^ Harriman je danes tr-
podn- n' nikakor obvezan, da bi« Adlaia Stevensona, To je rek,°. da sili sebe v ospred-ii
Qa y Trnman je razčistil raz
h? in danes deja1' da ciip ! do demokratske konven-
mokir,g° nevtralen Slede de-kaSa^ega Pre(isedniškega
raJIiJ1,>r ^ mrtev. Med 30 gene-. Katere je kot vojne ujetnike «a Sovjetska zveza, so tudi So Oh BVi OSebni pobočniki. Ti Voi a Vrnih1 točno iiavedli raz-lia A°l°dkov ^dnjih dni življe-dne 3ft Hitlerja. Hitler se je
fcjejro aprila ,eta 1945 ustrelil, je Prijateljica Braun pa se
gazr? pila' '^P11 s« Polili z celo7"°m ® vžgali. Ti generali lajajo čas, da je ga, lil d • 61 I*54 niinut in upepe-UjeJ-6 ^Pel- V rusko vojno
letaTo!!0 80 Padli 11116 2- maJ'a
ko h , V ujetništvu so bili tajnih 10 let.
Molo?^ zunanji minister nist„ Je dal v listu "Komu-g^elj ttJavo, v kateri pravi, da je da . ZoPer program stranke in «ZUnanji P°litiki napravil ski k v-ietski zvezi. Diplomat-koraS f° PrePrieani, da je ta n^ J*1'olotova uvod k njegove-oohodn iz politike. Molotov
Dot -a kot zadnji iz stare garde F Kojnega Stalina.
Vv	~—
Part^eraj So naš,i v Brookside
Pokril Žensko truPl0' ki Je bil°
ki ,]T Z list jem in dračjem. Ne-^ akob Baciak je iskal tam go-k0' v"®6 naenkrat na svoje veli-§trt2acudenje opazil nogi, ki sta
*W'V® izpod dračJ'a in listja-
f0rJ .rašen je pohitel domov, in-Policijo, ki je šla na lice g,.e • Policija je ugotovila, da a Žensko, nad katero je bil je ^ zločin. Njena starost, da k ed 18. in 30. letom, mrtva pa ]Vjm ležala teden do 10 dni. a identiteta še ni znana.
1) v ■
Bremen v Zapadni
§jj c,j* je članica zapadno-nem-je^^ze. Včeraj je imela kra-Volitve. Voliti je bilo 100 laneev. Socialistična stranka lagala absolutno. Dobila je sedežev in bo lahko sestavila Jevno vlado brez pomoči od Političnih strank.
Harry Truman je neodločen; ne za Stevensona, ne Harrimana
ALBANY, N. Y., 9. oktobra—Bivši predsednik Harry Truman je nastopil na velikem zborovanju demokratske stranke in označil sedanjo republikansko administracijo kot tako, ki dela le za program, "da bogati postanejo še bogatejši in revni še revnejši." O bodočem demokratskem predsedniškem kandidatu pa se ni izrecno izjavil niti za Adlaia Stevensona, niti za governerja New Yorka Averella Harrimana. O Adlaiu Stevensonu je rekel, da je bil vedno njegov prijatelj, o Harrimanu pa, da njegova starost 64 let ni ovira, da bi ne mogel kandidirati. Ker je bilo zborovanje v pre
stolici države New York v Albany, je bivši predsednik naslovil na governerja Harrimana več toplih besed. Harrimanu je priznal, da ima vse kvalifikacije, da lahko postane predsedniški kandidat. Če bi bil on sam volilec države New York, potem bi volil Harrimana.
Truman pa je odgovoril še na druga vprašanja, da ima demokratska stranka mnogo drugih sposobnih predsedniških kandidatov, tudi iz Illinoisa. Pri tem je mislil na Adlaia Stevensona.
(Pripomnimo naj, da je Harry Truman za sebe odklonil predsedniško kandidaturo, da pa se je izrecno v zadnjih šestih mesecih štirikrat zavzel za Adlai Stevenson kot demokratskega pred-( sedniškega kandidata.)
Adlai Stevenson tudi razvija svoj program. Ali bo kandidiral, ali ne, bo povedal tekom meseca novembra. Ameriški farmarji in njihov položaj bodo važni volilni program. Stevenson se je zavzel za določeno federalno podporo farmarjem. To je sploh politika demokratske stranke. Ne smemo demagoško trditi, da se bodo davki znižali. Stevenson ne napada Eisenhowerja radi njegove zunanje politike, ki je po mnenju Stevensona le nadaljevanje tiste zunanje politike, katero so itak začeli demokrat-je."
Molotov priznal— resno zmoto ...
Iz Moskve prihaja vest, ki je zbudila pozornost v vseh pre-stolicah sveta. Zunanji minister Vjačeslav Molotov je namreč obelodanil pismo, v katerem je javno izpovedal, da je v govoru, ki ga je imel takrat, ko je Georgi Malenkov odstopil kot predsednik sovjetske vlade, naredil resno, Sovjetski zvezi nevarno ideološko zmoto. Ta resna zmota, katero Molotov sedaj priznava, je obstojala v tem, ker je trdil, da v Sovjetski zvezi obstoje temelji socialistične družbe, pravilno pa bi bilo, če bi bil rekel, da socialistična družba v Sovjetski zvezi že obstoji, prihodnji korak pa da je, prehod v komunistično druž-
30.
Kaj je razlika med socializmom in komunizmom, kakor na to vprašanje gledajo komunistični voditelji Rusije? Tajnik sovjetske komunistične stranke Ni-tita Hruščev je skupini ameriških senatorjev, ki so bili pred kratkim v Moskvi na obisku, povedal, da v socialistični družbi vsak delavec zasluži toliko, kolikor je vreden, v družbi, ki je Drešla v komunizem, pa naj vsak, ki dela, prejema vse, kar potrebuje.
Govor Molotova, ki je vseboval izjavo, radi katere se sedaj opravičuje, je vseboval med ostalim tudi trditev, da je Rusija prehitela Ameriko v produkciji vodikovih bomb. Zavoljo te trditve, je zunanji svet čisto prezrl Molotove besede, ki so se nanašale na ideologijo komunizma, medtem ko so v najvišjih krogih ruskih komunistov te besede izzvale hudo debato. V tej debati je Molotov ostal sam, zato njegovo priznanje zmote.
Kar bi svet rad vedel, je to: Ali Molotovo priznanje morda pomeni, da gre iz zunanjega ministrstva? Pismo, v katerem je Molotov priznal svojo zmoto, nosi datum 16. septembra, torej ga je napisal takoj po odhodu za-padno-nemškega kanclerja Ade-nauerja iz Moskve, oziroma tik pred svojim potovanjem v New York, kjer je bil navzoč pri otvoritvi sej Združenih narodov, potem pa se nemudoma vrnil v Moskvo.
Podpora za brezposelne
Ko je šlo za zadnje primarne volitve v Clevelandu, je organizirano delavstvo razdelilo okrožnico, v kateri je samo naštevalo, kdo se poteguje za župansko mesto Clevelanda. O kandidatu sedanjemu županu Anthonyu Cele-brezze je okrožnica dejala, da mu delavstvo ne kot ohijskemu senatorju, ne kot županu Clevelanda, ne more očitati proti-delavskega zadržanja. Celebrez-zea je okrožnica označila kot ne-omadeževanega. Za svojega kandidata ni proglasila nobenega.
Delavska okrožnica pa je veliko bolj opozorila delavstvo na program, o katerem se bo ljudstvo izjavilo pri volitvah dne 8. novembra. To je podpora za slučaj brezposelnosti. Delavska zahteva je ta, da se ta podpora poviša na $50 na teden, na $3 za vsakega člana družine, čas trajanja pa na 39 tednov. To je ena od zahtev, glede katere gre boj za in proti. Industrija je zbrala milijonske fonde, da pobija ta predlog. Pa tudi delavstvo ne drži rok križem.
foa
a operaciji
i ^ doctor's bolnišnici se naha-J Poznani Mr. Joe Kodrič a ° E. 61 St., ki vodi mesnico
Pod vSon Rd- in SuPerior Ave-hat 86 moral operami
v kamnih, želimo mu čimprej-Jega popolnega okrevanja.
Umrl v domovini
Mr. Leo Strukel iz New Hempstead, L. I., je prejel 6. oktobra pismo iz Ljubljane, da je bil dr. Jože Goričar pokopan 30. sept. v Mozirju na Štajerskem, kjer se je nahajal na obisku, Podlegel je neki operaciji, kateri se je podvrgel predno je name 1 raval zopet odditi v Ameriko.
Preselitev urada
Administracijski urad socialnega zavarovanja, ki je na razpolago prebivalcem na vzhodni strani mesta, se je preselilo iz E. 103 in Euclid Ave. na 10002 Euclid Ave. to je pri E. 101 St. Novi prostori so večji in bolj pri pravni, da se vsem, ki iščejo podatke ali prošnje za podporo socialnega zavarovanja, točneje in hitreje postreže. Uradi se nahajajo na drugemu nadstropju, na razpolago pa bo dvigalo, da ne treba hoditi po stopnicah.
ČE GORI GOZD, NAJ GASIJO INDIJANCI!
Gozdni požari so v Ameriki nekaj običajnega. Oblasti svarijo prebivalstvo, naj bo previdno in naj čuva velike naše zaklade. Gozdni požari se pojavijo kljub temu zdaj tam, zdaj zopet drugod.
Največji gozdni požari letos so bili v Californiji. Takrat je bila izdana tudi kratka vest, da so poklicali na pomoč Indijance, ki naj pomagajo pogasiti ogenj, ker so pač strokovnjaki. Običajna obramba ognju ni mogla do živega.
Menda je gozdna oblast precej dolgo premišljevala, ali naj se preda javnosti poročilo, kako so se ti požari končali. Slednjič je to poročilo izdala, ker je bila že ljudska govorica, kako so Indijanci na lahek način pogasili ogenj. To poročilo pravi:
Indijansko pleme Zuni je bilo poklicano, da pomaga gasiti ogenj. Poglavar plemena je bil obveščen; da bodo prišli na pomoč tudi helikopterji. Odvrnil je, da ne bodo potrebni. Indijanci so nato napravili svoj ogenj, začeli okrog ognja plesati in peti. Kmalu so se Indijanci iz plemen Hopi in Apache pridružili indijanskemu plemenu Zuniu. Tudi ti so plesali in peli okrog ognja. Ceremonija se je začela v ponedeljek popoldne in trajala vso noč na torek. To plesanje in prepevanje okrog ognja bo priklicalo dež, so trdili Indijanci. V torek popoldne se je začelo oblačiti, nato pa deževati. Po dolgih mesecih je padal dež in sicer tako močno, da je bilo gašenje gozdnih požarov enostavno nepotrebno.
Oblasti pa so imele kar naenkrat še drugo skrb, da so Indijancem zaukazale naj s plesom ne ponovijo. Poglavar indijanskega plemena Zuni je bil namreč razodel, da so bili Indijanci svoj čas priredili take ceremonije, plesali in peli, tako dolgo, da je začelo deževati deževalo tako dolgo in tako močno, da je nastala povoden j, v kateri so utonili tudi trije indijanski plesalci.
PREDSEDNIK EISENHOWER JE VZEL V ROKE VODSTVO AMERIŠKE ZUNANJE POLITIKE
TAJNIK DULLES V DENVERJU; ANGLEŽI PONUJAJO VARNOST
DENVER, 10. oktobra—Predsednik Eisenhower je imel včeraj v nedeljo konferenco s podpredsednikom Richardom Nixonom in svojim glavnim svetovalcem Sher-manom Adamsom. Pri njemu je bil tudi specialist za srčne bolezni dr. Paul White. Jutri v torek se bo vršila važna konferenca med Eisenhowerjem in Dullesom in je tiskovni urad Ble hiše najavil dnevni red te konference, ki bo priprava na konferenco štirih zunanjih ministrov v Ženevi. Konferenca se otvori dne 27. oktobra.
m	+---
Državni tajnik John Foster Dulles je imel danes v Miami, Fla. na občnem zboru Ameriške legije zunanje politični govor z radijskim in televizijskim prenosom. Dulles se je bavil z nemškim vprašanjem, pa tudi z bodočo konferenco v ženevi. Dulles se ni izrazil o povabilu ruskega zunanjega ministrstva, da naj pride v Moskvo, kjer bo dobrodošel, kadarkoli pride.
Britanski zunanji minister Harold MacMilan je Rusom ponudil garancijo vsega zapadne-ga bloka za slučaj kake nevarnosti od strani Nemcev, le da Sovjetska zveza pristane na Združeno Nemčijo. V tem slučaju bi vojaška poveljstva zapadnega bloka tudi pregrupirala svoje čete, ki jih imajo v Nemčiji. Očivid-no je minister MacMilan govoril ne samo v imenu Velike Britanije, marveč tudi v imenu Združenih držav in Francije. Ti trije ministri so bili prejšnji teden zbrani v New Yorku in so se pripravljali na konferenco v Ženevi. Takrat je bilo rečeno, da je program te konference napravljen in to soglasno. Kar je sedaj predlagal MacMilan, bo predlagal tudi na konferenci v Ženevi v soglasju z Združenimi državami in Francijo.
V bolnišnici
Nenadoma je težko zbolel v sredo ponoči Mr. Joe Jalovec, stanujoč na 6101 Glass Ave. Odpeljan je b<l v Mt. Sinai bolnišnico, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil domov!
Direktorij S.N.D.
Jutri, 11. okt. se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob S. uri zvečer. Direktorje se prosi, da se udeleže.
10-leinica gostilne
Pred kratkim je poteklo 10 let odkar sta Mr. in Mrs. Frank Ci goy odprla svojo gostilno na 800 E. 200 St. S svojimi sinovi jo še vedno vodita in ker nudijo prijazno postrežbo in vedno najboljšo pijačo in okusen prigrizek, ima mnogo prijateljev in poset-nikov. Ob 10-letnici gostilne so se Cigoy-evi spomnili svojih gostov ter se jim javno v oglasu najlepši zahvalili za njih naklo njenost. Priporočajo pa se tudi v bodoče in kot doslej bodo gledali, da bo v njih gostilni vedno prijetna druščina in vsestransko zadovoljstvo.
Slike v knjižnici
V petek zvečer, 21. oktobra ob 8. uri se bo zopet začelo z jesenskim in zimskih programom in kazanjem slik v javni knjižnici Norwood podružnice na 6405 Superior Ave. Vstopnina je prosta, a otroci imajo vstop samo v spremstvu odraslih.
Odločitev v Parizu
PARIZ, 10. oktobra — Danes glasuje francoska zbornica o zaupnici ali nezaupnici vladi Ed-garja Faurea. Položaj ni jasen. Faure poskuša dobiti francoske socialiste za to, da se glasovanja vsaj vzdržijo, ker bi sicer socialisti glasovali proti njemu. Francoska socialistična stranka ima v spodnji zbornici 105 poslancev.
Dne 27. oktobra se vrši v Že nevi konferenca štirih zunanjih ministrov, na konferenci naj bo prisoten tudi francoski zunanji minister. Če sedanja vlada ostane, gre na konferenco sedanji zunanji minister Antoine Pinay.
Opozicija zoper Faurea je začela z agitacijo, da naj bo bodoči predsednik francoske vlade Antoine Pinay, Faure pa naj gre. Antoine Pinay je star 63 let, je bil predsednik francoske vlade leta 1952 in se je izkazal, ker je ustavil inflacijo franka. Pinay je dal nasprotnikom Faurea na znanje, da bi on ne sprejel mesta predsednika vlade, če bi Faure padel. — Zbornica je Faureovo politiko do Maroka z veliko večino odobrila.
Za razmere med francosko vojsko je značilno, da se je uprl del vojaštva, kakih 500 po številu, ki bi morali v Severno Afriko. Uporni vojaki so bili zaprti, poslopje, kjer so zaprti, je napadla množica kakih 1,500 glav in je prišlo do krvavih obračunavanj med njimi in med policisti. Policija trdi, da je v tem boju zmagala, da pa je aretirala kakih sto demonstrantov. Radi teh razmer je vojaški poveljnik Francozov v Maroku odstopil.
AMERIKA V LUCI PORAZNIH ŠTEVILK
Justično tajništvo je pred kratkim dalo ameriški javnosti pregled o "gibanju" zločinov v Ameriki. Iz tega pregleda je izhajalo razveseljivo dejstvo, da gremo z zločinom navzdol. Tudi je bilo razveseljivo poročilo o tem, da pada trgovina z mamili med ameriško mladino. Ameriška mladina se več ne zastruplja z mamili kot se je do sedaj.
Izdano pa je bilo še drugo poročilo o nesrečah in požarih, ki kaže na veliko brezbrižnost, na veliko pomanjkanje socialnega čuta med Amerikanci. Iz tega poročila izhaja tudi tole:
12,000 ljudi pride na leto ob življenje ob priliki raznih požarov in ognjev, dvakrat toliko jih je ob takih prilikah ranjenih, 300,000 domov je na leto upepeljenih, poleg teh pa tudi 50,000 trgovin, 30,000 tovarn, 10,000 hotelov, 12,000 restavracij in gostiln, 27,000 garaž in gasolinskih postaj, 2,600 cerkva* 2,400 šolskih poslopij in 1,200 bolnic. Po-I ročilo pristavlja, da se zdi, ka-

ttTv/
m
kor da gre za nekaj neverjetnega, je pa resnično. Najmanj od devet od vsakih deset požarov in ognjev bi bili lahko preprečili, če bi ne bili brezbrižni.
To poročilo omenjamo v zvezi s tem, ker je teden od 9. do 15. oktobra določen po predsedniku Eisenhowerju kot teden, v katerem naj se vrši propaganda, kako vzdramiti Amerikanca, da po svoji brezbrižnosti ne požiga in pali.
\ *
V zraku je varno! ,
Tragedija potniškega letala, ki je prošli teden strmoglavilo v pogorju v Wyoming, je zahtevala 66 življenj. Lansko leto je bilo na letalih preko Amerike 34,-131,000 potnikov, letala so prevozila 20,411,884,000 milj, pa je prišlo ob življenje le 16 potnikov, dočim jih je bilo ubitih pri avtomobilskih nesrečah 36,000, Potovanje po zraku ostane še vedno najvarnejše, včasih pa se nesreča le pripeti . . .
JOSEPH PAPEŽ
V soboto opoldan je preminil na svojemu domu poznani pionir newburške naselbine Joseph Papež, star 83 let. Družina biva na 3589 E. 81 St. že zadnjih 62 let. Bil je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Delal je pri Union Rolling Mill Co. do leta 1932 ko je bil upokojen. Bil je član društva sv. Vida št. 25 K.S.K.J. in društva sv. Imena. Doma je bil iz Brezovih Dol, fara Ambrus na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko ko mu je bilo komaj 17. let. V Newburghu se je naselil 1. 1892.
Tukaj zapušča soprogo Ju'.ia, rojena Kruks, hčere Mrs. Julia Oberstar, Mary, Mrs. Anna Fon-dran, Mrs. Alice Borowy in Mrs. Sophie Stefinski, sina Anton, vnuke in pravnuke. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
ANTON ZELKO
Po dolgotrajni bolezni je umrl v Euclid-Glenville bolnišnici Anton Zelko, star 69 let, stanujoč na 1249 E. 60 St. Doma je bil iz vasi Narin pri Št. Petru na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 S.D.Z. Delal je kot mehanik 34 let pri Cleveland Transit sistemu.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Srebot, doma iz vasi Ko-šana na Notranjskem, otroke: Mrs. Dorothy Esterbrook, Antoinette, Anthony ml., Florence, Raymond in Anne, dva brata, Franka in Steve ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
ANNA JENC
V noči med soboto in nedeljo je umrla Anna Jene, pionirka slovenske naselbine. S svojim pokojnim soprogom Jakobom je več let vodila gostilno. Bila je zadnja leta težko bolna in pred nekaj meseci je bila odpeljana v Little Flower Rest Home, pred par dnevi pa v University bolnišnico. Stara je bila 86 let. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek opoldne v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St. Podrobnosti bodo poročane jutri.
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine v spomin 17. obletnice smrti Pauline Brundič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Puorished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued fsvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)____6.00
For Three Months—(Za tri mesece)____4.00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_____$12.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ___ 7.00
For Three Months—(Za tri mesece) ___ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
UREDNIKOVA POŠTA
DRAMSKI ZBOR ANTON VEROVŠEK SE PRIPRAVLJA
KAM PA Z BELIM PLEMENOM?
d)
Da se resnica prav spozna, naj se sliši še druga plat zvona! Tako pravimo mi Slovenci, kadar iščemo nekaj objektivnega.
Naj se naše vrstice ne razumejo napačno. Ne samo okrog Sredozemskega morja, tudi daleč vstran od morja v notranjost Azije, je nemirno. Lahko pa trdimo, da je nemirno povsod po Aziji in po Afriki, več ali manj, nekaj pa je gotovo, da tli.
Kontinent Evropa je bila matica izseljevanja. Če bi ne bilo Evrope, bi ne bilo današnje Amerike, ne Južne ne Srednje ne Severne. Pojav naseljevanja pa ni znan samo belemu plemenu. Tudi azijski narodi se razseljujejo. Iz indijskega polotoka je šlo na deset in deset tisoče Indijcev v Južno Afriko. Kitajci so raztreseni po celem svetu, v prvi vrsti po Aziji, imamo jih tudi pri nas v Združenih državah. Skoraj isto bi lahko rekli o Japoncih. Ali je domovina res prerevna, da tam ni za posameznika bodočnosti, ali pa nas v svet ženejo razni pohlepi, pa tudi tista znana radovednost, da vidimo, kaj je drugod novega. Navadno je v izseljencu upanje, da se mu bo na vsak način bolje godilo kot pa če ostane doma.
Naravni razvoj novega naseljevanja je pač tale: Naseljenec se v tuji državi in v tujem svetu nekje ustavi, poprime za delo, se v kraj uživi in ker je naša naturna lastnost ta, da hočemo ihieti nekaj za svoje, si naseljenec želi nekaj svojega. Kupi si zemljišče, postavi si hišo. Če se znajde, razvije svoj podjetniški duh, če ga ima. Čas teče, pa pride do tiste dobe, ko upravičeno zahteva uporabo zakona za sebe in pravi, da se čuti državljana, sedanja tuja država mu postane lastna. To je sedaj njegov dom, se čuti enakovrednega z vsemi drugimi in mu niti na misel ne pride, da bi ga mogel kdo zapostavljati.
Če bi nas Slovence v Ameriki, državljane te države, posestnike, lastnike hiš, trgovce in podjetnike nekdo začel siliti, da se poberemo odtod, kaj bi rekli? To ni samo neko teoretično razmišljanje, lahko se pripeti v kruti praksi! Pa če imamo to možnost pred očmi, nam bo bolj razumljiv položaj, ki ga ima recimo belo pleme kot naseljeno pleme kje v Afriki ali^v Aziji, pa ga sedaj "domačini" silijo ven. Kdo je pravzaprav domačin in ali praktično življenje res zahteva, da se tudi čas bivanja miri po vatlih, pa bi bilo to pravično?
Vprašanje je zanimivo posebno, če se ozremo na Jude. Jud je večni popotnik, raztepen po vseh krajih sveta. V Evropi na primer se je kje naselil, posebno v mestih, začel s trgovino, postal podjetnik, si dobil precej premoženja, pa so "domačini" nastopili zoper njega. Večkrat slišimo besedo "progrom." Je v zvezi z drugo besedo preganjati. Jude so preganjali tako v Rusiji, kakor v Španiji ali v Nemčiji. Ena od misli, ki so Jude vodili do zahteve, da imajo svojo narodno državo v Palestini, lahko bi jo imeli končno tudi kje drugod—je bila tudi tale:
Kako pridemo do tega, da se bomo trudili, zbrali premoženje, pa bo nekdo prišel in nam bo vse skupaj vzel. Dalje—kdo nam pa garantira, da se ti programi in te tatvine ne bodo nadaljevale in ponavljale zdaj tu zdaj tam. Naša varnost, bodisi osebna ali premoženjska, je samo v naši narodni državi. Jud,- ki je vztrajen, od te politične misli ni odstopil, dokler se ni leta 1948 porodila narodna judovska država Izrael v Palestini.
V splošno razumevanje še to: Komunizem ima svojo veliko politično prednost pred recimo kapitalizmom in nacionalizmom, da zna izrabiti nacionalna gibanja za sebe. V Ameriki, v naših Združenih državah je poskušal izrabiti položaj črncev. V Aziji in Afriki izrablja nerazpoloženje, in ga tudi sam ustvarja, zoper Evropejce, zoper Amerikan-ce, katere je kot kolonijalce nagnati. Kam? Na to vprašanje ne da nobenega odgovora, politična fraza kot taka pa je dobra propaganda. Lahko se končno tudi brez komunizma, če gremo po tej poti naprej, morda še v tem stoletju znajdemo v položaju, ko se uresniči geslo—Azijo Azijcem, Afriko Afrikancem, pa bi se kontinenti zaplankali s kitajskim zidom. Te trditve niso kakor iztrgane iz zraka. Propaganda gre za tem ciljem. Če pa naj se doseže, ne bo šlo tako gladko, gotovo pa ne mirnim potom.	L. Č.
EUCLID, Ohio—Poletna sezona je za nami. Sestanki in pikniki v prosti naravi so minuli. Narodni domovi nam bodo nudili nedeljska razvedrila in pa one znane besede "pa smo spet skupaj, kako se imaš, itd."
Dramski zbor Anton Verov-šek priredi igro "Zakonske ho-matije" v nedeljo, 23. oktobra v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. uri popoldne, po igri pa se servira večerja. Igral bo Richie Vadnal in njegov štab godbenikov.
Vsebina igre. je v kratkem taka: Drama je vzeta s kmečkega življenja. Bogatega kmeta hči se zaljubi v hlapca. Mlada ljubezen vzplamti ter ne ostane brez posledic. Ko hčerka odkrije ljubezen in sramoto očetu, jo ta skoraj ubije, le stari teti Cilki se je posrečilo rešiti jo iz očetovih rok. Pošljejo jo k daljnim sorodnikom, kjer je porodila hčerko. Povedali so ji, da je otrok umrl. Nikdo ni vedel za to skrivnost le vaška krčmarica Nanča (Ursula Branisel) jo je izvohala. Pozneje se je hčerka Francka (Mary Bozich) poročila z bogatim kmetom Miho Kotar (Andy Bozich). V zakonu mu rodi sina Jožka (Tony Kolenc.)
Leta teko in sin je zrastel v čvrstega mladeniča. Pri hiši
imajo hlapca Lipe ta (Tony Prime) ter pričakujejo nove dekle, ki bi bila gospodinji Franci v pomoč. Snidejo se po naključju v krčmi, katero oskrbuje Nan-čin sin Jerneje (Frank Kokal). Ko se prikaže nova dekla Len-čka (Florence Jeraj Slaby) je ob pogledu nanjo gospodinja Franca Kotar smrtno preblede-la. Burno ji bije srce v prsih. Sama ne ve zakaj jo tako vleče k dekletu. Le krčmarica Nanča se zaničljivo smehlja ter potem Kotarju izda skrivnost njegove žene z vso hudijo srca. Je res zamotana stvar.
Kotar je slep na eno oko. Kdo ga je oslepil? Lenčka ima že izbranega fanta Janeza (Andy Turkman), katerega očetov dom bo prišel kmalu na boben. Bo-triček, oče Janeza (Joe Godec) se tudi nekaj ženi pri gostilni-čarki Nanči. Kmečki fant Lojze (Lou Smrdel) se nekaj pretepa z Jožkom radi dekleta. Kakšen bo konec?
Pridite v nedeljo, 23. oktobra v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Ne bo vam žal. Sezite po vstopnicah. Igralci žrtvujejo večere po delu, da se vežbajo, vi pa žrtvujte eno popoldan v nedeljo, da jih posetite.
Mary Bozich, tajnica.
Zahvala Ženskega odseka S.N.P.J.
CLEVELAND, Ohio — Prošli { mesec september je bilo na farmi S.N.P.J. živahno. Vršili ste se kar dve večji in pomembni prireditvi, in sicer ena za drugo. Da je imel Ženski odsek farme s tem veliko dela, se ve. Ampak naša pridna dekleta se ne ustrašijo ogromnega ali težkega dela. Zavzamejo se in izvršijo ga v vsestransko zadovoljstvo.
Najprvo smo priredile piknik v zvezi s kosilom, ki se ga je serviraio na farmi, potem pa je Farmski odbor imel svojo vinsko trgatev, pri kateri smo imele članice Ženskega odseka odgovornost kuhinje.
Ne morem se dovolj zahvaliti našim delavkam, ki so bile vse točno ob 6. uri zjutraj že na farmi. Dež je padal, a niso se ustrašile. Vsaka je prejela za njei odkazano delo in šlo je gladko naprej. Samo čas je tekel prehitro naprej. Naši gostje so že zgodaj začeli prihajati in dvorana je bila kmalu zasedena. Po kratkem čakanju je bila južina postavljena na mizo, kar pomaga, da ni potem oporekanja radi predolgega čakanja.
Torej tem potom se javno zahvalim vsem našim gostom in prijateljem, ki ste nas posetili v tako velikem številu in pomagali do uspeha. To je požrtvovalno delo od vas, žene in možje. Enako ne sme-m pozabiti one, ki so delali, da je bilo mogoče tako dobro postreči. Hvala našemu John Sorcu, ki je iz svojega žepa dal za naznanilo o kosilu na radijski program.
Naša iskrena hvala pa velja sploh vsem, ki ste nam količkaj pomagali na dan prireditve kot tudi pred tem in po tem dnevu, da se je V3eskupaj najlepše uredilo in zaključilo.
Sedaj pa še nekaj besedi o drugi veliki priredbi—to je o vinski trgatvi, pri kateri je vladalo nadvse veselo in razposajeno razpoloženje. Videli smo lefre viničarje in viničarke veselih! obrazov, prepevali so prav lepo,! posebno pa tisto "En hribček bom kupil, bom trte sadil," da mi še danes šumi pesem v uše-| sih. Kaj takega se ne vidi in ne sliši vsaki dan. Ko so viničarji tako začeli prepevati v vinogradu, je že bil Joe Kure notri, da
ga obvaruje. Dobro si napravil, Joe, za prihodnje leto boš pa čuvaj. Potem so prišli župan in županja z drugimi viničarji. Pogrnili so lep prt na tla in posedli okrog. Na sredi je stal kozarček rumenega vinca. Zapeli so '"Oj vince rumeno," itd. Županja je imela velik hlebec kruha, ki ga je delila, da je bilo veselo gledati.
Ženski odsek farme je imel kuhinjo v oskrbi. Vse, kar smo imele pripravljenega, je pošlo. Bilo je veliko vsakovrstnih dobrot, a tako velikega navala po-setnikov nismo pričakovale in zmanjkalo je vsega. Naši natakarji so skušali vsem najbolje postreči in včasih je bilo kar malo težko. Ne spominjam se kdaj je bila preje tako ogromna udeležba in nobenemu se ni mudilo domov—vsi so bili prijetno razpoloženi in prepevali so veselo in srečno.
Tudi našim članicam ženskega odsaka gre zahvala, ki so se res trudile in opravile veliko dela za obe prireditvi. Ženam kot moškim, ki nam pri takih prilikah pomagajo, gre vse priznanje za trud in požrtvovalnost. Ni mogoče vsakega posebej imensko imenovati, ker bilo vas je veliko, a vedite, da vemo in upoštevamo vaše delo, brez katerega »e bi bili naši farmski prostori tako fino urejeni in ne bi nudili toliko prijetnih uric razvedrila kot jih so nudili v ravnokar minuli poletni sezoni.
Torej, še enkrat—prisrčna hvala vam vsem skupaj in na svidenje zopet prihodnje leto na farmi S.N.P.J.!!
Antonia Tomle,
predsednica Ženskega odseka.
Pevski zbor "Planina" vabi na koncert
MAPLE HEIGHTS, Ohio— Naši pevci in pevke pri zboru "Planina," ki je edino pevsko društvo v naši naselbini, se pridno vežbajo že več mesecev za koncert, katerega so pripravljeni podati v nedeljo, 16. oktobra na odru našega tukajšnjega Slovenskega narodnega doma na 5050 Stanley Ave.
Spored programa je skrbno uredil in pripravil naš pevovodja Mr. Ivan Zorman. Kot pesnik in izboren ter izkušen pevovodja ve kaj našim posetnikom najbolj ugaja, zato pa gleda, da poleg klasičnih skladb vključi v program tudi lahkejše, milo-zvoneče narodne pesmice, katerih se poslušalci nikoli ne naveličajo poslušati.
V nedeljo bo zbor nastopil skupno v nekaj pesmih, potem bodo nastopili tudi solisti, dueti in kvartet in sigurni smo, da boste vsi posetniki uživali njih petje.'
Kulturne skupine se trudijo z vajami, sami žrtvujejo tudi v denarju, da se goji lepo slovensko petje, zato upravičeno pričakujejo tudi od rojakov in rojakinj, ki jim je slovenska pesem pri srcu, da posetijo koncertne priredbe. To je vaš dokaz kulturnim delavcem, da jih cenite in da upoštevate njih žrtvovanje za ohranitev Slovenstva v Ameriki. S tem jih vzpodbujate k nadaljnemu delu na njivi kulture, ki je koncem konca v ponos nam vsem Slovencem kot narodu.
Koncert se prične ob 4.00 uri popoldne, po programu bo pa prijetna domača zabava ob zvokih vesele godbe. Na svidenje, torej, vsi od blizu in daleč na koncertu zbora "Planina" v Maple Heightsu.
Ludvig Vrček.
MED INDIJANCI
Bivši predsednik ZDA Truman je v decembru obiskal neko indijansko rezervacijo na srednjem zahodu. Poglavar indijanske naselbine mu je predstavil svojih pet žena. Truman mu je svetoval, naj se zadovolji z eno. To je spravilo indijanskega poglavarja v veliko zadrego in dejal je:
"Veliki boli brat, družinske prepire sovražim. Zato je prosim, izbiraj ti namesto mene. Oglej si jih. Katero naj obdržim?"
Sto let angleške meteorološke službe
Da bi poudarila pomen stoletnice meteorološke službe, je angleška revija "Meteorological Magazine" posvetila vso junijsko številko razvoju meteorološke službe v zadnjih stoletjih. Sedanji upravnik Meteorološkega urada sir Graham Sutton pravi v uvodu, da je bilo leta 1855, ko so ustanovili Meteorološki urad pod upravo admirala Roberta Fitzroya in ga podredili ministrstvu za trgovino, "težko razlikovati dejstva od folklore pri proučevanju vremena, in meteorologije, kakršno poznamo zdaj s teht.no znanstveno podlago, takrat skoraj sploh ni bilo."
Revija podrobno opisuje razvoj meteorologije v Veliki Britaniji. Prvotni cilj Meteorološkega urada je bil zbriati podatke o zračnih in morskih tokovih, da bi olajšali plovbo po morju. Že takrat so vremenoslovci napovedovali vreme. Napovedovati so ga začeli po konferenci v Buckinghsmski palači. Na njej so sklenili razdeliti Veliko Britanijo in Irsko na tri meteorološka področja. Vsako naj bi imelo tri ali štiri meteorološke postaje in vsaka izmed njih bi občasno pošiljala poročila na podlagi podatkov, zbranih z instrumenti. Te podatke bi izobešali v pisarnah paroplovne družbe Lloyd. Slabo vreme in nevihte so začeli napovedovati leta 1869, leta 1871 pa so začeli uporabljati prve signale za napovedovanje nevihte. Avgusta istega leta je začel admiral Fitzroy pošiljati dnevnemu tisku prva vremenska poročila. V Veliki Britaniji so leta 1880 položili temelje sodobnih vremenskih napovedi in bodočega razvoja meteorologije. Podatke so dobivali iz 50 metodoloških postaj in sre-
dišč, ki so jih brzojavno pošiljali po vsej državi.
Vpliv vojnega letalstva in vojnih zahtev na razvoj meteorologije je očiten. Prvo meteorološko postajo, ki je obveščala pilote o vremenu, so zgradili leta 1912 v Farnboroughu, toda šele leta 1915 sta uporaba strupenih plinov in planirani napad z zrakoplovi, ki jih je veter potisnil iz določene smeri, opozorila na pomen meteoroligje v vojni. Napad s strupenimi plini iz zraka med prvo svetovno vojno je povzročil razvoj tako imenovanega ermetra, s katerim merijo moč vetrov na morski gladini in uveljavljajo posebne obrambne ukrepe proti strupenim plinom.
Prvo letalo za meteorološko službo so uporabili leta 1918. To letalo je pripomoglo k razvoju mednarodnih meteoroloških letal in poskusov, da bi ugotovili moč in smer vetrov in zračnih tokov pri Larkhillu leta 1939. Pomen meteorološke službe je svet najbolj spoznal med drugo svetovno vojno, zlasti ko so se zavezniške čete izkrcale v Franciji in na drugih obalah Evrope. Meteorološka služba se bo še zelo razvila in izpopolnila. Čedalje važnejša bo zlasti za zračni promet. Nedavno izumljeni elektronski stroj za računanje za "številčno predvidevanje" je še zmeraj v fazi razvoja in strokovnajki pravijo, da pomeni najnovejši preokret v zgodovini meteorološke znanosti.
Na svetu obratuje 42 atomskih
reaktorjev
*
Na svetu obratuje že najmanj 42 atomskih reaktorjev, 20 jih grade, za 48 pa še pripravljajo načrte. Atomski industrijski forum, privatna skupina ameriških industrijcev, katerih cilj je mirnodobna uporaba jedrske energije, poroča, da imajo zdaj ZDA 29 atomskih reaktorjev, Velika Britanija 5, Francija 2, Kanada 2, Norveška in Švedska pa po enega. Sovjetska zveza je uradno sporočila, da ima tudi že atomski reaktor v atomski elektrarni, najbrž pa ima še več drugih za proizvodnjo plutonija, potrebnega za izdelovanje atomskih bomb.
Na ženevski konferenci, ki se bo začela danes, pa bodo pokazali še tako imenovani ploveči reaktorski tank, ki ga je Švica kupila cd Amerike. Izmed vseh atomskih reaktorjev uporabljajo doslej samo dva za proizvodnjo energije, vse druge pa za znanstvene raziskave, za proizvodnjo plutonija in izotopov. Mnoge nove atomske reaktorje, ki jih bodo šele zgradili, pa bodo že uporabljali za pogon atomskih elektrarn.
Predsednik ameriške Komisije za atomsko energijo admiral Strauss je po prihodu v Ženevo izjavil, da pričakuje Amerika od te konference velike uspehe. Strauss vodi ameriško delegacijo, ki šteje nad 200 članov. Amerika je pripravljena dati znanstvenikom drugih dežel na razpolago dragocene informacije o mirnodobni uporabi jedrske energije. Tudi delegacije drugih dežel so prispele v Ženevo z važnimi uspehi in dognanji iz proučevanja jedrske energije.
Sovjetska zveza je poslala v Ženevo velike količine razstavnega in poučnega gradiva. Kakih 30 ruskih znanstvenikov je pomagalo iztovarjati velikanske lesene zaboje in razmeščati po vzhodnem krilu Palače narodov razstavno gradivo. Strokovnjaki, ki so si že ogledali rusko razstavo, pravijo, da Sovjetska zve-i za ni prikazala nič bistveno no-1 vega. Vendar pa dobi človek na njej vtis, da Sovjetska zveza na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene ne za-; ostaja za Ameriko.
Položaj v New Castle
V New Castle v Indiani je v podjetju Perfect Circle Corp. prišlo do krvavega mezdnega gibanja. Stavka v tem podjetju je bila nastopila že 26. avgusta. Podjetje je bilo odpustilo nekaj delavcev, kar je vzbudilo hudo kri. Pri podjetju so bili dela-voljni in stavkujoči. Zadnjo sredo je prišlo do streljanja in je bilo ranjenih osem oseb. V mesto je ukorakalo 600 mož vojaštva, delo je bilo ustavljeno, enako pa tudi odpravljeno piketiranje.
Governer Indiane George Craig se je nemudoma vrnil iz počitnic—v Floridi, kjer se je nahajal. Na konferenci se je sklenilo, da se vojaški oddelki ta ponedeljek odstranijo, in da se delo v podjetju Perfect Circle ta ponedeljek zopet začne. V torek se bodo sestali zastopniki obeh strank v Indianapolisuf kjer bo federalni posredovalec skušal izravnati nasprotstva, da pride do nove mezdne pogodbe.
Utrudljiva Bela hiša
Predsednik Eisenhower Je preživel dva kritična tedna, ne da bi bilo prišlo v tem času do kakih komplikacij v bolezni. Zdravniki so mu odredili delo, ki ga sme vršiti, pa tudi čas (Jete. Sedaj že lahko na primer bere časopise sam. V kritični dobi 14 dni, ni smel niti tega.
Žena Eisenhowerja se je večkrat pritoževala, da ne prenese življenja v Beli hiši. Preveč ceremonij, preveč stiskanja rok.
Eisenhower je še takrat, ko Je bil pri popolnem zdravju in v Beli hiši v Washingtonu, sam priznal, da ima na svoji delovni mizi poln kup aktov, nekateri od njih so označeni kot nujni, drugi kot važni. Eiseijhowerju dopušča čas, da se loti le nujnih aktov, do važnifi aktov pa sploh ne pride, —ni časa!
Harold Stassen je EisenhoW-erjev svetovalec in ima kot tak svoje družabne dolžnosti tudi v Beli hiši, tudi do raznih skupin« ki prihajajo v Belo hišo. Stiskanje rok ob prihodu ali ob slovesu postaja avtomat z avtomatičnimi frazami kot "vesel sem, da vas vidim,—že dolgo vas nisem videl" in podobno. Na vrsti je bila večja ženska skupina, o*5 katere se je Stassen poslavljal, pa je eni teh žensk dejal avtomatično, da je zelo vesel, da jJ po dolgem času zopet vidi. Bila je to—njegova žena!
Slaba tolažba!
Črnski kandidat za župana mesta Clevelanda Alexander Martin je vložil na ohijsko vrhovno sodišče tožbo, v kateri predlaga, naj sodišče razsodi, da je statut mesta Clevelanda, ki določa, da dotični kandidat, ki pri primarnih volitvah dobi nad 50 procentov vseh oddanih gla" sov, pri naslednjih rednih volitvah nima več proti-kandidata— neustaven. Kakor znano, je Anthony Celebrezze dobil pri zadnjih primarnih volitvah skoraj 56 odstotkov oddanih glasov, torej pri volitvah meseca novembra ne more imeti rednega protikandidata. Alexander Martin se je skril formalno za hrbet Alberta Gamble, ki je nastopil v volilnem okraju 25 kot kandidat za občinski svet, njega pa v tožbi Martin—sedaj zastopa.
ŠOLANJE JE MODERNO
V	Cincinnati, O., živi družina Ernesta Smitha. V družini je osem otrok, katere so starši kljub siromašnemu premoženju in malim dohodkom vse poslali v šole, tudi na visoke šole. Štirje od njih so že končali.
V	Philadelphiji živi črnska družina Shermana Harmona-Oče zasluži na teden manj kakor $40, v družini je 12 otrok, devet od teh je ali že končalo, ali Pa končuje—visoke šole.
ENAKOPRAVNOST
BTRAH 8
Minika novomeškega okrožja
km ob odkritju spominske P'osee na Kuhar jevi zidanici * Upniku pri Trebnjem
1
to pa so že spet skuhali v "Jgji kuhinji!" je dejal be-Wdist, ko je prebiral naše ^aske vesti." Ni mu šlo v
toi I' da ^ nar°dnoosvobodilna ®a 2nova napredovala in se Jozila. Skrbelo ga je prodi-e zaveznikov, ni mu bilo po J, da beli, ciklostirani listi iz
tok rt 6Ve "kuhin3e" krožijo od fe. ao rok, da jih je vsak dan preb« da jih ljudje tako radi
T jih "Skuhali" V
stvaJn Z1danici, so bile živa
uihepUlSt' resnica- ki 3e ni mogel
»Pani1Sati- 0b nJih rastl°
^šik m V6ra' da se bo kmalu vicjT. nacistična Nemčija. No-
r^'-Sm0 .;'ih vestno zbirali in
v .-ali, so nam iz dneva
Prav P°trjevale- da smo imeli
letih v VSem' kar smo v dolSih sti Pa Jne govorili ljudem, zla-v h!j Vsem tistim, ki so dvomili aso zmago.
b draga nam l'e bila sre(li»va tehnika, naš novi dom,
"'nikor naŠe Pisane besede> ki tr0„ 1 Zanirla, čeprav je tesno
Sat36 -diV;ial nePrestan b°j z
starjm ^ in izdajalci, boj med
b0ttl i- m, novim svetom. Dokler
1 živel v, i • !%u: ' 0 yuba mojemu spo-
v » Vsem tistim, ki so delali
Črnei" °skarju Venturiniju—
lUu Sn Sandonju, neutrudjive-
šetnuTalcu Milanu čoPiču> na"
ptniku in karikaturistu tatičjjg ovilu> pridnemu in na-hvaieg U . Zlatanu Gromu. S njem n 0 tihim hrepenele z ° na3Veličastnejših dneh
^^jali	se Je bodo spo-
2ahaja] Vsi' ki so v tistem času liki J/3^0' zlasti pa odbor-t0Var?°Tkr°Žnega odbora OF, %ra LIfnac, Pavle, sekretar fefetar	naš partijski se-
VndP kurirji iz brigad,
Ije stn mesta Trebnje, sosed-
SaST- ^ 4: člani NZ'
vsi
i1 in aktivisti novome-
^^ŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pfj v
bis'^ljih je razlika v označ-5a oŽtde?i33iočk, kijihjetre-Nisi o	evropske mere.
Sevljih moških ali pri ženskih
Njo S6"1 Če vam Piše3°- da
%era Št 39' to Je ameri" {l je a -6 ln Pol, št. 40 je 7, št.
žt 44 Je n42 je 9' št 43 je 10,
že
^nj^1 čevlji so navadno na n.eg° gornje mere. Tako št- 37 *™er: žt. 38 bila št. 6, ^ 8t- 5, Št. 36 št. 4.
fisk0Se obleke: št. 40 je ame-48 ' 42 3e 34; 44 je 36; 46 je <■% maJev40 itd., vedno za 8 Pfj	evroPske mere.
Sa T?kih oblekah pa se za-
Niki ,or0pi 2 št 42> kar J'e v 8 ^ 38 44 34= 46 je36 = je 39;52 3e 41;54
1 točk Je 45- (Se vrti med 10 * razlike.)
^ibUži.,
a metrična dolžina po x ameriški meri:
Cetltimeter - 0.3837 toča. ^eter
1.0936	088 čevlja ali
kil
C^er 0.6214 "statute" sPrei °2lroma dolžina milje, Jeta potom zakonodaje, kilo
•le 0 2eter na v°dni površini -0369 "nautical" milje.
ev Je pri deklicah dru ^etiiu ,opska mera. St. 38 je
H je 18 in i4° 14=42 je 16;
7 m 46 je 20.
«k0 Jke '^ajce: št. 35 Je amerl->01-o11 po1: 36 je 14;37 je 14 40 je i53/Je iS; 39 je 15 in pol; m 4Q 4.; 41 je 16; 42 je T6 in Je i?.
Delo za propagando s tiskano besedo na področju Trebnjega in okolice sega daleč nazaj v začetke NOB. Kmalu po 22. juliju 1941 se je osnoval v šoli v Dol. Nemški vasi center za razdeljevanje ilegalne literature. Naj-vnetejša takratna organizatorja Blažič in Hofbek sta dala svoje življenje za svobodo, šola v Dol. Nemški vasi je bila vseskozi središče, kjer so se zbirali organizatorji OF in partizanske vojske iz bližnje in daljne okolice. Mnogokrat se spomnim Slavka Perparja—Vrbinca, ki je tedaj vodil center za razdeljevanje literature v trebanjskem okrožju. Kot bi se nenadoma zredil, je večkrat počasi korakal na železniško postajo. Pod suknjič okrog pasu si je naložil kupe ilegalne literature in me spraševal:
"Ali se mi kaj pozna?" Nasmehnil sem se in mu odvrnil: "Italijani verjetno ne vedo, koliko si tehtal pred vojno. Povsem normalno pa seveda ne izgledaš."
Zadrgnil se je s pasom, da je komaj dihal, in odšel. Sčasoma smo spoznali, da se Lahe lahko vara z lepo boleko in dostojanstveno držo. Iz šole in Perparje-vega stanovanja smo nosili propagandno gradivo daleč naokrog. Mikličevi v Lukovku, Ra-tajčevi in mnogi drugi v tej vasi, Gričarjevi v Podborštu, Cvekovi v Ponikvah, Bizjakova Danica na Grmu, mnogi v Trebnjem, Mirni, Mokronogu in še daleč naokrog so dobivali letake in Slovenskega poročevalca iz središča za razdeljevanje v Dol. Nemški vasi in jih oddajali dalje. Mnogokrat smo takrat delili literaturo tudi tako, da smo jo neopazno prinašali v hiše, kajti tudi ljudi, ki nam niso bili posebno naklonjeni, smo hoteli obveščati o resnici in o tem, kaj hočemo.
S tov. Edom Hofbekom, ki je bil v Dol. Nemški vasi šolski upravitelj, pozneje pa izvoljen kot odposlanec za Kočevski zbor, sva pomladi leta 1942 odšla proti večeru v Trebnje. S seboj sva nosila precej propagandnega materiala. Takrat sva se odločila, da ga razdeliva med naku-povalce v Grosekovi trgovini. Tam se je tedaj gnetlo mnogo naših ljudi. Večine nisva poznala, ker so bili celo iz Dobrniča, z Repč in od drugod. Kmeticam sva dajala liste v košare in jim šepetala, naj jih skrivaj prebero in dajo naprej. Tedaj je pridrvela v prodajalno skupina fašistov. Prerivali so se med množico in vpili vsevprek. Hofbek je mirno položil zavitek letakov na mizo, naročil neko malenkost in se obnašal kot bi bil doma, meni pa je tekel pot s čela in komaj sem dihal. Fašisti so me odrivali k steni. Hofbek pa je z dostojanstveno mirnostjo vtaknil debeli sveženj ciklostilnega papirja za jopič in izmuznila sva se iz trgovine. Le pogledala sva se in hitela med črno množico fašistov skozi trg. Tedaj so naju prijeli za roke in ramena trije
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praktlciralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV. določeneaa dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE
Tal. ENdieoM 1-8013
Njegov naslov je rogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad Je odprt od ».30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK
oficirja ter kričali kot obsedeni. Obstala sva. Prepričan sem bil, da bova odromala naravnost v zapor, toda "gospodje" so naju hoteli le posvariti, naj obstojiva, ker so prav v tistem času opravljali vsakodnevno, večerno svečanost—pozdrav zastavi—, kar pa zaradi skrbi nisva opazila. Počakala sva, da so trobentači naznanili konec, in odšla.
"No, si videl, kako je to enostavno?" je dejal Hofbek in se rahlo nasmehnil.
3
Poleti leta 1942 nas je zaradi širjenja tiska OF jela preganjati morilska banda, ki si je pozneje nadela ime "legija smrti." V njej so bili tudi ljudje, ki so dobro poznali partizansko taktiko, saj so bili poprej v "štajerskem bataljono," ter so vskočili OF zvestim borcem v hrbet. Partizani so jih neumorno zasledovali in v tistem času nosili posebne znake, da ne bi prišlo do pomot. Nekega dne je prišla skupina teh razbojnikov v Jezero. Izdajali so se za partizane in nosili na kapah rdeče zvezde. Naši kmetje imajo že po naravi zelo dober občutek za spoznavanje ljudi in takoj vedo, kdo govori resnico in kdo laže. Posebno pa so pričeli sumiti, ko so jih ti "partizani" jeli nadlegovati, naj povedo imena organizatorjev OF, kdo podpira partizane, kdo raznaša ilegalno literaturo itd. Vodstvo razbojnikov, v katerem je bil znani kaplan Šinkar in, po pripovedovanju ljudi, tudi več redovnic, je izdalo ukaz za aretacijo in likvidacijo aktivistov OF. V vasi so ostali vse popoldne in vso noč. Njihove patrulje so stikale naokrog in poizvedovale, kdo dela za OF, pregledovale so hiše in ljudi. Zjutraj so začutili, da so jim partizani na sledi. Ujetnikom, ki so jih ti banditi dobili v kremplje, so z žico zvezah roke in jih gnali s seboj. Takrat me je rešilo golo naključje. Ko so prišli razbojniki pome, so najprej dobili v roke brata. Legitimirali so ga, toda ker se podatki niso strinjali z mojimi, so mislili, da so v zmoti. Za njihovim hrbtom so že pokale partizanske puške in odhiteli so dalje z obljubo, da se že vrnejo in da bo takrat zapel "kundak." Tudi Mikličev Pavle je imel srečo. Podzavestno je zaslutil, da ljudje v partizanskih oblekah niso partizani. Ko so ga z žico zvezanega vlekli iz vasi, je vztrajno trdil, da ne ve o kakšni literaturi prav nič. France Pate iz Rodin je tolpi zaupal vse, kar je vedel in so ga v Sajenicah nad Sevnico zverinsko zaklali. Poslej se je naša varnost z vsakim dnem zmanjševala, kajti tudi italijanski fašisti v Starem trgu in karabinjerji v Trebnjem so jeli čedalje bolj poizvedovati za nami. V tistem času so naši aktivisti v Trebnjem, zlasti pa Lojze in pozneje umorjeni Koc-jančič, razmnoževali propagandni material prav v Banovi pisarni. Ban je bil italijanski komisar oz. župan. Pred njegovih nosom so razmnožili znani proglas angleškega majorja Jonesa, ki je bil pri Glavnem štabu NOV in POS. Lojze je razmnožil tudi njegovo sliko in proglas v an-
gleščini in italijanščini, kar smo nato razdelili med okupatorjeve vojake. Demoralizacija v njihovih vrstah je bila iz dneva v dan večja.
Takoj po 9. septembra 1943 je imel podokrožni odbor OF v Trebnjem mnogo upravnega in organizacijskega dela, toda tudi na propagando je bilo. treba misliti, Po posvetu s Hofbekom. Perparjem in Listom sem organiziral v žagi pobeglega komisarja Bana podokrožno tehniko. S Pavletom Mikličem in Kocjan-čičem, ki mi je v tehniki pomagal, sem od italijanske zapuščine nabral mnogo koristnih stvari, ki so mi v poznejših težkih časih odslužile v marsičem. Med njimi dober radijski sprejemnik, pisalni stroj, šapirograf, barve, papir, kar nam je omogočalo, da smo že drugi dan po vselitvi v Banovo žago izdelali kupe radijskih poročil. Te smo potem redno izdajali, včasih celo dvakrat dnevno. Tako je brez navodil in "ukaza od zgoraj" nastala na tem področju prva organizirana tehnika. Sploh je bilo za tiste čase značilno, da so zrastle razne ustanove same iz potreb narodnoosvobodilnega boja in položaja, v katerem se je znašla ta ali ona skupina aktivistov. Politični položaj je bil po kapitulaciji italijanske vojske sila ugoden. Ljudje so z lastnimi očmi videli klavrni razpad fašističnih tolp. Snovi za propagando je bilo več kot dovolj. Zato smo delali v tehniki takorekoč brez prestan-ka. Poleg Radijskih vesti smo pošiljali s kurirji tudi letake (mimogrede povedano: takrat so imeli vsi kolesa) v najoddalje-nejše kraje našega podokrožja. Razdobje do nemške ofenzive smo v tehniki dobro izkoristili in lahko trdim, da nismo zapravljali časa. Tudi naučili smo se mnogo, zlasti pa tega, kaj in kako je treba pisati za ljudi, s katerimi smo mnogo govorili. Mnogi so prihajali sami na žago in prebirali ter odnašali material. Kljub bombardiranju Novega mesta, Mokronoga, Višnje gore in stalnega obletavanja sovražnih letal in nekaterim bombam, ki so jih spustili na Trebnje, nam takrat niti na misel ni
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN EEMKO
1016 EAST 76ih STREET
UTah 1-6888 o
Za collinwoodsko in euelidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD.
IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
prišlo, da bi se umaknili na varnejše. Toda ko so Nemci prihrumeli po cesti s tanki in ko je "štorklja" ropotala tik nad našimi glavami, smo se mOrali umakniti in odnesti vse stvari iz tehnike v gozd. Pavle Miklič mi je pomagal nositi stroje in papir v hrib. Obložena kot tovorni muli sva se spretno umikala nadležni "štorklji" in gledala na Trebnje, kjer sta se dvigala dim in plamen nad strehami gradu in poslopjem bivše občine. Takrat so naše Radijske vesti za nekaj dni zastale. Umaknili smo se na Vrhtrebnje in Repče.
Tesno okrog nas so divjale močne nemške skupine. Iz doline so nam pošiljali v pozdrav lajajoče granate. Do električnega toka nismo mogli priti, zato tudi nismo mogli poslušati poročil. Naša glavna naloga je bila, hrabriti in prepričevati ljudi, ki so zbežali pred prvim, strašnim nemškim navalom v gozd, naj se ne vračajo, ker nas bodo s tem izdali, sami pa šli v neizbežno pogubo. Obstreljevanje, požari v dolini, lakota, še bolj pa nezaupanje v našo stvar, so nekaterim zrahljali živce, da nas niso poslušali in zgodilo se je prav tako, kot smo predvidevali. Ko smo se kmalu potem vrnili so mrliči okrog Štamperka, Poni-kev, nečloveški pokolj in požig v Dolenji Dobravi, strahotno in porazno vplivali na ljudi. Ko so nas prebivalci v dolini zopet ugledali, zlasti pa potem, ko so videli še nekatere naše močne brigade, se jim je znova vrnil pogum. Vera in upanje v našo zmago sta se postopoma in dokončno utrdila. V tehniki smo začutili, da je čas neposredno po ofenzivi prelomnica velikega pomena. Znova smo pričeli z vsemi močmi delati, samo delati.
(Dalje prihodnjič)
V NAJEM SE ODDA
STANOVANJE S 3 SOBAMI
ZGORAJ. Za podrobnosti se zglasite po 4 uri na 19805 MUSKOKA AVENUE RE 1-5524
IZKUŠENE STREŽAJKE
IN KUHARICA DOBIJO DELO V CABOOSE OPEN KITCHEN
651 East 152nd Street
Ne telefonirajte—pridite osebno.
DRUŠTVENI KOLEDAR
OKTOBRA
15.	oktobra, sobota — Veselica društva Ribnica št. 12 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
16.	oktobra, nedelja—Jesenski koncert zbora Planina v Slov. nar. domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6 .novembra, nedelja—Opero "Rigoletto" poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—Kokošjo večerjo servira Gospodinjski odsek A.J.C. na Recher Ave.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E, 80th St.
19. novembra, sobota — Bazar
v' krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v S.D.D., Waterloo Rd.
26.	novembra, sobotar—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	novembra, nedelja—20-letni-ca zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. Koncert in spevoigra "Kovačev študent."
APRILA — 1356
29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
HIŠE NAPRODAJ
Hiša s 6 sobami se proda
Fornez na plin, garaža in vse v najboljšem stanju. 14 let stara hiša. Colonial tipa.
Vpraša se na 18707 SHAWNEE AVENUE lei. IV 1-3528
HIŠA ZA DVE DRUŽINI Na Holmes Ave. 5 in 5 sob, lesena. Blizu cerkve Marije Vne-bovzete. Lep jard, porči. Vpraša se samo $12,500.
Hiša s 6 sobami za eno družino.
V fari Marije Vnebovzete na Holrv.es Ave. V zelo dobrem stanju. Cena zelo zmerna.
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
HIŠE NAPRODAJ
Na E. 68 St., blizu Bliss Ave. Poslopje je v zelo dobrem stanju. 3 stanovanja in trgovski prostor. Polna klet in garaža za dva avta. Dober dohodek. Proda se prav poceni in dobi se tudi zalogo in opremo trgovine.
Na Eddy Rd. blizu Bishop Rd. Nov dobro zgrajen zidan veneer bungalow. Rekreacijska soba. Lota 100x300. Cena zmerna.
V Wickliffe na Rockefeller Rd. Hiša s 5 lepimi sobami. Zaprt porč. Mestna voda. Garaža za dva avtomobila. Lota 75x475. Lastnik vpraša $15,000. Oglejte si in dajte ponudbo.
Imamo še mnogo hiš naprodaj v Collinwoodu in Euclidu.
KNIFIC REALTY 820 EAST 185th STREET IV 1-7540
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Norjozn's Restaurant
895 EAST 222nd STREET
Serviramo prigrizek in cele obede. Prosto parkanje. Se priporočamo. J. M. Elhridge, last.
DELO DOBIJO ŽENSKE
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Klerkinja za splošna pisarniška dela Tipkarica
Izvrstne delovne razmere. 5 dni — 40 ur tedensko. Stalna plača.
THE BOWMAN PRODUCTS CO.
805 EAST 72nd ST., EX 1-7200
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-8288
16305 WATERLOO ROAD
STORE HOURS: Monday. Thursday. Friday—9 A.M. io 9. P.M. Tuesday Saturday 9 A.M. Jo 6 P.M.—Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
^oooooooooooo,ooovoooooo<>ooo<x><>^o<>ooooo<><>o<>c><>oooo<x>oo</<
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
IVAN S. TURCENJEV
PUNIN IN BABURIN
(Povest Pjoira Petroviča B.)
(nadaljevanje)
Toda kako je neki mogoče: Baburin, požrtvovalni Baburin —pa pošten topoglavec!!
Punin mi je ob svojem obisku dejal, da so me pri njih prejšnji dan pričakovali. Že mogoče: toda ta dan me za trdno nihče ni pričakoval . . . Dobil sem vse doma in vsi so se začudili oB mojem prihodu. Baburin in Punin sta oba nekaj bolehala; Pu-nina je bolela glava in ležal je zvit v klobčič na pogradu, glavo je imel obvezano s pisano ruto in tiščal si je razrezano kumaro na vsako sence. Baburina je trapil razliti žolč: ves žolt, skoraj temnorjav, s temnimi kolobarji okrog oči, z nagubanče-nim čelom in neobrito brado — je bil kaj malo podoben ženinu! Hotel sem oditi . . . Toda niso me spustili in so me celo pogostili s čajem. Prebil sem žalosten večer. Muza res ni bila nič bolna, celo plašila se je manj kakor po navadi, a bila je očitno slabe volje, jezna . . . Nazadnje je le ni strpelo—in ko mi je dajala skodelico čaja, mi je hlastno zašepetala: "Govorite kar si že bodi, prizadevajte si, kar si morete, a opravili ne boste nič . . . Tako je to!" Začudeno sem jo pogledal, ujel pripraven trenutek in jo, tudi polglasno,
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER AND CHILD CARE — Lovely ;anch home, modern appliances, own bath & TV, stay. Offering goo« home to right party.
ORchard 5-3556
WANTED TO RENT
YOUNG responsible couple (newly weds to be), need 3-4 room unfurnished apartment. Vicinity 79th to 95th S.W. Moderate rental.
HEmlock 4-2087
RESPONSIBLE Adults need 1-2 bedroom unfurnished house or apartment, with garage. Moderate rental.
Midway 3-0340
RESPONSIBLE Couple want 2-3 bedroom unfurnished home designed for gracious living with option to buy. Beverly district.
COmmodore 4-2685
FEMALE HOUSEHOLD
HOUSEKEEPER — Is needed to run our home and love our boy, in exchange for room, board and salary.
ALbany 2-7244
GENERAL housework - nursemaid —35 or over. Steady, live in. Own room, bath. $40. Must have good references.
Call collect— ORchard 5-6617
WOMAN for General Housework in modern home. Own room, bath and television. Good home.
Call— COrnelia 7-4366
NURSEMAID — Stable, cheerful person, care 2 children in Doctor's new home. Light housework. All modern conveniences. Own room, TV. Stay. References essential. $30.
ORchard 3-4865
HOUSEWORK — Light —
Room and board. Small salary.
TUxedo 9-0023
vprašal: "Kakšen je smisel vaših besed?" — "Smisel je tak," je odgovorila in črne oči so se ji hudobno poblisnile izpod nasršenih obrvi, se mi zastrmele v obraz in se takoj odmaknile v stran: "smisel je ta, da sem vse slišala, kar ste danes tamkaj govorili, in nimam se vam za kaj zahvaliti, ali vendarle ne bo po vaše." "Tamkaj ste bili?" se mi je nehote izvilo . . . Toda tedaj je Baburin napel ušesa in pogledal proti nama. — Muza je odšla od mene.
Čez kakih deset minut ji je spet uspelo, da se mi je približala. Bilo ji je nekako ljubo, da mi je pravila drzne in nevarne stvari, in sicer v navzočnosti svojega varuha, pred njegovimi očmi, prav toliko se prikrivajoč, kolikor je bilo potrebno, da ni zbudila njegovega suma. Znana stvar: hoditi komaj še, prav po robu prepada je priljubljeno žensko opravilo. "Da, bila sem tamkaj," je šepetala Muza, ne da bi kaj spremenila obraz; samo nosnice so ji rahlo drhtele in ustnice ji je spačeno stresalo. "Da, in če me Paramon Semjonič vpraša, o čem si pravkar šepetava, mu bom pri priči povedala. Kaj pa mi je!"
"Bodite no previdnejši," sem ji dopovedoval, "res, zdi se mi, da opažata . . ."
"Saj vam povem, da sem pripravljena vse razodeti. I, kdo pa opaža? Eden steguje vrat s pograda kakor bolan racmanček in prav nič ne sliši; drugi pa premišljuje o filozofiji. Nič se ne bojte!" Muzi se je glas rahlo zvišal in lica so ji nalahno rdela v nekakšni privoščljivi, motni rdečici ; in čudovito se ji je to podalo in še nikoli ni bila tako lepa. Ko je pospravljala z mize — in raz-postavljala na njihove prostore skledice in krožničke, se je hitro premikala po sobi; nekaj izzivalnega je bilo v njeni sproščeni, lahkotni hoji. "Kar sodite me," je govorila, "kakor veste in znate, a jaz sem trdna in se vas ne bojim."
Ne morem prikriti, da se mi je Muza dozdevala omamna zlasti ta večer. Da, mi je šlo po glavi, ta hudobnica, ta je novega tipa ... To je krasota. Te roke pač lahko udarijo . . . Kaj tisto! Prava reč!
"Paramon Semjonič!" je zaklicala mahoma. "Republika je taka država, v kateri vsakdo počne, kar se mu ljubi?"
"Republika ni država," je odgovoril Baburin, dvignil glavo in namrščil obrvi; " je taka ... ure-
Chicago, III.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND DELICATESSEN STORE — Southwest. Good going business. Selling due to illness in family. Must see to appreciate.
GRovehill 6-9437
Good chance to buy CONFECTIONERY - SANDWICH SHOP —- 12 years established business. Selling due to health. See to appreciate.
DIversey 8-9489
LIQUOR AND BAR—N.W. corner establishment. Good volume. — Forced to sell because of illness. Bargain. Make offer.
INdependence 3-5059
Good chance to buy RESTAURANT —5 year lease. $100 month. — $3,500. Selling due to sickness. See to appreciate.
HUmboldt 6-9654
DRIVE-IN RESTAURANT — New, 42x25 face brick building, 100 ft. corner lot. On U.S. 12 and 20. Oak Lawn area. Plenty of parking space. Living quarters. Bargain for quick sale. Shown by appointment.
GArden 2-9758
ditev, v kateri vse sloni na postavi in pravičnosti."
"Potemtakem," je nadaljevala Muza, "v republiki ne more nik-do nikogar nasiljevati!"
"Nikdo nikogar."
"In vsakdo prosto odloča o sebi?"
"Prosto."
"A! Samo to sem hotela vedeti."
"Čemu pa ti bo to?"
"Kar tako: potrebujem.—Potrebno mi je bilo, da ste to povedali."
"Naša gospodična je rado-znala," je omenil Punin s pograda.
Ko sem odšel v prednjico, me je Muza pospremila, vsekakor ne iz vljudnosti, marveč še iz prav iste škodoželjnosti. Ob slovesu sem jo vprašal: "Kaj ga res tako zelo ljubite?"
"Ali ga ljubim ali ne ljubim, to že sama vem," je odgovorila; "toda če se kaj mora zgoditi, se tistemu ne izogneš."
"Pazite, ne igrajte se z ognjem . . . zgorite."
"Boljše je zgoreti kakor zmrzniti. Pa vi ... z vašimi nasveti! In po čem veste, da se ne bo poročil z menoj ? Po čem veste, da se za trdno hočem poročiti? No, po meni bo... Kaj vam to mar?"
Zadrlesknila je vrata za menoj.
Spominjam se še, da mi je bilo na poti proti domu kaj prijetno misliti, da se utegne moj prijatelj Vladimir Tarhov opeči — joj, joj, joj, kako zelo — ob "novem tipu"... Z nečim mora vsekakor plačati svojo srečo!
O tem, da bo srečen, žal nisem mogel dvomiti.
Minili so trije dnevi. Sedel sem v svoji sobi za pisalno mizo in nisem toliko delal, kolikor se spravljal k zajtrku ... ko sem zaslišal drsanje, dvignil glavo in otrpnil. Pred menoj je stala negibna, strahotna, ko kreda bela prikazen ... je stal Punin. Počasi žmrkajoč, so me gledale njegove skremžene očke; izdajale so nesmiseln, zajčji strah in roke so mu visele kakor odsekane.
"Nikander Vavilič! Kaj vam je? Kako ste prišli semkaj? Vas ni nihče videl? Kaj se je zgodilo? Tak povejte že!"
"Pobegnila je," je spregovoril Punin komaj slišno, s hripavim glasom.
"Kaj pravite?"
"Pobegnila," je ponovil.
"Kdo?"
"Muza. Odšla je ponoči in pustila pismo."
"Pismo?"
"Da. Hvala vam, pravi, a ne vrnem se nič več. Ne iščite me. Greva sem ter tja; povprašava
kuharico; ta nič ne ve. Ne morem glasno govoriti, oprostite. Glas sem izgubil."
"Muza Pavlovna vas je zapustila!" sem zaklical. "Povejte no! Gospod Baburin mora biti obupan. Kaj pa namerava zdaj storiti?"
"Ničesar ne namerava storiti. Hotel sem steči h generalnemu gubernatorju: prepovedal mi je. Hotel sem naznaniti na policijo: prepovedal in še celo vzrojil. Pravi: njena volja. Pravi: ne maram siliti. Celo v službo je odšel v svojo pisarno. Samo, kajpak, človeške podobe ni več videti na njem. Kar preveč jo je imel rad . . . Oh, oh, oba sva jo imela zelo rada!"
Pri tem je Punin prvikrat pokazal, da ni iz kamna, marveč živ človek: dvignil je obe pesti in si ju spustil na teme, lesketajoče se kakor slonova kost.
"Neplemenita!" je zaječal. "Kdo te je hranil, pojil, rešil, obul, vzgojil; kdo je skrbel za-
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar je nenadoma zgubil svoje življenje v letalski nesreči naš dragi, nepozabni sin, brat, soprog in vnuk
ADOLPH ANTON KEBE
ki je podlegel poškodbam dne 9. oktobra 1954.
Oktober mesec v spominu bo za vedno nam ostal, ker v njem smo Te zgubili in utihnil je Tvoj glas.
Kdo opisal bi vso tugo, kdo vse solze bi preštel. toda misel nas tolaži, da nekoč se vidimo.
Oj spavaj sladko, srce drago, in sanjaj mirno večni san, nad zvezde plavaj, duša mila, kjer naj Ti sije večni dan!
Žalujoči:
CHRISTINE in ANTON.
mati in oče STANLEY- brat ANNA roj. MIHACIC, soproga LUCIJA in FRANK BENCINA, stara mati in stari oče Euclid, Ohio, dne 10. oktobra 1955.
te, kdo je vse življenje, vso dušo .. . Kaj si vse pozabila? Mene popustiti, to kajpak ni nič takega, a Paramona Semjoniča, Paramona . . ."
Poprosil sem ga, naj sede, si oddahne ...
Punin je odkimal. "Ne, ni treba. Saj sem tudi prišel k vam ... sam ne vem, po kaj. Kakor udarjen sem; da bi ostal doma sam —me je groza; kam naj se de-nem? Stopim na sredo sobe, zaprem oči in kličem: Muza! Mu-zočka! Tako se ti mora zmešati. Oh, ne, kaj pa tvezem? Vem, po kaj sem prišel k vam. Lejte, oni dan ste mi bili tisto prekleto pesmico prebrali ... se spominjate, kjer poje o starem možu? Zakaj ste to napravili? Ali ste tedaj že kaj vedeli ... ali ste ugibali?" Punin me je pogledal. "Ljubček, Pjotr Petrovič," je nenadoma vzkliknil in ves zatrepetal, "morebiti vam je znano, kje je ona? Ljubček, h komu je odšla?"
Zmedel sem se, nehote povesil oči . . .
"Kaj vam je v svojem pismu povedala," sem začel . . .
"Povedala je, da odhaja od naju, ker se je zaljubila v drugega! Ljubček, golobček, bržkone veste, kje je! Rešite jo, poj-diva k nji; pregovoriva jo. Lepo vas prosim, preuradite, koga je ugonobila!" Punin je tedajci zardel, vsa kri mu je udarila v glavo, težko je zgrmel na kolena. "Rešite ga, ljubi, pojdiva k nji!"
Moj služabnik je stopil na prag in obstal od strmenja.
Precej sem si moral prizadeti,
da sem Punina spet dvignil na noge, mu dopovedal, da navzlic temu, čeprav bi res kaj sumil, vendar ni mogoče ravnati tako, nasiloma, posebno ne v dvoje; da s tem samo vse skupaj pokvariš, da sem pripravljen poskusiti, a za prav nič ne odgovarjam. Punin mi ni ugovarjal, a me tudi ni poslušal, marveč je le poredkoma ponavljal s svojim skrhanim glaskom: "Rešite, rešite njo in Paramona Semjoniča." Navsezadnje je zajokal. "Povejte mi vsaj eno," je vprašal; "kaj ... je oni lep, mlad?"
"Mlad," sem odgovoril.
"Mlad," je ponovil Punin, raz-mazujoč si solze po licih. "Tudi ona je mlada .. . Lejte, v tem-je vsa polomijada!"
Ta rima se mu je napravila po naključju; ubogemu P™"™ " bilo do poezije. Marsikaj bi dal, da bi spet slišal od njega slikovito govorjenje ali vsaj nj * gov skoraj naslišni smeh . • • Gorje! To govorjenje je za zmeraj izginilo — nikoli več nisem slišal njegovega smeha.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče,
ANTON MOŽINA
Zatisnil je svoje mile oči dne 10. oktobra 1953.
V tihem grobu zdaj počivaš, večno smrtno spanje spis, nobene prošnje ne solze. Te s tega sna več ne zbuae.
Dve leti sta že minili, odkar si Ti zapustil nas, odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkoder več vrnitve ni.
V srcih naših trajni so spomini, neizbrisni nam do konca dni,	.
spavaj sladko v ameriški svobodni zemlji.
Žalujoči:
JENNIE, soproga	. nVi
ANTON, JOHN in EMIL, sinovi
JENNIE, hčerka MICHAEL PRESKAR, xel FRANCES in MOLLIE. sinahi in trije vnuki
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1955.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 22. septembra umrl za srčno kap naš dragi soprog, ljubi oče in stari oče ter brat
1888
1955
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti naše ljube matere
ROSE GUBANC
ki je umrla 8. oktobra 1954. leta.
Preteklo je že leto dni, odkar ste zapustili svet, preljuba mati naša!
že leto dni Vas ni med nami. že leto dni žalujemo za Vami. Spomine svetle v nas budite, v ljubečih srcih vedno nam živite!
Žalujoči:
FRANK. ANTHONY in ROBERT, sinovi PAULINE por. ROSE. hčerka LIBBIE, MARY in LOUISE, snahe HARRY, zet
TONY LOU. MOLLIE JEANE. JACKY, TIMMY, TERRY. DAVEY, NANCY LEE. SANDRA LOU in ROBERTA LOU. vnuki in vnukinje FRANK TABOR, brat ostalo sorodstvo ▼ starem kraju je njen brat STEFAN
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1955.
LOUIS URBAS
Pokojni je umrl nagloma ko se je vračal domov z dela v tovarni.
Rojen je bil dne 22. julija 1888 v vasi Marolče, fara sv. Cregor pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1901. Uposlen je bil 33 let pri Fisher Body Co.
Pogreb se je vršil dne 26. septembra 1955 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam po opravljeni sv. maši in pogrebnih obredih smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Tem potom se iskreno zahvalimo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili krasne vence cvetja k njegovi krsti.
Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Iskrena hvala duhovščini pri fari sv. Vida za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Ijnako hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč.
Hvala vsem, ki so nas tolažili v žalostnih dneh in nam bili v pomoč na en ali drugi način. Z eno besedo: Bog plačaj vsem skupaj stotero!
Dragi soprog in ljubi oče! Počivaj v hladnem grobu. Srca naša so žalostna, vsaj smo Te vsi ljubili. Spomin na Te si ohranimo do konca naših dni ko se skupno snidemo s Teboj tam gori nad zvezdami, kjer ni solz ne trpljenja!
Žalujoči ostali:
KAROLINA, soproga
ANN C., MRS. JOSEPHINE BUCHANAN, hčeri T/SGT. LEE A. in ALBERT, sinova SAMUEL R., zet HELGA URBAS, sinaha
ANNE MARIE, JIMMY BUCHANAN, CAROLE, v starem kraju zapušča sestro MARIJO
PLATOVŠEK in brate ANTON, VIKTOR in KAROL ter več sorodnikov LEE A. in TERRY A. URBAS, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1955.