Einzelverlainfspreis RM 0.15
НдГдшапкпБо^
Veritf mod BebMftWtun#* Kl&^MiCurt, Blanutrelcrlar M, Poctfech 116 / Beaugeepr«i« dm vorfttu aahlbar) moiwtUeh RU 1— fnl H^us (einacblleBllch RM 0.20 ZuatellgeWhr Abbeetellungen đ«r Zeituof fdr dm oachfolgemden Ifomat werdea nur edkriftUch und nur blB 35. du lauiendea Monat# angen(»mnen
Nt. 48.
KraimWeg, den 19. Jum 1948.
3. Jahrgang.
%ПЈТ na severnoiinski fronti odbili
24 boljševišklh letal sestreljenih - Angleži so zgubili včeraj IS bombnikov
Obćrkommando der Wehrmaoht j# dne 17. julija objavilo:
Od vzhodne fronte poročajo 1# o krajevnem bojnem delovanju. V južnem odseku smo včeraj brez laetnih »gub sestrelili 24 sovjetskih letal, med njimi dve po ogrskih lovskih letalcih.
Na severnofinski fronti so nemške čete odbile več sovjetskih sunkov,
J Zračno orožje je 8 težkimi bombniki pogodilo pred Pantellerijo eno trgovsko ladjo srednje velikosti in pri oboroženem izvid-ništvu na severnem Atlantskem morju eno tovorno ladjo. Obe ladji sta dobili tako težke poikodtoe, da sta gotovo uničeni.
Britanski bombniki so v zadnji noči napadli zapadnonemiko ozemlje in z odvrženimi bombami na stanovanjske četrti povzročili, zlasti v Kolnu, zgube med prebivalstvom in škode na poslopjih. Štiri bolnišnice in tri cerkve so bile zadete. Hkrati so posamezna sovražna letala izvršila vzne-mirjevalne polete nad Severno Nemčijo, Da bi pri tem odvrgla bombe, se ni ugotovilo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so uničili 14 bombnikov. Štiri druga sovražna letala smo včeraj brez lastnih zgub sestrelili nad zasedenimi zapad-nimi ozemlji.
Saracogin: ilbsolnlna neilralnosl Tnrdje
Nemško-turška pogodba se je obnesla - En million mož pod orožjem
C-








gN'^4jik,^ ф ': ^?
мЗ '	' , "'^'У''''L

Ankara, 18. junija. Pri saključni seji kongTMa turške narodne strank* j# podal ministerski predsednik Saraoogiu v svojem govoru pregled o zunanje- in notranjepolitičnem položaju Turčije.
Omenil je pri tem s Sovjetako zvezo in Veliko Britanijo sklenjene pogo^ie in govoril nato o nemiko-turški pogodbi. Nemčija je — tako je rekel med drugim — po svojem nastopu na Balkanu podala Turčiji roko in podpisala ž njo pakt o prijateljstvu in nenapadsfiju. Resničnost tega pakta so potrdili dogodki, kajti on uetresa pravim interesom obeh strank. On vsebuje tudi vse pogoje, da bo še nadalje uspešno učinkoval za Nemčijo in za Turčijo.
Novi iffletnil(i Ritterlireuza v vojski
Berlin, 18. junija. Fiihrer je podelil Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec k železnemu križu), ki so ga prejeli: Generalmajor Ferdinand NSldechen, poveljnik neke pehotne divizije. Major Heinrich K i e s 1 i n g, poveljnik bataljona y nekem grenadirskem polku, Major Volk-hard E i t n e r, poveljnik bataljona v nekem grenadirskem polku.
Ritterkreuz vzornemu vodji čet
yOhrer je podelil po predlogu vrhovnega poveljnika zračnega orožja, Reichsmar-schalla Goringa, Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Generalmajor ju M ii 11 e r j u, poveljujočemu generalu in poveljniku v ne; kem Lufbgauu.
Saracoglu je pri tej priliki še enkrat poudaril politiko absolutne nevtralnosti države, ki jo ščiti močna armada. Od začetka vojne — tako je sporočil — stoji v Turčiji skoraj en milijon mož pod orožjem. Izmed notranjepolitičnih izjav ministrskega predsednika je zanimivo, da je označil državni proračun s številko 486 milijonov turških funtov, k čemur pride še izredni proračun okrog 500 milijonov
P r i d v i i n i zemljevid Juine Evrope
(Atlantic-Michatz, M.)
turških funtov za vojsko. Vzlic oddaji premoženja, ki je doslej znesla 270 milijonov turških funtov, znaša deficit proračuna 250 milijonov funtov. Omembe vredno je naposled, da je Saracoglu napovedal za to leto zelo bogato letino.
SoijetsKi sunki mri Orlu odirnjeni
Dve vozili za izkrcanje pred Pantellerijo potopljeni - Tri ladje so se pogreznile
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. junija objavilo;
Na vzhodni fronti smo odvrnili več sovražnih sunkov v prostoru pri Orlu.
Težko topništvo vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo vojhovažne naprave v Leningradu.
Odredi brzih nemških bojnih letal so včeraj nadaljevali z napadi na zbiranja ladij pred Pantellerijo. Potopili so dve veliki vozili za izkrcanje, poškodovali več drugih in težko pogodili nekega rušilca. Tudi na pristaniških napravah so nastale večje škode. Eno lastno letalo pogrešamo. Sovražnik je zgubil nad Sredozemljem 23 letal.
Izmed sedmih prevoznih ladij, o katerih je bilo 15. junija javljeno, da so poškodovane, so se po zaključnih ugotovitvah potopile še tri prevozne ladje s skupno 9000 brt.
Zaščitna vozila vojne mornarice so v Ro-
k&vskem prelivu sestrelila pet letal iz neke napadajoče skupine sovražnih letalcev.
V zadnji noči so posamezna sovražna letala preletela severno ozemlje Reicha in odvrgla bombe, ki so pa povzročile le neznatne škode.
Brza nemška bojna letala so v noči na 16. junij bombardirala posamezne cilje v Ju^vzhodni Angliji.
Odlikovan z Eidienlaubom
Berlin, 18. junija. Pri napadnih bojih na jugu vzhodne fronte julija meseca 1942. 1. je Oberleutnant Klappich z velikim zanosom sunil s svojo stotnijo do nekega važnega železniškega križišča, se ga odločno lotil in ga zavzel. Za to dejanje mu je bilo podeljeno odlikovanje Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Pri obrambnih bojih zadnje zime je bil Oberleutnant Klappich povelj-
nik bataljona v nekem westfalskem motoriziranem grenadirskem polku. Temu je bilo ukazano, da vrže pronicajoče sovražne sile zopet čez reko nazaj. Od uspešne izvršitve naloga je bila odvisna varna premaknitev drugih skupin v nov obrambni polo« žaj. Ko je bil boj še v teku, je prišlo poročilo, da se zbirajo močne sovražnikove motorizirane sile za hrbtom bataljona. Takoj se je Oberleutnant Klappich postavil na čelo neke udarne čete in s pogumnim napadom razbil nared stoječega sovražnika^ Sovjeti 80 z močnimi novimi silami ponavljali nasprotne napade. Hiteč od čete do čete, je Oberleutnant Klapich vedno znova vzpodbujal svoje po naporih večtedenskih bojev že zdelane grenadirje; s svojim odločnim vztrajanjem je dal nemškemu vodstvu čas in možnost, da je izvršilo svoje načrte. Nekaj dni pozneje, dne 22. januarja 1943. 1., je padel ta hrabri vojak junaške smrti. Fiihrer je temu še naknadno za Hauptmanna povišanemu častniku podelil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križu železnega križa).
v Neaplju je bilo poruženUj ali hudo poškodovanih po angleSko-sevemoameriSklh zračnih gfusarjih: 21 cerkva, 1 muzej, 10 šol, 1 Športni prostor, žeMka kaznilnica, 7 otroških vrtcev, 1 otroški dom, mestni arhiv iz dobe BuriDonov, 16 zgodovinskih palač in dva parka.
f:.	i ./л

Г, Ф	I


'ЖМ'

№Ш#
<!>ЖН%

Мм
N a vzhodni fronti v prostoru pri Orlu ,'»fcoriičj/o zdaj pri terenskih vajah skuSnje bojev v zimski bitki. — Kakor pošast se P^ttnika top (*% atrmo poboijt. (PK.- Aufnalwfie: Kriegebenchter Heniech, A ti., M.)
Neka italijanska letalska baza Za zlet pripravljena vodna letala pred svojim vsakdanjim izvidniikim poletom nad Sredozemskim morjem,	. KAtiantic, Luce, M.),
RoT>ofa, 1 A. junila 1943.
( ШИкЈОША)
S'ran *?. — StpT. 48.
KARAWAVKKN BCTE
Prvi državnik Ogrske
K 75. rolstoema dneva državnega upravnika admirala pl. Hortbyla
vil je sebe in svojo državo na stran Osi v boju proti boljševiSkemu svetovnemu sovražniku in poslal čete honvedov na bojiKa evropskega usodnega boja na Vzhodu.
Nikolaus Horthy pl. Nagybanya, od 1. marca 1920. 1. upravnik države Štefanove krone, je bil 18. junija 75 let star. Rojen v KendereSu (komitat Szolnok) kot potomec protestantske rodbine starega ogrskega plemstva, je postal s 14 leti pomorski kadet in kot sposoben pomorski častnik napravil presenetljivo naglo kariero. Leta 1909. ga je cesar Franz Josef imenoval za svojega krilnega pobočnika. Ko so pa sarajevski streli 4>rožili prvo svetovno vojno, se nadarjeni častnik ni več dal udržati na dvoru. Postal je poveljnik vojne ladje >Habsburg€ in potem križarke >Novara«. Začetkom 1918. 1. je potem Nikolaus pl. Horthy kot podadmiral prevzel povelje nad vsem avstro-ogrskim vojnim brodovjem, ga pa potem odložil ob razsulu podonavske monarhije. Umaknil se je na svojo graščino v Kenderešu.
Spomladi 1919.1. ga je domovina pozvala na novo službo. Proti terorističnemu gospostvu, ki ga je dne 21. marca 1919. 1. v Budimpešti ustanovil Žid Bela Kun, je nastala na Južnem Ogrskem protirevolucionarna vlada, ki mu je dala nalog, naj na novo se-
Uspebl Japonske mornarice
Tokio, 18. junija. Mornariški minister admiral Shigetaro Schimada je poudaril v svojem govoru pred državnim zborom, da vzdržuje japonska mornarica ob tesnem sodelovanju z armado ofenzivno strategijo. Objavil je nato uspehe mornarice od izbruha vojne do današnjega dne:
5214 sovražnih letal sestreljenih ali drugače uničenih,
13 bojnih ladij potopljenih,
11 nosilcev letal potopljenih,
55	križark potopljenih,
56	rušilcev potopljenih,
128 podmornic potopljenih,
69 drugih vojnih vozil potopljenih.
Razen tega so bile poškodovane številne sovražne enote, nadalje je bilo potopljenih 369 trgovskih ladij s skupno 2,250.000 brt.
Kot skupne japonske zgube od izbruha vojne do današnjega dne je Schimada na-itel; 878 letal, 1 bojno ladjo, 3 nosilce letal, 3 križarke, 10 rušilcev, 11 podmornic, 18 drugih vojnih ladij, 98 pomožnih ladij s skupno 352.000 brt
stavi armado. Ta nalog je izvršil, prevzel jeseni 1&19. vrhovno poveljstvo in s svojo armado dne 16. novembra 1919.1. vkorakal v Budimpešto. TBoljševiSka pošast je bila pometena. Dne 1. marca 1920. 1. je ogrska narodna skupščina z izredno veliko večino izvolila voditelja armade admirala pl. Hor-thyja za državnega upravnika. Junija 1937. 1. sklenjen zakon je spremenil ogrsko ustavo, in državni upravnik je dobil s tem dr-žavnopravni položaj, ki daleč presega onega drugih državnih predsednikov; je to znak spoštovanja in ljubezni, ki jih uživa Nikolaus pl. Horthy med ogrskim prebivalstvom.
Horthy je šel vedno za politiko prijateljstva do Reicha, kar se je izražalo v večkratnih državnih obiskih v Nemčiji. Posta-
Ftllirer čestita kralla Gustavu V.
Berlin, 18. junija. Flihrer je švedskemu kralju Gustavu V. o priliki njegovega 85. rojstnega dne sporočil v ročnem pismu svoje najsrčnejše čestitke. Kot četrti švedski kralj iz rodu Napoleonovega maršala Ber-nadotta je Gustav V. najdalj živeči med dolgoživečimi Bemadotti. Dosedanjo 36 letno vladarsko dobo kralja Gustava sta doslej prekosila ža eno leto samo dva švedska kralja. Odkar je zasedel prestol Kari Johann XIV., to je prejšnji maršal Ber-nadotte. Švedska ni bila zapletena v nobeno vojno. Švedski listi dajajo svojemu današnjemu kralju tudi že priimek »kralj miru«.
SS-Gebirgsjager čistijo Hrvalsko
Nemce pozdravljalo kot rešltelle - Nečloveške muke trpinčenega prebivalstva
Neizprosno se nadaljuje uničcnjo tolp na Hrvatskem. Sovjetski agentje in angleški denar poskušajo na vse kriplje, da bi nahujskali prebivalstvo bivšega jugoslovanskega ozemlja in terorizirali redoljubni del prebivalstva. Komunistična skupina, ki deluje pod vodstvom Moskve, je razčlenjena v številne brigade tolp in zgrajena čisto po sovjetskem vzorcu. Ima razen poveljnikov polit, komisarje in sovjetske zvezde na uniformah in ci-» vilni opremi.
Neka divizija ff-Gebirgsjagerjev je pred nedavnim ugonobila v večtedenskih bojih močne skupine teh banditov v prostoru med Zagrebom in črnogorskimi gorami. Nasljednje poročilp PK osvetljuje te boje.
Livno, več sto let staro mesto na jugu Hrvatske, je že zopet bilo v nevarnosti, da ga preplavijo iz starosrbskih pokrajin iz-stopivše teroristične tolpe. Takoj dobi neka bojna skupina ff-Gebirgsjfigerjev, ojačena po protiletalskem topništvu, težkih metalcih granat, protioklopnjaškem topništvu in težkih strojnicah, povelje, da se poda v LIvAo in zaščiti ta kraf.
Povelja: F.ertigmachen!« (»Pripraviti^J, »Aufsitzen!« (»Sesti na vozove«) — Nekaj ur traja vožnja po prašnih gorskih cestah.
Ifsa Ewropa |e vojna baza Hemčlle
Angleška in severnoameriška priznanja - Speer in Sauckel sta zadela v
črno
Vlečejo se v neskončnih krivuljah S in vi-jugah mimo nenadnih prepadov in strmih skalnatih sten po kraiki pokrajini. Točno pridejo do cilja. Livno je Se prosto od banditov, Opazovalno krdelo sune takoj preko mosta proti severozahodu.
Po izvidniškem delovanju se ugotovi, da je nekako 2000 banditov napadlo kraj Gla-mac. Razločno se sliši streljanje metalcev granat in strojnic, llstaii preskušene samozaščite, ki so se prebili, izpovedo, da je v Glamcu obkoljenih okoli 500 ustažev. Držijo se Se v nekaterih hišah, zelo jim pa primanjkuje municije.
PreUvalci na pobegu
Gorski lovci si zategnejo jeklene čelade. Takoj skočijo na svoje tovorne vozove. Suho povelje. Začenja se vožnja. V neštetih vijugah gre po gorovju navzdol. Kmalu naleti prva četa na prve vračajoče se ranjene ustaSe in na prve skupine beguncev, Večinoma so to ženske in otroci, večkrat pa tudi starčki. Človek jih mora kar obžalovati. V njihovih obrazih se zrcalita še strah in groza, ki so jih doživeli. Banditi so umorili njihove svojce in zažgali njihove lifSe, ko so jih bili oplenili. Sedaj, ko vidijo prihajati gorske lovce ožive zopet strte postave. Stegujejo nam roke nasproti. S tem hočejo reči: »Hvala bogu, da ste prišli! Vi nas boste osvobodili!« Cim bolj se bližamo Glamcu, tem bolj narašča tok beguncev. Tik pred tem krajem srečamo 200 moi ustašev in večje število miličnikov. Včleni-mo jih v bojni odred.
Berlin, 18. julija. Treba si je predočiti, s koliko ogromnimi in kompaktnimi viri pomoči razpolaga Nemčija in da je danes baza, na kateri se Nemčija vojskuje, vsa Evropa, priznava Cyrill Falls v angleškem tedniku »Dlustrated London News«.
Nič manj pojasnil polno je to, kar je med vrsticami pripomnil poverjenik za severnoameriško vojno proizvodnjo Nelson. Prav za prav je hotel v imenu svojega gospoda in mojstra Roosevelta servirati sever-ameriški javnosti le nov izmislek o dozdevnih uspehih severnoameriškega zborovanja, pa so mu ušli pri tem stavki kakor; »Nismo se mogli ogniti nekaterim razočaranjem in smo zagrešili nekaj napak« ali »Vojna proizvodnja je v večiul kategorij zaostala za določenimi dlji produkcije« ali »Javnost se mora vzgojiti, da bo bolje doumela program vojne proizvodnje«. Ob ietem času je smatral
Rim, 18, junija. Ameriška agitacijska pisarna v Beirutu je te dni uvedla veliko akcijo po vsej Siriji. Izkorišča Angležem neprijazno razpoloženje zaradi vnovične preložitve volitev, da odvaja Britancem vodo z mlina in vdira v one položaje, ki jih je Anglija dobila na škodo francoskega vpliva v Siriji,
Radio Mondar Javlja, da je vsa dežela preplavljena ž brošurami, knjigami, letaki
in predavanji. Angleški agentje gledajo besno, toda brez moči to nesramno predrzno počenjanje Amerikancev. Edino, kar so mogli storiti, ao bili doslej ipak i* brez-
britanski minister za dela Bevin za potrebno, prigovarjati severnoameriškim ženam, naj se zgledujejo na dozdevno vzorni vojni službi angleških žena.
Vsa premišljevanja take vrste so novi dokazi za to, da sta Reichsminister Speer in glavni poverjenik za delovno službo Gauleiter Sauckel zadela v črno s svojimi načelnimi izvajanji o oboroževalnem potencialu Nemčije in da neomajna dejstva, na katera se opirata v svojih govorih, najhuje vznemirjajo naše sovražnike. V resnici je vsa Evropa vojna baza Nemčije! Tega tudi naši nasprotniki ne morejo več dalje oporekati. Zato poziva Bevin severnoameriške žene, zato svari Cyrill Falls, naj nas nikakor ne podcenjujejo, in zato se skuša Nelson z zelo uvaževanja vrednimi priznanji znova zateči k številčni opojnosti. Naši sovražniki s tem priznavajo, da treznih nemških ugotovitev ne morejo pobiti s stvarnimi argumenti.
uspe&ni poskusi, razcepiti edinost sirijsko-libanonskih Arabcev. V Beirutu izhajajoči arabski list »Al Hadaf« piše — tako poroča radio Mondar — o globokem razočaranju vseh Arabcev radi vnovične besedo-lomnosti angleškega visokega komisarja Spearsa, ki je začasno do oktobra preložil volitve, od katerih Arabci pričakujejo svojo svobodo.
V Rimu zasledujejo z velikim zanimanjem te dogodke v Siriji, ker je ta država 5 svojimi zamotanimi narodnimi in politič nimi prilikami občutljiv barometer za razpoloženje med zavezniki
Naglo in trdo zagrabijo možje
Proti 10 uri 30 min, dospe prednja četa pred Glamac. Lovci poskakajo z vozov. Sto-tnije se razvijejo. Po cesti prodira v vodu mož protiletalsko in protioklopnjaško topništvo. Od vrhov, Id leže severozapadno od mesta, udarja lovcem silno streljanje s puškami in strojnicami nasproti Po prvih salvah protiletalskega in protioklopnjaškega topništva popuAča. V naglih skokih, izkoriščajoč vsako zaalombo, potiskajo stotnije do roba mesta. Tu žvižgajo lovcem cel6 v zaslonki krogle okrog ušes. Strelce odkrijejo na zvoniku. Nekaj strelov protioklopnjaškega topništva odstrani tudi to gnezdo odpora. Zdaj se začne majati cela fronta odpora. Pri umikanju sune oddelek ustašev za banditi. Pobijejo vse, ki jim pridejo pred puške. Mesto odmeva od hrupa bitke. Teroristi streljajo iz oken, za vogali hiš in zidov. Gorski lovci pa nevzdržno prodirajo. Zelo močno je še streljanje nasprotnikov iz severnega mestnega dela. Tu prl-bme motorna vozila gorskih lovcev skoz kraj. Spredaj voz z moštvom in protioklop-njaškim topom. Na severnem izhodu, neposredno v nasprotnikovem boku, zavzame top svoj položaj In začne uničujoče streljati. Nek Hauptscharfllhrer v prikolnem vozu napravi s svojo lahko strojnico sunek v nasprotnikov hrbet. Nato ragljajo kratki, dobro pomerjenl ognjeni snopi njegove strojnice v bandite.
Sedaj se zruši odpor tudi v severnem mestnem delu. Tri do štiri kilometre še potisnejo možje Watfen-ff za bežečimi. Pro-tioklopnjaški topovi jim prizadenejo še težje zgube. V Glamcu samem pa dovršijo kazensko sodbo med tem prebivalci sami, ki 80 se oborožili s kakšnimi kmečkimi orodji, noži ali puškami padlih banditov. Polagoma znosijo 150 mrtvih teroristov. Značilno je, da se nahajajo med njimi tudi ženske. Ena izmed teh po Moskvi nahujskanih s puško oboroženih žensk Bi je oblekla srtMiko to^
Uradni tisk argentiiube vlade objavlja alui-beno, da so v glavnem mestu Jo provinci Buenos Aires zaprli etevllne znane komuniitlCn« agitatorje, ko ao razdeljevali leta&e in sramotilne spise.
Od prve bitke v OKemlJu Salomonovih otokov avgust lanskega leta do 12. Junija letos Je zgubil nasprotnik tam skupno 2383 letal.
Temno je podelil zunanjemu ministru države Thai W. AiVlehitu Waithakanu zaslužni red. prvega reda s kordonom vzhajajočega sonca r znak priznanja za poglobitev priJatelJekUi od« nofiajev med Japonsko in državo Thai.
S sklepom bolgarskega mlnlstrriiega svet* BO civilno mobiUssLranl vsi uslužbenci državnih, obClnaklh In Javnih uradov, ki imajo zveze z vojnim gospodarstvom.
»Daily Ехргевв« javlja iz New Torka, da bodo severnoameriški rudarji gotovo sklenili, da znova stavkajo, ker niso uspeli napori državnega posredovanja.
Židovski newyorfikl nadžupan La Ouardiai naj bi dobil, potem ko je Roosevelt poekuSal, da ga napravi za vojaškega guvernerja v Libiji, kar je naletelo na hud odpor senata, položaj civilnega upravitelja v zasedenih francoskih ozemljih.
Italijanski poslanik v Sofiji, grof Magistrati. Je prestavljen za poslanika v Bern. Bolgarska vlada je že dala pristanek za noveg^ poslanika, ministra Mamelllja, ki je bil od marca 1940. pa do sedaj poslanik v Belgradu.
V Egiptu se Je tako zelo razširila malarija, objavlja egiptovsko ministrstvo za narodno zdravje, da so morali omejiti pridelovanje riža, da ne nastanejo v močvirnem ozemlju za obdelovanje nove zalege. N6vo, posebno hudo vrsto malarije je zatrosilo angleško voJaStvo iz Indije in Osrednje Afrike.
Ramirez o svojih političnih cilllh
Buenos Aires, 18. junija. Predsednik pro-vizohčne argentinske vlade Ramirez je zastopnikom tiska živo in resno obrazložil cilje nacionalnega argentinskega vojaškega pokreta. Armada nI napravila nobene revolucije v pravem pomenu besede. Rešiti je le hotela pereče probleme naroda.
Ramirez se je nato bavii tudi z zunanjepolitičnimi problemi. Izjavil je dobesedno: »2e v prvi uri po prevzemu oblasti smo objavili, da iščemo trdnejšega zbližanja z našimi amerikanskimi brati. Hočemo napraviti ožje vezi, ki obsegajo naše skupne interese. Hočemo se izogniti govorniškemu In nevojaškemu puhlemu besedovanju. Na<-pram drugemu svetu je naša politika sedaj politika nevtralnosti, in sicer ne prazna, ampak iskrena, poštena, torej resnična nevtralnost.
no suknjo in si opasala pas za patrons. Druga, 17 letna dekle, ima v žepu pismo, v katerem se nahaja med drugim ta značilni stavek: »Sedaj vem — nalepše na svetu je, juriiati mesto!«
Nesrečne žrtve poživinjenih trum
Pri akcijah čiščenja se pripeti lovcem v neki hiši strašno odkritje. Tukaj so bili banditi zaprli okrog 70 civilnih oseb, vseskozi mosleme, može, žene in otroke. Ko so banditi videli, da morajo zapustiti mesto, so te ljudi na izredno krut način poklali. Pero se upira, opisati te ostudnosti. Nekaterim so razparani trebuhi. Drugim 80 raztolkli obraze do nepoznatnosti. Zopet drugim je prerezan vrat. Se tisti, ki so jih umorili 8 streli, imajo od bolečin tako spa-čene obraze, da se mora domnevati, da so jih še pred smrtjo na krut način dostav^ Ijali in trpinčili. Polagoma ugotovijo še nam daljnjih 50 civilnih oseb, ki so bile vs# usmrčene na enak krut način.
Ko je vodja bojne skupine zopet zbral svoje moštvo, je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da ni imel skoraj sploh nobenih zgub. Ravno ko so se lovci hoteli podati k počitku, 80 prišla poročila češ, da so ban-diU napadli sosedno Vidimlije. Zopet ukaš« vodja bojne skupine, da lovci takoj zasedejo vozila. Ko dosežejo kraj, so se pa banditi že umaknili. Ta pičli čas pa je že vendar zadostoval, da so tudi v Vidimliju oplenili in zažgali 20 hiš ter usmrtili nadaljnih 70 oseb na enak krut način ko v Glamcu.
Uspeh tega enega samega Jutra je 200 ustreljenih banditov, najmanj 300 do 400 ranjenih teroristov in veliko število upi*# njenih lahkih in težkih orožij.
Vojna proti bandltom se nadaljuje. Tudi tleti, ki so tukaj odnesli pete, ne bodo ušli svoji usodi, ki zadene vsakogar, kdor se y, interesu tujih sil loti boja proti lastni krvi,
ff-Kriegeberichter G. Dorner-Geodor Wllhelm Mark* - ZmrglQit AnadstaUato №. 4
Amerikancl so Izločili Angleže \ Sirili
Spor med zaveznild xa položaje - Poplava s severnoamerišlco propagando
S^m^tAg. 19. Juni 1949.
K/EA WANKEN BOTE
Seite 3. — Nr. 48.
Japan fur die Entscheidung geriistet
In engster WaUonkamerodBchatt mil den Achsenmfichten
Tokio, 18. Joni. Am Ntttwodi tratcn Ле belđen НЗпмг đu lapanisdien Reidistagei n đet uge-■SadJgtcD ^nđertiuimg хомттсп, ni deren Beginn Premlenninistcr Тојо da gefallenen GroBađmiral* lamaoioto imd der HelJen топ Atta gedudite, die, wie Тојо bervorhob, ibr Leben gaben ffir Tcnno nnd Vaterlanđ und жиш Vorblld hSduter Pflidittrfullung warden. Es gebe keinen Japaoer, der nldit ge with und entadiloMen aei, dJesem Belsplel zo folgen. Das gesamte Volk sel inehr denn |f berelt, selne Sesamten Krafte einziuetzen ond oidit ehe' %o rnhen, bla der Felnd Tcrniditend gesi^Iagen eei. Japan« ■nilitSrlNlie Potltlonen in GroBostasini wOrden tiglidi TeratSrkt, wShrend gleidizeitlg die grofien Roh-■toffvorkommen and NatarechStxf dieses Gebietes in immrr xunelimendem Nafie fflr Japans Kriegs-indnstrie lar VerfBgang atinden. So seien hiet die entsdieidenden Vcraassctinngen g*-•thaffto wordcn, d'« dcD End*!** ildiern wfirden.
Angesldits dieeer Tate&dw ont«rn«hm м der Gegner. unter Moblllsierun; »eintr gesamcen Mate-rialkrafte Gegenoffenslven vorzubereiten. Japan eei selbstverstandlidi hlerauf enuprediend vorbereitet. Der Kriej aei damit in ein erastes. entsdieldendes Stadium jetreten. In erfreuiidiem Mafie, to fuhr lo|o fort, arbeiteten heme b»reita alle VSiker Ost-asiens mit Japan znsammen, dem eie grafite« Ver-trauen oatgegenbringen. Seine Besadie in Man-dschulf^i?, China md anf den PhiUppinen bitten dieae Erkenntnie nut veratirkt.
AUes ffir tin nraes OstaelcD
To|o ging sodann im einzelnen inf die Bezlebun-gcn Japans n den versdiiedenen National ein. Die ^erzlidie Frenndadbaft, die Japan mit Nandsiiakuo verbinde, lasse nidits и wiinedien ilbrig. Hier be-etehe sowobl materiel! als ancti geistig vSlUge Einig-keit ond engste Hannonie. Die Znsammen-arb«lt mit den aationalen China er folge andi weiterhin anfrichtig and Im Geiste der Igemelnsamen Erkl&nmgen. China, daa lahrhnnderte-lang der anglo-amerikanisdien Atiabeatung nnter-^orfen war, eei |etft endlidi frei tmd nnternchme alles znr StSrknng and mm Anfbaa dca Landes. Znsammen mit Japan setze China hente ale unab-lingig« Nation seine nngehenren KrSfte fSr die Sdiaffons eines nenen Ostasien ein. Die Tatsache, dafi in der letzten Zeit zahlreldbe fOhrende PersSn lidikeiten lur Nationalreglertmg fiberge^reten sind. Bprecfae fQr die gesunde Wiedergebnrt dee Lande«. Japan sei gewlllt, Chini audi kiinftighin auf jede nur mSglidie Welse cu unterstUtzen. Das gleldie gelte ffir Thailand, das heote alle Sdiwierlg-kdtem n Qbervinden verstehe and heate eng mit Jyan Terbunden sel. Was Burma tnlange, go #*l damlt zo redinen, daB dia Votbereitungen fQr die I^nabhingigkeit baldigst abgesdiloesen werden. Auf den P h 11 i p p 1 n e n nntemahmen Jorge Vargas imd udere Ffihrer miles, um das Laud so tchnell ^e mSglidi wieder aufzubauen. Dae gesamte Voik krbelte darliber hinana mlt grSfitem Veratlndnls mit Japan znsammen, desaen Haltmig in der Frage der Unabh&ngigkelt der FUUpplnen bereits mehrfadi klargestellt wnrde.
Wlr mdditen hentt )edodi nod) einen Sdiritt welter jgehen. so fohr Toio fort ond егкШгеп. dafi wlr gewlllt sind, den PhiUppinen nodi Im Laufe dieses Jahres die UnabhSngigkeit zu gewahren. Damit wird berdts in weniger als zwei Jahren nadi Aus-bmd] dee Krleget in GroSostaslen der langgehegte Wunsdi der Philippines erfilllt. Was die besetz-t«B Sfldgcblatt wl« Malaia, Sumatra, Java, Borneo ond Celebe* aniangt so ist vorgesehen, die dortig* BrrSlkemog entspreditnd ihren Fihigkeiten tiodi Im Laof* dieses Jahres fOr die Verwaltung heranzuricben. Dies trifft tor tUrs fflr Java zu. weldies am weitesten fortgeadiritten tst. Zo Fran-seslsdi-Indodilni stellte Tojo feet daS hier Japan immer engere Zosammenarbeit anstrebe. Dem Indlsdien Voli gegenliber hege Japan die aller;r56te &Tmpathie and sei fest entsdilossen. all« MSglidi-k«ten and Mlttel zo ersdidpfen. damli Indien end-Ildi *om anglo-amerlkanisdien Elnflufi befreit and da* indlsdie Volk onabhHngig werde.
Engste Baađc mit der Adise
Wenn wir one der Lag* In Europe znwenden, so fuhr To|o fort damn sehen wir. daB Deatsdiland tind Italien und Ihre Verbiindeten auf dem Wege zum Endsieg forudirelten. indem gleidizeitlg die Bande mlt Japan Immer enger werden. Idi glaobe fest hn den Erfolg Deutsdilands. I tel I ens md Ihrer VerbQndrten ^enk der glSn-kenden KriegfOhrnng, der onflber-vrlndlidien Stellungtn, d'e bereits Sesldierttind. and dank derentsdilos-• *nen Ffibrang.
Japan gelobt, Sdiulter tn Sdialter mit Deatsdiland, Italien and den anderen VerbOndeten zo kimpfen In cnatr Waffenkameradsdiaft end in belderseltiger Hilf* und UnterstOtzong.
Oberall in der Welt versudien die Anglo-Ameri-*anen den Frieden zo st6ren and die neutralen MSdite In das KrlegsgesHiehen hlneinzuzlchen. Skmpellos opfern sie Blut und Gut anderer Natlo-nen fflr die eigenen Vortelle ond lessen sle die Hanptlast du Krleges tragen Idi modite die Ge-IcgenWt erjj||fen, am mein* Bewunderung denienl-1°^ enezuepredien, die trotz den anglo-ff L , htrlgen entsdilossen an Ihrer Neu-\	Zwisdien diesen LSndern und
Japan beeteb«n frenndsdiaftlldje Beziehungen.
Starkong der |tpanledien Kampfkraft
То|о wmndk slA dann lonerpolltlsdien Problemen zu and befafite sldi mlt den Msfinahmen znr wel-
Nene RitterMztrager des Heeres
Berlin, 18. Juni. Der FUhrer verli^h das Ritterkreuz • des Eijernen Kreuzes an: General-major Ferdinand NSldedien, Kommandeur einer Infanterie-DivUion, Major Heinridi Riesling, Bataillonskommandeur in ^em Grenadier-Kegiment Major Volkhard Eitner,_ Bataillons-kommaaoeur im ein«m Greawlier-Regiment.
Hitterkrcin fOr vorklldlldien Tmppenfiihrer
Berlin, 18. Juni Der Ftthrer тегИеН auf Vor-«chlag des Oberbefehlshaber« der Luftwaffe, ^eidismarsdiall Gdring, da: Ritterkreuz des Eiser-"fn Krcuzes an Generalmajor M ii 11 e r, komman-y|yn<Uf General	Be{«hl*hab*r in cinem
**пв*ац
teren Stirkung der Rrlegsindnstrle tmd ш Slche-rung der Emahrung dee fapanUdien Volke«. Die indiutrielle Produktlon Јараш. w stellte er fest. bat selt End« des letzten Jahres betrSditlidi zuge-nommen dank den groSen Anstrengnngen der gesam-ten Nation, Die Regierung ihrerseits sei fest entsdilossen, alle auftaudienden Sdiwierigkeiten %a ilberwinden, und wlrd daher audi die Kriegsstruktur dee Landes znr Starkung seiner Kampfkraft weiterhin aosbauen.
Was des Ernahmngsproblem aniangt. so wird die Regierung alle mSglidieo NaSnahmen ergreifen, am die Lebensbaltung and die Emahrung w£hrend der Kriegszeit zu sidiem. In diesem Kriegsabsdinitt sind jedodi besondere Ans'rengungen nStIg, um die Selbstversorgung mit Lebensmltteln in erzielen Die Regiemng beabsiditigt eine auSerordentlidie Steigt-
rung der Produktlon von Rek, Welzen, Gerete, Kar-toffein und anderen Lebensmltteln, damlt di* EmSh-rung in diesen kritischeo Zeiten keinen Grand xur Beunruhigung fiodet. Hente mfissen tile KrSfte aos-achliefilliž eingeaetzt werden filr die Kriegsproduk-tlon and filr die NaBnahmen, die in direkter Wir-kung zum Kriegsgcsdiehen etehen; tiles tndere htt hinter diesen Erwiigungen zuriidLZubleiben.
Die Erfolge der japanischen Marine
Tokio, 18, Juni. Marineminister Admiral Shigetaro Schimada betonte in seiner Reidutagsrede, daB die japanlsdie Marine in engster Zusammenarbeit mit der Armee eine offensive Stratcgie tafrediterhalte, Er gab dann die Leistungen der Marine шеЛ Aosbruch des Krieges bla zum hentigen Tage bekannt:
5214 feindlidie Flngxengc abgesdiesica oder tout
vemiditet,
13 Sdiladitsdiiffe vereenkt,
11 Flugzeugtrager versenkt,
55	Kreuzer versenkt,
56	ZerstSrer versenkt,
128 U-Boote versenkt,
69 sonstige Kriegsfahrzeoge venenkt
AnSerdem warden zahlrddie felnAldie Eln-heiten besdiadigt, femer 369 Htndelsediiff« mit insgesamt 2,250.000 Brt versenkt
Als lapanisdie Gesamtverluete seit Ausbrndi dee Krieges bie zum hentigen Datum zabit« Sdiimadt auf: 878 Flugzeuge. 1 Sdiladitsdiiff, 3 Flugzeug-trager. 3 Kreuzer. 10 Zerstorer. 11 U-Boote, 13 sonstige Kriegssdiiffe, 98 Hilfssdiiffe pit Insgesamt 352.000 Brt,
Sowjets an der nordfinnischen Front abgewiesen
24 bolsdiewistisdie Flugzeuge abgesdipssen - Briten verloren gestern 18 Bomber
Aus dem Fiihrerhauptquartler, 17. Juni. Da* Ober-kommando der WehnnaAt gibt bekannt:
Von der Ostfront wlrd nor ortlidic KampftStlg-kelt gemeldet Im sQdIldien Abschnitt *urden gestern 24 Sowletflugzeuge, damnter 2 dtirdi onga-rischc Jajdnieger, ohne eigene Verlusfe abgesdiossen.
An der nordfinnisdien Front wiesen dentsdie Truppen mehrere sowjetlsdie VorstBBe ab.
Die Luftwaffe traf тог Pantellerla ein Handels-sdilff Diittlerer Gr6Be und bel bewaffneter AnfklS-rung Im nSrdlidien Atlantik einen Fraditer mlt sdiweren Bomben. Beide Sdiiffe eriitten so sdiwere BesdiSdigungen, doS ihr* Vemiditang sidier liL
Britiadie Bomber griffen in der letzten Nadit west-deutsdies Gebiet an und verursaditen dnrdi Bom-benabwflrfa auf Wohnviertel, Intbesondere Im K8In, Verluste onter der Bevdikemng und Gebiadeadilden. Vier KrankenhSaser und drei KIrdien warden ge troffm. Gleidizeltig fQhrten elnzelnc feindlidie Flugzeuge StSrflOge Qber Norddeutsdiland durdi. Bombenabwiirfe warden hiebel nldit featgeitellt. NaditjSger nnd Flakartillerle der Luftwaffe vemldi-teten 14 Bomber. 4 weltere felndlldit Flugzeuge wurden gestem ohne eigene Verluste Bber den be-aetxten Weatgebleten abgesdiossen.	»
Eongrel} der europiiischen Arbeit in Hmnburg
vertreter VOD 17 Natlonen nahmen teli - Staatssekretar Gntterer spradi
rd. Hamburg, 18. Juni. In Hamburg begann Dienstag ein KongreB, der unter dem Leitwort: „Europaische Arbeiter in Hamburg schaffen fiir d e n Sie g" das Gemeinsame der schaffenden Front Europas dokumentieren soli.
17 Nationen haben ihre Vertreter zu diesem KongreS entsandt. Zum erstenmal wird hier In
offentlldien Kundgebungen von den Vertretem der europaischen Natlonen zum Ausdrudi ge-bradit, daB Europa und besonders das schaffende Europa berelt ist, mit den Miiditen der Ordnung gemeinsam an der Niederwerfung der den Kontinent bedrohenden Feinde zu arbelten. Nicht „Proletarier aller Lander vereinigt euch" 1st die Parole, sondern; „Gemeinsam mlt Deutsdiland gegen den Bolsdiewismus".
Saracoglu: Absolute Neutialitat der Turkei
Bewahrter deutsdi-tttrklsdier Pakt - Eine Million Mann nnter Waffen
rd. Ankare, 18. Juni. Auf der SchIuBsitzune des Kongresses der tiirkischen Volkspartel gab Ministerprasident Saracoglu in einer Rede eineo t)berblick iiber die auSen- und innerpolitische Lage der TUrkei.
Er envatinte dabei die mit der Sowjetunion und Gro&britannien gescblossenen Vertrage, um dann auf den deutsd^-tiirkischen Pakt zu spre-chen zu kommen. Deutschiand — so sagte er u. a. — liabe der Tiirkei nach seinem Auftreten auf dem Balkan die Hand gereicht und diese babe mit ibm einen Freundschafts- und Nicht-angriffspakt unterzelchnet. Die Rićhtigkeit dieses Paktes sei durch die Ereignisse bestatigt worden. denn er entspreche den wahren Interessen beider Parteien. Er trage auch alle Voraussetzung in
sldi, um sich weiterhin fiir Deutidiland und die Tiirkei gedeihlidi auszuwirken.
Saracoglu betonte bel dieser Gelegenheit noch-mals die absolute Ncutralitatspolitik des Landes, die durch eine starke Armce gesichert werde. Seit Kriegsbeginn — so teilte er mit — etiinden in der Tiirkei fast eine Million Mann unter Waffen. Unter den innerpolitischen Erklarungen des MinisterprSsidenten ist interessant. daB er den Staatshaushait auf 486 Millionen tUrkische Pfund bezifferte, zu dem noch ein auSerordent-liclier Haushalt fiir das Heer in Hohe von rund 500 Millionen tiirkischen Pfund kommt. Trotz der Vermogensabgabe, die bisher 270 Millionen erbrachte, belSuft sidi das Defizit des Etats enf iiber 250 Millionen Pfund.
Moskous offenes Bekenntnis zui Komintem
„Soldatenrevolatlon In Europa - Hofinung der Sowletanlon" - Abgefangene Parole
)s. Kopenhagen, 18. Juni. {Eigenberlcht.) Unter der Oberschrift „Soldatenrevolution in Europa — Hoffnung der Sowjetunion" veroffcntiiclit die Kopenhagener „National Tidende" einen Stockholmer Bericht. der in hiesigen politischen interessierten Kreisen den Gegcnstand eifrigster Diskussionen bildet.
Durch die Indiskretion elnes sowjetischen Funktionars hat nSralich die Welt von der wahren Abslcht der Sowjets beziiglich der Auf-Idsung der Komintern erhalten, Aufsciilusse, die in der gesamten zivillsierten Welt AnlaB zum ernsten Nachdenken geben diirften. Das kom-munlstisdie Zentralkomltee Schwedens hat der Offenbarung des sowjetischen Funktionars zu-folge bereits einen Monat vor Bekanntgabe der Auflosung der Dritten Internationale Richtllnien bekommen, in denen es u. a. helBt: Genosse Dlmltroff werde auch weiterhin die Faden in seiner Hand halten, wennglelch groBtes Gewicht darauf gelegt werden musse, dafi die Verbin-dungen zwischen dem schwcdischen Zentralkomltee und Moskau nicht offenkundlg werden dUrften. Jeglicher direkter Kontakt der schwe-dischen Kommunisten mlt der Stockholmer So-wjetgesandtin Madame Kollontay und anderen bolschewistischen Diplomaten sei deshalb unter-sagt.
In der den schwedlschen Kommunisten zu-gestellten Instruktion, die im iibrigen cinc Reihe von Rlditlinlen fiir die von der Parte! kilnftig m fOhrmdt Politik Mthllt; beiflt waiter,
daB eine europaische Soldatenrevolution herbei-gefiihrt werden miisse, die den S leg des Bol-schewismus garantiere. Man miisse jedocb mit groBter Vorsicht darauf achten, daB die alten kommunlstischen Schlagworte In FlugblSttern oder anderen Publlkatlonen vermleden wiirden. Aber selbstverstandlich solle „die allgemelne Not und die Ausniitzung dieser Not durch den Kapltallsmus" hervorgehoben werden. Audi An-grlffe gegen die Allllerten seien im gegenwartl-gen Augcnbllck nicht angebracht. Zum Schlusse der aufschluBreichen sowjetischen Tagesparole heiBt es, die alten schwedlschen Kommunisten milBten davon unterrlchtet werden, daB die Auflosung der Dritten Internationale nur als eine MaBnahme zu bewerten sel. die fiir die Kriegs-dauer erforderllch ge worden ware.
Moskau hat mlt diesem Aufruf an die schwe-dlsclien Kommunisten mlt brutaler Offenhelt gezelgt, was es mlt der AuflSsung der Komintern und der angebllch damit verbundenen Ein-stellung der bolschewistischen Propaganda und Wilhlarbeit in anderen Landern auf sidi bat. Alle Welt diirfte jetzt davon tlberzeugt eeln, daB es sich bei den Moskauer MaBnahmen um nichts anderes als um eine plumpe Taktik han-delt, die. wie der Kreml selbst zuglbt, nun ein-mal durch den Krlcg notwendlg geworden ist. Die sowjetische Instruktion an die schwedlschen Kommunisten diirfte vor allem im ikandinavi-sdiML Nordco ihrtn Elndruck nlcbt rtrfchltn.
Der FUhrer gratuliert Konig Gustav V.
Berlin, 18. Juni. Der FDbrer Bbemiittelte Konig Gustav V, von Sdhweden mm 85. Gebortstag In einem Hasdedirelbco seine herzUchsten GlBdcwilnsch«.
Am Mittwoch fetertc KSnlg Gustav V. von Sdiwe-den In seltener k6rperlidicr nnd geistiger Frische seinen 85. Gebortstag. Als vierter ediwedischer KSnIg aus dcm Gesdiledit des napoleonlsdien Mat-s(halls Bernadotte 1st Gustav V. der langlebigste unter den langlebigen Bemadottei. Kdnig Gustavs bisherige Regieningsielt von 36 Jahren wnrde nur von swel sdiwedischen K9nlg«n um ein Jahr fiber-troffen. Seit der Thronbestelgung Ktrl Jobanns XIV., also des frfiberen HMarsdialls Bernadotte, 1st Scbwe-den In keinen Krleg verfl&elt gewesen. Die schwedlschen Blitter geben Ih'em hentigen Konig auch bereits den Beinamen ,.der Fcledenskdnig", Das sdiwe-dlsdie Volk 1st davon flbmengt. daS es di# Bewah-mng des Friedens in zwci Wsltkriegen seinem Kdnig verdankt
Das Eldienlaub verlleben
Berlin, 18. Juni. Bel den Angriffskampfen im Soden der Ostfront its Juli 1942 hatte Oberleut-nant Kiapplch mit groBem Scfawung den VorstoS seiner Kompanie auf einen wicbtigen Bahnknoten-punkt vorgetragen nnd Ihn In entsdilossenem Zu-packen genommen. Fflr diese Tat wnrde ibm das Ritterkreuz des Eisemen Krenzes verlleben. Die Ab-wehrkfanpfe des letzten Winters sahen Oberleutnant Klappidi alt Batalllonsfuhrer in elnem westfiliscfaen motorixlerten Grenadier-Regiment. Dieses hatte den Befehl. dnrcbgesldcerte feindlidie Kriifte wieder iiber einen FluB zurildcznwerfen. Von der erfolgreidien D'lrdiflihrong des Auftrages hlng das gesidierte Ab-setxen anderer Verb&nde in «ine neue Ab<vebrstel-Inng ab. WXhrend d'e^er Kampf nodi im Gange war, kam die Meldung. daB sicfa starke motorisieru Krlft* des Felndes Im Rflckrn des Ba tail Ions sam-melten. Sofort setzte sidi Obe'lentnant Klappldi an dis Spitze eines StoBtrupps nnd zersdiln; In sdinei-digem Angriff den Feind in seiner Bereitstellung. Nit starken frfsdien Kriiften fiihrten die Sowjets wlederbolte Gegenangrlffe. Von Truppe zu Trupp* ellend, rlB Oberleutnant Klappidi seine von den An-strengungen wodienlanger Kampfe mltgenommenen Grenadiers immer wieder auf uni^ gab durA dieses entsdilossen* Ausbarren drr deutscben FUbrung Zelt nnd Mdglldikelt, ihre PlWn* dnrcbzuflihren. Wenlge Tage spfiter. am 22. J&nner 1943, fand dieser tapfere Soldat den Heldi-ntod Fiir seine bervor-ragenden Lelstnngen verlleb i^er FUhrer dem nodi naditrXglldi zum Hauptmann befSrderten Offizier das Eidtenlanb zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes..
Renter gIbt SdiMden zu
Stockholm, 18. Juai, Bei den zwei Angriffen auf London in der Nadit zum Dienstag wurden, wie Reuter meldet, m einem Londoner Distrikt Hiiuser zerstBrt, wobei es audi Tote gab. Die genaue Anzahl der Opfer konnte jedoch noch nidit ermittelt werden, da eine Anzahl Penonen nod) unter den Triimmern ihrer Hiiuser liegen.
Der Angriff schwerer deutsdier Kampfflugzeuge gegen das Stadt- und Hafengebiet von Grimsby an der Humbermiindung in der Nadit zum Montag rief in den von Spreng- und Brand-bomben getroffenen Zielraumen zahlreiche GroS-briinde hervor. Schwere Ezplostonen wurden beobaditet. Unsere Flieger ttieUen iiber Grimsby auf Starke feindlidie Naditjagerabwehr, die jedodi trotz lebhafter Unterstiitzung durch zahlreidie Sdieinwerfer und Flakbatterien den bei wolken-losem Wetter durchgefiihrten Angriff unserer Kampfflugzeuge nicht verhindern konnten, von dem nur ein Fkgzeug nicht zurUckkehrte.
Gegen die amerlkanlsAe Sdilffsbaupolltlk
hk. Stod<hoIm, 18. Juni. Die britisdien Reeder bereiten einen Sdirut bei der englischen Regie-rung vor, der die KUndigung des Ottawavertrages zum Ziele hat. Dieses Abkommen, das schon lange von der britisdien Schiffahrt heftig an-gegriffen wird, sieht bekanntlich vor, dafi di* englisdien Werften in erster Ijnie kleine Begleit-sdiiff* bauen, wShrend die Konstniktion ^r gro-Beren Handelssdiiffe nahezu aussdilieBIicb auf amerikanisdien Werften erfolgt. Diese begiin-stigen in erster Linie die amerikanisdien AuftrSge, wiihrend die englischen Sdiiffahrtsgesellsdiaften grBfite Sdiwierigkeiten haben, die in den USA Gestellten Sdiiffe zur gegebenen Zeit geliefen zu erhalten. Dadurch kom me die englisdie Sdiiffahrt in immer grOCere Sdiwierigkeiten und werde ihr der Rang van der amenkanischen abgelaufen. Welter heiBt es in der Eingab* der englisdien Reeder, daB die KapazitSt der amerikanisdien Werften lan^e nidit to groB sei, wie die Agiution behaupte. Nidit einmat ein Sedistel der englischen Verluste kSnnte durch Neubauten gede&t werden.
Ramirez Rber seine politlsdien Ziele
Buenos Aires, 18. Juni. Der President der provlsorischen argentlnlsdien Regierung, General Ramirez, setzte am Dienstag abend vor Vertretem der Presse nochmais mlt eindringlichem Ernste die Ziele der natlonalargentlnlsdien Mi-litarbewegung auselnander. Die Armee hab# keine Revolution im elgentlldien Sinne gemaditi Sie, babe ledigllch die be&ngstigenden Problem# des Volkes Idsen wollen.
Ramirez wandte sich auch auBenpoIitisdieni Problemen zu. Wortllch erklSrte er: Wir hsbcn schon in der ersten Stunde nach der Machtiiber-nahme bekanntgegeben, daB wlr eine starkero Annaherung an unsere amerikanisdien BrQder sudien. Wir wollen die Bande enger sdilingen, di« unsere gemelnsamen Interessen umfassen. Unser Panamerikanismne wird praktisdi sein. Wir wollen den rhetorischen and den nnsolda-tlsdien Wortsdiwall beiseite lassen. Der fibrl-gcn Welt 1st unsere Politik gegenwHrtig die der Neutralit&t, aber kelne vorgespiegelte, sondern elm# aufrlchtig«, nhrUcb*, lUso eine wahrbaft« Navtnlltll.
#
Sfifp i. — Vr. Л8.
KAKAWAyKBy BOTB
Samstag, 19. .Tunl 1943*
Die Sffentliche Beichte /
Um die Mltte dee vorigen Jahrhimderte wim. melte ез In London von deutechen Handwerkern und SpezUjJisten, die ,von englischen Unter-nehmem herllbeiigeholt worden waren. Un-ter den Germans gab es vlele erflndungsrelche Kopfe, und daa machteo aich die britlechen Nabob# zunutze. Doch glng es bei der Abgel-tung und der Lizenasverrechmmg dann »tet« unehrHcb zu, und bald war ea eln offence Ge-heJmnl*, daB der Gang zu alneai Anwalt, um elnen neuen Patentantrag fcrmulleren zu las-een, oft nur edn tOricht Spiel mlt offen hin-geeeigten karten -wKr, Indeseen die Gegner die ibrlgen verdockt hlelten. Kjurz darauf wurde die Erflndung in irgeaA etaem Konkurrenz-betideb berelts aiuqgewertet uitf ^der gu%]&u-blge Deutsche war шп den Ertmg seiner MUhe geprellt.
DaB auoh er dae Fech gehabt habe, in eine solche Falle zu gerat'en, erfuhr der biedere Schwabe Otto Hfifele durch elnen Kollegen und Landsmann, der In einem &hnllchen Tex-ttlgroQbetrieb, wle iH&fele eelber. Werkmedeter war und Ihm eines Tagee von etner Verbeeee-rung erzfthlte, die daa Arbelten rationeller in ache, nnd die err jetzt am aedner Haechine habe. Er beachrieb sie, und HKfele erkannte eehie elgene Erfindung. Ah! Deehalb alio hatte •ein Anwalt, der Schuft, eine Ewigkelt nicbts von «lch hdrem laesen und, wlederholt gedr&ngt, AusflUchte gemacbt, eine verzwickter ale die andere! HUfeie, ein Mann der Tat, und, wle er icbon bewiesen hatte, ein mlt Phantaale be-gabter, eia erfindungarelcher Mann, auchte #ofdrt nach ^brikachluB den Advokaten auf und aagte %m e6ine Melnung.ln auagesuchter Grobhelt und unzweldeutfger Verachtung auf den Kopf zu, erklSrte, er verlange Schadeiv-ersatz, und drohte mit einem.Prozefl,
Mister Sharp bleckte hiSmlsch die Z&hne und ■agte kaltfrech: >Erstene hat alch Dire ao-genannte Erfindung als eine elmple Nachah-mung herausgestellt, gehen Sie dort und dort hin — und er naimte die Firma, In der Hftf eles Freimd arbeitete, — dort kOnnten Sle die Ver-beaeerung eehen, wie ale berelta Arbeit leletet, und--—<
HKfele blleb bei dieeer typlach britlechen Perfldle ,dle Bpucke weg', wie man daa heute nennt. Sharp Hefi Ihn aaxUstlach nach Luft ■dmappen und fnhr dann, noch perflder, fort: »Und dann vor all em bekomme Ich von Ihnen noch den Reat dee Honoran. Sie haben nur eine mKBige Anzahlung gemacht<.
Hitfele faSte alch bald und eagle die«; >Mi-gter Sharp, die Erfindung lat futech. Gut
Die gute Nachrede / т» ш< кн
Ale Naereddln vom Markte heimkehrt, fin-det er	voU Weiber. Sle koch«n auf
der BJrde und klawn und jammem: die uralte Mutt«r aelnea er#Ra Weibs kt der Tochter zu AUah oachgeifolgt, sle 1st gestorbeo.
Naareddln sagt nlchte, er zUndet seine Pfetfe an und aetst sleh zum Of en.
>So rede doch«, flUstert Frau Naereddima, ■eki junges Bheweib, dem Manne zu.
Kasreddin achwelgt.
>WlrteMch, du kSnnteet der Veretorbenen eine gute Nachrede halten«, mltcht alch eine der Alt en eln,
Naareddln schwedgt.
Da beginnen alle auf einmal auf Nasreddln elnaureden und der muB slch nun doch ent-schlleSep, die Pfelfe aus dem Himd zu neh-men.
»Wae h&tte ale davop, wenn ich jetzt gut voo Ihr spreche, dm Leben war ale stocktaub geweeen, ale kann mlch auch Im Tode nlcht ћбгеп«, melnt Naereddin, zUndet seine Pfelfe wieder an und blast blauen flauch in die Stube.
Ton Alfred Richter
Erledlgt. Der VorschuB auch. Weg. SchluB. Aber den, Rest, Mister Sharp, den kriegen Sie als eine so groBe Traoht Prtlgel, daB Sie im Wagen fortgefahren werden mtissen Ich helBe Otto Hftfele. Sle werden slch noch «a diesen Namen erinnernc.
Mister Sharp grlnste noch hdhniecher und meioie trockeo, auf tiberfall etSmde ki dieaem Lande der Galgen.
»Die Dresche«, erwlderte HKfel#, >blelbt Ihnen nlcht erspart! Wle? Das Uberlaaeen Sie nur mir, Ich bin Ja ein Erflnder!« Und glng. Ging und achfieb seinen KUndigungisbrief. Er war kuriert. KUndigte frJetloe. Er hatte v(m dieeem Land und Volk den Kk>pf voll. BTng auch bereits an zu paoken.
Der n&chBte Tag war eln Sonntag;. Hafel« scblenderte durch den Hydepark. Dort atehen die Redner imd reden, reden, Uber alles, fUr d en Kamillentee und gegen ihn, fUr die indi-Bche Religion und dawider, fiir die Heilaarmee und fUr den Atheiemu«, jeder redet, wae er mag und weiQ, und Jeder hat aeine Zuhorer. H&fele blieb bei einem atehen, der gegen die Heuchelei eiferte. Unaer Schwabe dachte an aeinen Freund Shai-p und begann zuzuhoren. Er a ah, dafl der Redner die GemUter schon m^ehtig gepackt hatte. In dieaem Augenbllck entdeckte HSfele, daB Shai-p nlcht welt von ihm stand und ihn unauegeset^t voller Hohn be-obachtete. In der gleichen ЗекЦђДе — er war ja mit dem Ingenlum der Brfindungahra# be-gabt — hatte der Schwabe ein« geniale Idee.
Ohne Beslnnen trat «r тог und spraeh: »Dir* Rede, medn Herr, hat auch mlch tlef zer-knlrecht. Und darum etehe ich hler und be-kenne offen vor aller Welt, ladies und gentlemen: Ja, ich bin so ein Heuchler, so eln Erz-heuchler, denn was habe Ich getan? Ich habe als Advokat elnen klelnen Mann, elnen fleiai-gen Arbelter, elnen bescheidenen Sparer, einen rechtllchen, ahnungslosen BUrger um seine Erfindung betrogen.« Die Leute murrten laut und drohend, wie sie dlese sonderbare Beichte erlebten. Hafele aber fuhr fort und s ah den vor Schreck fast ohnmftchtigen Sharp dabei fest an; »Und ich will auch bekennen, wle ich heiSe. Ich bin der Advokat Sharp und wohne...«
Aber welter kam er nlcht. Denn jetzt hatte Sharp »ich endlich gefalJt. Er drKngte sich vor, deutete mit '&uegeetreokrter Reohten auf Hfiiele und Keberte: >Glaubt ibm nlcht, Leute! Er lUgt, der Schuft, sleht er aus wie eln Advokat? Ich bin der Advokat Sharp, Ich bin es, ich!« D as aber hatte er kaUm gesagt, als Ihm seln nKch-ster Nachbar, dem Aussehen nach ein Schlffs-zimmermann mit der groBten Handschuhnum-mer des Erdballs, eine solche Ohrfeige gab, daB . . . daB ? Nim, daa war das Signal. Alles stUrzte sich auf Sharp. Binnen zehn Minuten hatte er durch die erbltterte Menge genau die Prilgel empfangen, die Hftfele Ihm, wenn auch Elnzelheiten der AusfUhrung damals noch nlcht ahnend, prophezelt hatte. Eln Schutzmann kam und rlef glelch nach etnem Wagen.
tJber Sharp aber beugte slch sein gewesener Klieat HSiele und sagte, seln Billett nach Deutschland In der Tasche Hebvoll umkramp-fend: »Das war der Rest vom Honorar. Mahl-zeit!c Und verachwaud, ein schwablsch Lied-Chen tr&Uemd, in der Menge.
Ein schillemđer Salamander /
Von E. SchiUer
Der Tag hatte echdn begonmen und der kletne Benvenuto dachte nlcht Im gerlngsten daran, daB der Abend noch eine so achmerz-hafte Erinnerung in seinem Kinderleben hin-terlassen wUrde,
Die florentinlache Sonne schlen vom asur-nen Himmel herunter und malte flimmernde Krlngel in den welBen Sand. Benvenuto, fUnf Jahre alt, griff mlt.aeinen Kinderhiinđen in dae Sonnensplel und at rich mlt einem kleinen Stuck Holz die seltsamen Kreiae nach.
Unwelt log alch eine Gartenm&uer die StraBe entlang und Benvenuto empfand den Wunsch, alch dorthln zurilckeuzlehen, Dort saB er und trftumte aeln noch ahnungsloaea Kinder, leben, in dem ee aber achon eo vielea gab, waa er, der TUnfjfihrige, noch nlcht begrelfen konnte und desaen Entrštaelung ihm achon manchen atlllen Kummer bereitet hatte. Am Himmel ballte alch eln diisteree GewSlk zu-aammen und bald entlud alch eln Platzregen auf den klelnen Tr&umer- Benvenuto flUchtete unter einen nahen Mauervoraprung. Dort atand er und aah auf den nlederpl&tachernden Regen.
Da! Benvenuto konnte elnen lelaen Auf-achrel nlcht unterdrUcken. Dort, dicht neb«a der Mauer, an der er entlang apahte, kam ein klelnea Etwaa angekrochen, daa in buntem Farbenaplel achlllerte. Die nasaen Tropfen dea Regena gl&nzten wle Ferlen auf deaeen RUk-ken.
»Ein Salamaoider, ein richtlger Salamander!« rief Benvenuto.
Der Regen hatte aufgehort und Benvenuto trat n&her an den Salamander heran, um aelne Entdeckung elngehender zu betrachten. Lange war er In den Anbllck veraunken, bia Ihm ein-ftel, daB er die Nachrlcht von dem Salamander aeinem Vater bringen kOnnte.
Vater Cellini indeasen war eln Mann, Uber-zeugt vom Poaltiven im Leben, mlt einer gan-zen Menge p&dagogischer Elnalcht. Nur hatte er darln so seine elgenon Anaichten.
Nun aah er aeinen Benvenuto an, der mlt gliinzenden Augen von dem Salamander »r-zahlte.
>Eln richtlger Salamander, Vater, und ao bunt und feurig!«
Vater Cellini aah auf seinen SproBling hinab und tat dann etwaa, waa Benvenuto jetzt und in aeinem aptlteren Leben nie veratehen konnte. Mlt einer unnachahmlichen Geate, die daa Bedeutende unterstreichen aollte, holte Vater Cellini aus und gab aeinem Sohn eine achaUende Ohrfeige.
»Dies soil fiir dich eine wunderbare Erinnerung blelben<, aagte er dann, >damit du ale nie vergiBt, habe ich dir die Ohi'feige gegeben, die, desaen bin ich gewiB, dir ateta im Ge-dftchtnia haften wird.«
Damit lieB er Benvenuto atehen und verlieB das Zimmer. Bmvenuto dachte elnen Augen-blick lang daran, daB er nun zur Mutter gehen kbnnte. Aber er fUrchtete, daB ale Ihn in aeinem groBen Weltachmerz nlcht veratehen wUrde.
Was hatte er getan?
Er hatte ainen Salamander geaehen, d«n ersten In aeinem Leben, und der Vater hatte gesagt, daB er ateta eine bleibende Erinnerung In aeinem, Benvenuto:, Leben bleiben aolle, der Salamander . . .
Schmerzhaft flosaen die Tr&nen und Benvenuto war davon Uberzeugt, da:B ihm nach dem heutlgen Tage noch vielea im Leben bevor-atehen kBnnte, waa er nicht veratehen wUrde.
Von Stunde an war er der tiefen tJberzeu-gung, daB eine Erinnerung nur dauerhaft 'eein кбппе, wean sie sich mit anderen Erinnerun-gen verkettet.
Und diese Erkcnntnis verdankte Benvenuto ednem buntschillemden Salamander, der mit funkelndem imd feurigem Perirllcken in seine kleinc Welt hineingekrochen war.
^^untes S^llerlei
Rechte Oder links knopfen?
Manner haben die Kndpfe an Jacken und Mftnteln auf der linken Seite, Prau^n auf de* rechten. Warum das so ist, wissen rtiir wenige. Dieser Brauch geht auf alte Zeiten zurUcJc^ FriUter, als man noch keine Mtiflichkeiten kannte, das Gewand zu schiieQen, fiel es nur lose herab. Dabei pflegte der Машп, der di# rechte Hand zum Arbelten oder zur Verteidi-gung freibaben wollte, mit der linken sein Gewand zuzuhalten, so daB die link« - Selte Uber die rechte griff. Die Frau aber, die stetm auf dem linken Arm ihr Kind trug, muBte zum ZiAalten dee Gewandee die rechte Hand benutzen, «0 daB dte recht« SeKe d«e Kiel" dungmetUokes Uber die llnke griff.
Potemkin und die Israelowsky
Der fast a/llmfichtige russieche FUret Potemkin hatte elnst die sonderbare Idee, ein Regiment von Juden aufzustellen, die er Israe-lowBky nannte. »Wir haben schon — erzfihlt der Berichterstatter — eine Schwadron davon, die meine Lust let. Denn ihre Bilrte, tlef#is auf die Knle herabhfingend — so kurz eitren ihnen die SteigbUgel — und die Furcht, welche mit ihnen zu Pferde steigt, gibt ihnen dae Aussehen von Affen. Unruhig blicken sle umher. Die groBen Pleken, auf die Iftcherlichste Art von Ihnen gehalten, erregen den Glauben, daB sie es den Kosaken nachtun wollen«,
Grazien im Naturgewand
Nackte MKdchen waren ehemals bet fUret-lichen EinzUgen nicht selten. Beim Bineug Ludwigs XI. zu Parle im Jahre 1461 kampftea »Wilde« Manner und Frauen gegenelnander, und drei echonem M&dchen, ganz naokend, »empfiBgen ihn mlt Vereen, Л1е sie ihm g»n« unbefangen heiaagten«, Beim Elhisug Kaiser Karls.V. In Antwerpeo. UeB der Mogletrat atj< dea StraBen allerlel Sohauepfele airffUhrm. Dabei befanden sich die echtinston M&dchea d«r Stadt beinahe ganz naokend; nur mit dem dUnn-* sten Flor-b^leidet«. Albreoht DOrer war da-male In Astwerpen und hat dies allea aelbet gesehen. Ale Karl der KUhne von Bxirguod 14Д8 zu Lille ednzog, wurde er mit groBef Pracht aufgemommen. Zu eeinan Ehren wurda eine Anzahl Mysterienepl^e aufgefUhrt, unter denen »Dae Urteil des Parle« am beaten geflel. In dtesem enoblenen die drel QGttianen voir dem urt^lenden Schilferprinaen »so aaoict, aim sie Gott geschaffen hat«. Nlcht nur bibber« llche Ehrenjungfrauen tratea bei eolchen fttnrt« lichen EinzUgen № Btacheinung, sondem gele« gentlich auch die etfidttschen Dimen.
Eine Taube war sieben Jahre unterwage
Brieftauben, als Boten schon lange gesch&lztv haben einen wimderbaren, in alien seinen Maze Iheiten noch nicht erforechten Instinkt, wleder den heimatlichen Schlag zu erreichen, wenn sle an fremden und femern Orten aufgelaasen warden. AUerdingra gehen oder vlelmehr file-gm ate dabei ihre eigenen Wege uad aittd terwegs auch mancherlel Gefahren durch rau-berlsche Tlere oder unverst&ndige Menschen ausgesetzt. Das kana manchmal ihre Ankunft verzSgem, ja sogar unm&glich machen. 80 hatte eia ElawcAaer voa Llnz auch schon lange den Verlust einer Brieftaube veivchment. die zu dea 30.000 Taubea gehdrt hatte, die am 1 August 1936 auf der Olymplade in Berlin aach allea Richtuagen aufgelaeeen worden wa-< rea, um dea Schlag la der Heimat Ihrer Be-eltzer zu errelchea. Wle erstauat uad erfreut aber war dieser Taubenbeeitzer, als die ver« miBte Brieftaube kUrzlich, also aach fast ale-ben Jahrea, doch aoch wohlbehaltea dsAeim eiatraf. Schade, daB Brieftauben nicht auch noch redea квппеа, da kSaate dleee Taubel vielleicht viel Interessantes und Eretaualiche# voa Ihrer langen, langen Irrelse erz8.hlea.
Das Gastspiel des Herm Devrient /
Erzfihlung von Boibaia Qotz
Nach einem langen und hart en Winter leuch-tet* der Frtthllng Im Lande. Fast war er Uber Nach t gekommen, die ersten MKrztage hatten dhn mltgebracht. Nun wehten sanfte LUft«, und der Wind, der dcn Schnee tauen und dae Eie •chmelzen UeQ, schmeckte nach Sonne, nach dem hertjen Duft der elch verjUngenden Erde, und er scfameckte nach ali den bunten Freude«, die Wald und Feld, die Waaser und Wieee xu geben versprachen.
In diesen Tagen beschloB Ludwig Devrient, der im Lichte der BUhnen das taueendf&ltige Leben der Kttnlge und der Bettler, der Wel-een und der Narren lebte, elch fUr elnlge Wo-chen auf daa Land zurUckzuziehen. Er war dee deutungsachweren Spleles mUde geworden, und da er sich stets von den schnellen Ent-BChlUssen des ellenden Augenblicks tragen lleQ. hatte er seinen Diener das Notwendlgste zu-■anunenpacken helBen und hatte den Relse-wagen bestellt. In einem nahe der bOhmlschen Grenze gelegenen Dorf kannte Devrient den Bchulmelster M6bius, ednen kunstslnnlgen und kunetfreundllchen Mann, bel dem er vor we-nlg mehr als zwel Jahren ein paar Tage ge-wellt, und der Ihn gerne wleder bel slch aufnehmen wUrde — und das nlcht nur der blanken Taler Mletgeld halber. Devrient IHchelte, und Behagen hUUte Ihn eln wle ein wanner Mantel, als er an den schill-melBterlichen Haushalt dachte. Wle dort alles auf die bescheidenen MaBe zurUckgefUhrt war! Wle slch dort alles In festgefUgten und un-Vfr&nderHchen Regeln vollzog! Und doch waren dlese Regeln so beschaffen, dali In Ihren Grenzen edn schttnes freundllches Leben auf-bHlhen konnte. FUr ded alten Mdblus, der die Regeln geschaffen, ebenso wie fUr seine Junge Nlehte Sophie, die slch ihnen unterstellt hatte.
Wfthrend der ungefUge, schwere Relsewagen ane Wlen, der vleltUrmlgen, helteren Stadt. herausfuhr, gestand Devrient slch ohne ze-gfm eln, da« er die »emolselle Sophie gern angeechaut hatte. Und gewdhnt, seine Ge-fUhl« und Sttmmungen ernethaft an pril-
fen, wuBte er, daS er eich nicht wie ein Llebeader auf die junge Sophie freute, sondern wie eln Mann, der die Mitte seines Daseins Ubemchritten hatte und nun geme noch einmal zurUoktreten mSchte in den Kreda der Jugend, wenn auch nur als Zu-schauer.
Eg bedeutete fUr Devrient eine klelne Ent-t&uachung, ale er dag M&dchen Sophie nun erbllckte. Sie sah biafi aus, und die heltere Ruhe Jhres Wesens, die ihn einst so entziickt hatte, war einer spUrbaren Unrast gewlchen. MOblus, den Devrient nach der Ursache eol-cher Vertlnderung fragte, schUttelte den Kopf. >tch welB es auch nlcht«, gab er zu, >68 gibt immer Dlnge, die junge Menschen mit sich gelbst abmachen mUssen. Es w&re Frevel, wenn wdr Alten uns mUhen wollten, jede Schwere von dem Dasein der Jungen fernzuhalten: an den Schwierigkeiten w&chst der Mensch — auch Sie haben das sicher oft erfahren, lleber Meister«.
Am nftchsten Tage gelang eg Devrient, fUr elnige Augenblicke mit Sophie allein zu gein. »Kind«, sagte er geradeheraus, »Sle haben elnen Kummer«. Das MKdchen zog die Lippcn eln und antwortete nicht. »Selen Sie nicht so schweigsam«, bat der KUnstler, »1st es nicht mftgllch, mdr ihre Sorgen anzuvcrtrauen ? Sehen Sie; eln Kummer 1st wle eli| zu schwerei Reisesack; packt man ihn aus und teilt seinen Inhalt mlt einem Geffthrten, so trftgt er sich leichter hernach«. Und da Sophie auch auf dlese Rede hin in Ihrer Schwcigsamkelt ver-harrte, wurde Devrient etwas ungchalten; »Е^ schelnt edn abscheullcher Kummer zu seln den Sie haben. Demoiselle, denn er macht -Er stockte, als Sophie ruhig einfiel: »Er mach auch mich abscheuiich, wollten Sie sagen. Herr Devrient. Sie haben recht damit, abei Ich kann jetzt nicht darilber sprechen. Vcr-zeihen Ste mir —« Sie relchte Ihm die Hand, Devrient eah nachdenkllch In ihr echmales Ge; eicht, dessen Zllge ihm Hiter und strenger er-
schienen, als es slch mit Sophies Jahren vereinen llefi. Er verhlelt ein klelnee Seufzen und schickte sich an, ein wenig die LandstraBe hinunterzugehen, freie Luft wUrde das boste Mittel sein, alien eigenen und fremden Grillen fUr eine geraume Zeit zu entfliehen.
Doch schienen die fremden Sorgen es gerade an diesem Tage auf dcn Meister abgcaehen zu haben. Denn kaum hatte Devrient seinen Spa-ziergang begonnen, als ein kleines M&nnchen ihm wle von ungeftlhr in den Weg trat. Ob er die Bhre habe, den beriihmten, den lorbeer-geschmUckton Kollegem vor slch zu sehen ? fragte das M&nnchen, und seme Stinune war ebenso zerbrechlich wle sein ganzes Aussehen. Da Devrient nickte, fUr der Weggenosse fort: Nun, da er also tatsKchlich den groBen Bruder in Apoll und Thespts gegenUberstehe. von dessen Anwesenhelt Ihm eln vorwitzdges VOge-leln gesungen, set ihm ein wenig leichter zu-mute. Er wtlrgte wle an einer heftigen Ver-zwelflimg, und Devrient fragte vorslchtlg: »Slnd Sle In Schwierigkeiten geraten, Herr?« »Signer Carlos Carcill«, becllte sich das M&nn-chen, »elgentlich Karl Kfilberzahn. Aber Sie werden einsehen, daB man mlt dem Namen Kalberzahn nicht einer relsendcn Schauspielor-truppe als Direktor vorstehen kann«. Im Ubri-gen — jetzt geriet das Mannchen In Zorn — ware es besser gcwesen, er hatte fUr alle Zeiten nichts von dieser KomCdtantentruppe ge-gehen, insonderhelt nichts von dem Glaccomo I'arucchi — bUrgerlich Jakob HimmelstoB, — der vorgestern, Haum habe man die benach-barte Klelnstadt betreten, mit der ganzen Kasse ■ lurchgebrannt sei. Wovon solle man nun das ]asthaus bezahlen? Den fUr die Vorstellungen ;emleteten Saal? ..' Devrient, der dlese klelne -"ragodie verst&ndnisvoll angehSrt, fand den •jsenden Ausweg: Ich werde Ihnen helfen, arelli-Kaiberzahn. Was hfttte der Durchgttn-;er, der Herr Farucchl, spielen sollen? — Oen Franz Moor? — Gut, Herzbruder, machen Sle es im ganzen Stadtchen bekannt, daB der Devrient fUr die Dauer Ihres Aufent-haltee a# Ihren Brettem zu Gaste sein wird. Er grilBte den Erete^ten, der atie den Wol-
kea вбИег Trtibsal In ein ihm noch unbegpelf-Uchea Paradles gefallen war, und ging eurUck, dem Schulmeisterhause zu.
Vielleicht wird Sophie wieder einmal lachen, wenn ich Ihr von meiner Begegnung erz&h)«, dachte er. Aber ihr Geslcht ersl;arrte wie zu regloeer Maske, und sle sagt* bitter: »Der Herr Kttlberzahn kann »ich freuen.,. ach. Ich mOchte wissen, warum das Gltlck ImmeC nur zu elnigen Wenigen konunt!« Sie kniUlt* hef, tig das Wischtuch in ihren (H&nden zuMUDomeu und wollte an Devrient vorbeilaufen, al«
sich von ihm festgehalten fUhlte... »Ich wHX jetzt endlich wissen, was Ihnen fehlt, Sophie<, sagte er emst. »Ich habe eln Recht darauf; denn Ich bin Ihnen gut, wle auch Ihr Onkel Ihnen gut ist — nlcht andert.«
Nun, meinte Sophie jetzt zutraullch, wenn es so sei, so woile sie ihre Herzenslast auch nicht langer zurUckhalten. Es sel^me ganz einfa^he und allt&gliche Geschlcht^ ele Uebe und werde geliebt, und der Geltebte, dem »le sich versprochen, milsse von Haua und H»od-werk fort, da er die Schulden, die seln Vet«r hlnterlassen — hundert Taler — nicht bezahlta кбппе. Sle brach in Trftnen aus, aber Devrient entgegnete auf Ihr Welnen: »Ich werde euch helfen. Verlassen Sle slch darauf, Sopi^ig^ Dann ging er hdnaus, packte den Relsesaclc und veralaechiedete sich von Mftbiiw, um filr die Dauer seines unvermuteten Gaatsplele# Wohnung In dem Klelnstftdtchen zu Rehmen.
Als eine Woche vergangen war, kehrte Devrient zurUck. Von der alten Magd erfuhr er, daB Sophie zur Stunde ellein im Hauee aei. Er ging zu Ihr: sie saB am Spinett und hatta ein aufgeschlagenes Notenheft vor sich. Devrient sah, daB sie geweint hatte. Schwelgend stellte er elnen Beutel vor sie hin... »Hundert Taler«, sagte er ruhig, »Ich habe fUr euch den Franz Moor gesplelt, Sophie. Veratehen Siw Ihrer Llebe steht nun nichts mehr im Weyec. Er legte behutsam den Arm шп eie, und «Je sle ihr вфвпев jungea Antlite glUcklleh nt ihm emporhob, kilBte er ait eamft ma/ di« Stim.
Bobota. 19. WMa 1»43.
KARAWANKB?? BO T E
S^frwi 5, — ^fpr. IB.
Prebiwalslo mesia Kralnburga
V luči zgodovinsko agotovlieniii rodbinsltih imen
Kralnburg je prastara naselbina s kaj pe-■tro zgodovino. Lega na strmem, bregu dveh rek je bila nadvse primerna In pripravna v obrambne namene. Kakor dokasnijejo Izkopanine, so tu' bivali že Hlrci in КеШ. Rimljani •o si ustanovili ob Izlivu Kokre v Savo naselbino Santlcum (Camium). Pozneje — v dobi preseljevanja narodov — so si na tem mestu Uredili Liangobardi močno vojaško postojanko. L. 788. je podjarmil Kari Veliki vso poznejšo deželo Krain. Kraintourg je postal kot središče mejne grofije in kot sedež mejnih, grofov najimenitnejši kraj vsega ozemlja. Kdaj so mu bile priznane mestne pravice, se ni dalo točno Izslediti, pač pa govori neka listina Iz 1. že o mešanih In druga ix 1. 1266. izrečno e »mestu« Kralnburgu. Tako se omenjajo 1. 1221. kot mećčani: Bemhard, Eberhard, Volbert, 1. 1398. Klocheleln. To so sploh prvi po imenu nam znani mestal prebivsJel Krainburga. Pozneje slišimo v Ecker-ju, e Br&unbart-u, ki je kupil hišo 0(1 meSčana Schneider-ja.
Prof. dr žontar piSe v svoji obsežni in temeljiti zgodovini mesta Kralnburga glede mestnega prebivalstva: »Meičaiistvo je »raelo Iz raznih plasti prebivalcev, ki eo se naselili v Krainburgu. Temelje so ^ložm trgovci in obrtniki, ki so prišli v dobi povečane gospodarske aktivnosti v srednji in južni Evropi Iz nemških in Italijanskih meet. Zdi se, da je bilo tja do 16. stoletja nemško naseljevanje
Apel denarnih zavodov^ Kralnburga
v proetoru KrelAeitunge NSDAiP Kralnburg z& šolanje je im«l pr«đ kratkim Krelslelt«r apel Štirih največjih denarnih rwvodov KralnWrga-Vodja podmWce Reichsbanlc« v Krainburgu, pg. Friedrich MelfeelJ« otvorll »pel. K»el8-klter Leo K u • a je pojasnjeval vsa vpraSanja, ki ee tičejo narodne ekupnoetl In je govoril o povečanih doilinoetlh, ki jih morajo Izpolniti uslužbcnci posebno med vojno.
irob Mnmmdiirf
Radmannadorf. (2 ene eo mnogoetran-■ ke ) Nedavne je skUcala Krel#abteilung#)el-terin fUr Vcdks- und Hauawlrtechaft Pgn. Glantachnfg Ortsabteilungelelterlnoea N S-Frauenechafte Krelsa Radmannedorf na zborovanje, na katerem eo podali trije rol^eki^-vodila za eamopomoč v goepodlnjetv\^ Nato je govorila Kreisfrauenechaftslelterin Kron-th&ler. Po opoldanskem odmoru je pojasnjevala Pgn. Glantschnig pomen kuharskih tečajev, dela v mladinskih skupinah, posvetovanja v šivanju kot tudi bodočo akcijo vkuhavanja za naže tianjene vbjftke.
Rlois staia
posebno močno, vendar nam viri ne dopuščajo, da bi ugotovili Število in pokrajine, iz katerih so bili priseljenci.« Ali ne pričajo rodbinska imena v zadostni meri o poreklju prebivalcev?«
Dalje izvaja znameniti zgodovinar v omenjena monografiji: »število prebivalcev se je v teku 16. stoletja močno izpremenilo (zlasti zaradi kuge, ki je pogosto razsajala in pomorila mnogo ljudi). V kolikor se da glede na različni postanek Iz rodbinskih imen sklepati na narodnost, je utegnilo biti od 226 hišnih
posestnikov 55% Slovencev, 41% Nemcev, 2% Italijanov, 1% Hrvatov, 1% Cehov. Nemćka imena Iz tedanje dobe eo n. pr,: Burger, Eben-perger, Fink, Harrer, Heinricher, Kreutzer, Kunstl, Neff, Rainfall, Teufenpacher, Gruber 1. dr.
Vodilne meščanske rodbine 18. stoletja so bile: Adimajm, Hauptmann, Наупе, Mayr, Amann, Rauscher, Romaldt, Soller, Staber, Schllber, Farger, Pitschmann. V prvl polovici 19. stoletja se jim pridružijo: Flori an, Fock, Kummer, BleiweiB (dr. J. BlelwelB vitez Trateniškl je bil voditelj slovenske prosvete in politike sredi 19, stoletja, »oče slovenskega naroda«), Schwarz 1. dr.
Iz navedenega je razvidno, kako močan je hll njemčki živelj med meščanstvom meeta
Kralnburg.
K. M.
Pri/I RAD-Maidenlager na Goreniskem
Velik dan za HSflein - Gauleiter se ie udeležil svečanosti
NSG. Pred kratkim eo otvoriU svečano v Hofleinu RAD- I>ager za žensko mladino. To taborišče je prvo, ki Je bilo ustanovljeno v novem ozemlju Gaua. Mnogo gostov se je odzvalo MaldenflUirerinlnemu vabilu, med njimi tudi W-GruppenfUhrer und Generalleutnant der Pollzei R e s e n e r, Kreisleiter K u s s In Laadrat M i. C h e 1 s. Tudi Gaiuleiter je prišel, katerega je Kreisleiter prisrčno pozdravil. Dekleta so pozdravila Gaulelterja s šopki cvetlic in k&mtner. sko pesmijo. LagerfUhrerin W a b n i k se je vsem zahvalila za prisotnost. V kratkih besedah je orisala težavno ustanovno delo, ki je bilo vse do otvoritve. Nemška dekleta iz vseh Gauov Reicha so dokazala tukaj svoje veselje do dela In svojo skupno voljo pri ustanovitvi taborišča. Nato so sledila opisovanja deklet. Od vpoklica RAD v HOfleinu pa do zadnjega
doživetja v dnevnem službovanju so vse živo opisale dekleta.
StabsfUhrerin RAD-Maiden gospa Salde je nato Izvršila pravo otvoritev. Zahvalila se je dekletom, predvsem delovni LagerfUhrerin za dosedanje delo. Nato je govoril Gauleiter dr. Ralner dekletom In prebivalstvu HOflelna o pomenu ustanovitve RAD na Gorenjskem. Po odpetju karntnerske pesmi so ogledali Gaiuleiter in gostje taborišče. Prepričali so se o lepi stavbi In pokrajinsko mikavni legi gradiča. Dekleta so nato napravila presenečenje. V parku so priredila oder na prostem, na katerem so igrala pravljično igro Andersena: >Des Kaisers neue Kleider« (cesarjeve nove obleke). Kuhinja je med tem ugodila telesnim potrebam .Prijetna zabava je zaključila svečanost v Veselem razpoloženju.
SI. perioda: hruli in maslo dodatno
Vsi ostali obroki ostanelo pri novi dodelitvi nespremen]eni
St. Martin i. X. (Počastitev.) Pred krat. Iclm je praznovala v Praprotschach rojena in tam bivajoča Marla Hriber svoj 95. rojstni dan. Gospa Hriber je najstarejša oseba v občini, ki ima obenem največ otrok, ker Jih je 13 zredila. K slovesnosti je prišel občinski komisar Je ras v spremstvu Ortspropaganda-leiterja Sorkota ter sta jI izročila 200 RM, kot dar občine. Jubilarka je duševno Se popoi-non*a čila; nI se mogla zadosti zahvaliti, da v nacionalsociallstičnl državi ne pozabijo niti ца staro ženico in mater.
v SI. dodelilnl periodi od 26- junija do 25 julija dobe vsi'imetniki državne kioifine nakaznice dodatno po 300 g kruha In vsi imetniki državne nakaznice za, majst, izvzemdi imetnike državne nakaznice za maat SV 2, SV4, SV 6 in SV 7, po 50 g masla. Teh povečanj obrokov so deležni tudi imetniki tedenskih nakaznic za inozemske delavce. Dodatne obroke kruha in ma#ki za 50. dodelilno periodo se dobi, kot že objavljeno na nakaznice %a 51. dodelilno periodo.
Za 50 dodelilno periodo določeni obroki živil vključno ravnokar navedena povečanja obrokov veljajo tudi v 51. dodelllni periodi. Pri dodelitvi masti za 51. dodelilno periodo je vpo-š te vati dvojno- Enkrat bo Izdana preskrboval-nim upravičencem v 50. dodelilnl periodi prlsto-ječa v^ja množina 50 g ma«la na nakaznice za 51. dodrtilno periodo. Drugič se spremene množine posameznih nakaznic za mast za Šestletne in osemnajstletne s tem, da se poveča obrok masla pri odgovarjajočem znižanju obroka margarine. Celokupen obrok maeti je pa isti kot v 50. dodelllni periodi.
Zopet 250 g Ječmenove kaše
In^etnikl državne nakaznice za mast za sa-mooekrbovalce z maslom {SV 1, SV 3 in SV 5), katerih nakaznice ne upravičujejo do prejemanja masla, dobe za vsako dodelilno periodo mesto 50 g masla enako množino margarine. Imetniki drž. nakaznic za mast za samopre-ekrbovalce s s vinsko mastjo (SV 2, SV 4 in SV 6) dobe njim na te nakaznice pristoječl obrok maeti v maslu.
Kot že sporočeno, lahko dobe v 51. dodelilnl periodi Imetniki državnih nakaznic za sladkor
posebno dodelitev 1 kg sladkorja in imetniki državnih nakaznic za meso zopet dodatno 360 g ječmenove kaše.
Prejem blaga vnaprej
Ker se povečanja kniSnega obroka za 300 g na nakaznicah za 50 dodelilno periodo Se nI vpoStevalo, vsebujejo državne krušne nakaznice za 51. dodelilno periodo preskrbovalnlm upravičencem v 50. in 51. dodelilnl periodi skupno pristoječo večjo množino 600 g rženega kruha. Da ee za otroke do treh let lahko dobi to večjo množino v pSenlčnlh proizvodih, se oddaja na odrezke državnih kruSnih nakaznic za otroke do treh let, katere nakaznice nimajo označbe »R«. Pri vseh krušnih nakaznicah upravičuje 6 odrezkov po 50 g, skupno 300 g v smislu svojega natiska že do prejema blaga v zadnjem tednu 50. dodelilne periode Važno je, da zgube veljavo ti odrezki ravnotako kot oni Za 51. dodelilno periodo določeni odrezki šele s potekom 51. dodelilne periode- Lahko se jih uporabi tekom petih tednov za prejem blaga. Isto velja za dodatne odrezke za maslo,
Sladkor zapade Sele oktobra
Oddaja dodatne dodelitve 250 g ječmenove kaše se izvrši po enakih določllfti kot v 50. dodelilnl periodi. Oddaja posebne dodelitve 1 kg sladkorja se izvrši na državno nakaznico za sladkor pri trgovcu, pri katerem je blago-naročeno in ki je opremil glavni odrezek državne nakaznice za sladkor 51 do 54 s svojim flrmskim žigom aH napisom. Pri oddaji blaga smejo trgovci prejemnl odrezek za 1 kg sladkorja samo razvrednotiti in ga ne smejo odločiti od nakaznice. Posebno dodelitev slad-
300 mladih KSrntneric v taborišča
Mlada žena ali deklica Iz mladinske skupine mora izpolniti razne zahteve. V veliki skupnosti se ne izpolnjujejo samo dolžnosti, temved se mora učiti In vaditi tudi praktično delo, katero jih čaka kot žene in matere doma in v družini- Knjiga o uspehih izdana od mladinske skupine s potrdilom o Izvršenih nalogah v častni Settedenskl pomožni službi In o petih z uspehom obiskovamih tečajih materinske službe, kot tudi o športnih disciplinah, naj bo častna knjiga vsake nemške žene in vsakega dekleta. Nad vsem pa je svetovnonazoml pouk.
Tem ciljem so služIla tudi zadnja osemdnevna Šolanja, ki% objela v skupnem delu z materinsko službo Deutschen Frauenwerka voditeljice in tovarlšice mladinskih skupin K&mtna, v Waldu a. d- Sawe in Heroldecku.
334 deklet iz vseh delov In dolin našega Gauat je spoznalo povezljivo skupnost taboriščnega življećja in so se pripravljale na bodoče naloga, svojega mnogoetranskega delovanja v prihodnjem času.
Svečanost za otrol(e v Kaier-Birkendorlii
Otroška skupina NS -Frauenachaft je nedavno priredila v Kaier svečanost za otroke, kai-tero so vodile Kreiskindergruppenleiterin Usq KI o s e in Ortsklndergruppenlelterin Julie J ал k o p 1 n in njene pomočnice- Kreisfrauenschafts-leiterin Kronthaler je otvorila svečanosti pojasnjevalnimi besedami o nalogah otroćkel skupine- Peli so vesele pesmi In pokazali nla lepih iger. Za višek atvečanoetl eo otroci bre* priprave predvajali pravljično Igro »Rotk&p-chen« (Rdeča kapica). Predstava je poeebnq ugajala.
korja se lahko prejme do poteka državne nakaznice za sladkor SI do 54; prejemnl odrezek zgubi torej veljavo Sele a potekom 17. oktobra 1043.
ee naroči vnaprej
Ker dobe v 58. dodelllni periodi od 23. av, gusta do 19. septembra 1943 vsi imetniki državnih 'meenih nakaznic posebno dodelitev 12S g riža iB morajo trgovci pravočasno prejeti potrebno množino rlža, si morajo dati' odločiti preskrbovalnl upravičenci pri po sebi izbranih trgovcih v za oddajo naročilnic 51. do. delilne periode predvidenem času (od 21. junija 1943) odrezek »Vofbestellun^ von Rels fUi? die 53. Zutellungsperlode« (naročitev rlža м| 53. dodelilno periodo) državnih mesnih nakaznic. Glavni odrezek državne mesne nakaznice 51 se opremi pri prijavi za rlž e flrmskim žigom. Oddaja rlža se sme ob svojem času Izvršiti samo proti za to določenem posameznem odrezku državnih mesnih nakaznic 53 la istočasni predložitvi od trgovca na zgoraj opisani način opremljenja glavnega odrezka državnih mesnih nakaznic 51. Ta odrezek se mo-, ^ ra zato skrbno shraniti. Inozemski civilni d^" lavcl bodo prejeli dodelitev rlža v 53. dodelilnl periodi brez predhodnjega naročila- Naročllnl listi vključno naročilne liste 61 državne nakaznice za jajca, državne nakaznice za marmelado (po Izbiri sladkor) kot tudi prejemnl Iz-i kazi za posneto presno mleko in za jedilni krompir se morajo oddati v tednu od 21. do 26. junija 1943 pri trgovcih, v kolikor ne omeje Ernfihrungstlmter oddajo na določene dneve tega tedna.
Dipi.m..OpHk« C KftONFUSS
Klagentuft, Bahahofstraia fS
U$ 0ut	Vermiftog gesch/eucn
Rolf Lennar:	»	6
SftUHtlievaUct ki м шоин
HUMORISTICEN ROMAN
Kot prijatelj se vendar čuti soodgovornega za Wernerja.
V takih mislih zaspi. Kajti že davno sta bila oba dospela v svoje podstrešno stanovanje.	^
Nekaj sličnega se je bilo primerilo že preje.
Ne s črtami na pivskih pokrovih, ampak e črtami v Wernerjevem seznamu Ijubezen-ekih znanj.
3®*' bil lahkomiselno pustil svojo beleinico, % ^i trenil, se je Schwabe spravi nad njo ш jo — za spremembo — med Nietzschejem in Schopenhauerjem enkrat temeljito preštudiral. Sedemnajst znanj z ženskami je imel Werner! To so pa že naravnost orientalske orgije!
Izmed teh jih je kratko in malo tri črtal. Da ne bi tako nesmiselno potratil časa.
Werner je to seveda opazil. Na tihem se je veselil, da mu jo je hotel Schwabe zagosti in da se mu to ni posrečilo.
Kajti iz hudobije tega pač gotovo ni storil ? Zato ker ima Schwabe sam le eno ženo in Werner sedemnajst? Zmag mu menda vendar ne zavida?
Tako misel zavrže Werner takoj. Na Schwabeja se brezpogojno lahko zanaša.
V četrtek je divjalo neurje.
Ne zato, ker bi bil četrtek predestiniran
za nevihte — ne, čisto slučajno je bilo to v četrtek.
Ze zarana. Nevihta v maju.
Dehtelo je, da človeku ni bilo več obstanka v sobah. Moral je ven v naravo, da se pljuča napijejo pomladi.
Tudi Werner in Schwabe hodita mimo selskih dvorcev. Selški dvorci so oddaljeni dvanajst minut od njune ulice. Tam stanujejo samo premožni ljudje. Schwabe se tam rad sprehaja, ker je tam tako tiho. Werner pa, ker stanujejo tam bogati ljudje. - Ravno ko hočeta iti mimo sijajne vile komercialnega svetnika Soltmanna, se odprejo vrata, in šofer privozi z velikim, svetloeivim mercedesom.
Poleg njega, sedi dekle v teniški obleki.
Šofer da znak s trobljo, da bi se onadva ustavila, in dekle se ozre na nju.
Vrata so se že davno zaprla, Werner pa še vedno strmi za avtomobilom.
»To ti je bilo dekle«, reče.
»Takšno dekle si bom nekoč vlovil, d& jo poročim«, pristavi.
Tudi Schwabe je gledal za vozom. Ampak z znatno manjšim zanimanjem. »Pri takšnih dekletih nimamo mi nobenih sans.«
Werner pa je ves vnet. O pač, to si bo zabeležil! Ali ni bila očarljiva?
»Da«, reče Schwabe. To pa je tudi vse, kar mora k temu pripomniti.
»Pojdi, ona se je gotovo peljala na igrišče rdeče-belih. Idiva tja.«
Werner je čisto fasciniran. Ko ga bo njegov Btric sprejel v prakso, tako da bo to-
rej v dobrem gmotnem položaju, bo takoj pristopil h klubu in se ž njo seznanil. Po vsej priliki je dekle sedaj sedemnajst let staro; ko jo bo spoznal, bo osemnajst. To je ravno prava starost.
Ko prideta na igrišče rdeče-belih, ne najdeta male Soltmannove na teniških prostorih, in Werner je razočaran.
Pač pa igrajo dekleta onkraj na hokejskem igrišču. Morda igra tudi ona hokej.
Da, mala Soltmannova je vratarica. Ljubka ko amazonka. »Anita, pozor!« ji kličejo soigralke, če se žoga nevarno približuje mali mreži, ki jo je treba skrbno varovati.
Torej Anita ji je ime. Anita Soltmann.
Škoda, da ni mogoče videti, kakšne noge ima.
Komično, da moški vedno gledajo na noge. Pa to je že tako. Na tem se ne da nič spremeniti.
Noge morajo biti ravne in vitke in vitalne. Visoke noge mora imeti dekle kakor peci jati tulipan. Po nogah se presodi rasa žene.
Pri Aniti se sploh nič ne more videti. Njene gotovo lepe noge prepenjajo grde sivonažlebljenespake, in Anita stopa v njih okrog kakor kak neokreten potapljač na dnu morja. Le takrat, če se približuje mala žoga, je urna. Takrat priteče ven kakor skočna podlasica in zgrabi še umejšo nevarno žogo ter jo krepko požene nazaj na bojišče.
In potem, ko stopa nazaj v svoj krov, je zopet zavaljena kakor kakšna sprehajajoča se vreča za moko. Zabava jo, biti vratarica.
Vselej, kadar je uspešno branila vrata, napravi vtis nogometaša, ki je ravnokar za-
del gol: žoga trešči na žico, žvižg, in še} ravnokar tako živi vrvež na igrišču se ustavi. Množica tuli. Množica rada tuli. Sicer ji pač ne bi ugajalo kot množici. Če potem м( gneči ne moreš natančno opaziti, kdo je ta^ ko srečno ustrelil v vrata, pazi, kdo izmeij moštva teče nazaj, nekam okorno, ker je tako znenada uprtih vanj na tisoče oči —» ta je strelec! Brez skrbi lahko vselej rta-« viš na to.
Anita nima nobene množice gledalcev izi nihče ne tuli, če mojstrsko ubrani kak №■+ skovit strel. Saj se samo vežbajo.
Sicer pa tukaj tudi nihče ne bi tulil, kerj občujejo tu samo imenitni ljudje. Na obal svoja gledalca Wemerja in Schwabeja e«| pa vendar le enkrat ozre. In takoj nato rt drugič.
Prvikrat zato, da vidi, kdo jo gleda pril igri. Drugikrat zato, ker prvi pogled ni za^ dostoval. Ta dva je vendar že nekje videla Tj
Razen nog, ki jih na žalost ni bilo mo4 goče docela videti, je Anita bajna. Todal lahko se sklepa, da so tudi noge izvrstne,, kljub strašilom, ki jih obdajajo, kajti tako domnevo dopuščajo bedra, ki sladko in goloi kukajo iz vtraML čmordeče športno krilce) odkriva prav veliko njene mladosti.
Noge so tudi dalje zgoraj vitke in na<< pete. V enem letu bodo le bolj polne itf gladke.
Anita ima visokodebeln etas, kar Werner z zadovoljstvom ugotavlja. In sploh ima zapeljivo poetavo.
Zelo lepe gole roke. Skoraj prelepe za. gole roke. In krasne lase. In lepe oči. In dolge trepalnice,
(Dalje prihodnjič.)/
stran g. — Stcv. 48.
KARAWANKEN ВОТИ
Sobota, 19. junija 1943.
Odškodninski zahtevki v kazenskem poslopanfa
Nadaljnje poenostavljenje sodstva. - Civilno postopanje v posebnih primerili
Tretja naredba poenostavljenja kazenskega •odatva z dne 29, maja 1943 prinaša poleg" dru-S^lh zakonskih novosti bistveno poenostavljenje postopanja glede odškodninskih zahtevkov. K temu sporočajo is uradne strani: Medtem* ko je moral doslej s kaznivim dejanjem oškodovani tožiti v posebnem civilnem postopanju, se lahko sedaj o odškodninskem zahtevku pod določenimi pogoji obenem razsodi v kazenskem postopanju. Oe jfl n. pr. oškodovan kdo radi prometne Decode, se uvede po navadi zoper storilca kazehsko postopanje. Večinoma je treba zasllSatl celo vrsto prič. Ct^hoče imeti po nezgodi tškodovani povrnjeno ^Kodo, mora po »losedsmjMn pravu civilno tožiti. S tem se je pečalo novo sodišče z isto zadevo še enkrat in vs% priče in izvedenci so morali biti pwovno zaslišani. Tega po novi ureditvi ni več treba.
Vsekakor je omejen ta način poetopamja ia-mo na preproste In pojasnjene zahtevke. Kazenski sodnik razsodi načeloma o odškodninskem zahtevku samo takrat, če ga smatra za utemeljenega. če se mu ne zdi upravičen ali če nI moči ugotoviti kazenske krivde obtoženca ali će sicer primer ni pripraven za odločitev v kazenskem postopanju, ne sme predloga odkloniti, temveč sploh ne razsodi. S tem ne nastanejo oškodovanemu nobena škoda in tudi nobeni stroški.
Oe je uvedeno кахешко postopanje, mora biti o tem obveščen oškodovani, da lahko uveljavi svoje zahteve. To lahko stori pismeno, ali na zapisnik ali tudi še ustno pri glavni razpravi. Vsekakor me ni mogoče poelužlti odvetnika, ali da ga zastopa odvetnik ali tretja oseba. To navidezno slaAo stran pa nadkrlli velika ugodnost, da s* pojasni vsa zadeva uradno In veliko hitreje po poškodbi kot pa v kasnejšem civilnem postopku, da se oškodovanemu ne more zavrniti njegovega zahtevka in da mu končno ne nastanejo nobeni stroški. Oškodovani
Tatvina živilskih nakaznic
Uslužbenca pri Landratu Kralnburg, Kari S a 11 z iz Laak a. Z. tn Maximilian P1 a s e r iz Neumarktla sta bila kaznovana radi zločina zlorabe uradne oblasti In radi prestopka po naredbi ureditve potrošnje in sicer Kari Saltz po Amtsgerichtu Laak a. Z. na pet let In Maximilian Plaser po Amtsgerichtu Kralnburg na 1 leto ječe. Oba obtoženca, ki sta bila poverjena v Ernfthnmgsamtu B Landrata Kralnburg z izdajo živilskih nakaznic, sta zlorabila zaupano oblast s tem, da sta al prisvojila živilske nakaznice. Kari Saltz si je pri-s'-rbel na ta način 26 mesnih, 30 krušnih in le nakaznic za mast, dočlm je Plaser ukradel manjše število živilskih nakaznic. Obtoženi Saltz je nadalje podaril število živilskih na-jkaznic svojemu prijatelju Emilu Kaiser ju Iz Laaka a. Z., ostale ukradene nakaznlice mu Je pa dal v hrambo. Emil Kaiser je bil za to kaznovan s sodbo Amtsgerichta Laak a. Z. na 10 mesecev Zapora,
Sortni porožepgicc
Blnkoštnl nogomet v ABllngu
ABIlng, 18. junija. Zelo močno nogometno tnoStvo iz Wiener Neustadta je gostovalo o binkoStih v Vlllachu in ABlingru. V moštvu Wiener Neustadta je bilo nekaj izredno dobrih Igralcev, ki so zaposleni v tamoSnjih tovarnah. V nedeljo so premagali gostje dobre Afilln-gerje zelo tesno z 2:1 (1:1 in so pokazali izvrsten nogomet. Da zmaga zunanje moštvo v .ABllngu, nI malenkost, vkljub temu so morali domači kloniti pred moštvom Wiener Neustadta.
ne more izpodbijati odločbe kazenskega sodnika.
To bistveno poenostavljenje se bo radi prihranitve časa in moči kaj kmalu Izkazalo kot izredno smotrno, saj se v tem zopet uvaja vendar staro nemško postopanje, katero je odpravil šele kazenski postopek Iz leta 1879., dočlm je bil obdržan v starem avstrijskem pravu.
Presno maslo tudi poleti
Kjer je na razpolago hladilna omara ali omara za led, ne napravlja skrbi hranjenj« masla, pod pogojem, da se poslužujemo prave posode, da ne spačimo okusa masla. V istem predelu
hladilne omare smejo biti sbranjcae aotno stvari, ki nimajo vonja. Tež j# pa j* # prsanostjo mula, če nI hladilne naprave. Potem položimo maslo najmanj trt ure pred uporabo T velik lonec z mrzlo vodo, kar naj se po ntoSnoeti ponovi. Računati moramo s pomanjkanjem vode in se moramo zato zadovoljiti mesto z mrzlo vodo z zavltjem masla v mokro cunjo, če smo vsako uro cunjo znova zmočili In v njo povili maslo in če se s hlajenjem masla začne Miri ure pred jedjo, lahko zaznamujemo tudi tukaj popoln uspeh ohlajenega In strjenega masla. Tudi lončene posode so dobre za hlajenje masla, če imajo stekleni vložek In ravno tak pokrov. Ce ni pokrova uporabimo koe papirja, v katerem je zavito maslo, ga napnemo nad loncem in povit poveznemo kak drug pokrov, letuje (odprtina) očiščene sobne peči so prikladne v vročih dneh ravno tako za shranjevanje In (Alajenje masla.
(9m (^rennpunUi dcs
И žarišču dneva
Obela se dobra lelina v jngovzhodnl Evropi
Pregled posetev v Romuni)!, na Ogrskem, v Srbiji, na Slovaškem In v Bolgari]!
Pomlad 1043. 1. je veliko obetala. Zgodaj se je začela In lepo vreme je dopuščalo, da se Je polje do zadnjega kosa obdelalo, vkljub temu, da manjka delavcev in vprežne živine. V eploSnem se je posetev v vsej jugovaihodnl Evropi dobro razvijala, čeprav je pozno spomladi razvoj ovirala suša. Zato so blU drugi faktorji ugodni. Sedaj prihajajo Iz skoro vseh jugovzhodnih držav poročila o izdatnih padavinah Ce ee vreme v prihodnjih tednih ne poslabša in predvsem, če bo deževalo, lahko pričakujemo v vseh Jugovzhodnih državah dobro letino.
Romunski poljedelski minister Pana je te dni eporoftll, da se je letos spomladi vRomunljl pravočasno in brez Izjeme izoralo in i obdelalo poljfc. Celokupno je bilo spomladi v Romuniji obdelanih. 8 milijonov ha polja. Država je dala na razpolago za obdelavo polja kmetom 4674 vagonov semena. To veliko obdelovanje je zelo pospeševal tudi dovoz z vlačilci iz Nemčije, kar je nadomestilo pomanjkanje vprežne živine. Tudi v Transnistrijl se je polje pravočasno in v velikem obsegu obdelalo. 2ito je že šlo lepo v klaeje, koruza je pognala, pašniki in ploskve s krmo lepo kažejo. Računajo tudi,	.
da bo v Romuniji sadna in zelenjadna letina dobra.
pravočasno uresničeni obdelovalni načrti. Zima je bila mila In nI mnogo škodovala. Tudi pomladanska dela ao šla gladko Izpod rok. Začetkoma je pač manjkalo dežja, toda v aprilu In maju se je položaj zboljšeU, tako da ao т splošnem tudi v Srbiji poeetve dobre. Pridelovanje zelenjave, oljevitlh rastlin In atročnic, pa tudi krmil za živino ae je načrtno povečalo. Dobava kvalitetnega semena, poljedelskih obratnih sredstev in delavcev, vse to Je bilo pravočasno organizirano. Za intenziviranje srbskega poljedelstva veliko pomaga srbska proizvodnja plugov, s čemer je omogočeno, da bodo že v tej sezoni nadomestili okoli SOOO lesenih plugov a srbskimi iželeMlml plugi.
Slovaške poaetve so pravočasno vzklile, polja so lepa in v splošnem pričakujejo dobro letino, Bolgarija letos zelo malo poroča o svoji letini, toda tudi tam se lahko računa z dobro letino.
Sploh moramo ugotoviti, da so poročila vseh Jugovzhodnih evropskih držav o letini optimistična. Letina bo dobra, če ostane tako vreme ko doslej.	H. O. R.
Razvoj posetev na Ogrskem je'trpel v prvih letošnjih mesecih Se radi posledic pičlih padavin v lanskem letu in radi miSe pomladi 1943. Med tem pa se je posetev zboljSada, ker je п)аја obilno deževalo. Letos so polje posebno skrbno obdelali, ker sili novi sistem popisa letine kmete, da čim več pridelajo In tudi z državne strani gledajo na to, da se je res vsa zemlja, ki je sposobna za obdelavo, tudi obdelala. Tudi na Ogrskem si obetajo dobro sadno letino.
Hrvatska smatra, da bo njena letina bi-stveno boljša od one v letu 1&42. Posebno kraji, ki Izvažajo žito, "JEfVlJajo o dobrem, razvoju zemeljskih sadežev. OzlnUn je v mno^ ozemljih za 20 do 30% več kot 1. 1942. Neumorna propaganda vlade za Intenzlvlramje poljedelstva rodi že sadove: Kmetje uporabljajo sedaj že pogosto preizkušeno seme, skrb-neje obdelujejo njive ko prej in začenjajo predvsem globoko oratl. K pospeševanju hrvatskega poljedelstva prispeva Nemčija tudi s tem odločilno, da je letos poslala velike množine semen raznih vrst na Hrvatsko, katera dobava je Se spopolnjena s semeni Iz Ogrske in Romunije (v glavnem paprika, čebula In sončnice). Vreme je bilo zelo ugodno, v zadnjih 2 mesecih je tudi obilno deževalo.
Najbolj je sedaj zrevoluclonlrano srbsko poljedelstvo, ki se je radi obdelovalnih načrtov zelo povzpelo. 2e v jeseni 1942, so bili
V Kaiserlautemu Je ssetrapOA 40 letna Sena svojo 93 letno mater s svetilnim plinom. Tudi sama si je vzela življenje. Zdi se, da je ženo to storila radi omračitve uma.
460,000 davkoplačevalcev prebivalstva Ko-penhagena je lansko leto Imelo nad 2 milijardi kron obdavčenega premoženja, tako da je narasel od leta 1941. povprečni dohodek vseh poklicnih razredov za okoli 8.8%. Število oseb s premoženjem nad 1 milijon kron je naraslo v Velikem Kopenhagenu za 17 in znafia sedaj ail, pridruži se pa še nadaljnjih 775 polmlll-jonarjev, StevUo milijonarjev Kopenhagena obstoji ix вб trgovcev, 42 ravnateljev, 19 tovarnarjev^ 14 odvetnikov, 4 mesarjev, 2 tesarskih mojstrov, 4 trgovcev z umetninami In knjigarnarjev in poleg nadaljnlh poklicnih skupin Iz 74 žena odn. mož brez poklica.
DaM zastaja mednarodni promet, je dobil Pariz zopet znamenite emigrante, ki jih po stari tradiciji lahko pokaže na odru. Pri tem gre za dva direktna potomca kraljice Sabe, abe-slnski princesi, po imenu Desta in Menem, ki sta rojeni v Etiopiji In sedaj nastopata na Montmatru kot plesalki.
Nov strešm oblotek, namreč strope Iz celičnega betona, čegar odpornost proti normalni požarni nevarnosti, kot tudi proti zažlgalnlm bombam je posebno velika, so pokazali vprviC v Stackhohnu, Ta celični beton, kateremu je primešana fina pena je po malih mehurčkih posebno porozen in obenem Izolira, Napravljajo
Urlaubsgeld bel ErbolungsversAl&ung
Plača med dopustom na oddih poslanih
In dlesem wle im Vorjahr werden zahlrelche Gefolgsleute zur Krholung verschickt, insbeson-dere durch das Relchserholungswerk der DAF, das Sozialerholimgswerk der Rentenverslche-rung, durch das Frauenamt der DAP und dae Erholimgswerk ftlr Krlegsbeschlldigte und Jilnterbllebene. Der Generalbevollmachtlgte fUr den Arbeltselnsatz hat die verschledenen hlezu geltenden Vorschriften Ubeiprllft und nunmehr fUr dlese Erholungsverschickimgen einheitli-che RichtUnien, Insbesondere zur Urlaubs- und Taschengeldfrage, erlassen. Nach den RichtUnien wlrd die Zeit der Verschlckung, von elnigen Ausnahmen abgesehen, auf den Ur-laub dee Gefolgschaftsmitgliedes angerechnet. In dieser Zelt bekommt der Oefolgsmann die Ihm zustehende Urlaubsvergiitung vom Be-trleb. 1st der Urlaub klirzer als die Zeit der Erholungsverscbiokimg, so kann der Betrieb den zusatzUchen Urlaub unter Fortzahlung der UrlaubsvergUtung' gew&hren, Gewfthrt der Betrieb den Gefolgsleuten. auBer dem Urlaubsgeld noch eln Taschengeld, so darf dieses je Kalendertag der Verschlckung 1 RM nlcht Uberstelgen. Die Kosten fUr Unterbringung, Verpflegung, An- und Abrelse warden vom Erholungswerk oder dem Betrieb Ubemom-men. Elner besonderen Zustlmmung desJleichs-treuh&nders bedarf *s hlezu nicht.
Erwelternng der Volksunfallversldierang
Razširjanljudskega nezgodnega •»"varovanja
Im Hinblick darauf, daC »uch Xltere Volks-genossen heute in grbfierem Umfani wieder in den Arbeitsprozee eingesdialtet weroen, h»t dis deutsdie Volksunfallversidierung der privatea und offentlidien Versidierungsunternenmungca die Alterserenze von 66 Tahren fur die Groppen-Volksunfallversidiening der Betriebe aufgehoben, Filr die Kriegsdauer wird den Gefolgichaftsmiw gliedern Versidierungssdnitz bis zum Ende des Monats gewiihrt, in dem der Versidierte d*« 70, Lebensjahr vollendet, eine Regelung, die audi fur die mitversidierten Ehefrauen gilt. Der Tat-sadie de» verstarkten Arbeitseinsatzet der Ehefrauen wurde dadurdh Redinung getragen, datS bei Familien-Volksunfallversidierungen von Sol^ datenfrauen und bei Gruppen-VoTksunfallversi-cherungen der Betriebe auf Wunsdi des Ver:i^ dierungsnehmers die berufstatige Ehefrau als Famiiienvorstand bctraditet werden kann und s omit auch gegen beruflidie Unfalle mit den Versidierungssummen 1000 RM bei Tod _ und 6000 RM bei Invaliditat versidiert ist. Kinder bis zu 16 Jahren sind fUr aufierberuflidie Unfalls eingetdjlossen, wobei der Kriegseinsatz im Rahmen der HJ nutversichert Ut. Weiter wurds bestimmt, , daG die Versicherungsleisttinijen *u# Gruppen-Volksunfallversidierungen der Betriebe bis zu 2000 RM fur Unfalltod und 10.000 RM fiir Invaliditat nidit auf die Leistungen der selbsc abgesdilossencn Volksunfallversidierungen an-geredinet werden, so d#15 die Valksgenossen audi neben den Betriebsversidierungen bei cigenem: Versidierungsabsdilufi ungekiirtte Leistungen erbalten.
ga na delovnem prostoru in sicer skoro v vsaki zaželeni teži in vsebini. Celični beton uporabljajo na švedskem kot streSnl obložek za industrijska poslopja, kot Izollmo sredstvo za hladilnice itd. Poskus z zažigalno bombo, ki je proizvajala vročino nekaj tisoč stopinj, je bU po mnenju strokovnjakov za protiletalsko obrambo in gasilskih strokovnjakov zadovoljiv.
Dr. F. J. LottM
AoMchneiden! Anfbewafirenl
ФтША melb&diSieh and ptakti9eh
184. STUNDE.
Was wlr Immer wieder ћбгга.
I.	Sie haben Ihre Wohnung већг nett ein-gerichtet! — Zelo čedno ste opremili svoje stanovanje!
„ 2. Wieviel Zimmer bewohnen Sie? — Koliko sob imate ?
- 3. Wir wohnen im 3. Stock — Stanujemo T tretjem nadstropju.
4.	Der Preis fUr diese Wohnung ist zu hoch. — Stanarina (najemnina) za to stanovanje je previsoka.
5.	Die Zimmer sind sehr luftig und hell — Sobe so zelo zračne in svetle.
e. Diese Tiire fUhrt in die Kilche. — T* vrata drže v kuhinjo.
T. Wer fiihrt Ihnen die Hauswirtschaft?
I — Kdo vam gospodinji ?
, 8. Haben Sie SicherheitsschI6sser an den Tiiren? — Ali imate na vratih varovalne ključavnice ?
9. Dieses Haus hat zwei BingKnge (Aus-gange). — Ta hiša ima dva vhoda (izhoda).
10. Im Vorraum iet ein Kleiderrechen, ein Schirmstander, ein Spiegel und ein Tischchen. — V predsobi je obešalnik, stojalo za dežnike, zrcalo in mizica.
II,	Im Arbeitszimmer steht ein groBer Schreibtisch — V delovni sobi stoji ve-UkA mhMk
12.	Das Bild im Speisezimmer ist von einem beriihmten Maler. — Slika v jedilnici je delo slovitega slikarja.
13.	Diese hellen Tapeten sind sehr nett! — Te svetle tapete (opone) so zelo čedne!
14.	Die indirekte Beleuchtimg macht sich eehr gut. — Posredna razsvetljava zelo dobro učinkuje.
15.	Wir haben eine Zentralheizung. — Imamo centralno kurjavo.
16.	Was ist das fUr ein Teppich? Ein echter Perser! — Kakšna preproga je to? Prava perzijska!
17.	Der Tiseh im Speisezimmer kann aus-gezogen werden, es ist ein Auszugs-tisch. — Miza v jedilnici se lahko raztegne, je raztezna miza.
18.	Das Badezimmer ist mit Kacheln aus-gelegt. — Kopalnica je obložena s peč-nicami.
19.	Die Boden mttssen neu eingelassen werden. — Tla se morajo na novo vde-vati (lužiti, strojiti).
20.	Im Wohnzimnier steht eine Nahma-schine. — V sobi stoji šivalni stroj.
21.	Haben Sie einen Gasherd in der Kilche ? — Imate li v kuhinji plinsko peč ?
22.	Die Bestecke liegen in einer Schub-lade der Kiichenkredenz. — Jedilno orodje leži v miznici kuhinjske kredence.
23.	In dw KUche ist auch eine Abwasche.
— V kuhinji je tudi umivalnica za posodo.
24.	In der Speise werden die Lebenemittel-vorrate aufbewahrt. — V jedilni shrambi so shranjene zaloge živil.
25.	Wir sind seit sechs Jahren Mieter die-ser Wohnung. — Že 6 let smo najemniki tega stanovanja.
26.	Die Mieten im Zentrum der Stadt sind hoher als in den AuBenbezirken. — Najemnine v središču mesta so višje nego v zunanjih okrajih.
27.	Unsere Wohnung 1st halbj&hrlich kUndbar. — Naše stanovanje je odpovedno vsakega pol leta.
28.	Dieser Neubau wird Ende dee Monatf beziehbar. — V tej novi zgradbi se bo smelo stanovati konceta meseca.
29.	Ich suche ein mObliertes Zimmer in gu-ter Lage. — Iščem meblirano (s pohištvom opremljeno) sobo v prijetni okolici.
30.	Dauermieter sucht Zimmer mit sepa-riertem Eingang! — Trajen najemnik išče sobo s posebnim vhodom!
31.	FUr die Bedienung ist ein Zuschlag zu zahlen! — Za postrežbo je treba doplačati !
32.	Die Heizung ist im Mietpreise nicht in-begriffen! — Kurjava ni všteta v najemnini!
33.	Die Zahlung des Wohnungszinses er-folgt im voraus. — Najemnina se plačuje naprej!
34.	Jeder Mieter hat einen HausschlUssel. einen Keller- und einen Dachboden-schlUseeL — Vsak najemnik ima vedbt
ključ, ^kletni ključ in ključ od pod-« strešja.
35.	Das Haustor wird um 20 Uhr geschlos-sen. — Vežna vrata se zapirajo ob 20^ uri.
36.	Die BenUtzung des Pahrstuhles ist nu* bis 22 Uhr gestattet. — Uporaba dvigala je dovoljena le do 22. ure.
Leicht iibertrieben
Mein Lieber, heute morgen war ee so kalt, daB ich mir zum Waschen die Hand* schuhe anziehen muOte.	,
Vorslcht
Bevor Du zu trinken beglnnet, vm nt vergessen, erinnere Dich daran, daG Du mir 100 RM Bchuldig bistl
Besonders schlao
Hausfrau zur Hausgehilfin: Wenn eta; groBer blonder Herr mit kurzgestutztem Schnurrbart telefoniert, sagen Sie Ihm, daB icih um 8 Uhr wieder eurilck eeiit werde.
Neogierige Kinder
»WeiBt Du, Karli, heute nacht hat Dir der Storch ein BrUderlein gebracht. M»ch-test Du es sehen?« Karli: »Ich mBchte lieber den Storch sehen!«
Dann kann man ea veretehea
»Schauen Sie die Muskeln dieses Manne# an. Er ist imstande, einen fahrenden Zug zum Halten zu bringen.« —. »Aber das ist eine Ubertreibung!« — »Kein* tJbertrek bung, M MaeehtDfHwMi^	^
F'bofi. 19. junila 1913.
K A E Л W A N K E V % n T E
Ffrnn 7. — Sfov. 'iS.
^anđfchie
ć^erkraimt
wcndct Euch in alien GeldangelC' genhćiten (Spar-efnlagen u. Dar-I ehensa n s u chen) an Euere beruts-st&ndigc Kredit-Organisation
RallfelsenKassen sfehen Each an alien Pl&fzen OberBralns zor VeNWung.
In Zweifelfragen wendet Budt an die Zeniralsiellet
RAIFFEISEN
SeniraC^aMe
KARNTEN . ...h
KLAOENFURT - STUTTGARTER PLATZ Š
^seUtfiuUke HtouUvfimoH!
WlSli OUldS 1» more.Taktl dvsete vse.U se zanimajo Z« VaSe ромАе ali proSnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splata se!
OglaM >pr«j»tTiefa do ponedeljka In tr*d«i NS.'Cauverlag Karnfan, Klagenluri, Bismardcring 13 in NS."Geuv«rlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldasersfr. 6

Der Transportarbfltw wird ЛЛ an сИемп) Nagel di* Hand owf-roIOen. Soldte Verletzungen lessen sidi verhuten. Auf die un* venneidlidien ArbeNssthrommem und kleinen Wunden obar gMdi •in Wundpdaster auflegen.
TraiimaPlast
AMTLICHE BEKINIITJMACHIINGEIV
eteattbdw TextUfachaohule Krainburg
Di« Mnmchndbumgm imd Anmelduo^ren fUr den 1. Jahrg&ng der 3-j&]irigea Technlker-Abtellung elnd alsbald schrlftllch oder mUndUch la der Staatl. Textilfacbschule, Krainburg,
Layergaaae 20, vorzunehmen.
Aufgenommen werden Abaolventen der Hauptschule oder VoUcsschule. Auarelchende Deutechkenntnisse sind erforderUcb. N&here Auskunlt durch die Dlrektion.
DriavMt teketOna strokovna Sola v Knalnbnrgn
Vpleoranja In igrlaeltve za 1. letnik dveletnega oddelka za te^mike naj ee IccvrSl čimprej pismeno ali ustmeno pri Staatl-Textilfachachule (državni tekstilni strokovni Soli), Krainburg, Laiyergawe 20.
Spre^nejo м abeolventje тедбалакв all ljudske šole. Potrebno je Mdoetno znanje nemščine.
Nataa&nejSa pojasnila daje ravnateljstvo.
Carl Blank, varbandpfkiitarfabrik Bonn/Rh.
Ппм
H# M Mlbfl mM
ha Ham^l ra kobenl
Gut rasierl -, gut gelaunl
Sorgfiiltlge« Abtrocknen der Klinge — b«ten mit weichem Papier — gleich nach dem Rasiereo erhah die SchnittAhigkeit
KMETOVALCI
pozor
Vrne pokvaiiene fn zažgane elekitromotorje Vam popravi In previle
I
aS^nton ^rill
-t«*
Domsdiale
КМгп^иег StraHe Nr. 13
\/епттФ!
War htuttt vergi&l, doe i ode eingespart« Meng* Gat und Strom bosser* Waffen, mahr Munition und mehr Benzin fur unsere Sotdalen bedeutet, der hat tidi nodi nichi klor gernodit. wcldie riesigo Energiemengen zusammen-kommen, wenn jeder nur ein wenig auf die Vermeidung von Versdiwendungen odilel. Wenri wir dot tun, so konnen wir olle ohne tpurbore Einschronkungen 10—20 V« gegenuber dem vor-johrigen Gas- und Stromverbraudi einsparen, wie et jetzt ein Erlofi des Generalinspektort fur Wosser und Energie von un* fordert. Watir-»cheinlidi werden unsere Einsporungen sogor nodi groBer sein, wenn wir denVerbroudf olle so wdit senken, doB die Mindestgrenze des un-bedingt Notwendigen nicht ubersdtritten wird. Jeder, der guten Willens ist, wird Dir sogen und beweisen, doB soldie alltaglichen kleinen Opfer an versdiwenderischen Friedensgewofin« heiten mil Leichtigkeii und Frohlid)keit gebrodit werden konnen I

tfarnfnerisdie
Klaecnfnrf
Domtf assc 3
(enrol 24M, 241T
LandeshypoffiehenansfaH
Oas Geifflnffiini des RclAfitancf
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften - Gewahrung von Gcmeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und KommunalschiSd-scheinen - Haftung des Reichsgaues Karnten.
stran 8. — SteT. 48.
KABAWAVTKFX BOTE
Sofanta. 19. jqnUa 1943.
£i€ht§piele
Allpemeine Hlmlreuhand G.m.b.H../*eig*lelle Veldes Assling
18.	VI. um 20 Uhr
19.	VI. um 16 und 20 Uhr
20.	VI um 14,30, 17 und 20 Uhr
21.	VI. um 20 Uhr Geliebte Welt
Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaseen! 32. VI. um 20 Uhr
23.	VI um 20 Uhr
24.	VI um 20 Uhr Tiger von Eschn^pur
FUr Jugcadliche nicht EUgelassenl
Domschale
19.	VI. um 19 30 Uhr
20.	IV. um 17 und 19 30 Uhr Vision am See
fUr Jugendliche nlcht zugelaesen! Ж VI. um 19.30 Uhr Der siebente Junge PUr Jugeadllobe nlcht zugelaaeen!
Krainburg
18.	VI. um 19 Uhr
19.	VI. um 16.30 und 19 Uhr 20 VI. um 16 30 und 19 Uhr
21.	VI. um 19 Uhr
Elfle Mayerhofer, Hang S6hnker in Meine Frau Theresa Rolf Welh, Mady Rahl, Harlod Paulsen.
FUr Jugendliche nieht zugelaseen! 3(2 VI. um 19 Uhr
23.	VI. um 16.30 und 19 Uhr
24.	VI. um 19 Uhr Golowin geht durch die Stadt
T rude Hestwberg, Leo LiMzak, Anne-llese UUg u. a-
Laak
19. VI. um 19.15 Uhr
30.	VI. um 14, 16.30 und 1915 Uhr Wir machen Musik
FUr Jugendliche nicht zugelaMen! 32. VI. um 19.16 Uhr
23.	VI. um 1915 Uhr
24.	VI. una 1915 Uhr Eine Frau wie du
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Littai
19.	VI. ШП 19 30 Uhr
20.	VI. um 15 30 und 19 30 Uhr Stimme des Herzens
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 23. VI. um :9 30 Uhr 34. VI. um 19 30 Uhr Kleider machen Leute FUr Jugendliche zugelassen!
Neumarhtt
19 VI. um 16 Uhr Jugendfllmvoretellung Tra la la
Zu den ErmilBlgungspreisen fUr Jugendliche!
18.	VI. um 19 Uhr
19.	VI. um 19 Uhr
20.	VI. um 14, 16.30 und 19 Uhr
31.	VI. um 19 Uhr Meine Freundin Joseflne
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
28. VI. um 19 Uhr 24. VI. um 19 Uhr Musik fiir dich Jugendliche unter 14 Jahren nicht mirelamen!
Rađmannsđorf
19.	VI. um 20 Uhr
20.	VI. um 16* und 20 Uhr ' Liebeskomodie
FUr Jugendliche nicht zugelaseen! 23. VI. um 16 Uhr Jugendfllmvorstellung Tra la la
Zu den Ermilfiigungspreieen fttr Jugendliche!
23.	VI. um 20 Uhr
24.	VI. um 20 Uhr Da* indische Grabmal
Fttr Jugendliche ukđit rugelaseen!
Sairach
19.	VI. um 19.30 Uhr
20.	VI. um 15 30 und 19 30 Uhr Die heimliche Grafin
Jugendliche unter 14 Jahren nicht iugelajisen!
Stein
19.	VI. um le und 20.30 Uhr
20.	VI. um 15.30, 18 und 20 30 Uhr
21.	VI. um 20.30 Uhr Stimme des Herzens
FUr Jugendliche nicht zugelasaen!
23.	VI. um 20 Uhr
24.	VI um 20 Uhr Kleider machen Leute FUr Jugendliche zugelaisen!
St. Veit
19.	VI. um 19 Uhr
20.	VI. um 16 und 19 Uhr Zivei gliickliche Menschen
FUr Jugendliche nlcht sugelasien!
Veldes
18.	VI. um 19 30 Uhr
19.	VI. um 17 und 19 30 Uhr
20.	VI. um 14 30, 17 und 20 30 Uhr
21.	VI. um 19.30 Uhr Wen die G otter lieben
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelajuen!
22.	VI. um 19.30 Uhr 23 VI. um 19 30 Uhr 24. VI. um 19.30 Uhr Unheimliche WUnsche
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Wart
19. VI. um 16.30 und 19 Uhr 20 VI. um 14, 16 30 und 19 Uhr Spatrupp Haligarten FUr Jugendliche zugelassen!
26.	VI um 16 30 und 19 Uhr
27.	VI. um 14, 16 30 und 19 Uhr Der verli- 4fie TroBvater
Bin lustlger Film nach dem gleich-namlgen BUhnenwerk mit Lucle Englisch, Geraldine Katt, Fritz Kampers.
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Wocheiner Tal
19.	VI. um 19.30 Uhr
20.	VI. um 15 30 und 19 30 Uhr Liebesgeschichten
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Arztiidier Sonntansdienst
Zu Jedem FIlm die Deutache Wochennchau
Geien Einkaufscheme.
Sperrplattcn: Budie, Fichte, PanelpUnen -Eiduiclder Spemiiren.
Ohne Emkaufsdiem.
Furniere 0.8 bU 3 mm intandisdie und ausliindischc Herkunh fur auden und innen.
HANSTRANINQER
ll
Klag«nfurl| Vttlkermarkter StraBe • tii' 1S9&
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Kla^enfurl
SalmstraHe Fernnif 1486
Krainburg: Am 30 Juirt mS: Dr. .loeef Beenbek Krainburg, Veldeser StraBe 21, Fernruf 153.
ESSIG
fabrik C.Wenger KlaoenfuH
Sprcimem pod na/boljšimi pogoji polteno dekle k otrokom. Ponudbe pod „Ljubiteljica otrok 628-1", na K. B. Krainburg.
ИВЗ
Wund*ii/
di* b*l d*r Arbeit •ntttah«n,
w#fdem durch d«n Schn^llver« b«nd Honsoploit vor Sdtmulx ^•wahft, ohm# WI# Arb#l# tong* lu unftrbrtch«n. Hons«* ^lo»t wtrVt •ntsOndunotwidiiQ.
Hansaptasi
h«iit Wund«n f
Wenig# <m erfOlUn Л#т 2w«<kt
litem poheno dekle za vse, ki zna -tudi malo kuhati. Naslov: Eda Gabler, Veldes, Vlila Mayer.
3321-1
KAFFEE
ERSATZ
fabrik C.Wenger Klagtnfurl
SEiT )5 JAHREN

(HEMMRMWERKE Dt/UISCHMIDCALL
OSliXSI
Službo dobi
Sprejme se vajenec 7.1 čevljarsko obrt z vso oskrbo v hiši. Alois Omejez, St. Veit-Save — Oberkriin.
066-1
Kupim
iJčem starejšo gospo ali gospodično, ki bi prevzela oskrbo pri starejši dami, ki mora ležati v postelji. Ne kot!
izrazita bolničarka. Vpraša se naj pri baronici FoKter, Veldes, vila Mayer, Gorenjsko.
Kupim otroški »portni voziček ali dam zanj drugo protivrednost.
Prodam železno Wetheim-bli-gajno in eno dobro ohranjeno kmetsko peč, pisarniško opremo, in kuh. kredenco. Naslov pri K. Bote, Krainburg pod 640-7-6.
Hišna pomočnica, vijena delo ma kuhanja, dobi mesto ob O-sojskem jezeru v Kiirntnn. Ponud be na K. Bote, Krainburg pod „Udobnost" št. 634-1..
Slikarskega in pleskarskega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg pod 647-1.
Išče se za nakupi nekaj vagonov smrekovega, jel-kovegSi Borovega lesa, 10, 24 m 2H mm, У do 17 , pararelno alt konično, iz žage ali trgovine v vseh kakeTOStnih razredih. Visoka Kopnja nujnosti. Ponudbe aa Hans (Traninger, Holz-groBhandel, Kla-genlurt, VSlker-markter Stralie, Bahniibersetzung.
1088-7
Prvovrstno in pošteno plačilno natakarico takoj sprejmem! Dopise na K. Bote, Kra.lnburg pod 650-1.
Meniam
Otroiko posteljo lepo, železno z mrežo 1.40 X 0.80 m, zamenjam za moško ali žensko koto. Romsdiak, Gol-
denfeld 8, bei Krainburg.
654-16
SENF
rabrlk C.Wmgvr KUgenfurl
Novo moško ko-f lo dam za enako žensko kolo. Naslov pri K. Bote, Krainburg pod štev. 666-15.
uro pobrala, pro-«im, da mi isto javi na gornji naslov. «62-22
Otroški športni voziček dam zt kolo. Sirnik, Unt. Gamling št. 8, St. Veit Save.
658-16
Zamenjam prav dobro ohranjen plug-obračalnik za drugo protivrednost. Naslov iri K. B. Krainburg pod 648-16
2enltve
Mlad, lep, bogat gospod želi znanja s preprosto, fletno deklico, radi ženitve. Cenjene dopise pod „Gluck", številka 633-21 na K. B. Krainburg.
Mladenič iSče deklico vesele narave in vitke postave, ki bi ga spremljala po potih v kraljestvo planin. Dekleta, pošljite slike, ki se diskretno vrnejo z dopisi na K. B. Krainburg pod „Ljubav v planinah 629-21".
Siht-mojster pri firmi, želi ▼ *тг ho ženitTe »po zninj* z gospodično 2& do 30 let, kateri bi g* spremljali v življenju, Dopise n» K. B, Krainburg pod „B, F, hev. 627-21".
OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS
Vsled raznih okolnostl Je upravlteljstvo bolnišnice-Gallen-fels prlmorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil in alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan. Ce se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih izsledi prinesena Jedila ali alkoholne pijače, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega.
Dproviteljetvo,
Fant, star 22 let, srednje postave, simpatičen, dobra duša, si želi
glede ženitbe I znanja z enako, mirno gospodič-' I no, staro od 17 do 20 let. Prosim le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, na K. Bote, Klagenfurt, pod „Mlado življenje Nr. 8348-21".
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so našega pokojnega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Josefa Kepilza
spremili na zadnji poti, z nami sočustvovali in nas tolažili, se prisrčno zahvaljujemo.
Dragomel, 16. junija 1943.
žalujoča žena Marija Kppitz, einovi, hčere In ostalo sorodstvo.
Izgubljeno
v nedeljo, dnt 23. m»ji sem v cerkvi na _ Ska-rutsdini oziroma ni poti iz Rep ne do Mitter Gimling zgubil srebrno žensko žepno uro. Ker je T»ri dragocen jpomin, napro žim pohenegt nijditelja. naj jo proti nagradi vrne na Franz Ko-sraatjdi, Mitter Gammling 11, poŠti St. Veit Sawe. Tudi ie je kdo videl dotić-no osebo, ki je
V	nedeljo ит ▼ Krainburtu • koles* zgubila ni poti od gumi-
fabrik« preko Vogelweidegass«, itz moit Kokre, preko Sperbcr-gaise in Gruben<« dorfa do Ko« kritz-e rumeno, volneno damiko jopo! Najditelj* prosim, da jo odda na K. Bot« Krainburg pod 651-22 proti primerni nagradi.
V	toboto 12. VI, sem pozabil v vlaku Krainburg
St. Veit — Stein, usnjeno, črno aktovko z vsebino: vžigal-t
nik, pblič, in Voltmeter, Najditelja pro»im, da najdene »tva-ri ^ odda jToti primerni n$gradi na K, B. Krainburg pod 649-22.
V	nedeljo, 13. 6. 1943 je bil«
zgubljena r Krainburgu od Vogelweideeatte, preko kokrikeg« mosta-Sperbcr-gasse, volnena damsk« jopa. Po-
iteni aaj^telj * proit, da je odda prod odgovarjajoči najdcni-ni T oglasnem od delku K. Bot«i Krainburg._
V soboto popoldne sem v Krainburgu na c«iti od postaje do Fal-kendorfa zgubila
zelen otroUci suknjič. Pošteni najditelj naj ga odd* na K. Bote Krainburg, proti primerni nagradi.
б48.аг
v soboto 12. VI. mi je. neka'dobro poznan« oMba v Krainburgu izpred trgovine Sinl^ odpeljala ali ti izposodit* rnoSlto kolo. Do-tično osebo poziv««, d« kolo takoj odda v Krainburgu pri .Tahažu, <Se le hoče izogniti po-sledicam. 646-22
Nagrada: Fotoaparat „Voigt-
landcfr 4%X% sem zgubil r nedeljo 6, junija pri vbodu na kopališč« v Vel-desu. Pošten najditelj naj ga odda proti očarljivi nagradi na „Deicke, LgTi Krainburg" številka 631-22.
Raiifei§eiiKas§e Stein
rettlf irlcrlc ecnofienidmll mil beidir. flattnni
•	iibernimmt Sparcinlagcn,	sprejema hranilne vloge«
•	fiihrt Ring-Giro-Redinungen, Todi „Rlng-giro * račune,
•	gewahrt Kredite aller 4ri. dovoljuje kredite vieh vrst.
Geschaftslokal in Stein, Sdiiitt 22 / Poslovni prostori v Steinu, Schiitt 22
KtftEISSPARKASSE KRAIKBURG
In Krainburg
Odobrena devizna banka
z glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in St. ¥eit/Sawe
Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse fiir die Ostinark Zirokonti: Reichsbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-/ciitrale der Ostinarkischen Sparkassen, V/ien Nr. 10/71W - Karntne-risdie Sparkasse Klagenfurt - Postsparkaesenkonto Wien Nr. 62.283
Telefon 149