Ondatttv« • opr«v»i Ljubljana. Kopitarjev« «. Talalou 4C01 - 4M4
MuaClM naročnina 18 lir, m Ino-»matvo 31-50 lu.
Oeic ra«.' Ljubljana 10.650 n naročnino ln 10.44» u insarata
SLOVENEC
SEPTEMBER-1943
23
ČETRTEK
General Leon Rnpnih predsednik uprave Ljubljanske pokrajine
Der Gauleiter und Reichsstatthalter hat in seiner Eigenschaft als Oberster Kommissar in der Operationszone Adriatisches Kiistenland mit einem Erlass vom 20. September 1943 fttr die Verwaltung der Provinz Laibach den Chef der ProvinziaIverwaltung eingerichtet und zum Prasidenten der Verwaltung den Biirgermeister der Stadt Laibach, Divisionsgeneral Leo Rupnik bestellt.
$lowcnen nnd Sloweninen!
' Mit der au! Befehl des Fiihrors des Grossdeutschen Reiches vom Gauleiter und Reichsstatthalter in Kiirntcn in seiner Eigenschaft als Oberster Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« erfolgten Bestellung einer eigenen Landesvcrwaltung Ittr die Provinz Laibach wird uns Slowencn die Moglichkcit geboten, unscr Geschick noch walirend dieses Krieges selbst in die Hand zu nchmen und mit .Verstand, Ileissigcr Arbeit, strenger Disziplin, sozialem Opfersinn und lojaler Haltung jene Voraussetzungen zu schaffen, wclehc dem slo-wenischen Volke in der V81kcrfamilie des neuen Europa den Bcstand und eine gliickliche Zukunft sichern sollen.
Nach den uncrhortcn Lciden, welche uns von der mit den Feinden Europas gcheim vcrbiindeten, verriiterischen, leigen Badoglio-Cliqne und ihren Buscnfrcundcn, den einheimischcn bolschewistischen Ban-diten und Mordbrenncrn zugeliigt wurden, wird wohI jeder anstandig denkcnde Slowcne zur Einsicht gckommen sein, dass uns nnr die na-tionale Vertraglichkeit mit allen Nachbarvolkcrn, das feste briiderliche Zusammenhalten in unserer eigenen Volksgcmeinschaft so\vir die ver-trauensrolle Mitarbeit mit der deutschen LWehrmacht, in deren Obhnt wir nun stehen, wicder zur Ruhe, Ordnung, konstruktiven Arbeit und zum tfiglichen Brot bringen konnon.
SVenn wir in diesem Sinnc alle unsere Kraftc einsctzen werden, durfen wir bestimmt hollcn, dass das slowenische Volk in seiner Gesamthcit einer gliicklichen Zukunft entgegen geht.
Diese uns gestcllten Aufgaben vverden nur von zwei Feinden bc-droht. Vom Bolschewismus, welcher uns zu stumpfen, seclcn- und gottloscn Arbeitssklaven fiir dio jUdische ,WcltherrschaIt nicdcrkniip-peln will und von der Plutokratie, welcho uns das }Venige, was vir noch haben, fiir die jiidischen Ocldschranke stehlen m5chte. Diese zwei Feindc, gegen wclchc dic dcutscho JVehrmacht und ihro Verbiindeten an den europšiischcn Fronten kiimpfen, miisscn und werdcn von uns in den engen Grenzcn unserer Heimat mit allcn Mitteln bekampft werden, um dann — nach Herstellung der Sicherheit — jene Ruhe, Ordnung und Arbeit zu schaffen, \velche uns den Aufbau und das Lebcn lo unserer schdnen Heimat gcwahrlcistcn werdcn.
Die Gew8hr fiir den Erfolg dieses Ivampfes und die darnns spries-sende schfine Zukunft unseres Volkcs bietet uns der genialc Fiihrcr des Grossdeutschen Reiches Adolf Hitler, veleher den Kampf fiir das Glttck aller ehrliebenden und aulbautfilligcn jungen Volker des Europas ftihrt.
Der Provinzialyerwaltung tvurde es zur Pflicht gcmacht, dio Be-v51kcrung der Provinz so zu fiihren, dass sie vornchmlich durch eigcnc Kraft vvieder jeno Haltung und jenes Anschcn erlangt, vvelche das slowenische Volk im besonderen sich in seinem fast 1400 jiihrigen Leben im mitteleuropiiischen Raume, zwiscbon seinen zwei grosscn Nachbarvfilkern, durch seinen Fleiss, seine Ausdaucr, seine Strebsam-keit, seine Begabung und seinen festen Gottesglauben schon gesehaf-fen hatte.
Au! allcn Gebietcn des Lcbcns, insbesondere aber bei der Be-kampfung der bolschcwistischcn Banditen im eigenen Lande, der Be-schaffung von Arbeit und Brot fiir alle Arbeitswilligen, der Herstellung der sozialen Gerechtigkeit und des Aulbaues unserer zerstBrtcn Heimat wird die ProvinziaIverwaltung ihre Pflicht crfullen. Hiezu fordert sie alle Slowenen und Slowenlnen, insbesondere aber dic slowenische Jugend auf, mitzuwirken. Nur so kann und wird unsero sIowenischc Volksgemcinschaft im neuen Europa gcdeihcn. Liisst also allcn mlis-sigen kleinen Streit, der uns so furehtbar gesehadet hat, stellt das Gemeinwohl vor den Eigennutz, kehrt in euere Heime und zu cucrcr Arbeit zuriick, hclft euch selbst, damit auch Gott cuch helfen wird.
Diejenigen aber, die auch diesem meinem Aufrufe nicht folgen Bollten, werden die drakonisehen Kricgsgesetze der fiir dieseu Teil Europas verantwortlichen dcutschcn .Wehrmacht uncrbittlich trcffcn,
Der Prasident der Provinzialverwaltung: Divisionsgeneral LEO RUPNIK
U Gauleiter e Luogotenente del Reich, nella sua qualita di Commissario supremo nella zona di operazioni del Litorale-Adriatico, con il suo decreto del 20 settembre 1943 per 1'Amministrazione della Provincia di Lubiana ha costituito il Capo delFAmrninistrazione provinciale e nominato presidente della stessa Amministrazione il Podesta della citta di Lubiana il generale Leo Rupnik.
General Rupnik časnikarjem I
Gospoda moja!
Za posebno zadoščenje cenim, da Vas lahko tu pozdravim prav na ta, za nas Slovence tako pomembni dan. Izvajanja gospoda dr. I.opperja sle slišali m meni pač nI treba vre poudarjati, da se jim pridružujem v polnem obsegu.
Pri sreu pa mi je, da Vam pri tej priložnosti izrečem svojo nnjiskrenej-Šo zahvalo za lojalno mišljenje in pošteno delo, ki ste ga ob mojem župn-novanju Ljubljani izkazovali za ko-
General Leon Rupnik
risti in pomoč našemu trpinčenemn slovenskemu ljudstvu. Pri tem niste storili samo dobro delo v listih, prihajajočih v javnost, temveč tudi nesluž-lieno — s svojim humorjem, s svojo dovtipnostjo, s svojo ironijo in sati-ro —, ko ste vedno nergnvim kritika, strom in vnevednim pobezdačem med ljubljanskimi kavarniškimi strategi in gostilniškimi politiki, b tem pa tudi našim poglavitnim sovražnikom — boljše v ikoni in plutokratom kot orožju zn judovsko svetovno nadoblast — prizadejali marsikak krepak udarec in spravili rnzsodnejše Ljubljunčanc v smeh in s tem k pameti.
Sedaj Vas pa prosim — gospoda moja —, da v bodoče prav tako spretno, a dosti bolj sproščeno iu živo nadaljujete z delom po sporočenih smernicah, ter da s svojim mogočnim orož. jem duha, besede in pisave odločate — da, celo kot napadalna četn sodelujete pri pokončavanju sovražnikov, pri ozdravljenju našega naroda, pri popravljanju vse škodo in pri obnovi našo sedaj opustošene, vendnr šc vedno prelepe in nadvse ljubljene domovine. Pri tem Vas bo spremljala vsa dobrohotnost velikega nemškega naroda in njegovega vodstva, prav ta-ko pa tudi krepka podpora slovenske pokrajinske uprave.
Za prvi začetek sedanjih Vaših velikih nalog Vas pa prosim, da moj oklic našim rojakom, ki Vam ga izro-čom, objavite še danes v posebnih izdajah ter ga tolmačite v smislu dobljenih navodil po najboljši volji in znanju.
Današnji dnn, je za prebivalstvo Ljubljansko pokrajine zgodovinski dan. V Vladni palači so zastopniki nemško oblasti prebrali vpričo slovenskih časnikarjev razglas državnega namestnišlva, ki je imenovalo za predsednika pokrajinske upravo Ljubljanske pokrajine divizijskega generala in ljubljanskega župana gospoda Leona Rupnika.
Razglas o imenovanju generala Rupnika Leona za predsednika pokrajinske
upravo Ljubljanske pokrajine jc po pozdravu Fiihrerju prebral nekaj minut ]>o drugi uri dr. Lapper. V svojih izvaja.
njih je pribijal temeljne misli ter nn vajal okoliščine, zaradi katerih se jo nemško državno vodstvo odločilo prevzeti soodgovornost razvoja dogodkov tudi v naši pokrajini. Po prečitaniu lega razglasa in utemeljitvi lega zgodovinskega dogodka je prevzel besedo general Rupnik, ki je najprej izrekel zahvalo vsem slovenskim časnikarjem za lojalno sodelovanje, zlasti pa aktivnim protikomuni-stičnim borcem, ki so s svojim peresom ter odkrito odločnostjo pobijali laino komunistično propagando ter lako sodelovali z pravimi protikomunističnimi borci. Zagotovil je, da bo njihovo delo podprl ter to zagotovilo potrdit tudi z obljubo velikega nemškega naroda in njegovega vodstva, ki bo prav tako spremljalo vse naše protikomunisticne delovanje, nato pa jo prosil časnikarje, da objavijo javnosti la velepomemben odlok nemške oblasti.
Slovenski narod se veseli trga dogodka, ker ve, da je s tem napočila nova doba, ki hn prinesla v naše kraje mir in red ler naše ozemlja očistila mednarodnih komunističnih zločincev.
Pokrajinski vodja in državni namestnik je v svoji lastnosti kot najvišji komisar v operacijski zoni Jadransko Primorje s svojim odlokom z dne 20. septembra 1943 za upravo Ljubljanske pokrajine ustanovil mesto načelnika pokrajinske uprave in za predsednika uprave imenoval ljubljanskega župana, divizijskega generala L. Rupnika.
Slovenci in Slovenke!
Po ukazu Vodje velikonemške države jc okrožni vodja in državni namestnik Koroške kot vrhovni komisar operacijske zone »Jadransko primorje« postavil lastno deželno upravo za Ljubljansko pokrajino ter jc nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in z lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Evrope zagotove obstoj in srečno bodočnost.
Po neznanskem trpljenju, ki so nam ga prizadeli s sovražniki Evrope tajno zvezani izdajalski, strahopetni Badoglievci in njihovi priskledniki ter domači boljševiški razbojniki in požiralci, bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru, redu, konstruktivnemu delu in k vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod njeno zaščito.
Če bomo vse svoje moči napeli v tem smislu, lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti naproti v vsej svoji celoti.
Tc naše naloge ogrožata samo dva sovražnika: boljševizem, ki nas za judovsko vlado sveta hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovske blagajne rada ukradla še to bore malo, kar imamo. Proti tema dvema sovražnikoma, ki se z njima ob svojih zaveznikih bojuje nemška vojna sila na evropskih frontah, se moramo mi z vsemi sredstvi boriti v ozkih mejah naše domovine, da si po vzpostavitvi varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost, da nam bo zagotovljena obnova in življenje v naši lepi domovini.
Jamstvo za uspeh tega boja in za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega boja vzklila, nam daje genialni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim jc za čast in obnovo, — Vodja velikonemške države Adolf Hitler.
Pokrajinski upravi jc poverjena dolžnost, nnj vodi prebivalstvo pokrajine tako, da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršno si jc slovenski narod sam v svojem skoraj štirinajststoletnem življenju v srednjeevropskem prostoru med svojima dvema velikima sosednjima narodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo trdno vero v Boga.
Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri pokončavanju boljševiških razbojnikov na lastni zemlji, pri priskrbi dela in kruha za vse dcla-voljnc, pri uveljavljenju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenke, še posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo prospevala naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne, jalove razprtije, ki so nam škodovale teko strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite sc na svoje domove k svojemu delu in pomagajmo si sami, da nam tudi Bog pomaga.
Tiste pa, ki se nc bi ravnali niti po tem mojem klicu, bodo neusmiljeno zadele trde vojne postave za ta del Evrope odgovorne nemške vojne sile.
Predsednik pokrajinske uprave div. general LEON RUPNIK.
Iz živlien;a generala Rupnika
Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 v Lokvah na Primorskem. š»oIe je obiskoval v Idriji, Št. Pavlu in Ljubljani, dokler ni lela 1S93 vstopil v pehotno kadetsko šolo v Trstu. V avgustu leta 1899 jc Rupnik bil že dodeljen kot kadet-častnik hrvaškemu varaždinskcmu pehotnemu polku št. 16. Leta 1907 je bil pozvan v vojno šolo nn Dunaju. Do srede letu 1911 je opravljal, potem ko je že napredoval do stotnika, četno službo po četnh najrazličnejših polkov. Med svetovno vojno je v zimi leta 1016-17 bil premeščen na podlagi spontane prošnje izrečene med moštvom nekega armadnega zbora kot major v generalni štab generalnega feldmaršula Kotzendorfa. V juliju 1918 je bil imenovan za šelu štaba v vojni luki v Boki Kotorski. Leta 1919 je bil prevzet v jugoslovansko vojsko, v kateri je v nadaljnih letih napredoval do divizijskega generala. Divizijski general Rupnik ia bil imetnik različnih visokih odlikovani av-stroogrfke armade in tudi nosilec želez-
nega križa drugo stopnje. Železni križ druge stopnje je prejel divizijski genp-ral Rupnik leta 1917. ko se je udeleževal bojev s četami Korenskega, V septembru lela 10+1 so komunistični zločinci izvršili na divizijskega generala Rupnika v Ljubljani atental, pri katerem pa se je general Rupnik čudežno rešil. 3. junija lela 10-12 je poslal divizijski general Rupnik ljubljanski župan. To častno in odgovorno mesto je zasedel general Rupnik v času, ko je bila usoda Ljubljane in Ljubljanske pokrajine odvisna od čvrste roke iu od treznega ler razsodnega vodstva vse javne uprave, zlasti ljubljanskega mesta.
Imenovanje novega predsednika pokrajinske uprave zn Ljubljanska pokrajino v osebi generala Rupnika i^ona so narekovale razmere in čas, ki zahtevajo za lako častno, šo bolj pa odgovorno mesto in službo osebo, moža okrajne energije in skrajne požrtvovalnosti, moža, kl zasluži vse zaupanje in v katerega v teh resnih in kritičnih časih gleda ves slovenski narod. Slovenski narod ca pozdravlja v teh najresnejšlh In zgodovinskih časih z željo, dn bi lahko « svojo osebo in z žrtvami, katero je prevzel nase s tem odgovornim maslom, umogo storil za slovenski narod.

Slovesno umeščenfe
predsednika generala L. Rupnika
Ljubljana, 22. septembra V sredo popoldne so jc ob 16.30 v slovesno okrašeni dvorani vladne palače izvršilo umeščenjo novoimenovanega predsednika civilno upravo generala Leona Rupnika. K tej tako pomembni slovesnosti so prihiteli mnogi civilni od-licniki in šefi pokrajinskih uradov tor načelniki oddelkov pokrajinsko uprave.
Prvi je spregovoril vladni predsednik dr. W o 1 s 8 b c r . ki je v uosebnem i:i klenem govoru označil pomen današnjega dogodka. Za njim je povzel besedo novi predsednik pokrajinske uprnio general
Rupnik ter se zahvalil za izraženo mu zaupanje ter se nato obrnil z izbranimi besedami na vse navzočo šolo pokrajinskih uradov in načelnike oddelkov ter jih pozval, naj vsemu uradništvu sporo-čo njegovo željo, da jo treba takoj pristopiti k rednemu in vestnemu delu za blaginjo slovensko narodne skupnosti.
V imenu poveljnika nemških vojaških oddelkov v Sloveniji generala Raapkeja je nato izrekel čestitke no-voimenovanemu predsedniku polkovnik O e r t e 1 in mu iolcl mnogo uspeha pri dolu.
Sowjetische Stosse aufgefangen
Ortliche Kampfe hi Suditalien — Deutsche Truppen mit national - fasehistisehen Einheiten und freiwilligen Land-einwohnern in Angriff gegen stowenische Aufstandische
Sloveni € Slovene!
L'istalnzione ti una propria amministrazione pubblica per la provincia di Lubina, ordinata dal Fiihrer del grande Reieh ger-manico ed effettuata dal Gauleiter e Reichsstattlialter della Ca-rinzia quale conimissario supremo nella zona d'operazione «Littorale-Adriatico* offre a noi Sloveni la possibilita di deter-minare la nostra sorte di propria inano aneora durante questa guerra e di creare con buon senso, con assiduita nel lavoro, con rigida disciplina, con spirito di sacrificio nel campo sociale e con atteggiainento leale le premesse che assicureranno al popolo slo-veno l esistenza ed un avvenire felice nel grembo della famiglia dei popoli della nuova Europa.
In vista delle sofferenze inaudite, alle quali lurono sottoposti tanto da parte della cricca commandata da Badoglio ed alleatasi clandestinamente ed in guisa vile e perfida ai nemici dell'Europa, qunnto da parte dei suoi amici sviscerati, cioe i banditi e petro-lieri indigeni, ogni Slovcno benpensante avra riconosciuto senza dubbio che solamente conciliabilita in linea nazionale di fronte ai popoli vicini, di piii connesso, compatto e fraterno entro le file della propria nazione, come pure cooperazione fiduciosa eolle forze arinate tedesclie, delle quali ormai godiamo il patrocinio, ci potra riportare tranquilita, disciplina, lavoro costruttivo c pane quotidiano.
Possiamo sperare per sicuro che tutto il popolo sloveno va incontro ad un avvenire prospero, purekč adopereremo tutte le nostre forze in questi sensi.
II compito presentatoci c minacciato solamente da due nemici. Da una parte dal bolseevismo, che vuole renderci schiavi npatici, privi d anima ed irreligiosi del impero mondiale progge-tatto dagli ebrei, dallaltra parte dalla plutocrazia, che vorrebbe rubarci quel poco che ormai aneora possediamo in vantaggio delle cassaforti giudaiche. Data la necessita c nell intento di pro-curare poi — ristabilita la sicurezza pubblica — quella tranqui-lita, qucl ordine e quel lavoro, che garantisce la ricostruzione e la "vita nel nostro bel paese nativo, oppugneremmo entro i stretti con fini della di noi patria con tutti i mezzi che ci stanno a dispo-sizione, questi due ncmci, contro i quali le forze armate tedesehe ed i loro alleati combattono sui fronti europei.
La garanzia pel buon successo di questa lotta e per 1'avve-nire propizio che ne spunta pel popolo nostro, ci presta Adolf Hitler, il geniale Fiihrer del grande Reich germanico, che guer-reggia per la prosperita di tutti i giovani popoli dellEuropa, che sono onesti cd anehe disposti a lavorare nel cainpo di ricostruzione.	_
AHamminisirazione provinciale e stato imposto il doverc di dirigere la popolazione della provincia acciocclie ricuperi sopra-tutto di propria forza queH'atteggiamento e quella stirna che il popolo sloveno seppe acquistarsi durante la sua esistenza quasi milIequattrocentenaria, specialmentc nellambicnte medioeuro-peo fra i due grandi popoli vicini in virtu della sua assiduita e perseveranza del suo zelo, della sua intclligenza e della sua ere-
denza forte in Dio.
L amministrazione provinciale adempiera nI proprio doverc in tutte le sfere della vita, specialmente pero lottando contro i banditi bolscevichi nel proprio paese, procurando lavoro e pane per tutti quclli che sono disposti al lavoro, ereando la giustizia sociale e ricostruendo la nostra patria distrutta. Percio essa invita alla cooperazione tutti i Sloveni c tutte le Slovene, ma specialmente la gioventu slovcna. Soltanto in questo modo la nostra nazione slovena potra prosperire e prosperira nella nuova Euro-pn. Rinunciate dunque a tutte le piccole liti oziose, che ci hanno riportato quei terribili danni, Iasciate da parte 1'interesse perso-nale in vantaggio dellutilita collettiva, ritornate in patria e al lavoro, aiutatevi, che Dio pure vi aiutera!
Quelli pero, che non sono disposti di seguire il mio appello, saranno sottoposti inesonerabilmente alle leggi draconiche di guerra dell armata tedesca, che e responsabile per questa parte dell'Europa.	II presidente deiramministrnzione provinciale
generale di divisionc LEON RUPNIK
Aus dem Filhrer.IIauptquartler, 22. Sept. Das Oberkommando der Wehrmaelit glbt bekannt:
An der Ostfront grlff der Feind ge. stern vvelter an den Sclnverpunkten ln Kau. me von Poltava, KoslavlJ und Smo. 1 e n s k an. Selne mit starken Krtiften ge. fUhrten Uurehbrusangrlffe vvurden uutge. fangen.
In den Gewttssern des Nordkaps schossen deutsehe JHgcr- und Zerstbrerver-biinde zusammcn mit der Bordflak elnes Geleits von 38 angrelfenden Sovvjctflugzeu. gen 21 ub.
An der sudltallenlsclien Front fanden nur ortliche Kampfhandlungen statt.
SIowenlselie AufstHndlsclie zusammen mit ltallenlsclien Komuntsten und Bandcngrup-pen aus dem kroatlsclien Raum versuehten In Ostvenezlen, ln Istrlen und In S 1 o w e u 1 e n unter Ausniltzung des Ila. doglioverrates die Maeht an slch zu rclssen. Deutsche Truppn unterstlltzt von national. faschlstlsclien Elnhelten und frclwllllgeii Landelnvvohncrn haben die wlclitlgste Orte und Verkelirsverblndungen besetzt und stehen Im Angriff gegen die raulicndcn und pliindernden Aufstandlschen.
Im Mlttelmeerranm grlff die Luftvvaffe vvlederholt mit gutem F.rfolge Flugpltttze, Marschkoloncn und Slellungen des Fclr.des an und vernlchtete zwol grosse Schncllboote.
Ilel Gibraltar vorsenkten unsere Unterseeboote 3 felndllelie Zerstiircr, torpe. dlerten ein stark geslchertes KUhlseliirf und vernlehtetcn elnen Frachtenseglcr, sowlc ein felndllches Flugzeug.
Im Tyrrhenlsehen Meere ver. senkten Fahrzeuge der Krlegsmarlne elnen zum Feind iibergangenen Dampfer dor na. doglloreglerung von 11.500 hrt. und be-schiidlglen ein welteres grosses Sclilff. so wle elnen Mliienleger und ein anderes klelnercs Krlegsfahrzeug schvver.
In der A e g c 1 s vernlchtete ein Unter. seebootjilgor dna lu hrltlschen Dienston steliende grleclilsclie Untersechoot »Caso. nls« und brachte Telle der Bcsatzung als Gefangene ein.
In der vergangenen Nacht grlffen sclinelle deutsche Kampflugzeuge Elnzelzlele ln S (lil d e n g 1 a n d an.
Bel freler Jagd iiber dem Atlantik wur. de ein britlscbcs Grossflugboot abgcschos. sen.
Sovjetski sunki zadržani
Krajevni boii v južni Italiji — Nemške čete skupno z na-rodno-fašističnimi edinicami in domačimi prostovoljci v boju proti slovenskim upornikom
- il -
Fllhrerjev glavni stan, 22. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vhodni fronti Je sovražnik včeraj dalje napadal na težiščih v področju Poltave, H o s a v 1J a lo Smolensk a. Njegovi z močnimi silami Izvedeni napadi za prodor so bili prestreženl.
V	vodah Severnega Rta so sestre. 1111 nemški lovci In torpedna letala skupno s protiletalskim topništvom nekega konvoja 21 sovjetskih letal Izmed 38 napadajočlh.
Na JužnoltallJanski fronti Je bilo samo krajevno bojno delovanje.
Slovenski uporniki eo skupno « Italijan, sklinl komunisti ln skupinami tolp z hr. vatskega področja skušali v vzhodni B e. n e č I J I, v Istri ln v Sloveniji z Izrabo Badngiljevega Izdajstva polastiti se oblasti. Nemške čete so s podporo narodno, fašističnih edlnle ln prostovoljnih" domačih prebivalcev zasedle najvažnejše kraje in prometne sveže ter začele napad proti ro. pajočlm In plenečlm.
V	Sredozemlju Je letalstvo ponovno
z dobrim uspehom napadalo letališča, kolo. ne na pohodu In postojanke sovražnika ter uničilo dva velika hitra čolna.
Frl Gibraltarju so naše podmornice potopilo Irl sovražne rušllce, torpedlrale močno zavarovano hladilno ladjo In nnlčl. le prevozno Jadrnico, kakor tudi eno so. vražno letalo.
V Tlrenskem morju so potopile enoto vojne mornarice parnik Badoglljeve vlade, kl je prestopil k sovražniku r 14.3(0 tonami ln hudo poškodovale nadaljnjo ve. Uko ladjo, kakor tudi en mlnonosec ln šc neko drugo manjšo bojno enoto.
Na E g e J s ke m morju Je podmornl. škl lovce uničil grško podmornico »Caso. nls«. kl Je bila v angleški službi ter prlve. del del posadke kot ujetnike .
Preteklo noč so hitra nemška bojna te. tala napadla posamezne cilje v Južni Angliji.
Na prostem lnvn nad Atlantikom Je bilo sestreljeno veliko angleško vodno letalo.

F~	Koledar
Četrtek, 23. komovea: Lunis. papež h* mučenee: Tekla, devica in mučenica; Kaan. tipa, sveta žena; Sozij, mučenee.
Petek, 24. klmovca: Marija, rešiteljic* Jetnikov; Gerard, škof in mučenee.
Novi grobovi
IVuovi sueeessi tedesehi nel Mediterraneo
Tre caccialorpediniere, una nave frigorifera, un veliero da carico e un vapore affondali presso Gibillerra e nel Tirreno. Tre navi danneggiale. l.a dislruzione di un sommergibilc grcco nel Mar F.geo.
Dal Quartlcr generalo del Fiihrer 22 settembre. II Comando Supremo delle Forze Armate comunica:
Sul fronte orientale II nemico lia Ieri eontinuato 1 suol attacchi nel puntl centrali del settort dl Poltava. KoslavlJ e Smolensk. 1 suol attacchi dl sfondamento con-dottl con eonsjdcrevoll forze sono stati frustratl.
Nello acque del capo nord eacclatorl c homhardlerl tedesehi asleme alla contro-aerca dl un convogllo hanno ahbattuto 21 apparecchi sovletlcl su 38 attaccantl.
Sul fronte deiritalla meridionale si ve-rlfleavan0 soltanto azlonl locall.
Klbelll sloveni unltl a comunlsti Italla-n| ed a gruppi dl bande della zona eroata, sfruttanto U tradlmento dl Badoglio hanno tentato dl Impadrlonlrsl del potere nella Vene.zla orientale. In Istrla e nella Slove-nla. Truppe tedesehe eol eoneorso dl forze nazlonall fasclste e di volontarl locall. oc-cupavano le localita ptu Importantl cd I saccliegglatorl.
Nella zona del Mediterraneo centrale la
Luftnaffc rlpetutanionte attaccava cnn buon cslto campl dl avlazione. cnlonne In marcla e poslzlonl ncmlclie dlstruggendo 2 grandi Mas.
Presso Glhllterra I nostri sommcrgthlll affondavano 3 cacclatorpcdlnlcre nemici colplvano con slluro un frlgorlfcro forte mento seortato e dlstriiggevano un veliero da trasporto come pure un apparccchio nemico.
Nel Tirreno Unita della Marina da guerra affondavano un piroscafo dl 14.500 tonncllate del governo dl Badoglio passato al nemico, dannegglando gravcincnte anehe una grande nave e cosl pure un posamine e una plccola unita da guerra.
Nell Egco un caccia antlsommcrglblle dlstruggeva II sommerglhlle grcco »Caso. nls« al servlzlo Inglese calturando una parte deIl'equipaggio.
Nella seorsa notte apparecchi velorl da enmbattlmento tedesehi attaccavano slngoll oblettlvl neringhilterra meridionale.
Nell Atlanttcn vcnlva ahbattuto Isolata-mente un grande ldrovolante Inglese.
t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Zrlmšek, vdova Po fi« nančnemu nadpazniku. Pogreb bo v petek, 24. septembra, ob pol treh popoldne iz ka-polieo sv. Janeza ua Žalah ua pokopališč« k Sv. Križu.
t V ljubljanski splošni bolnišnici Je vi sredo zjutraj umrl Marlnšek Drago, dijak 8. gimnazije v Novem mostu. Pogreb po. kojnoga bo v petok, 24. t. m. ob 16 z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Maša zaduš* niea bo v soboto ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Jukoba.
Naj jima svoti večna luč. Žalujočim našd iskreno sožaije!	»
Radio Ljubljana
dnevni spored za 23. september: ,,
8.30—9 Jutranji pozdrav — 0-9.20 Poro' čila v nemščini iu slovonščini. naredbe in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini — 9.20—12.20 Prekinitev oddajo — 12-0 —12 30 Uvod — 12.30—12.50 Poročila v nem-ščiui in slovenščini, nnredbo in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini — 12.50
—	14 ltalotna glasba in stnri plesi — 14— 14.15 Poročila v nemščini, naredbe in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini
—	14.15—15 Narodna glasba, igra radijski orkostor, vodi dirigent D. M. sijanec: Iu-čik: Koračnica. Dolinar-Bernard: V jutranji zarji. Parma: Bela Ljubljana, Tpavec: Elska, polka, Jaki: V veseli družbi. Gre-gore: Saj si sama kriva, valčok iz opereto »Erika«, Parma: Koračnica — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddajo (lo 17 — 17-17.15 Poročila v nemščini, naredbe in objavo y nemščini, slovenščini in italijanščini - 17.15-18 Prenos gln8beneca programa — 18—W Prekinitev oddaje - 10-19.30 Operno glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. 81-janee — 19.30—19.50 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, naredbe in objave v nomščini, slovenščini in italijanščini nanoved sporeda r.a naslednji dan — 19.50—20 Mala med-igra — 20—20.20 Poročila v nemščini — 20.20 —22.10 Prenos sporeda beograjske vojaške oddajne postaje — Konec oddajo.
Naročajte roman »Ivanhoe«!
m KINO MATICA 1141
f^nv Marenbach. Rudolf Praek In Paul Kernp — v največjem cirkuškem filmu letošnje sezone
»ŽENSKA MED ZVERMI«
t Atrakcije, klovni ln moderna glasba t Predatave dnevno ob 15. In 17- url. Ob nedeljah matineja ob 10.30.
TEl.
KINO SLOGA
27-10
Sijajna veseloigra « nadvae priljubljenim komikom UANSOM MOSERJEM v glavni vlogi. Ples. glasba, petje in nepretrgana vrata zabavnih prizorov,
KAM GREVA GOSPA?
Sodelujejo Carola Hflhn, Claudio Gora,
Maria Andergaat. Predstave ob delavnikih aamo ob IS., 17.
m- KINO UNION " V-
Krasna napeta ljubezonska drama, ki so odigrava v puriškein velemestu
»ŠOFERJEVA HČI«
V glavnih vlocrah znameniti Harry Baur tn Renč Saint Cyr. PREDSTAVE ob 15.30 in 17.301 I
MALI OGLASI
trg v znamenju sočivja
Ker jo sedaj določen izhod z doma ob G zjutraj, je posledica, da tudi branjevci in drugi prodajalci no morejo poprej prihajati na živilski trg, kot je bila to navada, ko Je bil prost izliod ob 5 zjutraj Tržno vrvenje in poslovno življenje na Vodnikovem trgu se zato pričenja dobro uro pozneje kot poprej. Branjevke postavljajo svoje klopi tako-le okoli pol osmih, druge pa šele po osmih ln pravo tržno življenje se pričenja sedaj okoli devetih. Živilski trg kaže sedaj svoje posebno lice. Želeti bi bilo v splošnem interesu in v dobrobit vsega prebivalstva, da bi ro prodajalke zelenjave, sočivja in drugih stvari zavedale Rvoje naloge, da opravljajo važno delo, ko preskrbujejo ljudem dobrine za kuhinjo in naj bi zato vso svojo zalogo lopo dovažale na trg, kjer bodo pač prejele za • vnift blago primeren zaslužek.	,
Zadnji dež je bil kaj ugoden za gobe, po nekaterih krajih na Dolenjskem so jih ljudjo nabrali velike množine. Jurčke navadno Buše. Prišlo je nekaj gob tudi v Ljubljano, kjer jo po gobah veliko povpraševanje. Toleg gob je med gospodinjami veliko zanimanje za domača jabolka, ki jih človek tu in tam šo dobi. Danes je neka ženska prodajala prav lepa jabolka. Hitro jih jo prodala. Živilski trg Je bil kljub slabemu vremenu še precej živahen. Solate je bilo na veliko izbiro. Tu in tam jo bila naprodaj še glavnnta solata, zadnji letošnji pridelek Po jedilnih bučah ljubljansko gospodinje kaj rado segajo. Naprodaj jc bilo šo nekaj kumar, ko je drugačo za njo sezona že končana. liazne zelenjavo jo t.rg imel mnogo naprodaj. Vse blago «o prodajali po ruaksi-miraniU cenah,	„. uiul-t-.ifc! »Jiljklil
Zgodovinski paberki
23. klmovca: 1. 1845. jo umrl v Celovcu literat in mecen Matija AhacelJ, rojen dne 21. februarja 1779. v Gorcnčah v gornjem Itožu. Šolal so je v Rožeku, pri Sv. Jakobu in v Celovcu, kjer je poslal 1. 1801 suplent. Sest let kasnejo profesor. Točitnice je preživljal navadno v rojstnem kraju, kjer jo občoval 7. Andražem in zvedel tudi za Drabosnjaka. Na njegovo narodno zavest eta vplivala po-sobno Japelj in Jarnik. Po kullurno-poli-tičnem nazoru jo bil Alacelj zaveden katolik in nasprotnik jožefinizma. Kot tajnik Koroškega društva za pospešovanje poljo-delstva in obrtnijo so je trudil za ljudsko prosveto in skrbel za gospodarski napredek. Bil je velik človekoljub in voditelj celovškega slovenskega krožka, iz katerega jo zrastel Slomšek, kot največji mecen Rvo.ie dobo na Koroškem ima tudi velike zasluge za prebujo narodno znvesti. Izdal in založil jo 1'esnie po Koroškim Ino Štajerskim znane, enokotjko popravlcnc ino na novo zložene. To so večinoma pesmi novincev, največ jih je prispeval Slomšek. Opevajo jutranjo in večerno razpoloženje, dobro voljo, letne čase, hvalo različnih stanov, vzdihovanje po mladosti, po vočini so brez poetičnega doživetja.
Iz kulturnega življenja
K zgodovini nemške umetnosti. Zanimiva knjiga o nemški umetnosti v letih 814—1273 jo izšla, Seemann, Leipzig, pod na-Rlovom: »Kom IVesen und IVcrden dcutschcr Formriu, ki jo jo pisal redni profesor umetnostne zgodovine v Berlinu WiIhclm Plnder. Izšli bo že trije zvezki teksta, sedaj pa tudi prvi zvezok slik, ki naj tekst ponazarjajo in obsega nad 400 podob plastike Iz časa Karo-lingov, Ottonov, Klatifovcev od 1. 81-4 do 1. 1273, čas, ki velja za dobo velike uomške
umetnosti. Če je umetnost Karolingov nudila še skupno podlago tako za nemško kakor francosko umetnost, se je z naslednjimi dobami vedno bolj ustvarjal tipični nemški slog tor je pod Staufovcl dosegel naravnost klasično vrednost narodne nomfiko umetnosti tako v stavbarstvu kakor plastiki sploh. Iz V6ega dela diha glavna 1'inderjeva misel: da jc plastika najbolj nazoren izraz kakšno dobo ter najbolj izraža življenjsko občutje časa. To bo vidi, če primorja tip Kristusa na križu iz 11. stol. ali pa nosilca pulta is 12. stol. z viteškim človekom 13. stoletja. Proli askezi prejšnjih doh pride v tem času do veljave potrdilo življenja ter želja po lepoti človeškega telesa. Tako knjiga vsebuje zanimivo zbirko srednjeveškega kiparstva pa tudi stavbarstva, urejena pod geBlom slogovnega in življenjskega razvoja velike nemške likovne umetnosti.
Šolske vesti
—	Prijave za šolski zbor Glasbene Matice sprejema do 28. t. m. pisarna Glasbene Matice. Pouk bo vodil ravnatelj Polič lil jo brezplačen. Matica vabi mladino, da eo v velikem številu vpiše v šolski zbor.
—	I. dekliška meščanska šola v Ljubljani (Prule). Popravni izpiti zn opravičeno izostale učenko bodo še v Boboto, 2j. septembra, ob 8. — Upravitcljstvo.
—	Na I. mešani meščanski šoli na Viču ho vpisovanje dne 1., 2., 4. in 5. oktobra vsakikrat od 8—12. Navodila za vpis so objavljena v oglasni skrinjici ob vhodu šolsko poslopje.
*
—	Odhloklranje srednjih valov na vašem radio aparatu vam izvrši vestno in bitro tvrdka »Everest«, Prešernova 44.
—	Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Btcivveisova cesla fi; mr. Hočevar, Colovška costa 62, in mr, Gartus, Moste, Zaloška costa 47.
Naročajte ,Slovenca'!
POSTRE?.NICO za pospravljanje pisarniških prostorov in drupo, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštenje« št. 6414._
Prostor za hrambo AVTOMOBILA
iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod 6410.
OPOZORILO! GG. profesorji, zdrav-niki, pravniki, tehniki, trgovci, učitelji, industrijci, gospodarstveniki, obrnite se na upravo »Siov.« ter v kratkem dopisu izrazile svoje želje. Znanstvenik psiholog vam majhno nagrado ugotovi vaš značaj in iz tega pove vaš pri-hodaji razvoj. Dopise a upravo »Slovenca« od »Moder« št. 6242. ajnost zajamčena!
Kapim prazne STEKLENICE vseh vrst in dobro lačam. - B. Gušlin, odaikov trg 2.
PISALNI STROJ .
dobro ohranjen, kupi Gerovac, Kolodvorska št. 8. k
STARE URE žepne in zapestne, že dobro ohraajene, kupim. Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva cesta 12.
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.c pod »Kolo 21« it. 6423.	(oo
POZOR! POZOR! Za stružnico nujno rabimo amerikansko glavo, in »Rapid« jrklo /a nože. »EVEREST«, Prešernova ulica št. 44.
Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — B. Guštin, Vodnikov trg 2.
BREZOVE METLHJ držaje za lopate ln omela Itd. dobita pri »Gospodarski zvezi«, Blelvveisova cesta 29 ln Maistrova 10.
ZABOJE
vsrli velikosti, kakor tudi male sodčke, uporabne za zelje, smolo, in 700 litrski sod, zelo ugodno prodam. Gcrovac, Kolodvorska ulica št. S.	(1
Umrla nam je naša dobra mati, stara mati, prababica, tašča in teta, gospa
Zrimšek Ivana
vdova po fin. nadpazniku
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 24. septembra 1943, ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Janez-a k Sv. Križu.
Priporočamo vam jo v molitev in dober spomin.
Ljubljana, 22. septembra 1943.
Pavla, lici in rodbine Mihael in Rudolf Zrimšck ter Willenpart.