Lelo III., štev. 104. V Celm* četrteK due 8. sepiembra t$2t. Poštnina plačsna » gotoyinf. ^^ ™ V^B "t^f VW H^H ¦ ¦ H^Hr »M "v.ane ccioletn.o 120 K, mesečno lü K. — Oglasi za vsak mm viSJnc stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in «hvale K 150 — Posamezoa afevlllia alane K 1*20 Izhaja vsak «orek, eemek tn soboto. I UroöniSlVO Strossmajerjeva ul. Št. i, I/nadstr. Telefon st. 53, j Upravnl&tvo Sirossmajerjeva u!. St. 1. pritličje. Telefon St. 6* J Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. IVAN PREKORŠEK: Siniscl za državo. Iz najmiajših otroških let se spo- minjam, cla smo v ljudski Soli pops- vali pesem »dornovje moje AvEtrija, ti biser vsega si sveta. Ko bi izbiro cial mi Bog-, da dorn poiSčem si okrog, sie dvomil bi in reke! koj, oi Avstrija ti ciom si moj«. Ne vem več, kdo je to »patriotično« pesem zapisal, tudi ne vem, kako se je f..;]asiia daije, le to mi je 5e živo v speminu, da mi je biia in ostala pesem tuja in duševno ne- riostopna, kljub trudu, ki si ga je Vzela uCiteliica, ki nam je pesem raz- iagala in pripovedovala, kaj |e za nas ;--aŠa država Avstrija in njen dobri cesar, ki nas vse tako ljubi. Zavedam še dobro, da mi je bila država in n;cn cesar predaieč, in da mi je ime c'rzave in njen cesar vzbuja! strah, čustva 'lubezni in udanosti pa že teJaj ne. Razna so bila pota naše vzgoie in našega Solan ja. Mi, ki smo se ro~ dili na Štajerskem in obiskovaü ljudske sole v ponemčenih mestih ali njih b!i- žini, kjer je cvete! nemški vpliv, smo 2e v zgodnjih letih to spozn&vali, bili so med nair.i pag'avci 2e »iierncurii« ;n natanko smo vedeli, kateri izmed učiteljev je »nemčur« in kateri je S!o- venec. Vem, da za naS poznejši na- cionalni razvoj to ni bilo kvarno. Nemške mestne sole, schulvereinske Sole po trgih. ki so se rnrzl'cno usta- navljale, so prinesle že popolnejšo deütev ; šli so v nje takozvani nem- Čiirji in rnnogo zapeljanih in pod- kupljenih starišev je začelo v nje po- čiljati svojo deco. Vsi, tako stariSi kakor otroci — šolarji — pa so znali &VOJO odločitev utemeljevati stem, da :ie to treba, ako so hoče priti v svet do boljšega kruha in zaslužka. Tudi je bilo treba znati nernško za voiaško službo, nemžki je bilo treba znati, da Jažje prodaš ponem'cenemu gospodu mešČanu poljske pridelke v Stacuni ali na trgu. Če si na scdniji, pošti ali davkariji govoril po nemško, si imel takoj prednost, opravi! si lazje in hitrejše. Pod temi utisi smo mi iz tedanje dobe in prilično podobnih raz- mer gledali in spoznavali državo in ¦>jjubega« cesarja. Država in vse, kar je v njej, s cesarjem vred |e nemško ¦¦¦- in samo za Nemce. Kaj smo slovenski študentje do- Sivljali na srednjih šolah, kako mrzlo ;n sovražno se nas je sprejemalo in odrivalo v nemških vseučiliških rnestihl Koliko krivic, koliko nasilja je občutil vsak od najmiajših let pa do tedaj, da je neštetokrat od države ogoljufan in zapostavljen uradnik gel v pokoj. Pot e bila odprta neznačajnosti, pravica in pravičnost je bila za Slovenca izjerna. Vso to težo krivičnosti so čutili pred- vsem naši uradniški, obrtniški in tr- govski krogi. Delavstvo jo je pasivno trpelo, ker je bilo vsled absolutne od- visnosti in nezadostne izobrazbe rjaj- bolj izročeno ponemčenju. Kmet se je, deloina v svoji nezavest», §e bolj pa v lepi vzROji pokorščine, nemSki gospo- ski suženjsko dobrikal in krivil hrbet pred vsakim ukazom žandarja ali biriCa, ki je stopil v njegov dom v imenu postave in imenu države. Vse to je niinulo. Ni več Avstrije, n,\ več njenega *dobrega« cesarja. V tistih mladih letih in v vseh oniii ne- skončno težkih časih vojske, ko smo bili državi in cesarju mani ko živina, sem si mnogokrat misli], kako državno zvest, kako srečen narod bomo v svoji narodni državi. Bil sem na dan pogreba našega prvega jugoslovenskega kralja Osvo- boditelja v naši prestolici v Beogradu. Prvič v življenju sem bil v Beogradu. Ne bom popisoval globokih, iskrenih svečanosti, ki kaž-?io vso veličino silo srbskega de!a naže države. Ni^em še! v Beograd s predsodki, du§a mi je büa poina vseg;;, Cesar nikdar nismo imeii. Vide! sem tarn Ijudi iz naših krajfc1/, ki r.a visokih, odgovornih.n- prsvnih mestih vršijo svojo delo. Vide! sen;, da v težkih razmerah, ob po- manjkönju marsikatere udobnosti. de- !ajo in so v tem svojem delu srečni in zadovoijn;. Videl sem, in prav tako rečeni. državo, nalo siino, veüko in zdravo državc! Narod, to je držrtva ; oc, videl sem narod, ki pomeni našo državo, ki ve, kaj je dr2ava in kaj je svoboden državljan. In s sludonr sc-m misTil na vse one poj'ave na Slovenskem, ki ka- žejo, da ne vemo, kaj je-druava in kaj je. svoboden državljan. Misli! sem na našo slovensko inteligenco, ki je čez noč pozabila na vso do!go preteklost suženjstva, all ni bila v sreu člsta ali pa je danes težko boins, da je tako mrtva brer, ognja, brez sile in se tako dobro počuti tarn, kjer se zabavija če.^ vse. Onim mi'iozicam ir:št-ga na- roda, ki brez razsodr.osti, iz pokprš.čine in duševr.e lenobe poslušajo iaž in hujskanje onih.^ki so ostaü hlapci du- najski in rimski, ki pohujžujejo' narod, tem zapeljanim treba odpuščanja, ker nevvedo, kaj govorijo in kaj de!ajo. Temu našemu narodu treba pouka, z 2ivo besedo, s knjfgo in Casopison:. Dolžnost kmetijske stranke, ki *> r,?.- rodno inteiierenco nekako izrinila iz dežele in ji oclvzela tla političnega de!a med kmečkim narodom, je velika in edgovornost, ki jo nosi, je težjaj kot se tega danes nekateri voditelji zavedaio. Kakor je nekdaj preplavljal duh tujine, duh odpadniStva našo zemljo od mest do gorskih se!, od severne meje pa do na^e Ljubljane, tako se net.i in širi danes po cieželi duh proti- drfavni z besedo in časopisjem. Proti tema treba da nastoplmo vsi, ki dr- 2avo ljubimo, z vso odločnostjo in vso doslednostjo. Napredna inteligenca je bila oni ciniielj, ki je vzdržal boj z Nemžtvom, ona ima moč, da zatre ele- mente v narodu, ki se danes z drüavo in z nezasluze.no svobodo igrajo ter izrabljajo slabe strani naroda, ki ni bil Še nikdar samosvoj, ki je delal, uboga), se pokorii in molil zase in za one, ki so ga tepli. Na nevarnost, da se mi s:nejejo vsi tisti hinavci po Slovenskem, ki naiod šuntajo proti državi in me imenujejo ovaduha ali še lepše, pa pravim, da je nedopustna pasiviteta, ki trpi in gleda, kako zločinsko piše o driavi klerikaino časopisje na Slo- venskem. Taka pisava in tak tisk se mora v interesu države in naroda za- treti in izdajalcem, ki ruSijo na3 dom, dati čutiti avstrijsko pravicol Sola nam vzgaja nov rod. Kieri- kalizern pa Čaka mladino že pred sol- skim pragom. In doba od dovršene Ijudske sole pa do vojaških let je po naravi človeka najbolj pripravna za surovost in podivjanost. In na tern polju cvete in uspeva vse, kar treba klerikalizern za svoj obstoj. Iz dežele se nam poroča o činih nladne, cinične nepijetete, ki se je ka- zala po cerkvah povodom žalnih sve- üanosti za umrlim na5im prvim kra- ljem. V klerikalnem časopisju pa se mirno čita vinarski razpis za nagrade jednega izmed vodileljev klerlkalne stranke. To so gotovo dokumenti ve- like iskrenosti do one države, na kojo klerikale! nekaznovano vsak dan plju- vajo. Dunaju so služili pokorno, proti Beogradu se bunijo in kričijo, ker jim Beograd še ni dal čutiti zasluženega plačila. Zgodovina ima malo primerov po- rMiega zioJinstva uad lastnim naro- j dom, zgodovins pa nas tudi uči, da je ! moč dr:^-jvne-r:acijonalne ideje ona I edina velika resnica, ki /ivi in vstvarja. | Naša doižnost in naša sreča je, da ! moreino *iveti in delati za to ,zesn;co, i v te\r\ ima naSe delo in na§e življenje ! svoi sir.C'tor. r-i, ki smo bili na domačih : i.e.i ;.!,:i, ki nismo imeli damovine, | po sprejt'tju tistave jo imanio, posve- } iiino njej vse ;J'e in na pustimo je blatiti ne od tujca r:c- cd domačina! ! Draginjsko vprasaiije. ! (Iz govorov ministra dr. Kukovca na de- I mokratskih shodih v Sloveniü mes. avg.) j Moje prcpricanje je bilo zmiraj in I zmiraj sein se ga skusil stro^o držati, naj j ljudstvo samo z vlado vred soodločiue. ! Če niojcoče tudi v upravi. Posluzcval sem j se invalidskih organizacij v invalidskilt vprašanjih. dclavskih sindikatov in zava- rovalnih organizacij in delavskih zboruic v delavskih zadevafi in videl sem v lern uspeh. da so ti krogi sprejeli, kar so sa- mi nstvariti pomagali, z vecjirn pornirje- ujem le zato. ker so sami pri rošcvaiiju besedo imeli. Moja zadnia naredba, ki nai ima nvoč zakona, naredba zoper draginjo, skuša oživiti icdiiako načelo porote pri izkoriščanju konsumentov z nepoš+snim zaslužkom. Tozadevne naredbe so od po- jCi'.'a (Jajalc odločevanje v roke uprav- nim organom, uvajale so za sodelujoee organe cclo neke nagrade. Vein, da so nasi uradniki vestni, vendar sem smatral njiin za veliko nevarnost fflcde njih ugle- da, ce bi v današnjih razmcra^ ".aj ?>e da- lie ostaü presojevalci. Zadnja zakonska naredba zoper dra- ginjo odvzema zatorej oblastvom sodbo, ampak irnajo priti prejrreški te vrste sie- de izreka o krivdi pred noroto. sestavlje- no splošno iz članov občinske^a odbora. Qospodarsho življenje ima svoja pota in birokraii niso sposobni presreske xospo- darskega prometa v vseh podrobnostih reševati. Oospodarski promet bi tu mo- ^¦el biti oviran baS v škodo onih. kteriin se hoče pomagati. Porota ne bode obso- dila, ako ne vidi očividne krivice. Le oči- vidna nepoštenost naj pa bode pod naj- strožjo kaznijo nove naredbe. To utegne vec koristiti nego neplodno in malenko- stno poseganje v najobičajnejšo svobodo prometa. Občinski odborniki. možje liiiJ- skega zaupanja, bodo si premisliü, biti krivični. ker bi izgubili sicer ves ugled in vso veljavo. Dainoklov meč pravične ka- zni, zoper ktero v pogledu izreks o krivdi ne bode nikaksnesa rekurza, bode pa na driiü'i strani branil narod pred pijavicami, ce se bode naredba z vso strog-ostjo po- rabila vsaj v nekaterih sh\čaiih. Strah pred izgubo ¦eksistence vsled liudskc ob- sodbe bode verjetno vsaj dcloma odvra- cal oderuštvo. Na občinah ie ležeče, ali se hoeeio same čuvati. P^lifiäne vests. Minister dr. Kukovec v Zagrebu. Zagreb, 6. sept. Danes ie bil tu mini- ster za soc. politiko dr. Kukovec ter je vodil pri oddelkn pokr. nprave za socijal- i)o skrb razpravo o spremembi stanova- njsk« naredbe. Konferenca ie trajala od 12. do 15. ure. Navzoč ie bil tudi pokra- jinski namestnik Juraj Demetrovič. Mini- ster je podal načrt o mogočih upremem- bah naredbe v zakonodajnem odboru. (jovorili so dr. Teodorovič za hiSne po- sestnike, rjosl. Bukšeg imenoni najemni- kov, Aleksander imenom industvijeev, Cupak v imenu obrtnikov, dr. Vrbanič v imenu denarnih zavodov. dalje zastopni- ki javnih in zascbnih uradnikov ter de- lavcev. Minister je zavzel k predlogom .svojc stališče tor jih vzel na znanji.. tem je razpravljal z deputacijo delavcev o delavskih komorah in / zastopniki tr- govskih nanieščencev o uaredbi krlede zavarovanju delavcev. Tajnik ministrnv dr. Krnipotie ic vodil razpravo o pomoči be gu nee in- Popoldne- se ie minister dr. Kukovec vrnil v Celju. Kralj Aleksander jc scdaj na okreva- nju v Versaillesu. Dne 5. tin. jc sprejel maršala Petaina in sc ž njiin dolg'o ra/. rapallski po.u'odln naši driavi. Italija bi nam jo rnorula izrociti. Zasedli pa so jo d'Annunzijevi arditi in italijanska vlada ni doslej Manila s pr- stom, da bi' jih prepodila in luko izročiJa nam. Sedaj so arditi luko zapustili, zased- li pa so jo reški »narodni stražnikK ki se- veda niso nič druKtka ko tudi d'Anminzi- jevci. Smo radovediii, kako doigo sc bo italijanska vlada to drzno in hinavsko vlogo igrala in kako dol^o se bn unsa vlada to mirno gledala! Madžari vdrH v Avstrija. Redne mad. žarske čete so glasom uradnesa poročila z Dunaja dne 15. trn. vdrle preko avstrij- ske meje ter napadlc Kirchschlaj;. Mad- Žarske cete (2000 moz) so bile pomr.o- žene z raznimi tolparni. Avstrijske ob- rambne četc so se morale premoči niiiak- niti po hudem boju. Iz Dun. Nov. Mesta je odšlo avstrijsko v<)jaštvo na pomoč. Vojna med Avstriio in Madžarsko. Avstrijske čete so žadnje dni vrp;le Mad- žarc nazaj, osvobodile Kirchschla.u: in ^e utrdile. Nekaj madžarskih strelskih iar- kov je še na avstrijskih tleh. Boji se še vedno vrše. ¦— Madžarska vlada je dobila od entente ostro noto, v kateri se povdar, ja, da je izvršitev obveznosii mirovne po- U'odbe vprašanjc politično cksistoitcu madžarskc države. V Albaniji se vstaja širi s severa že tudi v srednjo Albanijo. Ustaši so pretr- gali brzojavno zvezo med Dračcm, Tira- no in Skadrom. Vladne čete odrekajo p'n- korščino. Tirana je ogrožena. Na obzorin se pojavlja zopet princ Wied kot k?ndi- dat za albanski prcstol. Mariborske novice. DEMOKRATSKT VECER, na kaierem poroia o pol. položaju minister k. dr. Kn- kovec, se vrši 7. tin. ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega donia v Mariboru. Velik rusk! koncert priredi danes ?. tm. v Narodnem domu v Mariboru zbor kubanskih kozakov, ki nastopiin v nm vfh kozaških narodnih nošah. Vozdrav miti. frgov. dr. Mehmedu Spaho v Celju. Povodom kratkega bivanja trgo- vinskega ministra dne 5. tm. v Celju ga je g. dr. Ernest Kalan, predsednik celjske organizacije demokr. stranke, sledeče nagovoril : Gospod minister, dovolite, da Vas pozdravirn kot tukajšnji predstavnik JDS. Prišli ste gosp. minister v kraje, kjer ie JDS edina čuvarica narodnega in državnega edinstva. Stoletja su- ženstva pod tujim gospodstvom v dr- ŽavJ, ki ga je vedno zatirala, so vzbu- dila v naSem narodu mentalitet pod- zavesti nasprotstva državi v vsako- kratni vladi. Le tako si moremo tol- maČiii deistvo, da so veliki deli na- roda. ki so se priznavali v start Av- striji odkrito za jugoslovensko država in zä narodno edinstvo in ki so bili vodili proti stari državi ]jut in sovra- žen boj, danes, ko imajo to svojo to- liko zaželjeno državo, ki jim nudi na najdernokratičnejši način popolno svo- bodo in v kateri so izpolnjene njihove Straw 2 » N O V A D O U A Stev. 104 želje v neprimerno višji meri, kakor so si upali kedaj sanjati, vendar v na- sprotstvu proti edinstveni državi, da so nezadovoljni in da sledijo mnogo- krat ljudem, ki jim nudijo samo ne- gativizem, graianje obstoječih razmer in nezadovoljnost. To je pa Uidi vzrok da naša JDS, ki ima v Sioveniji kot edina za glavno načeio absolutno edinstvenošt države, dosedaj ni mogla združiti v svojih vrstah velikih rnno- žic. Vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da so v Sioveniji v naših vrstah skoro izključno vsi oni, ki so med vojno in ob razpadu Avstrije gradili našo dr- žavo ; da je najbolj prosvitljen del na- roda in skoro vsa inteligenca demo- kratična ; da vzdržujemo v svojih vr- stah vse, kar se priznava iskreno k drčavi in edinstvcnosti. Zato nismo jaki po Stevilu, smo pa jaki no ideji. Ta ideia in da jo zastopamo pri nas mi sami, je naša moČ. Na svojem dosodanjem porovanjn po Sioveniji ste gospod minister videli trgovsko in industrijsko razstavo v Ljubljani in druge gospodarske insti- tuciie in naprave, o katerih ste se bla- govolili zelo lnskavo izraziti. Te na- prave pričajo o visoki stopnji sloven- skega plemena v industriji in trgovini. S ponosom lahko rečemo, da so te naprave malodane izključno delo de- mokratskih činiteljev. Prepričani smo, da ima JDS vsled svojega programa in vsled svojih iskrenih de! za edinstvo države tudi pri nas veliko in sijajno bodočnosi-, kakor kmalu pride čas, ko množice ne bodo sledile samo trenutnim mislim In ko poneha nezadovoljnost nad po vojni povzročenimi gospodarskimi ško- dami. Ker nam je država prvo, z iskrenim veseljem pozdravljamo danes Vas, «ospod minister, kot enega onih »nož, ki so omogočili, da je dobila naSa država ustavo, katera je prvi pogoj na*e notranie konsolidacije. Mi slo- venski demokrati smo dobro sprevideli, ca je VaSa stranka prinesla drjJavni misli veliko žrtev s tern, da je v naj- težavnejšem času sodelovala na ustavi in omogocila zasiguranje in sprejetje iste. Mi vemo, da je muslivnansko stranko stalo to Žrtve tudi napram ]astnim volilcem in tern višje cenimo, da je vkljub tem žrtvam storila to, kar je zahteval ozir na skupno idejo in na skupno prihodnost. Mi dobro vemo, da je muslimanska stranka do- prinesla težke žrtve zlasti s torn, da je skienila kompromis v važnem agrar- nem vprašnnju, ker je stavila koristi cržave nad svoje lastne, S tem si je stranka zavezala državo in eel narod. Raditega uživa zlasti pri nas posebne simpatije in zato mi demokrati želimo, da to sodeiovanje med strankama o- stane, in smo to sodeiovanje vedno branili vkljub napadom nasih domačih •unite! iev, ki so nas radi tega celo sumničili. Muslimani se bodo lahko prepričali, da imajo račiinati pri de- mokratih na vpoštevanje vseh svoiih jpravičenih interesov. Mi Iskreno že- iimo, da si ostanemo dobri prijatelji in zavezniki. $e en oseben moment bi si do- volili povdarjati. Kaj pomeni sprejetje ustave v sedanjem težkem času za našo državo, tega se sedanja genera- cija ne zaveda. Poznejši rodovi pa ; bodo blagoslavljali imena onih mož\ j ki so bili tako srečni, da so podpisaii j ustavo. Kakor nas je resnitno veselilo, I da se nahaja med temi imeni tudi ono \ našega prijatelja in voditelja, gospoda | ministra dr. Kukovca, tako smo sre- čni, gospod minister, danes, ko ste med nami, da je pod ustavo podpisano tudi Vaše ime. S to mislijo Vas iskreno pozdravljamo ! Cf&ljske mitri©«.« | Minister g. dr. Kukovec se ie v torek zjntraj odpeljal v Zagreb ter inšpiciral ta- rn osnje naprave socijalncga skrbstva. i Zvečer se ie vrnil v Celie. Vceraj (sredo) pop. se je odpeljal v Maribor, kjer jc isto- tako inŠpiciral razne delavske inStitucijc ter sprsijemal deputacije iz vseh slojev prebivalstva. Danes (četrtek) zjutraj je prisostvoval otvoritvi prve obrtne izluž- be v Mariboru, popoldne pa se je » brzo- | vlakom odpeljal naravnost v Zagreb. Minister dr. Spaho v Ceju. Dne 5. tm, ob 14. uri so je pripeljal v Cclje minister i za trgovino dr. Mehmed Spaho v sprem- | stvu pokr- natnestnika ministra Hribarja. Bila sta gosta ministra dr. Kv1- " ¦ • nr' katcrciu so pozdravili ministra ^|)aha j^'. niestni kuinandant 1'ošič. vlaclni svetnik | dr. 'Zufxk, niestni župan dr. Hrašovcc. I predscdnik okrožncga sodišča dr. Kotnik. j predscdnik kraj. org. Demokratskc stran- i kc dr. Kalan ter gg. Anton Kolciic in Iv. ! Rebck. Minister dr. Kukovec .i=j v.sc- go- | spode povabil na «bed. tekoin katcrega jc I x. dr. Kalan iinenoni demokratskc stran- ' kine organizacijc pozclra-\-il ministra Spa- j ha z besedaini, katere objavljanin na dm- ' gem niestii. Minister Spaho je v ss'o.ieni odgovorn hvaležno vZ'Cl na znaii.ie tako Tepo priznanje s strani neniokratske strankc. Veseli ga, da najde na skrajnein zapatlu države tako korektno mišlienje o polidc-nem delovanju muslinianov. ¦-- Na potu \- Celje si je minister ogledal tovar- iio za ekstraktc na Polzeli ter tovanm kerainičnili izdclkov v Libojah, po obedu pa Westenovo tovarno in cinkarno v Cia- berjih, nakar se je¦ ¦odpeljal skupno z mi. nistrom Hribarjeni v Ro.^aško Slatiuc KLUB DEMOKRATSKIH OBČIN. SKIH ODBORN1KOV CELJSKF, ME8T- NE OBČINE inn, v torek 13. sepi. klubo. vo seio v liotelu Balkan (klubovii sol»a) o važnih tekočili zadevah. Ljudsko vseučilišče v Celju. Za >. tm. zvecer je sklical Klub naprednih stov. a- kadcinikov v Celju scstanek celiskili kul- turnili ouganizacij. da se posvctnjejo o priredbi cikla poljudno-znanstvenili P'*e- davanj v Celju. ki hi naj bila skronien pri- četek ljudskejia vseučilišca. Sestankn so se utieležili zastopniki vseh naprednih straiik. Od kluba predloženi načrt za pro- da van ju jc bil odobren. Pričiio se \2. tin. in bodo vsak pondeljck v tedrm do konca aprila, tako da bo krotf 30 predavanj. Pr- vi predava vladni svetnik g. Hm. Lilek o francoski revolucijl v pondeliek 12. tm. Nasa vrla akademska omladina. ki je že s priredbo Zdravstvenega tedna pokaza- la globok smisel za pravo narodno delo, je storila s to na široki podla.^i zasnovano akcijo zopet odlicen korak v prospeli knl- turnega razvoja šrrokih mas. Upamo. da bo prebivalstvo znalo ceniti stremljenje mladine in da bo lokal, kjer se bodo pro- tlavanja vrSila. vsakokraf napolnen. i Državna krajevim zaščlta dece in mladine v C«liu ie imcla 2. tm. obeni /bor \' mestni osnovni Soli. PoroCUo o delova- nju še objavimo. Odbor sc ie izvoli! po ! vcčini sfari: Josip Bizjak (predsednik). i Levstik, Lukman, Jag-odič. Ant. Kolenc dr. Kalanova. dr. Filipieeva. Veliki timcf-tilški koncert zbora ku. banskili kozakov sc vrši 13. tm. v Celjn. Zbor nastopi v pravi kozaški narodni no- si in izvaja tudi raznc pristnc kavkaške in druse plese. Spored je zelo bojrat. Pred- | prodaja vstopnic pri Ooričar 6V Leskov- I sku ter v trafiki Kovač. I Zopet narodnosocijalno - klerikalna 1 nesramnost. Olasllo mora1iieft-a junaka i Pcska «Jugoslavija« je zopet izleglo »klo- | potec«, da g. Založnik. obrtno-zadružni komisar v Celju. §e vedno opravlja v pi- sarni dr. Kukovca odvetnisk-Qpisarnisko pnsle. Seveda so ta smrdljivo laž z vese- ljem ponatisnili tudi klcrikalsii listi. Kaj je res? Res jc, da %. Založniku dosle.i še ni ! bil nakazan primeren lokal za n.ietfovo pi- j sarno, vsled Cesar mu ie dr. Kukovec! prepustil eno sobo svoje pjsarne. Res je ! dalje. da ff. Založnik še poslc svojega po- : klica kot obrtnozadriižni komisar komaj zmajja in niti oddaleč ne utejcne se baviti še s pisarniskhni posli v odvetniski pisar- ni. Sedaj pa 1c zopet kak nov klopotec, R". : Pesek! Stanovanjska oblast za mesto Celie obstoji po sklepu pokraiinske uprave v \ Ljubljani iz k. ol;r. Klavarja %. Pinkava * kot predsednlka, rk. Karala Qreiioriea in ; 6\\ Am. Božiču (za hi§ne nosestnike) ter ; dr. Fr. Lipsa in Drajc. Zabkarja (za naje- ; mnikc) kot prisednikov, %%. Loibnerija, ; Gradta, Al. Lcskov.šcka in dr. Oodniča pa-; kot namestnikov. Prva seja ie v soboto. j Opomin materam. PreieU smn iz kro- I gov zz. zdravnikov: V pretečenem mese- ! cu jc umrla v Ccliu in okolici ceb. wsta : -otrok samo radi te.^a, ker niso bili pri pr- sih. Materc. doiite svoje otroke .same! ! Tatvine. Mestnemu uradniki: Radi! i fiiKU je 3. tm. iz suknje. ki io ie imel v pi- | sarni tia ¦obf.^alniku, bila ukradena listni- ca ¦/. okroff 1200 K denarja, slikaml in ra- znimi dokunwnti. Ker ]e bil istes?a dne o- i ki'ojr pol 10. use pri njem v pisarni brez- ' poselni trj?. pomočnik Fr. Otarenec iz Sv.' j Petra na M. S. v neki voja$ki zadevi, a }e I nakrat — ne da bi zadevo opravil — ne- i opaženo zffinll. je pade! sum nanj. Bil ie j aretiran. Nažli so nrt ntem Itstnico z ve'.i- \ Ko pia/no listnico, katero ie 1.1ač lakoj spoznal za svojo. Otorepec ima ooividno še več na vesti. ker pravi, da se je šele 1. 1921 vrnil iz ruskesa ujetništva. iz njego- vih dokinneutov pa je razviduo, da je bil tudi že 1. 1919 in 1920 v Ju^nslaviji. Izrocili so ,^'a v zapore nkraiiie.(ia sodi- sča. >¦' Cevljarskemu mo.isiru Sieu-niii Stra- Sekii je tekom letošnje pomladi in poletja bilo pokradeuih eevljev. usnia in podpla- tov za 10.000 K. Kot sumljiva sta bila 3. tin. aretirana nie^ova vajenca Filip <'io_ lavšek in Ivan Vidrili. Pravita. da sta ve- dela za tain, a «a nista izdala. ker jima je dajal denar. Bil ie to bivši Straškov po- močnik Josip (Jabron. Kam ie čovlje in drutfo prodajal. nc po vesta. Ker je sum opravičen, da sta mil poma.^ala pri tatvi- nah in pri razprodaji, sta oba izroOena v zapore okrožneffa sodišča, kjer je že deli easa zaradi dru^ega delikta tudi Oabroii. | Izstibljeuo blago. 2e due 13. jul. ie : bila na cesti med Levcem in Pečrovčami j najdena cela bala blaga za o-blcko (cai^a). | Lastnik uai se javi na polieiji v Celju. Radi vlacuganja in tajne prostitueiic 1 je bila 4. tm- ob 22. uri v Aleksaudrovi ul. i v Celju aretirana 17-letna brezposelna u- raclnica Frančiška Rutar, pristoina v Lju- bljano. Klatila se je že 8 dni brez posla po Celju. | Nasilen invalid. Due 3. tm. so prisli j na nabor v Celje rckruti iz občine okoli- j ca Sv. Jurij ob j. ?,. Krog 'A2. ure pop. so | v družbi z nekim Ivan Jaurom iz iste ob- ' cine, ki pravi, da je invalid. Dili pri Zum- ! pariittiju ter seveila tudi vpili in razsajali. ! V isti hiši stanujoči podpolkovnik N. je ! pozval redarja Pipana, naj napravi red. I Pipan je šel in fante mirno opozoril, naj I ne vpijejo. Dali so sc progovoriti. Ie .la- , ger je naprej divjal in razsaial ter psoval i redarja. vsled oesar nui ie Pipan ob- ' enem z nadredariem Anton. Marvinom, ! ki jc prišel zraven, napovedal aretacijo | in prijela sta ga vsak za eno roko. Jager j pa je siival krog sebe. pri čcmur je nad- - redar Marvin tako nesrecno padel, da si je zlomil desno nogo v koleiiu. Prepeljali so ga v bolnico, Jager oa je bil ladi jav- nega nasilstva in tezke telegne poskodbc oddan dr/avnenin pravdništvu. 2enskl podruinici CMü v Celju na- klonil je g- Ivan Cater, veleposestnik.JOO K in g. L/rbaiičič, mesar. SO K. za kar iz- reka iskreno zahvalo odbor. oficirjettii Po naredbi g. Ministra Vojn? in Mornarice P. Dj. Br. 45. 215 od 28 avg. t. I. po?jvajo se vsi gg rezervni oficirji. kateri so sprejetl v na5o voj- sko in žive na pbdročju okrajnih gii- varstev Celje, Brežiče, Kriko, Litijo, Slovenifrradsc in Prevaije, da se dne 18 sept. tl. ob 8. uri iavijo pri koman- dantu Celjskega Vüjr.ega Okrof.ia v Celju radi poio*itve prises•:' Nj. Yeli- čanstvu Kralju Aleksandru in Domo- vini.— Komandant. pukovnik: Bcr!voj Tošlc Sole. Na drž. realni gimiiaziji v Celju se vrše sprejemni izpiti za 1. razred v torek 13. tm. ob 8. uri zjutraj. Učenci nai pride- jo v spremstvu starišev ali namestnikov in prinesejo seboj zadnje šolsko spričeva- lo in krstni list. — Vpisovanje v H—VHI. razred v torek 13. tm. od 9.—12. are do- poldne, Ponavljalni in dodatni izpiti 12. in 13. sept- dopoldne. Dne 14. sent. sv. maša, 15. sept, redni pauk. Ravtiateljstvo. Na deški okoliški ^oli (Razlagova ul.) se bodo vpisovali učenci v nondiljek due 13. tm. od 8—12. in od 14.-16. ure v šol. pisarni. K vpisovanju se naj zglasijo Ie ti- sti učenci, ki še doslej niso obiskovali te- ga zavoda. Učenci, ki ne stamifeio v celj- ski okoliški občini, se v prihodnje radi pomanjkanja prostorov ne bodo več sprejemali. Drzavny. clvorazredna trgtvska Sola v Celju. Namen sole je, da v teku dveh let praktično izobrazi po- možne nioči za trgovski stan v ožiem pomenu besede ter usposobi ucer.ee in učenke za samostoino vodstvo tr- govin. Sprejemni popfoji : V J^rtprav- Ijalni letnik morejo vstopiti u^enci. k'i so usoeSno dovrfilli VI. razred osr.ovne (Ijudske) Sole ali M. razred r.rednje o- zirt-ma megčanske Sole ter so vsaj 13 let stari, V prvj letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki ozirorna deklice/ ki so devrgili IV. razred sredn'je iioje ali popoino meačansko šc!o ali pa pripravljalni ietnikdvorazrednetrgovske >oie in so stari vsaj 14 let. Poieg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik" tudi oni, ki so dobili v IV. razredu »rednje Sole drugi red ali tisti ki so dovršili tretji razred srednje Sole ali VIII. raz- red ljudske Sole oziroma predzadnii razred meščanske Sole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit is slovenšc^ine, srbohrvaščine, nemSčine, računstva, geometrije, zemliepisja, pri- rodopisia in prirodoslovja. Pri pre- izkuŠnji se zahteva toliko znanja, ko- likor si ga pridobe učenci v priprav- ljalnem razredn dvorazredne trgovske Sole. V drugi letnik se sprejemajo ab- solventi 1. letnika dvorazrednih ljudsklh so!. Vpisovanje gojencev in gojenk za Solsko leto 1921/22 se vr5i 10. in 11. septcmbra od 8. do 10. ure. K vpisu je prinesti zadnje Solsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je možno pri- glasiti se in poslati predpisane listine po pošti. Vpisnina znaša 10 K in pri- spevei^za učila 20 K. Sprejemni, po- navljalni in naknadni izpiti se bodo priceli vpondeljek, dne 12. septembra ob 8. uri. — V sredo, dne 14. sept, bods ob 9. uri otvoritvena služba božja v cerkvi Alarijinega Vnebovzetja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, kjer se jim prečita disciplinarni red in naznani urnik. V Četrtek, dne 15. septembra t. I. pricr.e redni pouk. Mestni dekliškl llcej v Ljubljana S Solskirn letcm 1921-'22 ostanejo Ie še razredi IV.— VI. Vpisovanje za go- jenke, ki želijo na novo vstopiti v te razrede liceja, se vrši v pondeljek, 19. septembra od 8. do 9. ure. Gojenke prineseio s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te go- jenke so 29. sept, ob 8. uri zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v torek, dne 20. sept, od 9.—11. ure dopoldne z zadnjim izpričevalom. j Vpisovanje in pouk za licej in za obe ! gimnaziji se vrši v posiopju »Mladike«, ! Šubičeva ulica. i Mestna ženska realna in res. ! realna gimnazija v Ljubljani. S sol- skim letom 1Q21/22 se otvori Se III. razr. reaine in VH. razr. res. reaine gimnazije. Vpisovanje za na novo vsto- pivšs gojenke v I,—IV. in V.—VII. razred se vrši v pondeljek, 19. sept, od 9.—11. ure. S seboj prinesti je zadnje izpričevalo in krstni list. Spre- jemni izpit za gojenke za 1. razred in morebitni sprejemni izpit za gojenke viSjih razredov je v torek 20. sept. ob 8. uri zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javiio 20. sept, od 9.—11. ure s svojim zadnjim izpriče- valotn. — Ponavljalni in dodatni iz- piti za iicej in za obe gimnaziji se vr-»e v torek. 20. sept, ob 8. uri zju- traj. — Vpisnina in prispevek za učila znašata za gojenke liceja in gimnazije 20 K. — Pouk se prične na liceju in gimnazljah v polnern obsegu v četrtek. 22. sept, ob 8. uri zjutraj. Licejski trgovski tečaj v Lju- bljani. Rok za vpisovanje je določen na dan 29. septembra. Gospodinjska Sola v Ljublfanl. Rok za vpisovanje je določen na dar 30. septembra. Podrobneja navodila za oba zadnja oddelka zavoda §e sle- j dijo. Colenkum in stsršem polaga rav- nateljstvo na sree, da se točno drže predpisanih rokov, kaiti pozneje se ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem več. Meščanska $ola v Soštanju. Vpi- sovanje učencev in učenk v I. in H. razred bo v četrtek, 15. t. m. dopoidne. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo, | krstni list, domovnico in dokazilo o ! stavljcnih kozah. — Ravn ateljstvo. Na jneščanski soli v Žalcu se vrši vpi- I sovanje za vse licence in učenke due 15. I septembra od 8. do 12. ure. Redni pouk ; se prične dne 16. septetnfora 1921. V prvi razred se sprejemajo tisti. ki so z dobrim uspebom dovrSili peto šolsko leto ljudske sole. Pri vpisovanju se mora oredložiti: 1. zadnje Solsko izpričevalo. 2. krstni list ter vsled s Sol. letom 1921-22 uvedene Šolnine in vpisnine tudi 3. tozadevno iz- javo pristoine občine za tistega. ki se ho- 5e oprostiti plačanja vpisnine in ev. sol- nine. Potrebna pojasnila eclede vpisnine in šolnine na naši šoli dobi vsakdo pii svoji domači občini. Ravnateljstvo mešč. | Sole v Žalcu. j Pričetek šolskega leta 1921-22 na dr- I žuvnein mošketn učitelušču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje biv- » N O V A D O U A Stran 3. ših ličencev vadnice tor gojencev in go- jenk letnikov v pondeljek, dne 12. sept, dopoldne. Učenci, gojenci in -goienkc, ki žele nanovo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v pondcljck dne 12. sept, popoldr.e v nivnatcljevi pisarni. — Pri vspreie.mi v T. k'tnik nčiteljišča imajo prednost oni g-ojcnci. ki so izpolnili ob vstopu 15. Ieto ki so dovrsili 4. ra/.red gimnazi.ie, reu Ike alime.ščanske sole. —- Oojenke so borlo na 1cm zavodii sprc.icmale samo v 11T. in TV. letnik. — Bivši nčenci, gojenci in gojenke in so dovrsili A. razred gimnazije. realk j ali meščanske sole. - Ooienke se bodo na krstni list in zadnje šolsko izprieevalo z odhodnico prejšnjega zavoda. Ravnnteli- stvo. Drž. dvoriizredim trgov9ka sola v Warihoru. Sprejemni in pona\'l.i. izpiti se prično v pondeljek Y2. tin- on S. nri Priia- ve za vstop v I. deski letnik >e urn po- Šl.ieio na.ikasne.ie do Hi. tm.: /a dekliski nddek'k I. letnika se nove nrijave no sprejemajo več. I-4. September jo rodni solski dan. Druge podrobnosti s> ra/.vid- ne iz oglasa v solskem poslopiii Zrirjsk:-- '4Ti tru' 1. I- nadstr Državiio žensko učitel.iišče v Maribo. rii. Raviuitelisivo na/.nanja. da se vrši vpisnvanje v 1. in If. letnik žeiiskega ikm- teliišca v Mariboni due 12. sentembni od K. — 12. v poslopjii bivScffa dc/olnc.cra žcnskega iičiteljišea Zrin.iske.ua trg št. 1. T. nact.stropje. Podrobnosti glede snrcjo- ma. zdravniške preiskave tor sprt'.i.jmn!li In ponavljalnili izpitov so rnzvidue iz o- rj;l;is;i v onienjenem poslopju T. nadstr. Na državiii ktnetijski soil in» Grmii se prične novo soLsko let» 1921/22 dne 4. nnvenibra tl. Na zavodn je celoletna vi- nnrska in sadjarskn sola ter zimska splo- snn kmctijska sola (dva teea.ia čez zim- skc mesece). Prva je namen.icna ueeiieem vinorejskili ir sad.iei'ejskih kra.iev, druga ixt učjucem /ivinoreiskili in pol.iedi-lskili kraiev- V solo se sprejeTiia.io prcdvsem kmetski sinovi ki ostanejo po koneani kmetijski Soli doma na lastnem gospockir- stvu. Oskrbovjilnina znnisa mesečno 125 uinario\- in se vplaeuje vnapvci v dveli iednakih polletnib obrokih. Ueenci iz drn- %\h pokrajin i/.ven Slovenije plaenjejo Sninine Ictnili 125 dinarjev vnaprcj. Sir.o- vöin uboznili posestnikov ie oddati nekai Prostih in polnprostih most. Prošnjnm za spreiem je priložiti: domovnjco, krstni list, ziidnje šolsko izprieevalo. zdravniško izpričevalo o tjiesni in dnsevni sposobno- sti. nravstveno izpričevalo, izjava stari- sev ozir. va.rnliov o plačevanjn sirošk-"»v šolan.ia: oni. ki prosijo v ceioletni šoli za nrosta mesta, iniajo prilo/.iti nradno potr- ienn iibožno izprieevalo. S 7 diiiarji kol- '¦> proišujo jc vložiti nri rnviintelj- >\vu drzaviie kmetijske sole v Ormn naj- 'ole v Mnriboru po- ]cm obstojece vinarske in sadiarske sob \ Mrtriboni centraina vlada odobrila in odredila, da sc ima srednia Sola še letos otvoriti. Vse podrobnosti še ni.so znane. A't-ndnr je ffotovo. da se bo prvn Sokko ieto tviorIo začeti nekai pozneie knt na- \acmo, menda 5c-lo meseca oktobrn ali novembra 1921. nn \ar se zanimanci. ki ?e'e obiskovati novo srednio Solo, opo- zariajo že zdaj. Splošni pOgoj] zn snrciom so: starost najmanj 16 let. z dobrim vspe- bom dovrScna nižja jcimnazijn nli realkn :•': nieseanska sola; prednost iniajo fisti. ':¦:' -') razim tepa obiskovaJi §e ^n|co cjni, u,(t kmetiisko solo ali so bili fA\ v kmetii- ski praksi in so kmctiški sinovi. Učenci srednje sole so brez izjeme eksternJstl Ozven zavoda stamiioči odnosno oskrbo- vani). Drii^i končnoveliavni pn^nii zn ^oreiem sc objavijo cim prei mncnčo. V-° možna podrobneja pojasnila o zade- vi :laic do nadalineffa ravnateljstvn vi- ¦¦¦¦i'--ke in sadiarske Sole v Mnriborn. Obrtni vestnik. h obrtna razstava v Mariboru v Oo'tz- ovi dvorani je res v pravem pomenii be- side obrtna. Razstavljeni bodo krasni o- brtni izdelki. katcri predstavljajo veCml- I iijonsko vrednost. Zc to je dokaz, da so ; obrtniki-razstavljalci vložiii vse svo]e ! mo^i in znanje, da pokažejo. da ni opra- vičena večna in prazna kritika ter da ni treba, da obrtne izdelke v tniini naroča- m-o, marveč da se laliko in z ,uotovo.>tjo zancscmo na na5c dornače obrtnikc. Za- niinanje za naSo ob^tno razstavo je v sa- lnem Mariboni. kak-or tndi v celi Jngosia- viji. posebno pa na bivšem Štajerskern veliko in je upati. da to bode tndi obrtni- slvo \- velikeni številu obiskalo ter prido- bilo večjo viiemo za razvoi domače obrti. O zdraveni juKoslov-enskcm obrtništvn se niora slišati tmli preko naših mej. Po- /Jvliamo vse obrtnikc ecle Slovenije. da sc posliižiio |)rilike. pozivljamo vse obrt- ne korporacije na eclem Stajcrskem. da elanc na razstavo opozorijo ter da jo o- hiščejo. Razstava se otvori nepreklicno S. septembra oh 9. nri in je odprta dne- vno od pol 9. do IS. nre do vkljneno 25. septembra 1921. Turfstika in sport. Kolesarsko prvenstvo JuÄOslavl.ie. V Zasrcbn je pričakovala tnnožica 5000 lin- dij izid kolesarskc dirke L.inbljana-Za- i i?reb (H6 km) za prvenstvo v Jnffoslaviji, ! ki se je vrsila due 4. tin. Prvi ie dospel na ! eilj Pavlija (Sokol v Za.^rebii) v 4 urah j 41 inin. in 40 sek. llrugi jc bil dr. Sovič ! (Oradjaiiski, Zagreb) 4:58:49%. tretji So- štarko (Oradjanski Zagreb) 4:58:50, C-etr- ti Solar (Ilirija. Ljubljana) 5:01:3, pcti Ši- škovič (Ilirija. Ljubljana) 5:15. Šahovski klub v Ptuju se nainerava ustanoviti v do.^lednein času. »Sport« ŠL 36 ima slcdeeo vsebino: Plavalua tckma za prvenstvo Ju&oslavi- je. — Kolesarska zvezdna dirka v Celjc. — Qostovanje sarajevske^a amat. sport- skega khiba. — Reprezcntativne no.tr«- nictnc tckmc 1921. _ Reležke. IzpulSen je h preiskovaincKa zap:>- ra vodja trboveljskih koinunistov, posla- nec Milia Koren in poslan do od^onit v domovinsko občinu. Sponiiiisko ploščo pisateliu Podlim. barskeinn odkrijejo 11. t. m. v Crnem Hrabnu. Jugoslov. Viatica priene v najkraj- šem času izdaiati v Zasrebu tednik v svr- lio populariziranja svojih ciliev. Dr. Miljto Brezisar in klerikalno-na. rodnosocijalni obrekovalci. Ko je lansko jesen dr. Brczigar prevzel kandidaturo na kandidatni listi .IDS v mariborskem volilnem okrožju, so bili klerikalni in na- rodnosocijalni listi stalno polni najogab- nejšili osebnili napadov na njegovo east in poštenje, čcš da jc bil incd vojno na Dnnaju arctiran radi verižnistva s kriiš- nimi kartami, goljufije s potnimi listi itd. Dr. Brezigar je tožil »Slovenca« in ?. tm. se je vršila razprava pred liubljansko po- roto, ki je dala po izpovedbah ovič — tn- di klerikalnih — lepo zadosecnje dr. Bre- zigarju. Urednik »Slovenea« Moškerc jc podal izjavo-, da se je dr. Brezigarju v li- stu delala krivica, nakar ie. obtožitelj tožbo umaknil. DobsuQ niijiiiii bmm m jugoslavansho - assfrijsfco mejo. Za novo državno mejo od Ko- koSnjaka preko Strojne-»Cimper Oupi«- Oornja-Peča-Ov§ova potrebovalo se bo mejne kamne in ploSve za podstavke. Vsi interesenti se pozivllejo. da čim preje pošljejo svoje oferte na jugo- sSovansko delcgecijo razme- jit^ene kontisijc « Warib^r-ij, iz katerih naj bo razvidno: 1. a) Cena rnejnikov iz umscnega kamna in podstavkov iz betona, na-- pravljenih iz najboljšega materijala v razmerju 1:3 ter ozr.ačba vrsts ce- menta in peska, iz katerega bo s>- stavljena inešanica- b) Cena rnajnikov iz naravp.ega kamna, grarsita. ali slii- "ega materijala s pjJstavki iz betona. 2.) Navedbs obve^-T?'?i roka za dobavljanje. 3.) Naveciba |JVi.^.>^., w:-d katerirri bi bila tvrdka pnpravSjena zgotovljene mejnike dovažat: na mejo do odrejs- ga mesta.— Točna po^oje, kakor tudi risbe o velikosti tipe rnejnikov vpoSlje na željo jugosiovanska delegacija na vpogled. Na oferte, katere ne br do- spele do 31, se?!:. tl. se ne bo več oziralo. Naročiio ba obse.^al•: • 1000—1200 rr.einikov tipe C 150— 200 » >» B 16 » »A Narodnogospodarstvu. Liubliauski velesejein jc bil v sobo- to 3. tm. ob navzočnosti ministra za trgo- vino dr. Spaha in ministra dr. Knkovca slovesno otvorjen. Minister Spaho je ob- čudoval prireditev, kakoršne ni pričako- val. Obisk seima je siiajen. Do pondeljka zvečer ga je obiskalo že 27.000 oseb. De- lajo "sc tudi ogromiie kupcije. Kupci so predvscm intresenti iz drugih delov drža- ve. Pa tudi slovenski trgovci so spoznali na seimu že marsikako tvornieo iz Slo- venije. ki izdeluje blago. katero so doslej naročali od dniffod. Četrti dan Uubljaiiske^a veleseima izkazuje zopet nad 8000 obiskovalcev. Sejeni je torej do torka zvečer posetilo nad 35000 ljudi. Kupcije so tudi četrti dan bile zelo živahne. li Yi \l L .!. XV. brzojavno tržno poročilo. Žatec, 3. sept- 1921. Nekoliko vee po- vprasevanja — ugodnejše, 6500-J000 č. kron za 50 kg. Nürnberg: Malo kupčiie, slabejše. Žitni trg: Zagreb, 5. t. m. pSenica 1070—1090 K. koruza 870-880 K, oves 785 -900 K, jet'mc-n 950 K, moka St. 0 16.80 K 7. vrečami. Vse cene se razunievajo franko vagon Zagreb. Pomanjkanje vagonov je še vedno veliko. Prometnega b!?ga se malo ijonuja. Kupci so vzdrSJjivi. Bor>za5. seiitextaibi^Ci Zürich: Devize Berlin 635, Ne\vyork;587, London 2179, Pariz 4480, Milan 2530, Praga 700, Budimpešta 142, Zagreb 320, Bukarešta 660, VnrSava 0.17, Dunaj 0.65, avstrijske krone 0.54. B e o g r a d : Yalute: dolar 48.50, funti 170, franki 352, leji 54, levi 38 75, marke 52. devize: London 17?.50, Pari/. 357, Ženeva 780, Praga 57.25, Dunaj 3.78, Berlin 52. Solun 245, Milan 207. Vstaja v Indiii se širi na sosedne države. Nauen, 6. sept. »Times« poroua iz Kal- kute, da jc položaj v Indiii jako res en. Vstaja ni več samo lokalna. Angleška vlada se posvetuje z'indijsko o najSirših Likrepih, da se zatre revoluciia, ki se pri- čenja širiti iz tndijc že tudi v sosedne dr- zave. V 14 provincah so doslei izbruhnili nemiri. Sveoeniki seuvajo na vstaja. Madžari bi se radi »sporazumeli«- Dunaj, 6. <»ept. »Pol. Korrespondenz« javlja: Madžarska vlada ie z ozirom na izjavo avstriiskega poslanika v Budim- j pešti, ki je ugotovil, da je madžarska vlada odgovorna za dogodke v pasu A { ter ob avstrijski meji, izrazila mnenje, da bi se spor rešil mirnim potom. (Očivklno ; je bila nota entente za Madžare precej ; liladen tuš! Op. m\). i Protiboljševiški nemiri v Rusiji. | Helsingfors, 6. sept. Med 72 v Petro- | gradu zaradi protiboljševiškc zarote u- i streljenih je vee znanih osebnosti, ki so v ! dobi prve revolucije igrale znatno vlogo. i Boii pri MelilH. j Madrid, 6. sept. Španska protioienzi- j va pri Melilli (v Marokanskem) je prieela včeraj 5. sept. Lastnica in izdajateljica: Zvezna Hskarna v Ctlju. | Urednik: Vekoslav Spindler. | Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Zatekel se je rnlad pes rujave barve, spodaj siv ter sliši na ime »Re- run«. Najditelj se prosi, da ga oddi proti nagradi pri: Fran jo Dolžan, kie- parski mojster v Celju. Dražba 1 lahkega, napolkriteg« voza za samca z opremo se vrši dne 6. sept. 1021 ob 9. uri dopoldne na jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Vodstvo državne žrebčarne. Kujpi se vgaka množina hostanpep leso in kostanje^ih drv do l'2O m I dolgih in cepljenih do 40 cm debelosti. Dobava do I, I, 1922. Obvezne ponudbe z n«vedbo množine in najnižje cene franko vagon nalože- | no na: Dragotin KOROŠEC, lesna trgo- vina, Braslovče. 2—2 üadronsha banha v Trstu. i Na tern el ju zaključka izvenredne glavne sknpščine, \ ) katera se je vršiia v Trstu dne 28. avg. 1921, \ \ *e izplacwje počevši od 15. c sept. 1921 kupow br. i5 del- wic po Lii. 12.— (dvanajst lir) kot dividenda za poslovno. Ieto 1920 pri blagajnah vseh naših pod riižnic in pri Banki za Primorje na Sušaku in njenih po- družnicah na Reki in v Bakru. V sviho vnovčer.ja kupona broj 15 za Ieto 1^20 je prinesii odgovarjajoce število kuponov toroj 13 za 1-to 1918 in kuponov broj 14 za ieto 1919, ki se odvzamejo brez nadaljnega plačila, če \e za nje že bi!a plačana akonto-dividenda. Če pa akontacija Se ni bila plačana, se kuponi unovčijo in sicer oni iz leta 1918 s K 40.—, oni i2 leta 1919 pa z Lit. 10.— po komadu. Ravn&teljstvo Jadranske banke •v Tpstu. J»v ^dražba ca 350 borovih drogov dolžina 8 do 10 m, na tanjšem koncu 15 do 25 cm se vrši na lieu mesta v 1 Hfihnovem gozdu v Vojniku dne II. septembra ob 14. uri. Natančneja pojasnila pri občinskem uradu Škof- jevacs ali v pisarni Duiaita Zangger, Ceije. Stran 4. NOVA DOBÄ« Stev. 104. Poštni Ček. rač. 10.598 Podružnica LJubljanske kreditne banke v Celju Telefon št. 75 in 76 | Detnižka gtavnica 50,00^.000 fcron. | ¦ ÖEMTRALA V LJUBLJANI « | Sesci«*«! fondi nad 45,000.030 kron. | Podpužnice "~ v Spiiftu» Trsfu, Sarajevu, Gorics, Maršboru, Bopovijah, §*Liiju in Brežicah* 204 50-31 Sprejema VlOge na knjižice fn fekOČi JEJfflJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račutl profi ugodnemu obresfovanju. $•*% valut in dovoljuje VSaRovrsine Kredite, Ppodaja specke cii?a5anm© pazredne loter»ije. Registrov. kpedif na in stawbena AttT^^o:e^^arZ^ ^X^°Z^ .rayevine Srbov, Hrva.ov in SIovencev poroei.c o skupni porabi istega. BeOgrad, meseca julija 1921. Minister financ Dr. Kosta Kumanudi 1. r. *SP® OZO 3? I