Stev. 36.
Uhaja vsak dan. tudi ob nedelja* te praznikih.
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih otj '8 dopoldne, i
Urtdn^o: Ulica Sv. Frantiik* A^ikega St 20. L nad*. - 'V«' ćcp.M Mi k pošiljajo aredniitva	Ncfr.iikir.na pisma se ^
•prejemajo in rokopisi se ne vraCajo. Udaiate:, In rteoronu uredv.k Stciaa G^lina. Ustnik konsordj lfS.Eioost.V - TUk uskarnr .Mino*.- vp,sane ^£dryt C'Cejeshn porotfvora v Trrtu. ubca Sv. Frančifta Asiikega *. 20.
Telefon uredfuttva In uprave ftev. 11-57.
Mcr.iaU« ««aia: Za celo lato.......K 24-—
n pot teta.................
...................... Iv
z. setfaljak« Icdajo m cek> kte . JJJ updku	.........w
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m« po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka naialjna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pt 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacije se pobijajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .edinosti". — Plača in toli se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahaiaU v ulici Sv. Frančiška Astftega 3L20. — PoltoohranllniCni ratun it M 1.652.
Bitka v Karpatih se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo
——"TS2EO&ttZSZttZttSS^lZZr'"'odda,kov „
Nemikl admlralnl štab proklamlral vse vodovle okoli AnglUe za volno ozemlje.
BERLIN 4. (Kor.) »Reichanzeiger« ob-1 Končno je napovedala cdo Severno mola vlja v uradnem del« sledeči razitlas: , rje za vojno pazorišče in nevtralno paro-
1	Vodovja krog in krog Velike Britani- plovbo skozi odprto morje če ne ze one-je, vstevši ves angleški kanal, so prokla- mogočila, pa vsaj do skrajnosti otežkočila mirana s tem kot vojno ozemlje. Od 16 in ogrozila, tako da je uvedla takorekoč februarja bo v tem vojnem ozemlju vsaka nekako blokado nevtralnih obrezn in rtev-zalotena trgovska ladja uničena, ne da bo tralnih pristanišč in to proti mednarodne-pri tem vedno mogoče, da se odvrne gro- mu pravu.
zeča nevarnost za posadko in potnike. Vse te odredbe .ma,o očiv idno namen,
2	Tudi nevtralne ladje so v vojnem o- da s protipostavnun onemogočenjem ležerniju v nevarnosti, ker se v očigled dne gitimne nevtralne trgovine 31. januarja t. L izdane zlorabe nevtralnih
zastav od strani angleške vlade in v očigled slučajnostim pomorske vojne ne more vedno preprečiti, da zadenejo sovražnim ladjam namenjeni napadi tudi nevtralne ladje.
3. Paroplovba severno okrog Shetiand-skih otokov, v vzhodnem deta Severnega morja in v 30 pomorskih niHišširokem pasu ob nizozemskem obrežju, ni ogrožena.
Berlin. 4. februarja 1915.
Sef admiralskega štaba: pl. Pohl.
BERLIN, 4. (Kor.) V pojasnilo proklamacije admiralnega štaba mornarice v u-radnem delu »Reichanzeigerja«, bo izročena zveznim, nevtralnim in sovražnim državam sledeča spomenica:
SpoTOttfcn cesarske nemile vlade
o oro«iodredbah proti nepostavnim odredbam Anglije v svrho onemogočenia nevtralne pomorske trgovine z Nemčijo.
Od začetka vojne vojuje Anglija proti Nemčiji trgovinsko vojno na način, ki je v zasmeh vsem mednarodno-pr
zadenejo ne
samo vojsfcovodstvo, ampak tudi narodno gospodarstvo Nemčije in da se končno uniči potom sestradanja ves nemški narod.
Nevtralne države so se odredbam an-
zastav in po slučajnostih, ki se Hh v vojni ni možno vselej izogniti, lahko zgodi, da postanejo tudi one žr.ve napada, ki je namenjen sovražnim ladjam. Pri tem pa se izrecno opozarja na to, da vožnja severno od šotlandskih otokov, v vzhodnem delu Severnega morja in v širini najmanj 30 morskih milj ob nizozemskem obrežju ni nevarna.
Nemška vlada te odredbe toliko pravočasno razglaša, da imajo sovražne in nevtralne ladje čas, da uravnajo svoj prihod v pristanišča, ki leže na vojnem ozemlju.
Pričakuje se, da nevtralne države ne bodo manj uvaževale vitalnih interesov Nemčije kot onih Angleške in da pripomo-
gleške vlade v splošnem uklonile; zlasti re-yJ k temu, da obdržijo svojce in njihovo niso dosegle, da bi Anglija vrnila na njlho- iast daleč proč od vojnega ozemlja. To
je pričakovati toliko bolj, ker mora biii nevtralnim državam tudi ležeče na tem, da sedanja vojna neha prej kot mogoče.
vih ladjah protipostavno aretirane osebe in zaplenjeno blago. Tudi so se končno v gotovi meri celo priključile s svoboda morja nezdružljivim angleškim odredbam, s tem, da so očividno pod pritiskom Anglije, tudi s svoje strani prepovedale izvoz in prevoz za mirne namene določenega prevoza Nemčije.
Zaman je opozarjala nemška vlada nevtralne države na to, da se morejo vprašati, če se zamorejo še ravnati po dosedaj strogo izvajanih določilih londonske izjave, če Anglija uvedeno postopanje še nadaljuje in če bi nevtralne države vsa ta kršenja nevtraliiete še vnaprej sprejele na škodo Nemčije.
Velika Britanija se sklicuje pri teh proti-nim postavnih odredbah i žMtensMmt mtere-
orincipom Pač je angleška vlada več od-j ^ ki da v nevarnosti, in tM se, da * p.inupom. rac je ng	^ ^ ^ ^ j nevtralne države zadovoljujejo s teoretič-
rroklamVrla k »t i n:mi protesti in hočejo torej pustiti v ve-
redb, kakor londonsko morsko-vojnega prava, merodajne za svoje pomorske rile. V resnici pa se je tej izfavi v bistvenih točfcnh e Jroved2la, čeprav so njeni zac(< pn'ki ra ' ndonskl korieretici o p o morsko-vojni ??iavt priznali sklepe ko?ifercnce kot irrer^edno veljavne.
VngSeška \lada stavlja celo vrsto predmetov na kontrebandno listo, ki niso aH pa vsaj zelo posredno vporabljivi za vojne namene in se zato po londonski izjavi in po splošno priznan'h pravilih mednarodnega prava ne smejo smatrati za kon-trebando.
Odstranila je dalje razloček med absolutno in relativno kontrebando s tem, da konfiskuje vse za Nemčijo določene predmete relativne kontrebande brez ozira na pristanišče, kjer naj bi se izložili in ne oziraje se na sovražno ali mirno v por a bo. Ona se ni niti
Itavi življenske interese vojskujočih se kot z: kostno opravičilo za vsak način voje-j von?a. Take življe^ke interese nora se-nanovedati tudi Nenčlja zese in se smatra zato na lastno obžalovanje pr?«i-| Ijeno k vojaškim odredbam proti Angliji, I ki naj porlačaio nastopanje An?1?;2. Kakor je Anglija vodovje med Škotsko in j Norveško napovedala za vojno ozemlje, tako napoveduje Nemčija vodovja okoli Velike Britanije in Irske, vštevši ves angleški kanal za vojno pozorišče in bo nastopala z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, proti sovražni paropiovbi.
V to svrho bo od 16. februarja naprej trgovske ladje, ki se nahajajo na vojnem pozorišču, skušala uničiti, ne da bi bilo vedno mogoče odvrniti nevarnosti za osebe in blago. Nevtralne se opozarja, nai zato sramovala kršenja pariške ne izročajo več takim ladjam moštva, pot-
deklaracije o pomorskem pravu, ker so njene pomorske sile konfiscirale na nevtralnih ladjah nemško last, ki ni bila kon-trebenda.
Prehajajoč preko lastnega kršenja londonske deklaracije, odvaja dalje potom pomorskih sil vse za orožje sposobne Nemce z nevtralnih ladij v vojno ujetništvo.
PODLISTEK
nikov in blaga.
Zato pa se opozarjajo na to, da je tudi njihovim lastnim ladjam zelo priporočljivo, da se ogibajo in ne vozijo v te vode. Ce tudi imajo nemške vojne sile ukaz, da naj ne izvajajo nasilstev proti nevtralnim ladjam, v kolikor jih je mogoče spoznati kot take, se vendar v očigled od angleške vlade zaukazane zlorabe nevtralnih
Z Msko-raskesa bojište.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. februarja 1915 opoldne.
Na Poljskem in v zapadni Galiciji nobenih posebnih dogodkov.
Boji v Karpatih se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo.
V	zapadnem delu fronte so bili sovražni napadi odbiti.
V	srednjih Gozdnatih Karpatih prodi-rajočim našim kolonam se je tudi včeraj posrečilo pridobiti z >pet na prostoru in ujeti par sto vojakov.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofcr, fml.
Dunajski občinski svet nadvojvodi Frideriku.
DUNAJ, 4. (Kor.) Dunajski občinski svet jc vzel na svoji današnji seji poročilo župana dr. Weisskirchnerja o njegovem potovanju na fronto na znanje, in ic sklenil soglasno, da pošlje armadnemu višjemu poveljniku nadvojvodi Frideriku brzojavko, kjer se izreka zahvala za častno povabilo župana in izrazi v imenu dunajskega prebivalstva veselo zadovoljstvo z ugodnimi vestmi o zdravstvenem stanju in neklonljivem zaupanju dunajskih čet v zmago.
Brzojavne čestitke armadnega poveljnika. nadvojvode Fridrika ministroma Geor-giju in Hazayu.
DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnočasnikarske-ga stana se poroča: Ob priliki podeljenja vojaškega zaslužnega križca 1. reda z vojno dekoracijo ministru za dež. brambo generalu pehote baronu pl. Georgi in honvedskemu ministru, generalu pehote baronu Hazayu je naslovil armadni poveljnik nadvojvoda Friderik na oba ministra brzojavne čestitke. Baronu pl. Ge-orgiju: V prijetno zadoščenje mi je, da za-morern od srca čestitati Vaši ekscelenci na najmilostnejšem podeljenju vojaškega zaslužnega križca I. reda z vojno dekoracijo. Celokupna armada pripoznava in u-pošteva neutrudljivo, vspešno in skrbeče delovanje Vaše ekscelence v njeno korist, tako da bo visoko odlikovanje Va-
še ekscelence od na bojnem polju stoječe armade gotovo z veseljem sprejeto.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik, višji poveljnik.
Baronu Hazayu: Z odkritim veseljem in zadoščenjem doznajern, da je Nj. c. in kr. Veličanstvo najmilostneje podelilo Vasi ekscelenci vojaški zaslužni križec I. reda z vojno dekoracijo. V svesti si Vašega iniciativnega, vspešnega in pomembnega delovanja sem gotov, da bo z veseljem odobravala to odlikovanje vsa v vojni stoječa armada. Čestitam prisrčno Vaši ekscelenci na tem odlikovanju ter Vam zatrjujem svojo hvaležnost.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik, armadni višji poveljnik.
Z nesnšSo-msKggu Bojišča.
BERLIN,4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. februarja 1915.
V	vzhodni Prusiji so bili manjši ruski napadi južno od Njemena (Memel) odbiti.
Na Poljskem, severno od Visle, so se vršile v zvezi z zadnjimi kavalerijskimi boji praske manjših mešanih četnih oddelkov.
Ob Bzuri, južno od Sochaczewa, se je neki ruski ponočni napad razbil v našem ogniu s težkimi izgubami za sovražnika.
Naš napad vzhodno od Bo!imowa napreduje kljub srditim protinapadom sovražnika.
Število ujetnikov narašča.
V	Karpatih se bojujejo že par dni nemško čete ramo ob rami z avstro-ogrskimi četami. Zvezne čete so v težavnem in zasneženem gorskem ozemlju dosegle že celo vrsto lepih uspehov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z nesnšKo-franeosKsna tojišča.
BERLIN, 4. (Kor.) vVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. februarja:
Zapadno bojišče.
Na fronti med Severnim morjem in Reiiusom so se vršili le artiljerijski boji.
Ponovni francoski napadi pri Perthesu so bili cdbiti z izgubami za sovražnika.
Severno in severozapadno od Massige-sa (severozapadno od St. Menehouldta) so naše čete prešle včeraj v napad, prodrle v naskoku skozi tri zaporedno ležeče sovražne linije in se utaborile v francoski glavni poziciji v širini dveh kilometrov. Vsi protinapadi Francozov, ki so se nadaljevali tudi ponoči, so bili odbiti. L jeli smo 7 oficirjev in 601 moža, osvojili 9 strojnih pušk, 9 topov manjšega kalibra in mnogo vojnega materijala.
Sicer je le še omeniti, da je potekel v srednjih Vogezih prvi boj neke čete na smučih proti francoskim lovcem uspešno za nas.
Vrhovno armadno vodstvo.
Prevažanje engleskih čet skozi Rdeče mole,
KOPENHAGEN, 4. (Kor.) Kakor poročajo listi, je sedaj v Neapelj došli parnik
»Porto di Savoia« srečal v Rdečem morju 10 velikih angleških transportnih parni-kov s četami na krovu.
KftDfereDca finančnih ministrov trinleentente
FRANKOBROD OB MENI, 4. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Kopen-liagna: »Politiken^. javlja iz Pariza:
Pogajanja financ ministrov tripleen-tente se tičejo baje predvsem uvedbe normalnega rubeljskega kurza in olajšanja plačevanja kuponov ruskega posojila v Franciji. Razpravljalo se bo tudi o možnostih živahnejših trgovinskih odnošajev med Rusijo in Francijo. Po pariški konferenci odpotuje ruski finančni minister v London, kjer se bo razpravljalo o vprašanju kolektivnega posojila velesil trospo-razuma.	_
Ustavljene parniške zveze na Angleškem.
LONDON, 4. (Kor.) Londonska bančna družba Norchvesten je ustavila vse parniške zveze med Holyiieadom in irskimi pristanišči, tudi za Dublin in Greenore. Brzoparniki ne - več. Družba City of Dublin, ki je . v Liverpool, Bel-fart in Manchester, je včeraj ustavila svojo službo. Poštni parniki med Kingstow-nom m Hollyheadom ostanejo v prometu, ker je prevzela ves riziko vlada.
LONDON, 4. (Kor.) »Daily Telcgraph« poroča iz Belfurta: Ustavitev nekaterih rednih parniških služb med Anglijo in Irsko, je napravila za potnike in pošto velike neprijetnosti. Družba noče sprejemati goveje živine in blaga za prekomorski transport.
Tajni ukaz angleške admiralitete.
BEROLIN, 4. (Kor.) Tajni ukaz angleške admiralitete, ki zapoveduje, da naj angleške kupčijske ladje razobešajo zastave nevtralnih držav, označujejo jutranji listi kot sramotno ubožno spričevalo za Angleško, zlorabo nevtralnih zastav kot samovoljni čin in kršenje narodnega prava.
Vpoklic francoskih rekrutov.
PARIZ, 4. (Kor.) List »Temps« poroča: Oni, ki so bili na novem prebiranju spoznani sposobnim in sieer taki, ki so bili prej ali zavrnjeni ali pa od vojaške služ-
Hadame Bovary
Spisal Gustav« FUubert.
Roman.
»Pomiri se vendar,« ga je prosila njegova soproga, dočim ga je Atahja vlekla za suknjo: »Papa. papa!«
Dajte mi inir, tristo vragov,« je vpil lekarnar. »Pojdi raje drva sekat. I a človek ničesar ne spoštuje, vse pobije, dela samo nered, izpušča pijavke, trže obveze in počenja sploh vsakovrstne nerednosti .. .«
> Hoteli ste vendar . . .« ga je prekinila Uma.
»Trenotek ... Ali nisi videl ničesar na tretjem stojalu v kotu? Govori vendar! Odpri svoja usta! Izpregovori enkrat!«
»Jaz. jaz ... ne vem ničesar,« je jecljal fant.
»fi ne veš! Jaz pa vem; tam stoji modra steklenica, zapečatena z rumenim voskom, vsebuje bel prašek, a na njej je zapisano »Strup!« To je arzenik; kotel je stal tik poleg njega.«
»Tik poleg njega?« je zavpila gospa Ho-inais in je sklenila roke, »saj bi nas bil la-iiko vse zastrupiLc
Otroci so začeli nato vpiti, kakor da bi bili imeli strup že v želodcu.
»Zastrupil bi bil lahko nas ali pa kakega bolnika,« je nadaljeval lekarnar. »Spraviš me še pred porotno sodišče, na zatožno klop, na morišče. Ali ne vidiš, kako jaz sam previdno ravnam s temi stvarmi, da-siravno sem že dolgo let vajen tega dela? In vendar se večkrat ustrašim, kadar pomislim na svojo odgovornost. Naša brezmiselna zakonodaja drži Damoklejev meč nad nami.«
Ema je popolnoma pozabila, čemu je pravzaprav prišla sem in je poslušala lekarnarja. ki je nadaljeval hropeče: »To ima človek od svoje dobrote in večne dobrosrčnosti. Kje bi bil brez mene? Kaj bi bil vendar počel? Kdo bi te bil hranil, vzgajal, oblačil, da boš enkrat častno živel v meščanski družbi? Fabricaudo lit faber, age quod agis.«
Citiral je latinski rek, kar je delal le v zelo važjiih trenotkih. V tem hipu bi bil govoril celo kitajsko, ko bi bil mogel, kajti bil je tako razburjen, da bi bil skočil najraje iz kože.
In nadaljeval je: »Toda zelo mi je žal, da sem si naprtil tvojo vzgojo, da pogineš v blatu, v katerem si se rodil. Saj nisi za druzega, kakor za kravjega pastirja! Ni-
| be oproščeni, se po vojaški potrebi vpo-I kličejo od 15. februarja naprej.
Poveljnik ladje »Einden« in oddelek njene posadke se je baje izkrcal na južnozapad-nem arabskem obrežju.
BEROLIN, 4. (Kor.) Tukaj se razširja poročilo, da je poveljnik kapitanlajtnant Miickc z oddelkom moštva ladje »Emden« dospel v bližini Hodeide na južnozapadno obrežje Arabske, kjer je bil navdušeno sprejet od turških čet. Vožnje, ki je šla ob Perinu, niso zapazile angleške in francoske stražne čete. Oddelek se je nemoteno izkrcal, dasiravno je bilo videti v daljavi neko francosko križarko.
Japonski »Rdeči križ« -i Francoskem.
FRANKOBROD OB mENl, 4 .(Kor.) — »Fra?>T> mrter Zeitung« poroča iz Londona Ne' a bulanca japonskega rdečega križa otovala na Francosko, kamor do-sp nekoliko dneh.
Razglas glede ugotovitve zalog na Nemškem.
BEROLIN, 4. (Kor.) »Reichsanzeiger« priobčuje razglas glede ugotovitve zalog. Glasom tega razglasa se mora oblastim
maš talenta za znanost, saj ne znaš niti listka nalepiti na steklenico. In pri tem živiš pri meni kakor grof, kakor petelin v košu in se imaš dobro.«
Ema se je slednjič obrnila na gospo Ho-mais, rekoč: »Dejali so mi, naj pridem k vain . . .«
»Ah, ti moj Bog,« je odgovorila žalostnega obraza, »kako naj vam povem . . . pripetila se je nesreča . . .«
Ni mogla izgovoriti, kajti lekarnarjev glas je še vedno gnnel čez kuhinjo: »Tu . . operi kotel . . . odnesi ga zopet . . . toda hiti!«
Prijel je Justina za vrat in ga je stresel. pri čemer je padla fantu iz žepa neka knjiga. Mladič se je pripognil, da bi jo pobral, toda Homais je bil hitrejši in jo je o-pazoval z izbuljenimi očmi in odprtih ust.. »Zakonska . . . kaj? . . . Zakonska ljubezen!« je vzkliknil in je povdarii vsako posamezno besedo. »Ta je pa lepa! Ta je res lepa! In še celo s slikami? To pa je že preveč!«
Gospa Homais je stopila bližje.
»Ne, ne dotaknite se knjige!«
Otroci so si hoteli ogledati slike.
»Ven!« je za vpil.
Zbežali so vsi.
Šel je najprej parkrat gorindol z velikimi koraki, držeč v rokah odprto knjigo. Oči so se mu preobračale, lovil je sapo. hotelo ga je kar zadušiti od jeze. Nato je prekrižanih rok stopil pred svojega pomočnika: »Udan si torej že tudi temu grehu, nesrečnež! ... Ti hodiš po krivi poti .. . varuj se . . . Ali nisi nikoli pomislil, da pride ta knjiga lahko mojim otrokom v roke, da bi lahko zastrupila njihovo domišljijo. Ali mi lahko zagotoviš, da je niso čitali . .
»Hoteli ste govoriti z menoj, gospod Homais,« ga je prekinila Ema.
»Ah da, madaine .... Vaš tast je umrl.«
Bilo je res tako. Starega gospoda Bova-ryja je dan poprej zadela kap in iz prevelike obzirnosti do Eminega rahločutja je Karel naprosil gospoda Homaisa, da sporoči soprogi to žalostno vest.
Lekarnar si je bil v to svrho sestavil kar cel govor poln lahnih namigavanj, finih prehodov in tolažilnih besed, toda v svoji jezi je pozabil na vse.
Ema ni hotela poslušati nobenih posameznosti in je odšla iz lekarne, kajti Homais se je iznova lotil svojih raziskavanj in opominjevanja. Toda polagoma se je u-miril in je le še mrmral z očetovskim gla-
som: »Ne odklanjam morda dela kot takega. Pisatelj je zdravnik in knjiga vsebuje nekaj znanstvenih nazorov, katerih poznanje ne more škodovati mlademu možu in ki jih mož, to lahko trdim, mora vedeti. Toda pozneje, pozneje! Počakaj vsaj, da postaneš mož in da se popolnoma raz-viješ.«
* ♦ *
Ko je Ema potrkala na vrata svojega stanovanja, ji ie Karel sam odprl vrata. Ko jo je zgledal. je razprostrl roke in je dejal solznih oči: »Ah. ljubi otrok . .
saj vem ... saj vein . . odvrnila.
Pokazal je pismo, v katerem mu je mati naznanjala očetovo smrt brez vsake sentimentalne hlinjenosti. Obžalovala je samo, da je moral umreti brez tolažil svete vere; zadela ga je kap v Doudevillu na pragu neke kavarne, kjer se je bil udeležil z bivšimi častniki neke patrijotične slavnosti.
Ema je vrnila Karlu pismo; iz rahločutja je pri večerji le malo jedla; ko pa ji je Karel prigovarjal, je pridno posegla po jedi, dočim e on nepremično sedel na svojem mestu.	. .
Od časa do časa je vzravnal glavo in jo je pogledal z očmi, ki so izražale veliko
Stra» H
»EDINOST* štev. 30.
za čav» v< j.je vctino natantco označiti zaloga reči za vojno porabo, dalje takih, iz katerih se pripravljajo vojne potrebščine, potem reči za dnevno porabo, posebno živila in krmo, slednjič sirovine in naravni pridelki, drva in reči za razsvetljavo.
Obvezana so dajati taka pojasnila vsa trgovska, gospodarska in obrtnijska podjetja. ki take reči izdelujejo ali obdelujejo ali žnjimi kupčujeio, dalje '^čine. korporacije in zveze.
Rusko žito in sladkor za Francijo.
LONDON. 4. (Kor.) »Daily Telcgraph« poroča iz Pariza z dne 1. t. m.: Med rusko in francosko vlado se je sklenila pogodba, na podlagi katere naj odda Ruska Franciji 25 milijonov pudov pšenice in 6 milijonov pudov sladkorja. Roki dobave so razdeljeni na več mesecev. Francoska vlada je ponudila plačilo naprei.
Hrvatje o zadnjem Tiszinem govoru.
ZAGREB. 3. (Kor.) Vsi listi brez razlike strank razpravljajo neprestano o govoru ministrskega predsednika, ki ga jako
hvalijo.
Neodvisni -Agramer Tagb!att« pripominja, da so napravila izvajanja ministrskega predsednika glede Hrvatske in hrvatskih čet v vsej deželi najboljši vtis. Govor je garancija za to, da se bo Tisza tudi po vojni ravnal po tem velikopoteznem na z i ran ju.
Profesor Julij Arnold umrl.
HEIDFLBERG. 3. (Kor.) Bivši profesor za patologično anatomijo, pravi tajni svetnik Julij Arnold. je umrl in sicer v starosti 9U let.
Boscnski naučni sekcijski £ef umrl.
SARAJEVO. 4. (Kor.) Predstojnik oddelka deželne vlade za uk in bogočastje, tekcij^Ksi šef Otto Pavel, je danes umrl. t FZM pl Appel.
DU\AJ 4. (Kor.) Prejšnji poveljnik 15. ar-m dnega zbora v Sarajevu, FLM pl. Appel, je Lii rl
Spopad angleških in turških čet pr!
Ismailfji.
KAIRO 4. (Kor) Včeraj so se angleške čete s ccale s sovražnikom pri Ismailiji Vihar in pesek sta ovi al sovražnika na prodiranju. An&l ži so imeli 6 ranjenih.
Burska ustaja.
KAPSTADT 4. (Kor.) Poveljnik Kamp se
je s svojim poveljništvom udat.
71 Buro v pred vojnim sodiščem.
LONDON, 4. (Kor ) Reuterjev urad poroča iz Pretorije: Uradno se razglaša, da to postavili 71 za orožje sposobnim spoznanih mož, ki so se protivili služiti proti nemški jugozapadni Afriki, pred vojno sodišče.
Novi ravnatelj kr. ogrske opere.
BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Minister za uk in bogočastje je na predlog sedan ega vodstva
državnega gledališča in vladnega komisarja grof* Mikofoja Banffyja imenoval glasbenika in skladate!'a A vrelija Kema ravnati Ijem kr. ogrske opere. Novi ravnatelj takoj nastopi
svoje mesto.
Kurz za preračunjanje kron v marke.
DUNAJ 4. (Kor.) Kurz za preračunjanjtr kron v marke pri poštnih nakaznicah namenjenih v Nemčijo je od 1. februarja naprej določen tako, da 100 kron velja 77 mark.
Konfiskacijsko sodišče.
LONDON, 3. (Kor.) Nemška jadernica »Viganella« je bila skupno z drugimi majhnimi ladjami proglašena za dobro konfiskacijo.
Princ Holienloite.
O čemer se je šepetalo že precej časa, a zadnja dni glasno in pozitivno trdilo, je danes izvršen čin: namestnik princ Hohenlohe zapušča naše Primorje po večletnem delovanju v lastnosti načelnika vrhovne politične oblasti v deželi.
O vzrokih, ki so dovedli do te izpre-membe na čelu naše politične uprave, danes ne moremo razpravljati. V prvo nam manjka avtentičnih informacij za to, a v drugo niso sedanji časi za taika razpravljanja. To pa pravimo:
Z odkritim obžalovanjem vidimo — u-verjeni, da soglaša v tem z nami vse naše prebivalstvo Primorja — odhajati tega moža z mesta, ki nudi visokemu administrativnemu uradniku toliko prilike, da prinaša zla ali pa blagoslova prebivalstvu. Ne da bi večkrat ponavljana, več ali manje odkrita namigavanja, češ, da je bil
1 princ Hohenlohe slavoiii in da bi bil izvrševal kak protekcijonizem nam v prilog, odgovarjala resnici. Ne — mi nismo smatrali princa Hohenlohe za svojega, niti se ni on smatral našim. Saj to bi bilo razža-Ijenje zanj kot uradnika, ki bodi nepristranski in vsem enako pravičen, in kot — Nemca. Ali, kar ga je odlikovalo in ga delalo nam toliko simpatičnega, je bilo: bil je pameten, razsoden, vesten upravitelj in državni uradnik, kakršnih ni preveč v avstrijski birokraciji. Vzlic svojemu visokemu rojstvu je bil — demokratičen uradnik v najlepšem pomenu te besede. vsled česar je bil v neposrednem kontaktu z javnostjo, s korporacijami, s strankami in posamezniki. Pristopen je bil vsakomur brez razlike službenega položaja, stanu, narodnosti n funkcij, ki jh izvršuje kdo v javnem življenju. To mu je omogočalo tisti nekaljeni pregled preko razmer in oseb v deželi, ki je potreben, da je uradnik res nepristranski in pravičen na vse strani. Osebno največje Ijubeznjivosti tudi na svojem uradnem poslovanju, ni poznal tistih trdih odredb, ki ogorčajo, ki bole. To svojstvo mu je omogočalo, da je brez vsakih osebnih ali strankarskih persekucij odklanjal neopravičene pretenzije, nai so prihajale od koder si bodi, in je tako na lep in blag način skušal vzravnati kresajoča se nasprotstva. Imel je izreden dar mirnega posredovanja — spretnega diplomatizi-ranja. O tem je pričalo vse njegovo delovanje tudi v kritičnih in viharnih časih, ki Jih je tu doživel. Tu ni prostor, da bi podrobno ocenjali njegovo delo. Omenimo naj samo, da se je bilo le njegovi spretnosti zahvaliti, da je v par letih prišlo do volilne reforme v vseh treh deželnih zborih Primorja. Kaj to pomenja. more oceniti le oni, ki pozna razburkane politične in narodne razmere, viharne strankarske boje v parlamentih in v javnem življenju na teh vročih tleh.
Tudi oni, ki so mu stali nezaupljivo nasproti, so se končno klanjali pred čistoto njegovih namenov, videči, kako mu ie na srcu blaginja dežele in njenega prebivalstva.
Toliko v naglici. Njegova Jasnost naj bo uverjena, da je naše prebivalstvo z največjim obžalovanjem sprejelo vest o njegovem odhodu in da mu ohrani nevenljivo hvaležnost za vse, kar je dobrega storil, ter da je tudi uverjeno, da ni bila njegova krivda, če ni dosegel vsega, kar jc hotel in želel v interesu prebivalstva. Trajno ostane javnosti v spominu kot uzo-ren uradnik in blag človek.
pobitost. Enkrat je zavzdihnil: --Kako rad bi ga bil videl Še enkrat!«
Ema je molčala. Ko je nato uvidela, da mora pač nekaj reči, je vprašala: j Koliko je bil star tvoj oče?«
s Ose ni in petdeset let.«
»Tako.«
To je bilo vse. Več ga ni vprašala.
Čez četrt ure je zopet zavzdihnil: »Moja uboga inati . . . Kaj bo iz nje?«
Genila je z rameiri.
Karel je smatral njeno molčečnost za žalost in je tudi molčal, da ne bi motil njenega razpoloženja. Slednjič se je tudi on potrudil in jo je vprašal: Ali si se včeraj dobro zabavala?*
3 Da. 4
Ko je bila miza pospravljena, je Bova-ry še nadalje ostal na svojem mestu; tudi Ema se ni genila. Čimbolj ga je zrla pred seboj, tem dolgočasnejši se ji je dozdeval. Zdel se ji je naenkrat tako nadlog-n m reven. Kako bi se ga otresla? K :ol-ga se ji bo zdela ta noč!
Zunaj na veži je začula ropot lesene noge. Bil je Hipolit, ki je prinašal njeno prtljago. Ko jo ie položil na tla, je moral svo-io leseno nogo obrniti v polkrogu.
r Ralje.)
Avstrijsko Rdečo knjigo.
(Zvršetek).
Dne 28. julija je veleposlanik Sebeko sporočil grofu Berchtoldu predlog Saza-nova, nai našega veleposlanika v Petro-gradu instruira za nadaljevanje izmenjave misli o naših zahtevah do Srbije. Grof Berchtold je odklonil z besedami, da razprav o besedilu srbskega odgovora, ki smo ga mi označili za nezadovoljivega, ne bi mogel pri nas nikdo razumeti in ni-kdo odobravati. Sicer pa da je Srbija odredila mobilizacijo, predno nam je dala izročiti nezadosten odgovor. Vzlic temu da. smo čakali še tri dni.
Istega dne je prišel tudi angleški veleposlanik k grofu Berchtoldu. Na njegovo pripombo, da se zdi, da srbski odgovor nudi možnost, da da podlago za sporazum je odgovoril Berchtold, da angleški državni tajnik ne more biti dobro orijentiran o težki pomembnosti vprašanja, ki se i-ma rešiti, za monarhijo. V kolikor hoče Sir Grey služiti evropskemu miru, ne naleti pri nas na odpor. Pomisliti pa mora, da se evropski mir ne reši s tem, da se velevlasti postavijo za Srbijo in da nastopajo za to, da ne bo kaznovana. Celo tedaj, če bi hoteli privoliti v tak poizkus poravnave, bi se s tem Srbija še bolj vzpodbudila, da bi tudi nadalje hodila po dosedanji poti, kar bi zopet v najkrajšem času ogrožalo mir.
Dne 28. je zaprosil grof Berchtold grofa Szoegyenyja, naj se poda takoj k nemškemu državnemu kancelarju, ali k državnemu tajniku in naj berolinskemu kabinetu predloži v nujno uvaževanje, ali naj bi se ne opozorilo Rusije na prijateljski način, ali ne bi za slučaj prekoračenja srbske meje napovedana mobilizacija štirih proti Avstro-Ogrski obrnjenih ruskih vojaških okrajev pomenjala ogrožanje Avstro-Ogrske in da bi — če bi se res izvršila — toliko monarhija, kakor tudi zavezniška nemška država morali odgovoriti z najdalekosežnejimi vojaškim iproti-odredbami.
Mej tem je nemški veleposlanik na Dunaju sporočil, da se je sir Edvard Grey obrnil do nemške vlade s prošnjo, naj bi svoj vpliv na Dunaju uveljavila v to, da bi se tu srbski odgovor ali smatral zadostnim, ali pa da bi služil v podlago, za razgovore med kabineti. Nemški veleposlanik je sporočil ta predlog dunajskemu kabinetu v razmišljanje. V odgovor na ta korak je dal grof Berchtold izročiti nem-
škemu veleposlaniku spomenico, v kateri i je izvajal, da srbski odgovori v pretežni večini točk formulirajo pridržke, ki bistveno krčijo vrednost storjenih privoljenj, ter da odklonitev zadevlje ravno tiste točke, ki so vsebovale nekoliko jamstva za resnično dosego cilja, po katerem stremimo. C. in kr. vlada je presenečena po domnevi, kakor da je nje akcija proti Srbiji hotela zadeti Rusijo in ruski vpliv na Balkanu. Kajti, če bi bilo temu tako, bi morala biti proti monarhiji naperjena propaganda ne le srbskega, ampak tudi ruskega izvora. Mi smo doslej vedno izhajali iz mnenja, da oficijelna Rusija nima nika-kega stika s temi, monarhiji sovražnimi tendencami in sedanja naša akcija je naperjena izključno le proti Srbiji, dočim so naša čustva do Rusije povsem prijateljska.
Rečena spomenica zaključuje: »Sicer pa, če je angleški kabinet pripravljen, izvajati svoj vpliv na rusko vlado v smislu ohranitve miru med velevlastmi in lokaliziranja voine, usiljene nam po večletnih srbskih rovarenjih, bi mogla c. in kr. vlada to le pozdravljati«.
Dne 29. je javil veleposlanik v Parizu grof Szeszen, da Francija nedvomno vrši neke militarične priprave. Poslanik grof Szoegyeny pa je sporočil, da je nemška vlada tega dne vnovič brzojavila v Petro-grad, da bi Nemčija po nadaljevanju sedanjih militaričnih oboroževanj utegnila biti primorana v mobilizacijo.
Minister Sazanov je dne 29. grofu Sza-paryju omenjal nepripravljenosti Avstro-Ogrske za razpravljanje in preko potrebne m^re nadaljevane in torej proti Rusiji naperjene avstro-ogrske mobilizacije. — Grof Szapari je rekel, da se o konfliktu s Srbijo ne da diskutirati, ali Avstro-Ogr-ska, da bo vsikdar pripravljena za razpravo s Petrogradom o avstro-ogrskih in ruskih interesih. Sazanov je odgovoril, da Če mi Srbiji vsilimo svoje pogoje, je to za Srbijo vazalstvo, s katerim bi se motilo ravnotežje na Balkanu, ki je ruski interes. Na pripombo Szaparyja, da mobilizacija naših južnih zborov ni nikako ogro-ženje Rusije ter da naj bi se militarični licitaciji hitro napravilo konec, je menil Sazanov, da sporoči to šefu generalnega štaba, ker ta je vsak dan pri njegovem veličanstvu. Na tem razgovoru je Sazanov priobčil veleposlaniku o istodobno začeti mobilizaciji v precej širokem obsegu. Čete da bodo pripravljene za slučaj ako bi bili balkanki interesi Rusije ogroženi. Odredba da je nedolžna. Grof Sza-pary je opozarjal ministra z resnimi besedami na nevarnost te odredbe.
Ruski veleposlanik na Dunaju je obvestil nemškega veleposlanika, gospoda Tschirskega o mobilizaciji ter pristavil, da je Rusija užaljena v svoji časti kot velesila in da je primorana ukreniti primerne odredbe.
Dne 30. je brzojavil grof Berchtold grofu Szaparyju, da je pripravljen, dati pojasniti gospodu Sazanovu posamične točke note, ter ob tej priliki podrediti prijateljskemu razgovoru naše odnošaje do Rusije, kakor je to sprožil g. Sebeko.
Dne 30. je priobčil angleški državni tajnik veleposlaniku knezu Lichmowskemu, da mu je Sazanov sporočil, da po vojni napovedi Avstro-Ogrske Srbiji ne more več direktno se pogajati z Avstro-Ogrsko, da prosi torej, naj Anglija zopet prične s svojim posredovanjem pod pogojem, da se sovražnosti začasno zaustavijo. Nemški veleposlanik je to priobčil grofu Berchtoldu, ki je dne 31. po grofu Szoe-gyenyju sporočil v Berolin, da je vzlic ruski mobilizaciji pripravljen, baviti se s predlogom Sir Oreya, da bi posredoval med nami in 1 1 jo, ali predpogoj za to da je, da se lia^a militarična akcija proti Srbiji za sedaj nadaljuje, a ruska mobilizacija da se zaustavi.
Dne 31. pa je došla nastopna brzojavka našega velposlanika v Petrogradu: Danes zjutraj ukaz za splošno mobilizacijo vse vojske in mornarice.
Od nadaijnih depeš bodi omenjena brzojavka grofa Berchtolda od dne 11. avgusta poslaniku grofu Meusdorffu, ki se glasi:
»Francoska vlada je naložila svojemu tukajšnjemu veleposlaniku, naj zahteva svoje listine z motivacijo, da je bil en av-stro-ogrski zbor odposlan v Nemčijo, s čemer je bilo vodstvu nemške vojske o-mogočeno, da je svoje čete umaknilo iz nemških področij, ki so bila zasedena po naših Četah. Ta odredba našega generalnega štaba da pomenja militarično pomoč Nemčiji. Vaša ekscelenca naj izvoli priobčiti angleški vladi, da je glasom informacij, dobljenih na pristojnem mestu, ta trditev od francoske strani neosnovana.
Zaključek Rdeče knjige tvori sporočilo grofa Berchtolda veleposlaniku baronu Muellerju v Tokio, da je Njeg. veličanstva ladja »Elisabeth« dobila nalog, naj se soudeležuje boja v Cingtau-u, ter da naj veleposlanik z ozirom na postopanje Japonske proti zvezni nemški državi zahteva svoje listine.
* Domače vesti.* '
v
Za našo družbo! V nedeljo, 7. t. m. ob 5 in pol bo v svetoivanskem Narodnem domu predstava v korist C M D.
»Ćajev večer« prirede prijatelji in častilci g. Vladimirju Premru, pevovodji pevskega društva »Zarja« v Rojanu v soboto, 6. februarja po S. uri zvečer.
Nikake vstopnine, nikakega nabiranj^, le prosta zabava zato vabimo vse one, ki bi prebili radi prosto uro, v veselem raz^ položenju, kolikor je to pač mogoče v sedanjih časih.	^Prireditelji.
Zbirka 50.000 kamenčkov. Že izkazanih 25036. G. Medvešček J. nabral 1000. Skupaj torej 26036, t. j. K 520.72.
Slovensko SlednliSče v Trstu.
V nedeljo, 7. t. m. ob 4 popoldne se u-prizori, kot poslovilna predstava člana, g. Daneš-Gradiša, burka v 4 slikah
„ Pojdimo na Dunaj"
Priredil L. Ogrinc. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš.
OSEBE:
LIPE KRTAVEC, ekonom # . .	g. Daneš LIZABETA, njegova sestra ... %*
HELENA, njegovu hči.....g. Kavčičeva
ZULEC, lekarnar........g. ralj
CVENKO VIČ, trgovec z želodom .	g. Kumpelj
PA VEL, PRAVIČNIK, aktnar . .	g. Terčič
EDVARD, natakar .......	g. Radovan
JE AH.....................g. Dolinski
POL'CA J...........g. Grobski
BRUS. komisar	g. wbr3ček
SODNIJSKI SLUGA............V
SREČKO SKOBEC.......g. Kovič
ADAM, njegov pisar......g. Cižek
Prva slika se vrši na Vrhniki na Kranjskem v hiši Krtavca. druga v restavraciji na Dunaju, tretja pri sodišču in četrta v skrivnostnem zavodu.
Dva psa sta ga razmesarila. V pritličju hiše štev. 15.S ima Marija vdova Zeidier — ki je obenem lastnica te hiše — krčmo. Tik krčme ima pa 20 letni čevljar I-van Savinc svojo delavnico. Za hišo je veliko dvorišče., a na dvorišču je skupno stranišče za krčmo in za čevljarja. Zeid-lerjeva pa spusti vsako noč na to dvorišče dva velika psa čuvaja, ki sta sicer čez dan priklenjena. Včeraj dopoldne ob devetih je šel ubogi Savinc, nič hudega sluteč preko dvorišča, da bi šel na stranišče. Zeidlerjeva pa ni bila vsled nemarnosti še priklenila psov, ki sta skočila na Savinca, ter ga podrla na tla in potem ga grozno mesarila. Nesrečni Savinc je sicer vpil na pomoč, a ker nima hiša nobenega okna na dvorišče, ga dolgo časa ni nihče slišal. Šele babica Marija vd. Micheluzzije-va, ki tudi stanuje v pritličju iste hiše, ie začula njegovo vpitje. Poklicala je nato gospodinjo hiše, ki je prihitela in odtrgala pse od njiju žrtve ter ju priklenila. Na-srečni Savinc je bil ves krvav in obnemogel: niti vstati ni mogel sam. Morali so ga z vozom prepeljati na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatiral, da ima revež štiri velike rane po nogah, ki so bile pa sicer vse ogrizene in polne vnanjih ran. Zdravnik mu je rane izžgai in mu obvezal noge, nakar ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Tako je nemarnost Zeidlerjeve za delj časa spravila v posteljo mladega in delavnega človeka.
Zbesnelež. Policiji in sodišču je 29-letni brezposelni kurjač Josip Torcello, ki prenočuje v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, že predobro znan. Že premnogokrat je imel opraviti s policijo in s sodiščem, a sedaj ima zopet. Predsinoćnjim okoli osmih ga je redar Anton Cof zasačil, ko je v ulici delle Ombrelle z odprtim nožem lovil nekega Leona Mustacchija. Redar Cof je takoj zdir-jal za zbesnelim Torcellom in ga je tudi kmalu ujel in ustavil. Tedaj se je pa Torcello obrnil proti redarju in ga z nožem ranil med leva rebra. Redar se pa tega ni ustrašil, temveč je vztrajal, dokler je Tor-cella ukrotil in ga od vedel na policijski ko-misarijat v ulici della Muda vecchia. Med tem se je pa izvedelo, da je Torcello že prej lovil z nožem v roki nekega Josipa Godino. Na komisarijatu ni dal Torcello niti besede od sebe: bil je popolnoma pijan, ali vsaj zdelo se je, da je. Zaprli so ga torej v neko celico in takoj pozvali zdravnika dra. Corsano, da konstatira, če je Torcello res pijan, a zdravnik je konstatiral, da je Torcello popolnoma tiezen ter da se le dela pijanega. To je seveda delal zato, da bi se pozneje pred sodniki lahko izgovarjal, češ: „Jaz nič ne vem in se ničesar ne spominjam, kaj da sem počel, ker sem bil pijan". In res, že ko ga je včeraj zjutraj zaslišal komisar, je Torcello trdil, da se ne spominja ničesar: edino, česar se spominja je, da se je po noči okoli dveh zbudil v zaporu in da je potem premišljal in premišljal, zakaj da je prišel v zapor, a se ni mogel tega nikakor domisliti. No, pa mu bodo že osvežili spomin!
Umrli so: Prijavljeni dne 4. t. in. na mestnem fizikatu: Sitinić Nikolaj, 60 let, ulica di Crosada št. 16; Brumat Ivan, 23 let. Greta št. 16; Fantoma Romedij, 71 let, ul. di Riborgo št. 11; Rebec Ivan, 66
SlROLINwRoche
Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha^ influenca
Kdo naj jemlje Siroitn f
t Vaak.hi trpi na f raj nem kašlju. i	* Vađušli'ivi.katerim Sirolin rnafno
laije je oDvarovafi stboiemlnego joidravifi. |	olehča naduho- .
X Osebe » kroničnim kafarom bronkijev, j	$krofu*ni otroci, pri katerih učinkujeSirolin
ki s Strolinom ozdrave. "	t ugodnim vspetoom na splošni pocufek.
let zagata sv. Kiiina št. 14; Calabresc Katarina. 80 let, Corso št. 11; Krokuč Knr-mela 11 mesecev, ul. dei Giuliani 12; Debernardi Matej, 87 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 741; LavrenČiČ VW dimir, mesec dni. Sv. Marija Maguaiea? zgornja št. 30; Buda Terezija. 50 let, ul. deirOImo št. 20; Tesserini Josip, 15 (M Čarbola zgornja št. 120.
: : : : Darovi. :
* Za udovo Majer so nadalje darovali-"Nikol Zupan K 2, Julijana Fratnik (Sv. Lucija) je poslala zavoj jestvin.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Esperanto. — Trst, Via del Ton štev. l, I. nadstropje.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstui se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI

□□ □□
se računajo po 4 sto t. besedo* Mastno ti-kane beaede se računajo enkrat t©C. — Najmanjia : pristojbiua zo&sn 40 stotink. :
□□
□O ' □□t
Soba
pra na se ođda takoj v ulici Tiziano Vft cellio St. 1. II. rad.	10'
Pertot, urar,
ulica Stadion St. 261!
(flinlnf stroJ Singer, skoraj nov, zadnji modeli alVUini spremenljiv v mizico, proda Marija Via Kisorta 5, vrata 12.	10f
Mebllrana soba tr^r*sospodiia'
Alf r. 7. vrata 5, prvo nna*troi-je.
ali priletni ženi. — Ulica 4015
zračna, se odda takoj v nuje-n gospodn ali ^ospici
v ulici Commerciale štv 11, III. nadst.	4»Wr
Meblovana soba
Odda se
holnčna soba z dvema po-tcij ma v ul^ci Belvede e 12, vrata 15.
Dffllifni) mebliruoe ali prazne sobe, za eno:il: KUZIlUie dve osebi, kakor tudi meblirano a:i prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredim mesta. Ugodne ceae. — Ulica. Comuieiciale 9 pr tličje.	'	l<*
nAefaftjmVPH za pisarno Pr'	družini
PUSliCZllIlU išče službo od i) in	pol zjutraj
do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod	„atelanja"
na In^. odd. Edinosti.	llC
Odvetniškega uradnika
izurjenega
U
• v e
Pl
sprejme takoj
pisarna odvetnikov Dr. Jos. Abrann In Dr. Otokarla Rybdf-a.
£LL
TISKARNA
39
m
ul. sv. Frančiška As. 20		
□	(M1M	□
M 11-57 TRST TEl8f-11'57
(-------->
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po } zmernih cenah. - Vizit-
Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice j okrožnice, pismeni pa-I plr, trgovske cenike itd. I P. n. naročnikom ugodi I z Izvršenjem naročila j ::: v najkrajšem času :::
H
za

Je dobi 9 vseh lekarnah S