Št. 59 (16.096) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na clkMl Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiske dob' v Govcu p'' tembra 1944 do nija' pod Ve, "!|l9efi:'' -;>NCE TBST-UMor., imj//: ^_________ GORtCA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 '•*H020000 fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax(040)363918 F PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA SREDA, 11. MARCA 1998 Ko družba odloča o znanosti Sergij Premku Dogajanje okrog Di Bellove terapije postavlja v dvom zrelost italijanskega javnega mnenja in družbe nasploh: samo v Italiji odločajo o življenjsko pomembnih zdravniških terapijah na televizijskih oddajah, samo v Italiji lahko sodišče določi, da morajo dobaviti vsem bolnikom neko zdravilo, ko pa ga ne zadostuje niti za eksperimentiranje. Bolniki za rakom in njihovi sorodniki se povsem razumljivo oprijemajo vsake bilke upanja in lahko zaupajo somatostati-nu, kakor tudi alternativni medicini ali čudežni vodi iz Lourdesa. Človek, Id mu dosedanje terapije ne morejo rešiti življenja, ima pravico do največjega spoštovanja in podpore pri svojem iskanju rešitve. Manj spoštovanja in podpore pa je vreden cirkus, Id se je razvnel po Italiji: Di Bello podpira desna opozicija, Di Bellov sin nastopa na kongresu Nacionalnega zavezništva, na stavbi tržaškega onkološkega centra piše s črno barvo »Naj živi Di Bella, smrt Bindijevi« in zraven so isti simboli, ki so na naših pomazanih spomenikih. Na drugi strani pa stranke levice in sindikati podpirajo Bindijevo predvsem zato, ker je ministrica levosredinske vlade in so zato kritični do Di Belle, čeprav zelo zmerno in previdno zaradi upravičene bojazni, da bi se zameriti javnemu mnenju. Oboje pa je skregano z resnim pristopom do znanosti. Znanstvena skupnost daje odgovore, ki niso vezani na trenutne emocije, pač pa - vsaj v modernih časih - na statistične rezultate o rabi zdravila na številčno pomembni skupini bolnikov. Teh podatkov prof. Di Bella doslej ni nudil, poskus resnega eksperimentiranja pa se zatika zaradi emotivnosti javnega mnenja in zaradi sodstva, Id posega tudi na področje, ki bi moralo biti v izključni domeni znanosti. Rimski sodniki, ki razsojajo o somatostatinu, spominjajo na svoje predhodnike, ki so razsoditi, da je Zemlja negibna sredi vesolja in da se Galilej moti. Vsi mi pa bi radi pričakali izide resnega eksperimentiranja doslej nepreverjene Di Bellove terapije, s tihim upanjem, da je stari profesor v svojem malem laboratoriju v Modeni res odkril zdravilo, ki ga največje znanstvene ustanove po vsem svetu vneto iščejo že več desetletij. KOSOVO / PO PONEDELJKOVIH SKLEPIH KONTAKTNE SKUPINE Svetovna diplomacija stopnjuje pritiske na beograjsko vlado Srbska vlada pristala na dialog, a postavlja pogoje - Zapleti s pokopom žrtev PRIŠTINA - Medtem ko bo Varnostni svet OZN vsak čas pričel razpravo o sklepih kontaktne skupine glede Kosova, se pritiski svetovne diplomacije na Beograd še stopnjujejo. Posebni ameriški odposlanec Gelbart je včeraj poudaril, da je sedaj na potezi Beograd, ki mora vzpostaviti dialog in se odpovedati nasilju. Srbska vlada je včeraj pristala na dialog, a Albanci se morajo odpovedati nasilju in secesiji ter priznati srbsko ustavo. Da bo pot še težka, pa pričajo zapleti v zvezi s pokopom albanskih žrtev. Na sliki (telefoto AP}: svojci čakajo na identifikacijo. Na 9. strani Trst: zelena luč za sporazum z ETC TRST - Prihodnji ponedeljek bo formalno podpisan sporazum o oddaji tržaškega sedmega pomola v zakup nizozemski družbi ETC, ki je največji terminalist v Evropi in četrti na svetu. Kot kaže, so Nizozemci sprejeli vse pogoje, ki so jim jih postavili v Trstu, za koncesijo kontejnerskega terminala pa bodo letno odšteli 5, 6 milij- rade lir. Na 4. strani Jutri v Rimu uradno srečanje med Violantejem in Podobnikom LJUBLJANA Predsednik državnega zbora Janez Podobnik bo na povabilo predsednika poslanske zbornice italijanskega parlamenta Luciana Violanteja jutri, v četrtek, 12. marca, na povratnem uradnem obisku v Rimu. Kot so sporočili iz kabineta predsednika DZ, bo to prvi uradni slovenski obisk v Italiji na tej ravni. Sicer bo Janez Podobnik v Rim odpotoval že danes in se pozno popoldne v Vatikanu srečal z državnim tajnikom pri Svetem sedežu Angelom Soda-nom. Jutri dopoldne bo imel Podobnik najprej pogovor s kolegom Violantejem. Ena od pomembnejših tem bo ratifikacija pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo v italijanski poslanski zbornici. Podobnik se bo pri kolegu Violanteju zavzel, da bi poslanska zbornica sporazum čim-prej ratificirala. V zadnjem času je bilo iz vrst desničarskih poslancev slišati grožnje, da bodo postopek ratifikacije ob-struirali. Predsednika slovenskega in italijanskega parlamenta se bosta pogovarjala tudi o skrbi za obe manjšini. V italijanskem parlamentu je predlog globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, za katerega je državni sekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fas-sino pred nedavnim napovedal, da naj bi bil sprejet najkasneje do poletja. Janez Podobnik bo kolegu Violanteju predlagal, naj sprejme na pogovor predstavnike slovenske manjšine, s katerimi se v svojem mandatu še ni sestal. Sogovornika se bosta dotaknila tudi sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu in sodelovanja slovenskega, italijanskega in madžarskega parlamenta v okviru trilaterale Rim-Lju-bljana-Budimpešta. Janez Podobnik se bo v Rimu srečal tudi s predsednikom italijanskega senata Ni-colo Mancinijem. Senat je že potrdil pri-družitveni sporazum med Slovenijo in EU. Podobnika čakajo tudi pogovori s predsednikom 'parlamentarne komisije za politična vprašanja Evropske unije Antoniom Rubertijem ter s predsednikom komisije za zunanje zadeve in zadeve EU Achillom Occhettom. (STA) BOČEN / POZIV Sindikati manjšinskih uredništev RAki zahtevajo uvedbo oddaj za vse manjšine BOČEN - Sindikalni odbori ladinskega, nemškega in slovenskega uredništva italijanske radiotelevizije v so odobrili dokument s pozivom vodstvu državne radiotelevizije, predsedniku vlade in predsednikoma obeh vej parlamenta, naj sprožijo postopek za izdelavo načrta, ki bi omogočil primemo prisotnost manjšin v sporedih državne radiotelevizije. V dokumentu opozarjajo, da je pred kratkim stopila v veljavo okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, na osnovi katere mora država zagotoviti manjšinam prost dostop do državnih radijskih in televizijskih sporedov. V dokumentu, v katerem omenjajo oddaje za Retoromane v Švici ter radijske in televizijske sporede za italijansko manjšino v Sloveniji, zahtevajo tudi okrepitev manjšinskih oddaj v Aosti, v Trstu in v Bocnu. V Križu nočejo deponije azbesta TRST - V Križu nasprotujejo načrtovanemu odlagališču azbesta, ki ga Občina Devin-Na-brežina načrtuje v opuščenem kamnolomu v bližini vasi. To nasprotovanje je prišlo do izraza na odprti seji zahodnokraškega rajonskega sosveta, na kateri sta sodelovala tudi nabrežinski župan Marino Vocci iri pristojna občinska odbornica Giuliana Zagabria. Na S.strani Gorica: spodbudna rast v gospodarstvu GORICA - Gospodarstvo na Goriškem je v lanskem letu pokazalo spodbudne znake rasti. Povečalo se je število delovnih mest zlasti v sodobnih terciarnih dejavnostih, industrijska proizvodnja raste in ustanavljajo se nova podjetja. Na 10. strani Domačin iz Boršta končal pod frezo TRST - V borštanskih njivah, na kraju, ki mu pravijo Poljane, se je težko poškodoval 75-letni Valentino Pavlic, po domače Zdravko. Končal je pod frezo, zdravniki so si zanj pridržali pro-gnozo. Na 5. strani OBISK / PREDSTAVNICA SLOVENSKEGA ŽOLSKEGA MINISTRSTVA V TRSTU Skrb Slovenije za slovenske šole v Italiji Viljana Lukas se je temeljito pogovorila s predstavništvom našega šolstva TRST - Šefica urada za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije Viljana Lukas se je včeraj dopoldne sestala na sedežu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu s predstavništvom slovenskega šolstva v Italiji. Na srečanju je tekla beseda o sodelovanju med Italijo in Slo- venijo na šolskem področju s posebnim ozirom na šolsko problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Govor je bil tako o delovanju pedagoških svetovalcev, seminarjih za slovenske šolnike, njihovem strokovnem izpopolnjevanju ipd. Lukasova je med drugim dejala, da bo verjetno v kratkem prišlo do sklenitve novega sporazuma med Italijo in Slovenijo za sodelovanje na šolskem področju, saj je bil zadnji porazum sklenjen še za časa Jugoslavije. Dejala je tudi, da naj bi v kratkem prišel na obisk v Ljubljano italijanski šolski minister Berlinguer. Na 3. strani OGLED A L O Poročanje medijev in naša resničnost Ace Mermoua V svojih Ogledalih sem se pogostokrat zaustavil ob vprašanju množičnih občil in komunikacije. Informacije nas dobesedno obsevajo. Ne moremo jim zbežati, čeprav bi bilo včasih koristno. Ne bomo se vrnili v svet, kjer so v vasi bili plat zvona, ko so bili Turki že na griču. Danes lahko spremljamo najbolj oddaljeno vojno ali poplavo v neposrednem prenosu. Izvedeli bi, da prihajajo Turki, Se preden bi si paša nataknil ostroge. Komunikacija ima s svojo hi-trostjho na nas neverjeten vpliv. Prav zaradi ogromnega vpliva medijev in televizije bi morali izdelati pravilnik, ki bi upošteval splošno sprejet kodeks. Pred smrtjo je Karl Popper predlagal, da bi morali vsi, ki ustvarjajo televizijo, imeti posebno dovoljenje. Ni mislil na cenzuro, ampak na etični kodeks. Zahteva je verjetno utopična, a kljub temu racionalna. Mediji pogostokrat izkrivljajo nase življenje, spreobračajo vrednostne lestvice in pomene stvari. Omenil bi nekaj primerov iz zadnjh tednov. Z njim nočem zagovarjati srednjeveške tišine, a tudi ne podpirati srednjeveškega mraka. V teh dneh so najbolj dramatične tiste novice, ki prihajajo s Kosova. Vsak dan lahko izvemo, kako se tam dogajajo grozne stvari in kako se lahko napetost ponovno razširi po Balkanu. Z veliko težavo pa bo prišlo v našo zavest dejstvo, da na Kosovu Albanci vsa povojna leta ustvarjajo narod, to je moderno narodno skupnost, ki naj bi postala »več« od tega, kar je lahko etnična skupnost. Narodno-preporodno gibanje so Albancem skušali preprečiti že v Titovi Jugoslaviji. Rankovičeva policija je na primer divjala po vaseh in posiljevala dekleta. To pa zato, ker se onečaščene ženske niso mogle več poročiti. S kulturno homogenizacijo je bila visoka rodnost ža Albance politični cilj. Ker smo na Kosovu priča klasičnemu nastanku naroda, nam bi moralo biti dovolj jasno, da Albanci zahtevajo svojo državo. Kakšno državo si želijo, ne vem, očitno pa je, da se hočejo odcepiti od Srbije, oziroma Jugoslavije. Zahteva ima svoje razloge, saj današnja Srbija, oziroma Jugoslavija pojmuje sebe v nacionalističnem ključu, to je v enačbi: »en narod-ena država«. Kako bo živelo znotraj takšnega pojmovanja naroda in države skoraj dva milijona tujcev? Kakšna pomiritev je možna? Po drugi strani bi odvzem Kosova pomenil za Srbijo nekaj podobnega, kot ko bi po vojni priključili trg Unita Jugoslaviji. Nadalje, balkanski mir temelji na etničnem prečiščevanju ozemelj. Takšen mir so po štirih letih vojne sprejele bojujoče se strani in mednarodna javnost. Sedaj je Evropa pred uganko, kako pomiriti Kosovo. Površno poročanje medijev bi nas lahko pahnilo v nerazumevanje problema in nas prepričalo v zgolj humanitarne akcije, ali v sankcije, ki ne bodo rešile problema pri koreninah. Tipična medijaska zvezda je Saddam Husein. V naši zavesti je postal sovražnik zahodnega sveta. Z veliko težavo pa izvemo, kaj je za tem našim sovražnikom. Grozljivo je, da se vprašanja velikega območja in milijonov ljudi poosebijo v podobi enega samega človeka. Njegovi brki prikrivajo globinske spremembe. Zahodnjaki se na primer zgražamo nad islamskim fundamentalizmom, nad statusom tamkajšnjih žensk, nad šadorjem in podobnimi zadevami. V ozadje naše informacije pa potisnemo preprosto dejstvo, da je logično, če se revne množice, ki živijo na ozemljih bogatih s surovinami, strnejo ob stališčih, ki jim obljubljajo, da bodo gospodarji na svoji zemlji. Gre za vprašanja, ki jih bežna informacija ne more razložiti, in jih verjetno tudi noče. Naše globalno naselje pa se nam vsakodnevno prikazuje kot oder, po katerem skačejo surovi Sad-dami, malce vinjeni Jelcini, demokratični, čeprav nekoliko razuzdani Clintoni, varuhi komunistične dediščine, kot je Castro, nacional-komunisti Miloševiče- vega kova in še kdo, ki v svoji muhavosti kroji našo usodo. Skrajna banalizaci-ja spreminja v naši zavesti kompleksnost sveta v preprosto filmsko predstavo. Se bolj zavajujoče so domače novice. Zdravnik, kot je Di Bella, lahko ustanovi svojo stranko. Njegovo metodo bomo ustoličili na trgu in ga imenovali za vrača kot pleme, ki ima za svojega duhovnega vodja specialista v zeliščih (zdravilnih in omamnih). Nadalje: par odpustov na državni zeležnici je spročilo vsedržavni škandal. Strojevodja, ki je bil odpuščen zato, ker je štartal z rumenim semaforjem in pridirjal z veliko hitrostjo do naslednjega, ki je imel prižgano rdečo luč ter iztiril vlak, si je ob odpustu prislužil veliko popularnost. Nastopil je na TV oddajah, bil je deležen velikih naslovov državnih časopisov itd. Po vsej verjetnosti je strojevodja res grešni kozel zakrknjenega železniškega sistema in uprav, vendar tudi takšna dejstva spreobračajo stvarnost. V zasebnem sektorju so odpusti na dnevnem redu. V obrtništvu, v uradih in trgovinah so odpovedna pisma običajna in za delodajalca neboleča praksa. Veliko število ljudi dela s polovičnim delovnim časom in je plačanih polovično. Bogati sever uvaja smečno nizke plače itd. »Normalno« vsakodnevno izkoriščanje se dogaja v tišini in brez televizijskih reflektorjev. Ker zadeva toliko ljudi, ni zanimivo kot novica) ki potrebuje izrednost... Tudi politika postaja zaskrbljujoč medijski pojav. Ugotovitev je banalna, vendar ne nepotrebna. Kakšna je namreč lahko politika, ki se nam prikazuje v televizijski logiki kratkih stavkov, dovtipov in dinamičnega kreganja? Včasih je težko razumeti, če so politične razprave namenjene državljanom zato, da lahko ocenjujejo izbire, ali pa je njihov cilj enourni televizijski Spektakel. Celo najintimnejše človekove zadeve doživljajo javno pranje tako, da se zazdijo tudi čustva banalna. S tem ne želim zagovarjati gonije proti informaciji, kot si ne želim dolgočasne in didaktične televizije. To, kar zaskrblja, je vedno večje pomanjkanje mere in to v smislu da en dogodek, ena oseba, včasih en sam stavek zadobi-jo splošno veljavo, skratka postanejo vseobsegajoča resnica. Informacija sprevrača stvarnost. Daje in jemlje moč ne glede na resničnost in ureditev. Pri tem uvaja očitne anomalije. Osebno menim, da imajo sodniki pravico, da povedo svoje mnenje o javnih zadevah, saj so državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi kot ostali. Ce sodnik v Tolmeču ob kavi kritizira politike, bo njegovo mnenje eno izmed tolikih. Ce izreče isto mnenje milanski sodnik, bo dobilo eksplozivno politično moč. Dejstvo je, da je medijska odmevnost dodelila nekaterim italijanskim sodnikom ob pravni še nenavadno politično moč. Paradoks je, da zakoni tega ne morejo upoštevati, čeprav zadobijo sodniki v medijih vlogo, za katero niso pristojni. Nedvomno bi čudno izzvenel zakon, kjer bi pisalo, da ima pravico, da se izreče o političnih in družbenih zadevah le sodnik, ki ne nastopa po televiziji. Medijski prostor pa daje vsaki besedi znanega sodnika moč, ki z demokratičnega vidika ni vedno sprejemljiva. Takšnih primerov je seveda več, dokazujejo pa, kako lahko medijska odmevnost v resnici povsem spremeni položaje, poglede in naše vrednotenje stvari. Zaradi tega bi morali ljudje, ki se ukvarjajo z informacijo, resnično sprejeti nek osnovni etični in kulturni kodeks. To pa se ne bo zgodilo, ker je v tržni konkurenci medijev najuspešnejši tisti, ki posreduje najbolj osupljivo novico. Takšna novica pa je po svoji naravi izredna. Verjetno pa se v samih ljudeh obuja občutek kritične distance. Ni zanemarljivo dejstvo, da je v ZDA afera o Clintonovih spolnih prekrških odvzela predsedniku manj popularnosti, kot so morda mislili sami novinarji in seveda njegovi nasprotniki. LJUBLJANA / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Devetdeset let generala Lada Ambrožiča ■ Novljana Bil je prvi komandant IX. korpusa NOV in POS Ena najbolj priljubljenih osebnosti slovenskega partizanstva, general Lado Ambrožič - Novljan, je včeraj, 10. marca, obhajal 90-letnico rojstva. Ko rečem ena najbolj priljubljenih osebnosti narodnoosvobodilnega boja, velja to še posebej za Primorsko, kateri je posvetil vse svoje velike vojaške, organizacijske in človeške lastnosti, najprej kot poveljnik operativnega štaba za zahodno Slovenijo, potem kot poveljnik III. alpske operativne cone in od 22. decembra 1943 kot prvi komandant komaj ustanovljenega IX. korpusa NOV in POS. Pred vojno učitelj po poklicu na Dolenjskem, elan Sokola, aktivni telovadec in smučar, ljubiteljski pilot, je Lado Ambrožič že leta 1941 aktivist OF na Dolenjskem, leta 1942 pa je odšel v partizane in postal kmalu eden vodilnih vojaških funkcionarjev. Postal je komisar V. grupe odredov, komandant Gubčeve brigade in komandant dolenjske operativne cone. Po razrešitvi funkcije komandanta IX. korpusa je odšel za načelnika Glavnega štaba NOV in PO Slovenije in na tem mestu ostal do prvih dni novembra 1944, ko je bil med preizkušanjem novega zavezniškega orožja v bazi 100 Glavnega štaba pri Črnomlju, ko je izgubil življenje komandant Glavnega štaba gen. Franc Rozman - Stane, hudo ranjen in se je v partizanski bolnišnici v Kočevskem Rogu zdravil praktično do konca voj- ne in še po njej. Ob generalih Francu Rozmanu - Stanetu in Jaki Avšiču, je bil tretji general slovenske partizanske vojske. Da se je IX. korpus razvil v odlično urejeno vojsko s sposobnimi poveljniki divizij in brigad, s sposobnostjo manevriranja in operiranja na najbolj izpostavljenem in delikatnem območju okupirane slovenske zemlje, če je bil zraščen s tisoč tkivi s primorskim ljudstvom in njegovim bojem za osvoboditev in za združitev z matičnim narodom, potem je to velika in nesporna zasluga generala Ambrožiča -Novljana. Kajti general Ambrožič ni bil samo vojaški poveljnik, bil je obenem tudi človek z visoko razvitim čutom za medčloveške odnose. Ob vsej vojaški strogosti je znal prisluhniti utripu primorskih ljudi, s tem utripom živeti in se z njim poistovetiti. Prav zato je užival priljubljenost ne le med poveljniki in borci, marveč v enaki meri tudi pri množicah. General Novljan je bil že v vojnem času človek jasnih misli in hotenj, odkrit v svojih besedah in nastopih, zato pa tudi kritičen do pojavov, s katerimi ni soglašal, ne da bi zaradi tega ne bil z vsem srcem in prepričanjem dosleden borec in izpolnjevalec odgovornih dolžnosti. Tak je ostal tudi po osvoboditvi, ko je bil prizadet zaradi ukinitve slovenske vojske in bil tudi predčasno upokojen kot aktivni general jugoslovanskega vojaškega letalstva, bil pa je tudi načelnik glavne uprave civilnega letalstva in pomočnik ministra za promet ter načelnik Višje vojne letalske akademije pa še ustanovitelj in predsednik Letalske zveze SFRJ. Po upokojitvi se je posvetil zgodovinopisju NOV in bil tudi ustanovitelj in prvi predsednik Društva piscev zgodovine NOB. V številnih avtorskih delih, zadnje »-Pol stoletja pozneje« je izšlo leta 1992, je z zgodovinsko vernostjo pa tudi s kritično ostrino izpovedal svoj odnos do veličastnega obdobja na-rodnoosvobdilnega boja in dogajanj v njem. Pri devetdesetih letih, ki jih doživlja neverjetno čil in bister, je njegova priljubljenost še vedno nezmanjšana, kar prihaja do izraza tudi ob njegovih, sicer redkih, javnih nastopih, ko s svojo živo, udarno in neposredno besedo zna ogreti poslušalce. Ob visokem življenjskem jubileju je bil general Lado Ambrožič - Novljan deležen visokih priznanj predstavnikov sedanje slovenske vojske in političnih osebnosti. S simpatijo in spoštovanjem pa se ga - v to sem trdno prepričan - spominjajo tudi vsi nekdanji partizanski borci na Primorskem in mu želijo še mnogo zdravih in bojevitih let. Jože Koren Pomanjkljivo poročilo s posveta o manjšinskih kulturnih ustanovah V petek, 6. marca sem se udeležil posveta o kulturnih ustanovah, ki ga je priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Poslušal sem z velikim zanimanjem, ker mislim, da so kulturne ustanove, o katerih je bil govor, preveč važne in pomembne, da bi se z njihovo usodo lahko nepremišljeno in neodgovorno igrali. Nisem se oglasil, ker je včasih vredno tudi prisluhniti in ker je na koncu zmanjkalo časa za debato. In sem prisluhnil zelo pozorno. Spoznal sem da se gledanje na te ustanove med nami ne ločuje na vsebinskih konceptih o njihovem delovanju ali na finansiranju, ampak predvsem na tem, ali naj bodo te ustanove slovenske ali ne. Tu je razvodje, ki je Gregorčičevo dvorano prerezalo na dvoje. Na eni strani so bili tisti, ki so nacionalne institucije, o katerih se je razpravljalo, smatrali kot institucije narodnega pomena za Slovence v zamejstvu (v smislu, da ne bomo delali svojega »zamejskega« pravopisja neodvisno od Ljubljane), na drugi strani so bili tisti, ki bi radi iste institucije imeli za nekake avtonomne »vindišarske« izpostave (ki naj ne bi bile »podaljški nacionalnega telesa« - sinta- PISMA UREDNIŠTVU gma, ki jo je napisal Milan Bufon). To dvojnost, to zarezo so občutili in zaznali nekateri razpravljale! in jo razkrili: Jože Pirjevec, Nadja Maganja, Lucijan Malalan, Majda Kaučič. O tej dvojnosti gledanja na tako pomembne stvari, kot so nacionalne institucije, pa ni bil seznanjam bralec, ki bere Primorski dnevnik, čeprav je časopis dogodku posvetil celi dve strani. Sprašujem se, ali vlada med časnikarji Primorskega dnevnika in Demokratično stranko levice popolno soglasje glede slovenske narodne vzgoje v zamejstvu in glede slovenskih institucij? Ali vlada glede tega tudi med časnikarji Primorskega dnevnika popolno soglasje? Ne morem verjeti, da bi Breda Pahor in Marjan Kemperle, ki sta sledila seminarju, ne opazila tega razvodja, ki ga je prof. Majda Kaučič Baša tako točno označila, ko je ogorčeno izjavila, da je novo, kar je slišala na posvetu, samo to, »da nam ni treba biti Slovenci«. To so pomembnejše stvari kot finansiranje ali celo sam obstoj kulturnih ustanov! Zato se sprašujem komu koristi tako poročanje, kakor je bilo v soboto, 7. marca, v Primorskem dnevniku čez celi dve strani. Morda kaki italijanski stranki za bližajoče se volitve? In kje je časnikarska etika in toliko opevana pluralnost poročanja Primorskega dne- vnika, da ne omenjam pluralnosti v organiku Primorskega dnevnika, ki je ne zaznavam? Marij Maver Na posvetu, kateremu smo namenili toliko prostora, ker je bilo prvič, da so se najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij in naših največjih kulturnih ustanov javno soočali o vsebini in obstoju ustanov samih, nismo imeli vtisa, da so bile polemične note nekaterih poročevalcev (ne predstavnikov teh ustanov!) in odgovori nanje osrednja točka razprave. Zdelo se nam je - in še smo tega mnenja - da je šlo predvsem za obstoj in za vsebino gledališča, knjižnice, raziskovalnega inštituta in glasbene šole. Obširno poročanje o teh ustanovah koristi predvsem tistim, ki so kot sooblikovalci ali kot uporabniki zainteresirani za njihov obstoj in razvoj. Poročevalcev ni izbiral Primorski dnevnik in na posvetu je njihovo pluralnost (beri, obvezno medsebojno polemiko) verjetno zasenčila zavzetost za ustanove, ki so jih predstavljali. To seveda ne pomeni, da različnim gledanjem ne nameravamo nameniti pozornosti, ki jo zaslužijo. Zdelo pa se nam je, da so bila ob robu tega posveta marginalna, tako po količini kot po vsebini. Ur. OBISK / ŠEFICA URADA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE MINISTRSTVA ZA SOLSTVO RS V TRSTU Skrb Republike Slovenije za slovenske šole v Italiji Viljema Lukas se je sestala s predstavniki slovenskega šolstva v FJK DEŽELA / PRIPRAVE NA VOLITVE Levi demokrati: Oljka ne sme biti prazna posoda »Na prvem mestu je program« Stališče vodstva Ljudske stranke TRST - Šefica urada za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije Viljana Lukas se je včeraj dopoldne sestala na sedežu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu s predstvništvom slovenskega šolstva v Italiji. Na srečanju je tekla beseda o sodelovanju med Italijo in Slovenijo na šolskem področju s posebnim ozirom na šolsko problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Lukasovo so spremljali svetovalec vlade Roman Gruden, ravnatelja Zavodov za šolstvo iz Nove Gorice in iz Kopra ter pedagoška svetovalca za Tržaško in Goriško. Slovensko šolstvo pa so na srečanju zastopali članica Vsedržavnega šolskega sveta Silvana Hvalič, ravnatelji slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega ter iz Spetra, predstaviki Sindikata slovenske šole in Šolskega odbora, deželna nadzornica za slovenske osnovne šole Lučka Bare j Križman in predstavniki Deželnega zavoda za šolsko eksperimentacijo (IRRSAE). Prisotni so bili tudi generalna konzulka Republike Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan in konzul Zorko Pelikan ter predsednika SSO Sergij Pahor in SKGZ Rudi Pavšič. Prvi del več kot trimnega srečanja je bil posvečen pregledu obstoječega sodelovanja med slovenskim šolstvom v Italiji in šolsko upravo Republike Slovenije. Govor je bil tako o konkretnih stikih pedagoških svetovalcev s posameznimi šolniki in šolami na Tržaškem in Goriškem, o učenju slovenščine na šolah na Videmskem, o seminarjih' za slovenske šolnike, maturetetnih izletih, kakor seveda tudi o izpopolnjevanju slovenskih šolnikov v Sloveniji, kar predstavlja še vedno odprt problem, saj šolniki na izpopolnjevanju sicer prejemajo za študij v Sloveniji štipendijo, a ob tem izgubijo pravico do svoje plače v Italiji. Na sestanku so nadalje posvetili posebno pozornost vprašanju visokošolskega študija za učitelje. Gre za pereč problem, saj bodo po novem morali imeti tudi osnovnošolski učitelji v Italiji univerzitetno izobrazbo. Seveda pa je bil govor tudi o tem, kako naj bi izgledala avtonomija slovenskega šolstva v okviru reforme šolskega sistema v Italiji. Lukasova je na srečanju med drugim opozorila, da letos zapade program sodelovanja med Italijo in Slovenijo na šolskem področju in da se na Ministrstvu za šolstvo RS že pripravljajo na njegovo obnovitev. Zelo verjetno bo prišlo pravzaprav do sklenitve novega sporazuma za sodelovanje med državama na tem področju, saj je bil prejšnji sporazum sklenjen še za časa Jugoslavije. Lukasova je prisotne tudi informirala, da je slovenski minister za šolstvo Slavko Gaber povabil svojega italijanskega kolega Luigija Berlingu-erja na obisk v Ljubljano. Do obiska naj bi prišlo konec tega ali na začetku prihodnjega meseca. Dogovorjeno je bilo, da bo Šolski odbor pripravil za to priložnost skupno stališče o odprtih problemih slovenskega šolstva v Italiji. Z včerajšnjega pogovora na sedežu generalnega konzulata v Trstu (f.KROMA) MOKRINE / KATASTROFALEN P02AR Uničeno naselje Robinson Gasilci rešili vse goste in uslužbence - 200 milijonov šilingov škode CELOVEC - Počitniškega naselja Robinson v smučarskem središču Mokrine (Nassfeld) av-strijsko-italijanski meji na Koroškem tako rekoč ni več. Hotelsko naselje z nad 300 turističnimi posteljami in obsežno infrastrukturo je v noči na torek uničil katastrofalen požar. Ogenj je izbruhnil v podstrešju velikega hotela, se bliskovito širil in zajel celoten objekt. Reševalcem je uspelo rešiti vseh približno 320 turistov in vse nameščence hotela, za po- slopje samo pa ni bilo več pomoči. Na kraju požara na nadmorski višini 1500 metrov se je več kot 250 gasilcev iz Šmohorja in okolice borilo proti širjenju požara, kljub temu znaša škoda približno 200 milijonov šilingov. Turistično naselje je leta 1985 zgradilo nemško turistično podjetje Robinson, naselje v obliki kluba pa je bilo odprto pozimi in poleti. Že včeraj zjutraj je iz Berlina na Mokrine prišel sam lastnik podjetja Robinsom, da bi si ustvaril sliko o nadaljnji usodi tega počitniškega naselja. Izjavil je, da je bilo naselje zavarovano in da bodo takoj začeli z gradnjo novega, še sodobnejšega hotela. Po prvih informacijah gasilcev vzrok za katastrofalen požar še ni znan, je pa zelo verjetno, da ga je povzročil poškodovan dimnik. Celotno turistično naselje s hotelom vred je namreč skorajda izključno zgrajeno iz lesa. Ivan Lukan TRST - Oljka ni oziroma ne sme biti prazna posoda, ampak koalicija z jasnim upravnim in političnim programom. Tega mnenja so Levi demokrati, ki so na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu deželnega sveta pojasnili svoja stališča o pripravah na junijske volitve. Kot je poudaril tajnik Alessan-dro Maran, stranka ne naprotuje skupnemu volilnemu simbolu Oljke, meni pa, da mora ta biti ta simbol odraz skupnih gledanj in načrtov. V nasprotnem primeru in tudi zaradi proporčnega volilnega sistema je za same komponente Oljke koristneje, da se predstavijo vsaka s svojim simbolom. Levi demokrati postavljajo zaveznikom tri pogoje in sicer skupni program, skupnega kandidata za predsednika Dežele in skupno obvezo po spremembi volilne zakonodaje. Na vse tri odgovore, je dejal Maran, smo doslej dobili ali polovične ali negativne odgovore, kar daje misliti, da nekateri hočejo skupni simbol Oljke, a hkrati hočejo ohraniti proste roke za morebitne povolilne koalicije. Načelnik deželne svetovalske skupine Renzo Travanut je prepričan, da Oljka ne more životariti dan za dnem, a mora oblikovati celovit projekt za bodočnost FJK. Glede programa Levih demokratov je omenil t.i. evroregijo, ki bi spodbudila sodelovanje ter integracijo v obmejnem prostoru, glavna bitka pa se igra na spremem- bah sedanjega volilnega zakona, kateremu je DSL, kot znano, odločno nasprotovala. Levi demokrati pozorno spremljajo prve korake avtonomistične liste Illy-Strassoldo, imajo pa pomisleke nad nekaterimi političnimi cilji tega gibanja. To velja predvsem za načrt o institucionalni vladi brez Lige in SKP, ki jo zagovarja tržaški župan, po katerem bi se moral deželni svet po dveh letih in po odobritvi volilnega zakona samorazpustiti. Za to je treba obvezno spremeniti deželni statut, kar ni tako lahko, glede političnih perspektiv pa se nova stranka noče vnaprej odpovedati sodelovanju' s Stranko komunistične prenove. Glede kandidatur se bodo Levi demokrati posvetovali z bazo, ki bo imela pri tem glavno besedo. V skupno listo Oljke še naprej verjame Ljudska stranka, ki pa bo v alternativi skušala postaviti na noge neko sredinsko in zmerno volilno koalicijo. Njen deželni tajnik Ivano Strizzolo v tiskovni noti izraža upanje, da bo prišlo do premostitve krize na videmski občini in da bo župan Enzo Barazza preklical odstop, kar pa se bo zelo težko zgodilo. Barazza je, kot znano, odstopil prav zaradi nezaupnice videmske sekcije LS, od katere se je kasneje, a prepozno, ogradilo deželno vodstvo. Za kroniko naj dodamo, da se je tudi ponedeljkov sestanek komponent Oljke končal neuspešno. KOROŠKA / ZAHTEVE SLOVENSKE MANJŠINE Do volitev nobenih premikov Deželni glavar Zernatto gost Zbora narodnih predstavnikov NSKS sama. Razprava o skupnem zastopstvu oz. novem načinu organiziranosti je »-izraz boja za oblast znotraj manjšine«, je dejal Zernatto, ki je predstavnike NSKS in ZSO spomnil na »veliko spretnost nekdanjih voditeljev slovenske manjšine pri iskanju kompromisnih rešitev in alternativ«. Jasno je tudi povedal, da po njegovem sprememba deželne ustave ne pride v poštev. Glede zahteve po zajamčenem manjšinskem mandatu je Zernatto dejal, da njegova stranka s predlogom virilista v deželnem zboru ni uspela, nove razprave o tej temi zato pred deželno-zborskimi volitvami, ki bodo 7. marca prihodnje leto, ne bo. Deželni glavar je ob tem opozoril tudi na dogovor med tremi deželnozborskimi strankami, ki predvideva skupaj dogovorjene rešitve v manjšinskem vprašanju. Ta dogovor, je dejal Zernatto, velja tudi za obravnavanje vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev. Deželni glavar je odklonil rešitev problema z deželnim zakonom kot npr. na Gradiščanskem, ker so po njegovem mnjenu za to vprašanje pristojne občine in tako naj ostane tudi v bodočnosti. Naslednji gost Zbora narodnih predstavnikov NSKS bo svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Karlheinz Grasser. Termin srečanja še ni določen (IL) CELOVEC - Dialog med predstavniki slovenske manjšine in najvišjimi predstavniki deželne politike na Koroškem se sicer nadaljuje, po ponedeljkovem srečanju deželnega glavarja Christofa Zernatta s člani Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pa je tudi jasno, da v manjšinskem vprašanju do deželnozborskih volitev marca 1999 ni pričakovati bistvenih napredkov. Ne v vprašanju skupnega manjšinskega zastopstva, ne v zvezi z zahtevo NSKS in Enotne liste po zajamčenem manjšinskem mandatu v deželnem zboru in tudi ne na področju dvojezičnih otroških vrtcev, kjer si manjšina pričakuje ureditev na deželni ravni. Zernatto, ki je hkrati tudi predsednik koroške ljudske stranke (OVP), je v dve uri trajajočem odprtem razgovoru s člani Zbora narodnih predstavnikov NSKS v zvezi z vprašanjem skupnega predstavništva poudaril, da njegova stranka podpira model narodnostne (etnične) zbornice, hkrati pa je izrazil tudi močne pomisleke glede možnosti, da bi ta vzorec lahko tudi uresničili. Opozoril je na odklonilno stališče Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in - kot že šef koroških socialdemokratov Michael Aussenvinkler -menil, da je notranja organiziranost vprašanje, ki ga more rešiti manjšina ___________FJK / KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI___________ Objavljeni dokumenti oktobrskega posveta Glavni vodili posveta in publikacije sta uresničevanje zaključkov pekinške konference TRST - Na odločilnih mestih morajo upoštevati »žensko perspektivo«, odločilna mesta pa morajo zasedati tudi ženske: tako lahko povzamemo pomen ključnih gesel pekinške konference OZN o ženski problematiki, ki jih je upoštevala tudi italijanska vlada z ustanovitvijo ministrstva za enake možnosti, razpravi o teh načelih s posebno pozornostjo na vlogo deželnih komisij za enake možnosti pa je bil posvečen tudi oktobrski posvet o politiki do žensk v novih italijanskih deželah. Na pobudo deželne komisije za enake možnosti, ki je oktobra v Trstu organizirala že omenjeni vsedržavni posvet, so včeraj predstavili publikacijo z vsemi poročili in posegi v razpravo (f. KROMA). Predsednica deželne komisije za enake možnosti Giovanna Del Giudice je na včerajšnji predstavitvi publikacije najprej z zadovoljstvom ugotovila, da je komisiji v tako kratkem času uspelo objaviti vse dokumente posveta, nato pa je obnovila glavne zaključke samega posveta. Organizmi za enake možnosti na raznih ravneh od vsedržavne do lokalne z vmesno, deželno »postajo«, so bili in so še vedno pomembni, vendar jih je treba ustrezno spremeniti. Prav tako je treba spreme- niti, je njenemu izvajanju pritrdila predstavnica ministrstva za enake možnosti Isabella Peretti, tudi zakon o organizmih za enake možnosti, verjetno bo že do konca meseca pripravljen osnutek predloga. Glavno vodilo pa je, da bi utrdili žensko prisotnost v politiki, istočasno pa vnesli v politično oločanje tudi stališča žensk. Zadovoljstvo, da je bil najprej organiziran posvet in da je sedaj izšla tudi publikacija, je včeraj izrekel tudi predsednik deželnega sveta FJK Antonione, ki je obžaloval, da je v splošnem deželni svet obema dogodkoma posvetil malo pozornosti. Sicer pa je tudi drugače dogodek imel večji odmev drugod, bip PRISTANIŠČE / SKLEP O KONCESIJI ZA SEDMI POMOL ZDRAVSTVO / BOLNIŠNICA B, GAROFOLO Pristaniški odbor za pogodbo z družbo ECI Nizozemski terminalist ima za Trst ambiciozne načrte Sodelovanje s Tretjim svetom Z WHO uvajajo nove zdravstvene pristope Tržaški pristaniški odbor je dal včeraj svoj pristanek k podpisu sporazuma o koncesiji kontejnerskega terminala na sedmem pomolu nizozemski družbi ECT (Eu-rope combined termi-nals). Družba iz Rotterdama je največji terminalist v Evropi in četrta na svetu. Za upravljanje sedmega pomola bo plačevala 5, 6 milijarde lir na leto. ECT je medtem napovedala, da namerava narediti iz Trsta oceansko pristanišče, specializirano za Srednji in Daljni vzhod. Sprejela je tudi zahtevo o zaposlitvi krajevne delovne sile, kar pomeni, da bo prevzela 185 odvečnih moči od pristaniške uprave in za pretiovor uporabljala uslužbence pristaniške kompanije in drugih družb oziroma zadrug, ki opravljajo terminalske NOVICE Delo v tobačni tovarni in v uradih zakladništva Pokrajinski urad za delo javlja, da iščejo 4 osebe, ki so že vpisane v seznam brezposelnih več kot 24 mesecev, za 12 mesečno zaposlitev kot električar v tržaški tobačni tovarni. Zainteresirani naj se javijo na uradu v Ul. F. Severo 41, soba H prihodnjega 25. in 26. marca od 8.30 do 12. ure z delovno knjižico ali formularjem C/l (bivša roza izkaznica). Deset geometrov pa iščejo za začasno enoletno delo v tehnično-zakladniških uradih; v tem primeru bodo na uradu za delo na razpolago prihodnjega 8. in 9. aprila z istim umikom. Gladovna stavka radikalcev Vsedržavni pobudi proti ukinjanju Radia radi-cale se je pri dražilo tudi pet tržašldh radikalcev, ki so včeraj pričeli gladovno stavko in jo bodo zaključili jutri. S tridnevno stavko protestirajo proti zakonskemu osnutku o parlamentarnem radijskem poročanju, ki ga je prevzela javna služba Rai, doslej pa ga je posredoval Radio ra-dicale. službe. V sklepu pristaniškega odbora je zapisano, da bo prišlo do dokončne podelitve zakupa prihodnji ponedeljek, ko bo ECT prevzela dejavnost pristaniških operacij na sedmem pomolu. Pristra-niški odbor, ki je odobril poročilo svojega predsednika o načinu in pravilih koncesije, je pooblastil za podpis pogodbe z družbo iz Rotterdama predsednika pristaniške oblasti Lacalamito. Delovanje terminala se bo po predvidevanjih začelo s pretovorom okrog 100 tisoč zabojnikov dnevno, pozneje pa naj bi promet zrasel na 5 do 6 tisoč dnevno. Za špediterje iz severne Evrope bi odprava tovora iz Trsta pomenila do osem dni manj plovbe, vendar to prednost zmanjšuje problematičen dostop do Trsta z nedokončanimi infrastrukturami. Na to je opozoril tržaški župan Riccardo Illy, ki je sicer - tako kot že v preteklih dneh sindikati - izrazil zadovoljstvo nad sporazumom z ETC. Na Tržaškem je več znanstvenih ustanov, ki delujejo na mednarodni ravni, med katerimi je verjetno najmanj znana bolnišnica Burlo Garofolo, ki ji sicer vsi priznavajo izredno kakovostne storitve na področju zdravstva matere in otroka, skoraj povsem v senci pa je delovanje posebne enote za raziskave in mednarodno sodelovanje. Odgovorni, dr. Giorgio Tamburlini, je s sodelavci začrtal obračun lanskega delovanja oddelka, ki so ga formalno ustanovili leta 1985, ko je pričel sodelovanje z Mozambikom, svetovna organizacija za zdravstvo WHO ga je priznala tri leta pozneje, predlanskim pa je obnovila dogovor o sodelovanju do leta 2000. Kako strahotni so pogoji materinstva in otroštva po svetu, predvsem v Tretjem svetu, in kako potrebna je mednaordna pomoč, ponazarjajo nekateri podakti, ki so jih podali na srečanju v Burlu: vsako leto umre pri porodu pol milijona žensk in 4 milijone novorojenčkov, kot tudi 12 milijonov otrok po 5 letom starosti. WHO in Svetovna banka ocenjujeta, da bi lahko rešili 300 tisoč žensk, poldrag milijon novorojenčkov in 5 milijonov otrok z manjšimi investicijami in predvsem z boljšo zdravstveno politiko. V Burlovi enoti za mednarodno sodelovanje so razvili nova zdravniška pristopa, ki sta izredno preprosta, obenem pa tudi učinkovita: gre za ti. kengurujevski odnos matere z novorojenčkom, po katerem v primeru nedonošenčkov in novo- AKTUALNO / ANTIFAŠISTIČNA KOORDINACIJA n »Ne srečanju Violantetini« V petek razprava na Pomorski postaji, v soboto pa protest »Brez zgodovinskega spomina ni bodočnosti«. To je naslov pobudi, ki jo v petek popoldne prireja Antifašistična koordinacija, spontano gibanje - tako beremo v tiskovni noti - ki je nastalo proti poskusom potvarjanja in izkrivljanja zgodovine teh krajev. Odbor odločno nasprotuje sobotnemu soočenju v gledališču Verdi med predsedhikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Pinij em. Na srečanju, ki bo ob 15.30 v dvorani Vulcania nekdanje Pomorske postaje, bodo med drugim govorili Gio-vanni Pešce (zlata kolajna za zasluge v odporniškem gibanju), zgodovinar Gal-liano Fogar, član vsedržavnega vodstva SKP Marco Rizzo, predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria, sindikalist Re- nato Kneipp, zgodovinar Teodoro Sala in nekdanji senator KPI Paolo Šema. Isti odbor prireja dan kasneje (v soboto) antifašistični shod na Borznem trgu in to prav ob priložnosti okrogle mize v gledališču Verdi. Zbirališče udeležencev bo ob 9. uri. Med prvimi pobudniki manifestacije je bila Stranka komunistične prenove, ki glede tega, kot je na programski konferenci dejal poslanec Oliviero Diliberto, uživa popolno podporo rimskega vodstva. Soočenje med presednikom poslanske zbornice in voditeljem Nacionalnega zavezništva bo v soboto z začetkom ob 10.30. Pobudnik razprave na temo »Demokracija in nacionalna identiteta: razmišljanja o vzhodni meji« je oddelek za politične vede tukajšnje Univerze. Vstop v Verdijevo gledališče bo možen le z vabili. rejenčkov z nezadostno težo nadomestijo inkubatorje s tem, da je otrok stalno na materinem telesu, in za masovno uvajanje materinega dojenja z opuščanjem težnje k prehrani z umetnim mlekom. V obeh primerih so dosegli zavidljive rezultate v nerazvitih državah in WHO uvaja oba sistema po vsem svetu. Bur-lova enota deluje v državah Tretjega sveta kot so Brazilija, Etiopija, Indija, Indonezija, Mehika, pa tudi v Albaniji, Belorusiji, Ukrajini, Moldovi, Turkmenistanu in drugih srednjeazijskih republikah bivše Sovjetske zveze, Id so z vidika javnega zdravstvenega izredno zaostale. Budova enota se ukvarja tudi z zdravstvom v Italiji in sodeluje pri uvajanju sodobnejših zdravniških protokolov v številnih deželah. Stalno sta zaposlena samo odgovorni zdravnik in tajnica, z enoto pa sodelujejo na prostovoljni osnovi številni zdravniki in drugo osebje Buda. Na srečanju so orisah tudi težave, predvsem finančne in organizacijske narave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, nova komisarka bolnišnice Burlo dr. Elettra Dorigo pa je v svojem posegu zagotovila svoje podporo prizadevanjem za ohranitev in razvoj tega nenavadnega oddelka. Posebna enota bolnišnice Burlo je »samo kapljica v morju pomanjkanja, bolezni in smrti po svetu,« so dejali na zaključku srečanja, vendar je tudi uspešen in plemenit poskus, da bi posredovali dosežke sodobnega zdravstva manj srečnemu delu človeštva, kar je lahko v ponos vsej tukajšnji skupnosti. Posvet o znanstveni raziskavi PRIZIVNO SODIŠČE POKRAJINA / UNIČEVANJE ODPADKOV V petek bo v avditoriju raziskovalnega območja pri Padričah posvet, ki ga prirejata tržaška občinska uprava in dražba Area Science Park in ki bo posvečen politiki Evropske unije do znanstvene raziskave v Frulaniji - Julijski krajini. Poročal bo generalni direktor evropskega urada prof. Jorma Routti. Podpisi za zdravstvo ostarelih Jutri in v petek bodo na Oberdanovem trgu zbirali podpise, da bi deželni svet v najkrajšem odobril zakon o zdravstvu ostarelih oseb. Gre za pobudo sindikatov upokojencev Cgil, Cisl in Uil. Podpise bodo zbirali od 9.30 do 12. ure pred palačo deželnega sveta. Sindikalni srečanji zavarovalnic Danes bosta sindikalni srečanji uslužbencev zavarovalni Asscurazioni generali in Lloyd adria-tico. Slednje srečanje bo ob 11. uri v kinodvorani Ariston, kjer bodo predstavili izsledke ankete SWG med Lloydovimi uslužbenci. Uslužbenci direkcije zavarovalnice Generali pa se bodo sestali ob 15. uri v dvorani Baroncini v Ul. Trento in tudi v tem primeru bodo predstavilli rezultate javnomnenjske analize. Cecovini z dijaki Volte Na pobudo pokrajinske uprave in združenja Orizzonti 2000 bo jutri ob 10.30 v zavodu Volta srečanje tržaškega pisatelja in politika Manila Cecovinija z dijaki zadnjih razredov. Podobna srečanja bodo priredili tudi s Claudiom Magri-som, Margherito Hack, FuMom Tomizzo in Mi-chelejem Lacalamito. Prof. Pahor se bo kljub nižji kazni pritožil na kasacijo Odločilni glasovi opozicije Skupščina ocenila številna stališča o finančnem proračunu Tri mesece in 20 dni zapora pogojno. To je kazen, na katero je prizivno sodišče obsodilo prof. Sama Pahorja, ki so ga dolžili upiranja javnemu funkcionarju, povzročitve telesnih poškodb, žalitve in prekinitve javne službe. Prizivni sodniki so mu kazen torej znižali, čeprav so obtožbe ostale nespremenjene: na prvostopenjski obravnavi je bil namreč obsojen na 8 mesecev zapora. Tokrat so mu priznali olajševalno okoliščino, in sicer »razloge posebne družbene vrednosti«, kot je med drugim trdil njegov odvetnik Maniacco iz Gorice. Kljub temu pa je Maniacco napovedal, da se bodo pritožili na kasacij-sko sodišče: v svojem posegu se je zavzemal za popolno oprostitev ali pa vsaj za priznanje, da je bil Pahor žrtev provokacije in da gre za »razloge posebne družbene vrednosti«. Primer, s katerim se je včeraj ukvarjalo prizivno sodišče (predsednik Delfine, poročevalec Presta, stranski sodnik Cabrini, javni tožilec Cremese, za-pisničarka Sara Ukmar, tolmač Miran Košuta), se je pripetil 10. junija 1991, Pahorja pa je pripeljal celo v ječo. Tistega dne se je slovenski profesor predstavil na volišču na osnovni šob Oton Zupančič pri Sv. Ivanu, kjer je potekalo glasovanje na referendumu o zmanjšanju števila preferenc na vohtvah za poslansko zbornico. V slovenščini se je obrnil do predsednika in ga vprašal za prevod referendumskega vprašanja. V odgovor mu je predsednik velel, naj zapusti volišče, poklical je policaja, da ga pospremi do izhoda. Prof. Pahor se je pasivno upiral, tako da so ga agentje odnesli na hodnik, prišlo je do prerivanja, pri čemer je nehote brcnil enega od policajev. Odvedli so ga na kvesturo in zatem v koronejske zapore, kjer je ostal 48 ur. Z odločilnimi glasovi opozicije je pokrajinski svet predsinočnjim odobril okvirni načrt za uničevanje posebnih odpadkov v napravi v Ul. Pietraferrata (industrijska cona), ki ga je predstavilo podjetje Vipaper. Večinski Kartel svoboščin se je razklal: predsednik Renzo Codarin je podprl sklep, svetovalci Nacionalnega zavezništva so se vzdržali, njihovi kolegi iz vrst Berlusconijeve stranke »Forza Italia« pa so glasovali proti. Zadnjo besedo o projektu bo imela" Dežela, zanimivo je, da je bil pokrajinski svet sklepal ob odsotnosti pristojnega odbornika, ki je odločitvi vsaj do pred kratkim odločno nasprotoval. Zadeva je bila že nekajkrat na dnevnem redu in vsakič so jo zaradi razhajanj v Codarinovem zavezništvu odložili. Svetovalci so se nato ukvarjali s stališči, ki so jih razne stranke priložile k finančnemu proračunu. Med drugim je odbor osvojil stališči Igorja Gabrovca (DSL) o spodbujevanju mladinskega podjetništva ter o vzdrževanju pokrajinskih cest v okolici, ki so v glavnem skoraj vse v dokaj slabem stanju. Problem je posebno kočljiv v devin-sko-nabrežinski občini. Odobrili so tudi stališče (predložil ga je načelnik CCD-CDU Claudio Gri-zon) o potrebi po pokrajinski konferen- ci o turizmu in ne o kmetijstvu, kot smo napačno poročali v včerajšnji številki. Pokrajina bo s tem v zvezi zahtevala več pristojnosti in večjo vlogo na področju turizma in to v luči napovedane reforme turističnih ustanov. Gri-zonovo stališče so z naketerimi dopolnili sprejeli soglasno. Codarin je tudi osvojil predlog Nacionalnega zavezništva, po katerem bo Pokrajina dala pobudo oziroma natisnila informativno publikacijo o fojbah, podobno tisti, ki jo je Občina Trst izdala za Rižarno. S tem, da je predsednik osvojil to stališče je preprečil razpravo, ki bi bila nedvomno zanimiva... Skupščini v Devinu in Šempolaju Devinsko-nabrežinska uprava prireja jutri ob 18.mi v osnovni šob v Devinu in v petek v osnovni soh v Sem-polaju javni skupščini o novem regulacijskem načrtu. Ob tej priložnosti bo občinski odbor predstavil občanom nekatere tehnične spremembe, ki jih namerava vključiti v urbanistični plan. Sempolajske skupščine se bo najbrž udeležil tudi kmetijski izvedenec in poslanec Oljke v rimskem parlamentu Mario Prestamburgo. KRIŽ / ODPRTA SEJA ZAHODNOKRAŽKEGA SOSVETA Azbest: nasprotovanje odprtju odlagališča Kritike na račun devinsko-nabrežinske uprave ______KONČAL JE POD FREZO_ Težka nesreča domačina iz Boišta Pridržano prognoza za Valentino Pavlica Zahodnokraški rajonski svet je na ponedeljkovi razširjeni seji v Križu (na sliki-FOTO KROMA) s široko večino glasov zavrnil predlog o odlagališču za mešanico cementa in azbesta, ki ga načrtujejo v opuščenem kamnolomu v bližni vasi, a na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Odprte se je se je udeležilo veliko število ljudi in tudi nabrežinski župan Marino Vocci. Predlog o odprtju odlagališča mešanice cementa in azbesta je doslej že močno razburil krajevno prebivalstvo, ponedeljkovo srečanje pa je to zaskrbljenost še dodatno okrepilo. Domačine niso pomirile niti besede župana Voc-cija, ki je sicer dejal, da je bila izbira Občine jasna v trenutku, ko se je postavil ta problem. Izrazil je prepričanje, da si mora pač Občina prevzeti svoje odgovornosti in se odločiti za take izbire splošnega interesa, ki pa morajo nujno ščititi zdravje in varnost občanov. Občina mora pač biti protagonist pri zaščiti teritorija tudi ob dejstvu, je dodal Vocci, da sta Dežela in zdravstveno podjetje predvidela vrsto ukrepov, da bi izpolnili pričakovanja prebivalstva. Vsekakor pa je potrdil, da gre za izbiro, ki jo Obči- na namerava spoštovati. Podrobneje je o načrtu sprgovo-ril inž. Umberto Laur eni, ki je zanj odgovoren na deželni ravni. Mešanico cementa in azbesta bodo v odlagališče pripeljali s kamioni, natlačena pa bo v trojnih zapečatenih vrečah. Nadzornik v odlagališču bo lahko zavrnil vsako vrečo, s kakršnokoli nepravilnostjo; ko pa bodo vreče položili (obstaja tudi upravičena bojazen, da se bodo pri tej operaciji lahko poškodovale) v odlagališče, jih bodo prekrili z vsaj 20 centimetrsko plastjo zemlje. Nemočno pa je tudi priznal, da bi se vreče s tako strupenimi snovmi po desetih-petnajstih letih lahko potrgale, v tem primeru bi se azbest pomešal s podtalnicami z naravnost srhljivimi posledica- mi za človeka in okolje. V dokaj napetem vzdušju so bila skoraj zaman zagotovila občinske odbornice Giuliane Zagabria, da bo uprava z največjo pozornostjo sledila celotnemu vprašanju in pa zagotovila inženirja pokrajinske uprave Viljama Starca, da bo to odlagališče služilo le potrebam tržaške pokrajine. Dr. Bian-chi s tržiške bolnišnice je na primer potrdil, da je prav azbest glavni razlog za obolenja za rakom na prsni mreni; teh primerov obolenj je bilo doslej pri nas kar precej, po splošnem povprečju pa bi morali zabeležiti le enega vsaka štiri leta. Poleg posledic, ki jih bo tako odlagališče lahko povzročilo zdravju pa je dr. Bianchi postavil v ospredje še eno boleče vprašanje: veliko se govori o lepotah Krasa in njegovih edinstvenih značilnostih, delamo pa vse, je grenko dodal, da ga pokvarimo, da ga uničimo. Zaskrbljujoče mu je pribil tudi dr. Zdenko Floridan, ki je dodal, da je treba načrt strogo izpeljati po vseh varnostnih predpisih. Oglasili so se seveda tudi domačini in odgovorne vprašali, zakaj mora Kras postati smetišče za potrebe mesta. Odločno so nastopili kriški jusarji, ki so še enkrat ugotovili, da se razne odločitve vedno sprejemajo le »na vrhu«, šele nato pa se o njih obvesti prebivalstvo. Načrtovano odlagališče je namreč za Križ nekoristno, so dodali, služilo bo le potrebam mesta, obenem pa se s tem uničuje tudi del krajevne zgodovine, v kateri imajo prav kamnolomi svoj važen prostor. Sledili so še drugi kritični glasovi. Zelo kritično so spregovorili rajonski svetovalci, ki so načrt nato tudi zavrnili. Raje bi videli, je na primer dejal Henrik Lisjak, da bi na podobnih sejah razpravljali o problemih, ki zadevajo Prosek, Kontovel in Križ, da bi Dežela priznala jusarske pravice upravičencem, da bi Občina Trst poskrbela za metanizacijo in za razsvetljavo, da bi Pokrajina postavila smerokaze tudi v slovenščini in se nazadnje še enkrat vprašali, zakaj mora Kras postati odlagališče večine materiala, ki ga proizvede mesto. To vprašanje pa je žal tudi tokrat ostalo brez odgovora. Temu naj dodamo, da se je v ponedeljek v Sesljanu na prvi seji sestal pripravljalni odbor, ki odločno nasprotuje odprtju spornega odlagališča in ki se zavzema za ljudski referendum o tem problemu. A.S. »Bil je pri zavesti, freza mu je slonela na desni nogi, stokal je in vzdihnil: "Pomagaj mi, pomagaj mi”. Freza je bila še prižgana, vendar se ni premikala, potrpežljivo je prenašal hude bolečine.« Prizor, ki se je nudil Srečku Zobcu iz Boršta, je bil grozljiv, že-lezje se je globoko zarilo v noge Valentina Pavlica, ki so ga kasneje odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga operirah. Zdravniki so si pridržali prognozo. Do težke nesreče je prišlo včeraj popoldne, nekaj pred 16. uro. Pavlic, po domače Zdravko iz Boršta 94, se je odpravil v vinograd na Poljanah. Vinograd je le 20 metrov daleč od avtoceste, v neposredni bližini podvoza, približno 600 metrov severno od tovarne Velikih motorjev, med prvim in drugim viaduktom. »Tudi sam sem bil namenjen v njive, moj vinograd je prav zraven Zdravkovega, le na drugi strani ceste,« je še povedal Zobec. »Z menoj v avtu sta bila svak Zvonko Boneta in vnukinja. Nenadoma sem ob vzpetinici ob začetku njive zagledal Zdravka. Medtem ko sem skočil k njemu, sem svaku dejal, naj gre na avtocesto in koga ustavi, zatem sem šel še sam na avtocesto, kar na sredo sem stopil, naposled se je ustavil neki Tržačan, ki je pri sebi imel mobilni telefon. Poklical je Rdeči križ in karabinjerje. Zatem smo se vrnili k Zdravku, kolikor se je dalo smo povzdignili frezo, ugasnili motor, bil je vseskozi pri zavesti, tožil je zaradi bolečin, rekel je, da je tam že več časa. Rdeči kriz je prišel že po 8-10 minutah, a so bile dolge minute. Prišli so tudi gasilci, policija, karabinjerji. Zgleda, da TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA SV.JUST / V SPOMINSKEM PARKU Uslužbenci sprožili vojno proti generalnemu tajniku Uslužbenci Tržaške trgovinske zbornice so sprožili pravcato sindikalno vojno proti generalnemu tajniku te ustanove Arcangelu Flaminiu. Včeraj so proti njemu demonstrirali na Boznem trgu, predvčerajšnjim so proti njemu stavkali. Obtožujejo ga, da je v življenje Tržaške trgovinske zbornice vnesel pravi kaos. Zapletel naj bi birokratske postopke, zmedeno naj bi delil naloge med uslužbenci - vse to tudi z namenom, da bi ponižal nekatere izmed njih. Kot piše v tiskovnem sporočilu sindikalnih predstavnikov CGIL in SNALCC, se je celotni spor pričel na začetku decembra. Generalni tajnik Flaminio naj bi odtlej sistematično kršil sklenjene dogovore o notranji mobilnosti uslužbencev. Uslužbenci nameravajo nadaljevati protestno akcijo, vse dokler ne bo zadeve resno vzelo v roke predsedstvo zbornice. Codarin in Illy o nepremičninah ezulov Predsednik tržaške pokrajine Renzo Codarin in tržaški župan Riccardo Illy sta včeraj pisala predsedniku vlade Prodiju ter v vednost predsednikoma senata Mancinu in poslanske zbornice Violanteju, da bi ga opozorila na potrebo po dokončni rešitvi vprašanja nepremičnin, ki so jih istrski begunci zapustili na svojih rodnih tleh. Codarin in Illy spominjata, da je po svetovnem shodu ezulov septembra lani v Trstu prišlo do dogovora med podtajnikom v zunanjem ministrstvu Fassinom ter Zvezo istrskih, reških in dalmatinskih beguncev, na osnovi katerega je bilo ustanovljeno trajno omizje za rešitev problema nepremičnin. Omizje pa je zamrlo, zaradi česar Codarin in Illy pozivata Prodija, naj se zavzame za njegovo oživitev. Poklon spominu S. Cermelija Fašisti so umorili komunističnega borca marca 1944 pri Stari Mitnici Včeraj so v Trstu počastili spomin pi-Vzpi, Aned in Annpia, pa tudi dru-Sergia Cermelija, komunista in anti- gi antifašisti in predstavniki komuni-fašističnega borca, ki so ga marca 1944 stične stranke. ubili fašistični hlapci nacistov na ploč- Prisotna sta bila tudi dva Cermelije-niku pri Stari mitnici. va sorodnika oz. sorodnici. Položili so Pri spominskem obeležju na padlega šope cvetja in se z nekaj besedami antifašista v parku pri sv. Justu so se spomnili antifašističnega borca Cerme-včeraj dopoldne zbrali predstavniki lija, ki so mu posvetili enominutni združenj borcev in preganjanjcev An- molk. Zdravko sploh ni začel delati. Verjetno je vključil vzvratno vožnjo, da hi se zatem usmeril med trte, morda ni pravočasno vključil prve prestave, morda se je spotaknil, kar mu je bilo usodno.« Kaže, da je osebje službe 118 imelo nekaj težav, predno je prišlo do kraja nesreče, očitno se kljub natančnim navodilom, ki jih je posredoval Srečko Zobec, niso takoj.znašli. Gasilci so zatem odvili nože, del je ostal v Srečkovih nogah, naložili so ga na rešilec in odpeljali. Zdravko je znan v Boršt-vu in naokrog, bil je v 3. prekomorski brigadi, po vojni je bil zaposlen v pristanišču, delal je tudi na kmetiji, angažiran je pri VZPI-ANPI, pri sindikatu upokojencev, dolga leta je bil v vaškem pevskem zboru, sodeluje pri zboru upokojencev in je aktiven pri organiziranju praznika ob obletnici borštanskega bunkerja. Kljub letom je zelo dinamičenn, po videzu in vedenju je prav mladosten. »Popoldne sem bil pri njem doma, ni ga bilo,« je povedal Drago Slavec iz Doline, ki nam je kasneje v uredništvo prinesel Zdravkovo fotografijo. »Zvečer mi je hči povedala (Zdravko živi pri hčeri, že- na mu je umrla, pred več kot dvema desetietjema je v priometni nesreči izgubil tudi sina), da so ga operira-li, vendar se bojijo, kako bo z nogama.« Čaka ga 7 let ječe Obmejna policija je aretirala 59-letnega Adolfa Adriana iz Milana, za katerim je milansko sodišče izdalo zaporni nalog. Moški je bil svojčas obsojen na 7 let ječe zaradi posilstva in slabega ravnanja v družini. Usodna odločitev Včeraj popoldne se je 24-letni Andrea Collareta iz Ul. Biasoletto 135 odločil za usodni korak, obesil se je na zaraščenem območju med ulicama Marchesetti in Cacciatore. Collareta je bil študent, zašel je v depresijo. NOVICE Danes predstavitev knjige o Karivanih V dvorani Hrvaške matice (Trg. S.Giovanni 6) bodo danes ob 19.uri predstavili knjigo uspešnico »Karivani«, ki je pred kratkim v italijanskem prevodu izšla pri založbi Einaudi. Navzoč bo avtor Miljenko Jergovič, o knjigi bodo spregovorili Lilijana Avirovič, ki jo je prevedla v italijanščino, Fulvio Tomizza, novinar Espressa Federico Bugno, Nenad Popovič in Anna Raffet-to, predstavnik turinskega založnika. Oris dejavnosti komisije za enake možnosti V poročni dvorani tržaške občinske palače bo danes ob 12. uri tiskovna konferenca občinske komisije za enake možnosti. Srečanje, na katerem bodo predstavnice komisije ter odbomištva orisale program dejavnosti, ki so predvidene v teku leta 1998, bo tudi priložnost za soočenje o aktualnih temah, s katerimi se spoprijemajo ženske. Nadaljevanje tečaja o letih fašizma Jutri s pričetkom ob 15.30 se bo v veliki dvorani liceja Galilei nadaljeval izpopolnjevalni tečaj za profesorje zgodovine, ki ga prirejata Inštitut Gramsci za FJK in deželni inštitut IRRSAE. Tema tečaja je »Leta fašizma«, jutri pa bosta predavala prof. Michela Necci o miselnih tokovih med fašizmom in prof. Giuseppe Petronio o literarni proizvodnji v fašističnem dvajsetletju. Konferenca o znanstvenem raziskovanju v FJK V petek, 13. marca bo v Trstu glavni direktor oddelka za raziskavo Evropske unije prof. Jonna Routti, ki se bo udeležil konference na temo »Politika EU za znanstveno raziskovanje v Fur-laniji-Julijski krajini: analize in pertpektive«. Konferenco, ki se je bodo udeležili številni podjetniki, industrijci ter predstavniki banč-niške in finančne stvarnosti, prirejata Tržaška občina in Area Science Park. Začela se bo ob 9. uri v avditoriju centra za znanstvene raziskave pri Padričah. Po posegu Lucia Susmela in Ric-carda Illyja bo govoril direktor ICGEB prof. Ar-turo Falaschi, za njim pa prof. Routti. Razpravo bo vodil evroparlamentarec Luigi Caligaris. PRIJETEN NASTOP OSNOVNOŠOLCEV Pri Domju pokazali kako je v Butalah Dan slovenske kulture za šolo in društvo Učenci COŠ Mare Samse pri Domju med petkovim nastopom (f. KROMA) DSI / PREDAVANJE Zakaj Slovenci bežijo pred življenjem O naraščanju samomorov v Sloveniji je govoril znani publicist Viktor Blažič V ponedeljek, 9. t.m. je bil gost tradicionalnega tedenskega veCera Društva slovenskih izobražencev znani publicist Viktor Blažič, ki je govoril na temo Slovenci in beg pred življenjem. Predavatelj je spregovoril o naraščanju samomorov v Sloveniji, pa tudi o pogostih prometnih nesrečah in o demografskem padcu slovenskega naroda. Blažič je v zanimivem predavanju podal nekaj svojih ugotovitev ob tem fenomenu, ki pri Slovencih dosega razsežnosti, po katerih Slovenija verjetno prekaša ostale države. Analiziral je razvoj tega fenomena skozi zgodovino: na Slovenskem (točneje: v deželi Kranjski) je bilo v Času Prejšnji petek zveCer so s prisrčno glasbeno-gledališko prireditvijo počastili dan slovenske kulture pri Domju: srečanje sta priredila Kulturno društvo Fran Venturini in Celodnevna osnovna šola Mare Samse, oblikovali pa so ga uCenci krajevne osnovne šole in nekateri gostje. Osnovnošolci (na sliki - f. KROMA) so občinstvu predstavili uprizoritev Butalcev po povestih Frana Milčinskega, z glasbeno točko je nastopila Nataša Zerjul, ki se uči klavir na šoli Glasbene matice v razredu prof. Vesne Zuppin, 0 širšem pomenu in smislu praznovanja dneva slovenske kulture je prisotnim spregovorila Nerina Švab. VeCer v dvorani kulturnega središča Antona Ukmar - Miro pri Domju so s pesmijo obogatili še pevci in pevke MePZ Primorsko iz MaCkolj in pa MePZ Rdeža zvezda iz Saleža. (dam) Atilij Kralj gost Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši Časi, ki jih preživljamo, so vse prej kot veseli in prijetni. Zato smo bili vsi, ki smo se udeležili četrtkovega veCera v prostorih Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, hvaležni organizatorjem za to lepo priložnost, ko smo se srečali z Atilijem Kraljem, avtorjem knjige »UaCe naš«, z njegovim dolgoletnim prijateljem dr. Danilom Sedmakom, ki je knjigo predstavil in z Zenskim zborom, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel nekaj slovenskih in dalmatinskih pesmi, ki so se lepo ujele v vsebino večera. VeCer, ki so se ga udeležili Openci, Trebenci pa tudi Ferlugovci, je začela Stanka Hrovatin, nakar je dr. Sedmak povedal nekaj svojih misli ob branju Kraljeve knjige, ki opisuje njegovo otroštvo v Trstu in s tem v zvezi vse takratno dogajanje na našem območju, kar predstavlja, je dejal, pomemben zgodovinski zapis iz tistega obdobja. Avtor je z branjem nekaterih odlomkov iz svoje knjige to stvarnost tudi osvetlil in nam jo približal z značilnim duhovitim podajanjem teksta. VeCeru je svojo noto dodal še Viktor SosiC, ki je na zelo originalen način podal Kraljevo pesem »Sajo-nara«. Prireditev je zaključilo petje članic domačega zbora, nato pa je sledilo družabno srečanje, med katerim je avtor kupcem svoje knjige posvetil podpis in morda tudi drobno misel. N.L. Viktor Blažič (foto KROMA) habsburške monarhije malo samomorov. Število teh se nekoliko poveča v dobi kraljevine Jugoslavije, pravi porast pa se beleži od druge polovice šestdesetih let naprej. Predavatelj je porast samomorov označil na simptom krize: verske in moralne prepovedi, ki so veljale v preteklosti, so odpadle, zrušile so se ideologije, morala se je skrhala in tudi civilizacijska pravila so se porušila. Vzrok za tako stanje je Blažič poiskal tudi v polpretekli zgodovini slovenskega naroda, ki je v zadnjih desetletjih doživel korenite spremembe v načinu življenja, in v slovenskem značaju, ki ni aktiven in za katerega sta značilna tudi nekomunikativnost in zaprtost vase. Predavanju je sledila živahna razprava, ki je nekatere stvari še dodatno poglobila. (iž) RICMANJSKI TEDEN / SKD SLAVEC Narečno gledališče in stare navade Ricmanjski teden bo letos potekal v znamenju narečnega gledališča in obujanja starih vaških navad. Ena izmed najvabljivejših pobud bo namreč mali nedeljski “semenj” po zgledu Časov, ko je bilo po Ricmanjih vse živo, bile so osmice, stojnice, zabavišča za otroke, domačini pa so obiskovalcem rezali pršut in ponujali druge dobrote, kot vidimo na sliki (£ Magajna) iz leta 1956. Letošnji Ricmanjski teden, niz prireditev ob prazniku vaškega zavetnika sv. Jožefa, si odborniki SKD Slavec zamišljajo torej v luči obujanja nekdanjih navad z namenom, da bi popestrili to že tradicionalno kulturno ponudbo, pa tudi z željo, da bi v to breško vas, sicer polno zgodovinskih zanimivosti, ob opasilu vdahnili tudi dobro mero življenjskosti in družabnosti. V nedeljo, 15. t.m., bo tako možno, da se sprehodimo po starih vaških uličicah, se zaustavimo ob stojnici z vinom in pršutom, prisluhnemo glasbi in si ob vaški arhitekturi ogledamo še ustvarjalnost mladih likovnikov. Ves dan bo namreč potekal otroški in mladinski ex tempore, z nagrajevanjem še isti dan ob 18. uri, pod “kluonjami” vaških hiš pa bosta razstavljala dva likovnika mlajšega rodu, in sicer Mi-chele Ota in Fabio Valenti. Ta dan bodo v Ricmanje prišli na obisk tudi BoljunCani: KD France Prešeren namreč prireja romanje k sv. Jožefu, ko se bodo kot po stari vaški navadi peš podali po poti čez Poljane. Sicer bo Ricmanjski teden ot-vorila razstava del Deziderija Švare, v petek, 13. t.m., ob 20.30 v galeriji Babne hiše, s predstavitvijo Sergija Cesarja, pesniško besedo Irene Žerjal in Aleksija Pre-garca in pesmijo ZPZ Ivan Grbec. V soboto, 14. t.m. bo Ricmanjski teden gostil pravo novost: pr- vič bo v Babni hiši nastopila tržaška gledališka skupina II Gabbiano z veseloigro v narečju Kaktusov cvet. Za SKD Slavec je tovrstna ponudba povsem nova, nastaja pa iz Zelje, da bi zadostili povpraševanju tudi italijansko govorečih sovaščanov. Po nedeljskem malem sejmu bo naslednja prireditev v dvorani Babne hiše v torek, 17. t.m., ko bo dramska skupina PD Slovenec natančno dva meseca po borštanski premieri še za ricmanjskega zavetnika zaigrala svojo veseloigro “Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste kon-fužjuona”. Domači gledališčniki bodo prišli do izraza na jožefovo: v četrtek, 19. t.m. zvečer bo namreč v ricmanj-skem domu na vrsti že tradicionalni Domači veCer, ko se bodo občinstvu predstavih pevci združenega MePZ Slavec-Slove-nec pod vodstvom Danijela Grbca, z izvirno igro v narečju pa bodo nastopih člani društvene dramske skupine, ki so na besedilo in v režiji Tatjane Turko letos uprizori-li “Domači bjutiful”. Večer ob sv. Jožefu bodo ponovih že v soboto, 21. tm. (dam) PRIREDITVE SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR prireja v sklopu Openskih glasbenih srečanj, koncert TRIO 3, Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena Na-veršnik - violončelo. Danes, 11. marca 1998 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja ob mednarodnem dnevu žensk, danes, 11. marca 1998 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani prireditev, kjer bo nastopil Atilij Kralj s predstavitvijo njegovega novega dela v narečju Uače naš. Hkrati bo popestril popoldan mladi Egon Tavčar, ki bo z diatonično harmoniko zaigral vesele narodne in poskočne melodije. Na koncu se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM vabi na ogled glasbene veseloigre v narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in... dueste konfežjuena«, v izvedbi dramske skupine PD Slovenec in MePZ Slove-nec-Slavec iz Boršta. Prireditev bo v petek, 13. marca ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Obveščamo člane, da bodo ob tej priložnosti lahko poravnali letno društveno članarino. SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja RICMANJSKI TEDEN od 13. do 19. marca 1998. Petek, 13. 3. ob 20.30 v galeriji Babna hiša otvoritev razstave Deziderija Švare, predstavitev Sergij Cesar, sodelujejo književnika Irena Žerjal in Aleksij Pregare ter ZPZ Ivan Grbec po vodstvom Ksenije Kos. Sobota, 14. 3. ob 20.30 v prireditveni dvorani gostovanje dramske skupine II Gabbiano z veseloigro v tržaškem narečju Fiore di cactus, režija Osvaldo Ba-so. Nedelja, 15. 3. od 10. ure dalje oživitev starega običaja: stojnica s pečenim pršutom in domačo kapljico, slikarski ex-tempore in razstava slikarjev Michele Ote in Fabia Valentija pod kluonjeme. Torek, 17. 3. ob 20.30 v prireditveni dvorani gostovanje dramske skupine PD Slovenec z glasbeno veseloigro v domačem narečju Nemalo smjeha, nemalo joka in... dueste konfežjuena, režija Boža Hrvatič in Aleksander Corbatto. Četrtek, 19. 3. v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata zdr. MePZ Slavec-Slove- nec pod vodstvom Danjela Grbca, dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju Domači Bjutifull -tekst in režija Tatjana Turko. PRIMORSKA POJE ’98 - Zveza slovenskih kulturnih društev, ZSKP, ZCPZ, ZPZP v sodelovanju z MoPZ Vasilij Mirk, Primorjem in Zadrugo Kulturni dom Prosek vabijo na koncert, ki bo v soboto, 14. marca 1998 ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopili bodo kvartet Kresnice iz Trnova pri Novi Gorici, MoPZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MoPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, MePZ Društva upokojencev iz Gorice, kvintet Sumus in komorni zbor Iskra iz Bovca. V RICMANJSKI CERKVI bo v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri nastopil akademski zbor TONE TOMŠIČ pod vodstvom Stojana Kureta. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na koncert svetovno znanega ukrajinskega harmonikarja in skladatelja VLADIMIRA ZUBITSKJEGA, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri v rojanskem Marijinem domu v Ul. Cordaroli 29. Na sporedu bodo skladbe Scarlattija, Vlassova, Kramerja, Lullija in samega Zubitskjega. Vstop prost. KOMORNI ZBOR KRAS bo pel v torek, 17. marca 1998 ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah pod vodstvom Matjaža Sčeka. Koncert prireja SPD Primorec-Ta-bor. KINO ARISTON - Danes in jutri dvorana rezervirana, v petek: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II testimone dello sposo« i. Diego Abatantuo-no. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien - La clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Sigourney VVeaver, VVinona Ryder. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Star-ship Troopers - Fanteria dello spazio«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 2 - 17.30, 19.45, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.10 »Mezzanotte nel giardino del bene e del male«, i. C. Eastvvood. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Para-diso perduto« i. R. De Ni-ro. MIGNON - 16.00, 22.00 »Uccelli in paradiso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »II ma-trimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Love Ete.«, r. Marion Vernoux, i. Char-lotte Gainsbourg, Yvan Atal. TK KRiT v sodelovanju s KROŽKOM ISTRIA Vas vabijo na predstavitev prevoda knjige SAVRINKE - LE SAURINE prisotni bodo avtor MARJAN TOMŠIČ prevajalka Diomira Fabjan-Bajc in Jasna Čebron Glasbena spremljava z istrsko glasbo in inštumenti: Luciana Kleva Danes, 11. marca ob 18.30 v TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL S. Francesco 20 KD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v društvenih prostorih tič--v petek, 13. marca ob 20.30 predavanje g. DUŠANA JAKOMINA AH je domače narečje še živo? Zaradi zanimive teme prav vsi toplo vabljeni VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 11. marca 1998 KRISTOV Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.39 - Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 5.37 Jutri, ČETRTEK, 12. marca 1998 DOROTEJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1025 mb ustaljen, veter 24 km na uro severo-zahodnik, vlaga 21-od-stotna, nebo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Clara in Helena Caussi, Ružiča Pavic. UMRLI SO: 56-letni Abdelrafei Zidan Elsayed El Shikad, 86-letna Maria Zof, 86-letni Guido Fava, 76-letni Galdino Alessio, 78-letni Marcello Stuck-ler, 64-letni Emilio De Luk, 86-letna Concetta Giovinazzo, 89-letna Ore-stilla Svetina, 63-letni Bruno Zigante, 82-letna Maria Strain, 65-letna Emilia Piccolo, 84-letni E urico Perini, 7 5-letni Ar-turo Kanobely. ; ; LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. marca 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Trg Valmaura 11 (tel. 812308). Opčine, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginna-stica 44. Opčine, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Dne 9. marca je na fakulteti za jezike beneške univerze Ca Fo-scari z odliko in pohvalo diplomirala Vladica Vodopivec Prisrčno ji čestitata Društvo Slovencev miljske občine in zbor Jadran V Prebenegu slavi danes 50 let naš dragi Mirko Kraljič Vse najboljše mu že- lijo žena Mira, sin Elvis in hči Alenka z VValterjem H ČESTITKE Danielu se je pridržita sestrica VALENTINA. Z njim se veselijo vsi otroci in njihovi starSi ter delovno osebje iz vrtca v Gabrovcu. VLADICA VODOPIVEC je v ponedeljek, 9. marca z odliko in pohvalo diplomirala na fakulteti za jezike v Benetkah. Iskrene Čestitke ji izražajo cerkvene pevke od Korošcev. □ OBVESTILA SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita danes, 11. t. m. na sedež Sirene na predstavitev knjige BARCOLA. O delu bo spregovoril avtor Fabio Zubini. Začetek ob 20.30. PRIMOTOR KLUB obvešča elane, da so na razpolago izkaznice FMI za leto 1998. Seja za včlanjevanje bo danes, 11. t. m. ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA prireja jutri, 12. 3. ob 18. uri v Devinu (osnovna šola) ter v petek, 13. 3. ob 18. uri v Sempo-laju (osnovna šola) javni skupščini o novem regulacijskem naCrtu. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - od 13. do 23. marca 1998 razstavlja LUCIANO PLEHAN. Odprtje razstave v petek, 13. marca ob 20. uri. Predstavitev Jasna Merku. Na večeru sodeluje Godalni kvartet gojencev Glasbene Matice M. Kogoj pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča. V PETEK, 13. t. m. se bo ob 20.30 zbral deželni svet Slovenske skupnosti na strankinem sedežu v Trstu, Ul. G. Gallina 5/III. ODBOR KRIŠKE SEKCIJE VZPI-ANPI - Edvald AntonCiC-Stojan vabi bivše borce in antifašiste v petek, 13. marca 1998 ob 18. uri v kulturni dom Alberta Sirka v Križu na PRAZNIK VCLANJE- SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita danes, 11. t. m. na sedež Sirene na predstavitev knjige mcoifi O delu bo spregovoril avtor FABIO ZUBINI Začetek ob 20.30 VANJA. Ob tej priložnosti bo Aljoša Žerjal predstavil tri svoje dokumentarne filme: Vietnam, Kitajska in Tibet. Sledila bo rj O 1/-1 1 C K"Q VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini De-vin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca. OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe v obdobju od petka 13. do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: petek, 13. od 8. do 9. ure; sobota, 14. od 8. do 13. ure; od ponedeljka 16. do petka, 20. marca od 8. do 9. ure; sobota 21. in ponedeljek, 23. marca od 8. do 13. ure; od torka, 24. do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. OBČINA REPENTA-BOR obvešCa, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe v obdobju od petka 13. do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: petek, 13. od 8. do 9. ure; sobota, 14. od 8. do 13. ure; od ponedeljka 16. do petka, 20. marca od 8. do 9. ure; sobota 21. in ponedeljek, 23. marca od 8. do 13. ure; od torka, 24. do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 14. t. m. na veCer z naslovom SA-TANISTICNA SPOROČILA V ROCK GLASBI. Govoril bo mladi Časnikar revije Sončna pesem Uroš Urbanija. Začetek ob 18.30. ROD MODREGA VALA vabi vse elane na ORIENTACIJSKI POHOD, ki bo v nedeljo, 15. marca. Zbirališče v Samatorci pri cerkvi sv. Lenarta ob 9. uri. Zaključek pohoda ob 17. uri na istem mestu. V ŠOLSKEM ŠPORTNEM CENTRU v Postojni bo v nedeljo, 15. marca ob 19. uri srečanje s svtovno znano osebnostjo Gior-giom Bongiovannijem, stigmatiziranim v Fatimi na Portugalskem. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje v ponedeljek, 16. marca, REDNI OBČNI ZBOR, ob 20.30 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju. Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA vabi v Četrtek, 19. marca v Ul. Donizetti 3 na družabni popoldan. Prof. Sonja Gregori bo predvajala diapozitive o svojem potovanju po Indoneziji, deželi tisočerih otokov. ZaCetek ob 16. uri. JK CUPA vabi elane na 26. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 20. marca 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom. Dnevni red: otvoritev in izvolitev organov občnega zbora, poročilo predsednika in odbornikov, pozdravi gostov, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešCa, da bo naslednji večer šivanja noš v ponedeljek, 23. marca. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešCa, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. SKLAD MITJA CUK nudi popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, angleški tečaj -različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. št. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. KMEČKA ZVEZA obvešCa svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJ-. NIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. Sl IZLETI KLUB PRIJATELJST-V A iz Trsta pripravlja za soboto, 21. marca izlet v Ljubljano na obisk Mestne galerije, kjer je razstava del Toneta Kralja. Sledil bo ogled nekaj mestnih. znamenitosti. Cas vpisa je do sobote, 14. marca v trgovini Fortuna-to blizu Novega sv. Antona, Ul. Paganini, 2. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obuja stari vaški običaj - romanje v Ricmanje ob praznovanju sv. Jožefa. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. marca, ob 9.30 na Gorici. Peš bomo šli Cez Poljane, v Ricmanjih se bomo okrepčali in zabavali. V zgodnjih popoldanskih urah pa se vrnemo po isti poti. Za dodatna pojasnila telefonirajte od 14. do 15. ure na št. 228438. KRD DOM BRISCIKI priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque ter-re« 11., 12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. št. 327062, od 19. do 21. ure. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MOSP opozarja tudi, da bo ponovitev musicola Andrevva Lloyda VVebbra JESUS CHRIST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcv in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v MušiCevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). MALI OGLASI tel. 040-7796333 LESTVE za vse potrebe lesene in aluminijaste tudi kmečka kobilica padjetje OioVblC Ul. 5. Dlino. 3B tel/fax 35D15D. 54390 ISCEM DELO kot hišna pomočnica. Tel. 00386-67-89311. PRODAM LADO NI- VA, letnik 1996 (autocar-ro), 91.000 km. Tel. 040-200082 ob urniku trgovine. NUJNO ISCE kovaško-mehanicna delavnica vajenca ali delavca za takojšnjo zaposlitev. Tel. ob delovnih urah na št. (040) 228411. ODDAM v najem skladišče v Boljuncu - 35 kv. m. Tel. št. 228908. LANCIA K 2000 LS, november 1996, full op-tional, garancija do 11. 1999, možnost fakture, cena po Quattro ruote. Tel. 040/251234. IŠČEMO GOSPO srednjih let za nego starejšega para, izmenično po 7 dni, 24 ur dnevno na domu. Klicati na tel. št. 040-304663. OSMICO je odprl Berto Tonkic v Doberdobu, Tržaška ulica 25. V MEDJE VASI imata odprto osmico Bojana in Gianna. DUŠAN GUŠTIN je odprl osmico v Repnu št. 22. Vabljeni! OSMICO je odprl Antonie Ivan, Cerovi j e 34. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. PRISPEVKI V spomin na Franja, Nadjo in Milko darujeta Anica in Oskar 150.000 lir za TFS S tu ledi. Ob 33. obletnici smrti dragega Davida Pescato-rija darujeta žena Marica in sin Roberto 50.000 lir za Novo Delo in 50.000 lir za krožek David Pe-scatori pri Sv. Sergiju. Ob praznovanju zlate poroke daruje družina Glavina 100.000 lir za zbor upokojencev z Brega. Popravek: Namesto cvetja na grob Rafka Grgiča daruje Zofka Mahnič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V zahvalo za prejeto priznanje daruje Vesna Tul 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Ob težki izgubi žene Marte Jeric Merku izreka iskrene sožalje svojemu bivšemu dolgoletnemu predsedniku Pavletu Merkuju upravni svet Slovenskega visokošolskega sklada Sergij TonCiC Ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Pavletu Merkuju izreka iskreno sožalje ob smrti drage žene Marte Skupina 85 Trst Pavletu Merkuju, Jasni in Andru izreka iskreno sožalje ob izgubi drage Marte Slovenska prosveta v Trstu Pavletu, Jasni in An-drotu Merku izrekajo iskreno sožalje prijatelji z Radia Trst A Ob boleči izgubi drage žene, gospe Marte Jerič, izreka prof. Pavletu Merkuju in vsem ostalim svojcem iskreno sožalje zbor Jacobus Gallus Ob smrti drage žene in matere izrekamo Pavletu Merkuju in vsem dužinskim elanom iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Pavletu, Jasni in An-drotu izrekava v tem hudem trenutku globoko sožalje Vera in Janko t Zapustil nas je naš dragi Marcelo Stuckler Žalostno vest sporočajo sestra Lidija, nečak Edi, svak Vinko, svakinja Olga ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 13. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v trebensko cerkev. Trebče, Bazovica 11. marca 1998 Ravnatelj, uCno in neučno osebje nižje srednje Sole sv. Cirila in Metoda na Katinari in pri Sv. Ivanu izrekajo profesorici Jasni Merku občuteno sožalje ob izgubi drage mame Ob težki izgubi drage žene Marte sočustvujemo s prijateljem prof. Pavletom Mr kujem dirigent in pevke DPZ Vesna iz Križa Ob izgubi drage Marte izrekamo globoko sožalje Pavletu, Jasni in Androtu Verčevi Ob izgubi drage prijateljice Marte sočustvujeta z družino Grazia in Boris Ravnatelj, neučno in uCno osebje srednje Sole Ivan Cankar v Trstu izrekajo kolegici Jasni Merku globoko sožalje ob izgubi drage mame Ob težki izgubi žene Marte izreka občuteno sožalje profesorju Pavletu Merkuju in družini Glasbena matica Ob smrti bivše profesorice Marte Jeric Merku, ravnatelj, uCno in neuCno osebje DTTZG Žige Zoisa izrekajo družini občuteno sožalje Jasni in družini Merku izražamo iskreno sožalje Uredništvo Škrata Zadruga List Sklad Mitja Cuk in VZS Mit j as Cuk Ob izgubi drage mame izrekamo Androtu in svojcem občuteno sožalje Ivana in Marko, Erika in Pavel V tem težkem trenutku sočustvujeta s Pavletom Boris in Mojca FILM / RAZGOVOR S SERGIJEM GERMANIJEM GRMEKOM Črni val se nadaljuje v Tishi in drugod Več pobud po retrospektivi jugoslovanskega filma Odkritje pomembnega trenutka v zgodovini filma: po približno dveh mesecih od prikaza jugoslovanskega Črnega filma v okviru tržaškega filmskega festivala Alpe Adria dnema se vse bolj utrjuje prepričanje, da je retrospektiva presegla raven informativnega pregleda in prerasla v dogodek, ki Se odmeva in se nadaljuje. Sergij Germani Grmek, ki je pripravil tržaško retrospektivo, je nad odzivom nadvse zadovoljen, saj je tržaški, tako količinsko kot kakovostno zelo dodelan prikaz, vzbudil veliko zanimanje za smer jugoslovanskega filmskega izražanja kot tudi za posamezne avtorje. Pred odhodom v Portorož, kjer se kot dan žirije udeležuje prvega festivala slovenskega filma oz. 25. pregleda slovenske filmske ustvarjalnosti, je v razgovoru nanizal nekaj nadaljnjih »poglavij« uspeSne tržaške prireditve. »Tako je po eni strani potrjeno, da bo na letošnjem filmskem festivalu v Taormini (julija-av-gusta), prikazana retrospektiva Dušana Ma-kavejeva, avtorja, ki je bil osebno in z veC filmi prisoten tudi v Trstu. Na tokratni retrospektivi, ki jo bova uredila z Milo Lazič, bo prikazan njegov celoten opus. Po drugi strani bodo predstavniki jugoslovanskega črnega vala prišli tudi na italijanske televizijske zaslove, saj bo italijanska javna ustanova Rai po vsej verjetnosti odkupila nekatere filme in jih uvrstila v posebne (na primer v nočne programe 3. mreže) in pa tudi v sploSen program. In tretjič, zelo verjetno je, da bodo v Rimu celotni tržaški prikaz ponovili, morda že letos ali naslednje leto. Doslej so retrospektivo v zelo delni, skoraj minimalni obliki že ponovili v Bologni in Gorici, vendar pa lahko črni val pride do pravega izraza samo s tako bogatim izborom, ki je označeval tržaško prireditev. V Trstu pa se bo v okviru festivala Alpe Adria Cinema nadaljevalo odkrivanje jugoslovanskega filma obdobja črnega vala, tokratna pozornost bo namenjena predvsem tistim avtorjem in kinematografijam, ki so bile letos premalo zastopane. V mislih imam na primer hrvaško: kot organizatorji smo se zavedali, da je v obdobju črnega vala imela svojstvene značilnosti, s hrvaške strani pa se »posebnostim« od osamosvojitve države dalje daje Se posebno težo. Posledica vsega pa bi bila, da bi se pogajanja in dogovarjanja za najem hrvaških filmov preveč zavlekla. Vendar pa je z vsebinskega vidika tudi prav, da se hrvaško filmsko produkcijo iz obdobja ’60-’72 prikaže posebej. Tako upam, da bo za naslednjo izvedbo festivala pripravljen prikaz hrvaškega filma, večjo pozornost pa nameravamo posvetiti tudi Bosni, letos je bilo namreč samo nekaj filmov in to predvsem zaradi birokratsko-organiza-cijskih težav. Potem je tu Se filmska proizvodnja drugih predelov nekdanje Jugoslavije, kjer se je razvila kasneje (v letih ’70-’80), na primer v Makedoniji in na Kosovo, kar postaja danes še posebej zanimivo. In končno je tu še filmska produkcija Črne gore. Ne vem, če bo vse to mogoče prihodnje leto povezati v enoten prikaz, vendar bomo nekaj od navedenega le uspeli strniti v niz. Dejstvo, da bo po tržaški retrospektivi toliko pobud, je nedvomen dokaz o uspešnosti zamisli in izvedbi niza črni val.« In kje so glavni razlogi za uspeh? »Razlogov je več, vendar je med glavnimi vsekakor dejstvo, da pred Trstom jugoslovanska kinematografija tistega obdobja ni doživela celovite predstavitve. V letih ’60 so posamični filmi nastopali na raznih festivalih, vendar je bilo težko ustvariti si celostno podobo oz. dobiti občutek, da gre za gibanje in ne samo za posamezne dobre filmarje.« Takraj je bilo filmsko dogajanje živo, veliko bolj kot danes. »Tudi glede tega bi mogli oz. morali navesti Številne razloge, ki veljajo v splošnem in ne samo za nekdanji jugoslovanski prostor. Začnimo pri kvantitetni omejitvi produkcije, vendar je od-ločilnejši vzrok ta, da se je tedaj film začel pojavljati. Danes je povsem drugače, danes med drugim vlada televizija in vse bolj je opazno prilagajanje na mehanizme ameriškega filma. Vsekakor bi nas pogovor peljal daleč, naj samo omenim Se izrazito težnjo pripravljati filme po okusu gledalcev. V današnji produkciji, v svetovnem merilu, izstopajo prej posamezni ustvarjalci kot pa gibanja, kakršno je bilo na primer črni val.« bip CELOVEC / 26. KONCERT KOROŠKA POJE Majhne vokalne skupine navdušile Pobuda Krščanske kulturne zveze Osrednji letošnji koncert Krščanske kulturne zveze »Koroška poje« preteklo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu je potekal v znamenju majhnih volkalnih skupin s celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške. Koroški publiki pa se je predstavila tudi moška pevska skupina Akord iz Gorice. Vsi so s svojimi kakovostnimi nastopi navdušili publiko, ki je do zadnjega sedeža napolnila srednjo dvorano osrednje koncertne hiše v centru koroške prestolnice. Prireditev pod geslom »Oj zapojte tisto pesem, tisto mlado, lepo pesem« (Srečko Kosovel) so oblikovali Vokalna skupina VOX iz Pliberka, Kvartet A CAPPELLA iz Dobrle vasi, Družina Zvvitter iz Zahomca, Dekliška skupina S TEM iz Globasnice, skupina Die Rosentaler (Rožani), Kvartet Borovlje, Kvartet bratov Smrtnik, Oktet Suha in Moška pevska skupina Akord iz Gorice (vodstvo Mirko Špacapan). Slavnostni govornik profesor Joško Kovačič je v svojem govoru še posebej izpostavil osebnost in zasluge dr. Panceta Cigana za koroško ljudsko pesem. Kovačič je ob letošnji 100-letnici rojstva predsta- vil zborovski opus leta 1971 umrlega duhovnika, vzgojitelja in profesorja glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ki je kot zborovodja, zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi ter skladatelj svoja najplodnejša ustvarjalna leta posvetil koroškim Slovencem in koroški ljudski pesmi. Cigan, je podčrtal slavnostni govornik, je s svojo nesebično ljubeznijo in požrtvovalnostjo zbiral, raziskoval in spet vračal med pevce njihovo domačo pesem, kajti marsikaj je bilo izgubljeno, pozabljeno. Zato ga je KrSčanska kulturna zveza tudi poverila z nalogo, da uresniči projekt izdajanja zborovskih del Franceta Cigana, ki obsega osem knjig, je dejal Kovačič, ki je na koncertu predstavil dve novi notni zbirki Franceta Cigana, v pripravi za tisk pa je Se 5 knjig Ciganovih skladb in priredb za moške, mladinske, dekliške in Zenske zbore ter zbirka samospevov. Osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze so se udeležili številni častni gosti iz kulturnega in političnega življenja s celotnega slovensko govorečega prostora. Ivan Lukan MILJE / OB MEDNARODNEM DNEVU 2ENSK Uspeh fotografskega natečaja Vsako leto se na natečaj odzove več žensk in fotografije so iz leta v leto kakovostnejše: organizatorke letošnjega, že osmega natečaja, razpisanega ob mednarodnem dnevu žensk so z odzivom, tako s številčnega kot kakovostnega vidika, zelo zadovoljne. Avtorice najboljših fotografskih izdelkov, absolutna zmagovalka je Patrizia Fhneljak, medtem ko sta v kategoriji barvne oz. črnobele fotografije prvo mesto odnesli Maria Letizia Bortolo oz. Laura De Colle, za sek-venčno fotografijo pa sta nagrado prejeli Lidia Blanco in Roberta Ferranti, so nagradili v nedeljo dopoldne, ko so tudi odprli razstavo prejetih fotografij (f. KROMA). Fotografije, razstavljene v prostorih občinskega centra »Millo« v Miljah, bodo na ogled do nedelje, do takrat si bo mogoče ogledati tudi samostojno fotografsko razstavo organizatorke in mentorice mladih fotografinj Lame Battich. Obe razstavi sta zastavljeni na letošnjo osrednjo temo, in sicer sugestij vode. V okvir osmomarčevskih pobud miljskih žensk (krožka Osmimarec in upokojenk) sodi tudi jutrišnje predavanje znane znanstvenice Margherite Haag. GLEDALIŠČE MIELA / PRIREDITEV OB 10-LETNICI ZDRU2ENJA G. DE BANFIELD Svojstven sprehod po Trstu Kaj pa če bi Neptun nad vodnjakom sredi trga Venezia ter kipi, ki krasijo Carciottijevo borzno ali postno palačo spregovorih? Po vsej verjetnosti bi povedali marsikaj zanimivega o tem našem Trstu in o ljudeh, ki se Ze toliko časa vsakodnevno podijo po mestnih ulicah. S pročelij palač so nekipne figme prav gotovo veliko »opazile in slišale«. Tudi tako nastajajo zgodbe. Dovolj je prisluhniti kamnitim podobam... V tem duhu se je v tržaškem gledališču Miela odvijal petkov multimedial-ni večer - sprehod po mestnih trgih in ulicah -, ki je nosil naslov »Anime nella bora« (Duše v burji), za režijo pa sta poskrbela Elisabetta Guštini in Fabrizio Briganti. Za svojstveno odkrivanje mestnih četrti so se ob desetletnici ustanovitve odločili pri združenju Goffredo De Banfield, ki se ukvarja s problematiko ostarelih. Pestri spored je obsegal nastope tako posameznih ustvarjalcev kot raznoraznih skupin. Sledili smo predvajanju diapozitivov, skritih detajlov, ki jih navadno zaradi vsakodnevne naglice v urba- nem središču ne znamo opaziti ali občudovati. Na oder so stopili recitatorji Ma-riella Terrani, Marcello Crea, Gualtiero Giorgini, Ariella Reggio, Omero Anto-nutti s poezijami Umberta Sabe ter Sve-vovimi, Michaelstatterjevimi in Joycevi-mi odlomki. Izbrane spise so prireditelji ločili po tematikah, in sicer: mesto, Kras, tržaška žena in staro mesto. Pohvale vredni plesalci (koreografija Sandro Guerra) so uprizorili jato galebov v vetru in druge morske motive. Tržaška ljud-. ska tradicija je prišla na vrsto z nastopi skupine II canzoniere triestino, ki je predstavila narečno glasbo (pesmi prodajalk rib in delavk v tobačni industriji). Od časa do časa so hitri tempo odrskega dogajanja prekinili učinkoviti nastopi moškega pevskega zbora Max Regher (pevovodja Adriano Martinolli), ki so v dvorano ponesli zvoke in Sume - tudi s telesno interpretacijo - tega nekdanjega hrupnega, a hkrati življenja polnega se-verno-jadranskega trgovskega središča. Modernejši glasbeni del so oblikovali Lorenza Furlan, Cristina D’Agnolo, Pie-tro Petrarcheni in saksofonist Piero Puri- ni, ki so izvajali skladbe današnjih italijanskih avtorjev. Z vsebinskega vidika je bila predstava dokaj predvidljiva. Poezije in teksti so prvenstveno govorih o nabrežju, kjer se vse začne in hkrati konča, o trgovski žilici Tržačana in značajski živahnosti njegove soproge ter poudarjali somoto Krasa. Prireditveni del, ki je prikazal bolj ljudsko stvarnost, je pa občinstvu posredoval tisto narečno kulturo, ki je v veliki meri že izginila. Spomniti pa velja, da je iz petkovega kulturnega sporeda bila razvidna poznana urbanocentrična tržaška miselnost (odnos do Krasa), ki je v tolikšni meri vplivala tudi na domače književnike. Ge bi pa prireditelji v program vključih tudi Kosovelove poezije, bi le ne oplemenitili kulturnega večera, ampak tudi pripomogli k kompleksnejšemu in torej ce-lostnejšemu poznavanju našega prostora. Navsezadnje, čeprav z zamudo, si je tomajski Srečko v mestnem vrtu pribo-bril prostor zraven irskega pisca in to bi veljalo upoštevati tudi v vsakodnevni praksi. Matej Caharija ETNO NIZ V GLEDALIŠČU MIELA »Tržaška« klezmer glasba Izvajala jo je skupina The original klezmer ensamble V soboto zvečer je v tržaškem gledališču Miela nastopila glasbena skupina The original klezmer ensamble. Večer je priredila zadruga Bonavventura v sodelovanju z židovskim kulturnim združenjem Vashar. Uspesno, priljubljeno skupino vodi tržaški klarinetist Davide Casah. Glasba klezmer je ljudska glasba zidov, ki so se naselih v Evropi, pretežno na vzhodnem delu celine. Gre za zmes Zidovske glasbe in ekspresij drugih tam živečih narodov. Prav zato imajo izvedenci ta tip glasbe za eno najizrazitejsih kulturnih kontaminacij, ki smo jo ovednotih šele v zadnjih letih. Skupina The original klezmer ensamble se je občinstvu predstavila z bogatim repertoarjem instm-mentalnih skladb in bila deležna glasnega odobravanja. Dvorana je bila polna ljudi; veliko je bilo tudi pripadnikov tržaške zidovske skupnosti, ki so nekatere napeve očit- no poznati in jih razumevati drugače kot drogi, ki to zvrst poslušamo le iz osebnega zanimanja. Klezmer je namreč, kot že povedano, ljudska glasba, po eni strani podobna naSi narodnozabavni različici (izvajajo jo recimo na raznih zabavah, na porokah in ob praznikih), po drogi pa močno povezana z zgodovino in religijo židovskega naroda. Prav zato prerašča zabavni okvir in ohranja visoko umetniško vrednost. Davide Casah je eden izmed najbolj znanih interpretov te zvrsti. Na sobotnem večeru je predstavil zadnjo ploščo skupine (naslov ji je Retsatla) in nekaj klasičnih skladb s prejšnjega CD-ja. Vsi člani skupine so izstopati po pristnosti in dovršenosti interpretacije, saj so znali primerno uokviriti nihanje med živahno razposajenostjo in melodično otožnostjo svojih skladb. MG KOSOVO / AMERIŠKI ODPOSLANEC GELBARD V BEOGRADU IN PRIŠTINI Diplomacija pritiska na Beograd Zapleti s pokopom žrtev represije Svojci žrtev zahtevajo, da mednarodni sodni izvedenci pred pokopom naredijo obdukcijo PRIŠTINA, BEOGRAD - Po predsi-nocnjih neuspešnih pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, ki mu je ponovil, da je Kosovo jugoslovansko notranje vprašanje, se je posebni ameriški odposlanec za Balkan Robert Gelbart včeraj v Prištini sestal s predsednikom Demokratične zveze Kosova Ibrahimom Rugovo. Po pogovorih je Gelbard razmere na Kosovu ocenil za »skrajno zaskrbljujoče« in navedel, da mora zdaj jugoslovanska vlada sprejeti ukrepe za ustavitev nasilja. Gelbard pa je tudi kosovske Albance pozval, naj se odpovejo nasilju in svojim zahtevam po kosovski republiki. Ameriški odposlanec pa se jasno zaveda kočljivosti položaja in se je zato izrekel proti vsaki sumljivi »provokaciji«, ki bi utegnila privesti do ponovnega izbruha nasilja srbskih oblasti. Gelbardova zaskrbljenost je bila upravičena, saj je včeraj prišlo do novega zapleta. Svojci žrtev iz Donjega Prekaza so se namreč uprli, da bi žrtve srbskega nasilja pokopati, preden bi tuji izvedenci za sodno medicino izvedli obdukcijo. Srbske oblasti temu nasprotujejo, ker bi lahko prišlo na dan, da so nekatere žrtve hladnokrvno pobiti iz neposredne bližine. Slo naj bi torej za prave eksekucije in ne za padle v oboroženih spopadih. Da bi bila mera polna, je med ubitimi tudi 13 otrok, starih od štiri do dvanajst let, 14 žensk in sedem starcev (na stiki AP) , ki so vse prej kot albanski »teroristi«. Srbske oblasti so zagrozile s pokopom v skupni grobnici vseh tistih žrtev, ki jih svojci ne bodo pokopali. Oblasti so nerazumljivo dovolile fotografiranje in snemanje trupel, mednarodnim humanitarnim organizacijam od Rdečega križa do visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) pa prepovedujejo dostop na območje Drenice.S tako politiko pa si bo Jugoslavija nakopala dodatni srd mednarodne javnosti. Mednarodno haaško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je namreč včeraj sporočilo, da je začelo preiskovati pri- mere nedavnega nasilja na Kosovu. Glavna tožilka sodišča Louise Arbour je v izjavi zapisala, da »trenutno zbira podatke in dokaze v zvezi s kosovskimi incidenti ter da bo še naprej spremljala nadaljnji razvoj«. Svetovna diplomacija se po ponedeljkovem sestanku kontaktne skupine, ki je sprejela prve sankcije proti ZRJ, sedaj trudi, da bi načela jugoslovansko trmo, ki jo krepi Rusija z vsestransko podporo Beogradu. Danes bo v Beogradu posebni odposlanec EU Tony Lloyd. Pet balkanskih držav (Bolgarija, Romunija, Makedonija, Grčija in Turčija) so sprejele skupno deklaracijo o Kosovu, ki zahteva dialog in miroljubno rešitev kosovske krize, ker bi v nasprotnem primeru lahko izbruhnila vojna nepredvidljivih posledic. Ob vseh teh pritiskih je včeraj srbska vlada prvič pristala na »odprt dialog za premostitev krize«, Albanci se seveda morajo odpovedati nasilju in secesiji ter priznati srbsko ustavo. Izhodišče torej ni najbolj obetavno. Ibrahim Rugova in Robert Gelbard v Prištini (Telefoto AP) DANSKA / DANES POLITIČNE VOLITVE Več izgledov za desni blok Obljublja omejitev dosedanje liberalne imigracijske politike K0BNHAVEN - Približno štiri milijone danskih votilcev bo danes volilo nov parlament. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja imajo največ možnosti za zmago liberali in konservativci. Predvolilna kampanja je bila kratka in dolgočasna, v ospredju pozornosti pa so bila vprašanja povezana s priseljenci ter evropska politika. Zadnje raziskave kažejo, da naj bi desni blok v 179-članskem parlamentu dobil 92 poslanskih mest, do sedaj vladajoča levosredinska koalicija socialdemokratskega premiera Poula Nvrupa Rasmussna, ki jo podpira tudi skrajna levica, pa 83. Desnica je po mnenju opazovalcev v zadnjih dneh priljubljenost povečala zaradi vladne politike priseljevanja, s katero se mnogi ne strinjajo, češ da je preveč ohlapna. Po drugi strani se lahko vlada pohvali z delom na gospodarskem področju, kjer je Danska med najuspešnejšimi evropskimi državami. Liberali nekdanjega danskega zunanjega ministra Ufieja Ellemanna-Jen-sena obljubljajo, da bodo zaprti meje za ekonomske imigrante, zmanjšati naj bi pomoč za razvoj in tako izboljšali življenje Dancev. S takšnimi obljubami so pritegniti tudi precejšen del socialdemokratskih votilcev. Okoli deset odstotkov votilcev pa je še vedno neodločenih, zato volilni izidi še zdaleč niso gotovi. Raziskave javnega mnenja so namreč med drugim dokazale precej nihajoče simpatije danskih votilcev. Izid volitev pa bo v precejšnji meri odločilen tudi za dansko podporo tesnejšemu evropskemu združevanju. Zmaga desnega bloka bi namreč precej povečala možnost, da Danska konec maja podpre Amsterdamski sporazum. EVROPSKA UNIJA / NOVI ORGAN JAMSTVO, DA JE PROGRAM ŠIRITVE VSEOBSEGAJOČ Evropska konferenca bo forum za reševanje vprašanj skupnega interesa Ustanovili jo bodo jutri v Londonu - Za Slovenijo Janez Drnovšek in Boris Frlec BRUSELJ - Na ustanovnem zasedanju Evropske konference se bodo jutri v Londonu zbrati voditelji držav članic Evropske unije in kandidatk za članstvo v povezavi. Med njimi bosta tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in vodja diplomacije Boris Frlec. Predsedniki vlad pa bodo že danes gostje na večerji, ki jo bo priredil britanski premier in v prvi polovici leta predsedujoči EU Tony Blair, jutri pa se bodo v Buckinghamski palači udeležiti kosila, katerega gostiteljica bo angleška kraljica Elizabeta II. Zunanje ministre bo isti dan na kosilu gostil vodja britanske diplomacije Robin Cook. Britansko predsedstvo EU ustanovnemu zasedanju Evropske konference pripisuje »zgodovinski pomen«, saj gre za dogodek, ko se bodo prvič na najvišji ravni in formalno za isto mizo sestale sedanje in prihodnje članice unije. Evropska konferenca naj bi bila tudi jasno zagotovilo, da je proces širitve res vseobsegajoč in da je unija k postopku resno pristopila. Proces vključevanja desetih srednjeevropskih kandidatk in Cipra v EU se bo sicer uradno začel 30. marca letos, dan kasneje pa se bodo začela pogajanja s šestimi kandidatkami, med njimi s Slovenijo, ki so po oceni Evropske komisije in potrditvi vrha unije najbolj pripravljene na ta korak. Za ustanovitev Evropske konference, ki naj bi kot forum v točkah skupnega interesa povezala sedanje in prihodnje članice unije, ki jih druži evropska usmeritev, so se voditelji držav petnajsterice dogovoriti decembra lani na vrhunskem srečanju v Luxembourgu. Pobudo zanjo je že leta 1996 dala Francija, podprle pa so jo predvsem skandinavske države pa tudi Italija in Avstrija. Evropska konferenca bo delovala kot večstranski forum za politična posvetovanja o vprašanjih skupnega interesa udeleženk z namenom širjenja in poglabljanja sodelovanja. Osrednja področja, s katerimi se bo konferenca ukvarjala, bodo skupna zunanja in varnostna politika ter področje notranje politike, pri tem predvsem boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Pomembna komponenta bo področje varovanja okolja, gospodarsko sodelovanje v luči krepitve konkurenčne sposobnosti držav v tranziciji ter regionalno sodelovanje. V okviru Evropske konference se bodo države enkrat na leto sešle na najvišji ravni, več srečanj pa je predvidenih na ministrskih ravneh. Na luksemburškem vrhu je unija povabila na konferenco deset srednjeevropskih kandi- datk za članstvo, Ciper in Turčijo. Ker voditelji EU Turčije niso vključili v proces vstopanja v unijo skupaj z enajstimi kandidatkami, je Ankara v odgovor prekinila politični dialog z unijo, povabilo na konferenco pa zavrnila. In ker širitev EU ne bo tema Evropske konference, je Turčija že ob več priložnostih izrazila dvome v smisel ustanavljanje tega foruma. V minulih mesecih se je pojavilo več pobud, da bi se na nek način v Evropsko konferenco vključile tudi evropske države, ki si članstva v uniji niso zadale za cilj, ali tiste, sicer zainteresirane države, ki v proces niso bile vključene. Za status opazovalke so zaprosile Ukrajina, Moldavija, Albanija in Makedonija, vendar pa v Bruslju poudarjajo, da zaenkrat možnost takšnega statusa na konferenci ni predviden. (STA) Vodja hindujskih nacionalistov dobil mandat za sestavo vlade NEW DELHI - Indijski predsednik Kocheril Raman Narayanan je vodji hindujskih nacionalistov Atalu Behari Vajpayeeju poveril mandat za sestavo nove vlade. Vajpayee je vodja Indijske stranke ljudstva (BJP), ki je zmagala na nedavnih parlamentarnih volitvah, vendar pa s svojimi zaveznicami nima absolutne večine, saj so nacionalisti osvojiti 254 od 538 sedežev spodnjega doma indijskega parlamenta. Hindujski nacionalisti so zmagati že na volitvah leta 1996 in bili nato nekaj dni na oblasti, nato pa je vlada izgubila podporo. Britanski premier Blair se bo jutri pogovarjal z Gerryjem Adamsom LONDON - Britanski premier Tony Blair se bo jutri v Londonu sestal z voditeljem stranke Sinn Fein Gerryjem Adamsom. Kot so sporočiti z britanske vlade, naj bi sogovornika razpravljala o mirovnem procesu na Severnem Irskem. Sinn Fein, politično krilo Irske republikanske armade (ERA), so pred dvema tednoma izključiti iz večstranskih mirovnih pogajanj, potem ko je policija ugotovila vpletenost organizacije ERA v dva umora na Severnem Irskem. Sinn Fein je vrnitev za pogajalsko mizo pogojil s srečanjem z britanskim premierom. Ritter končal misijo v Iraku BAGDAD - Ameriški strokovnjak za razoroževanje pri Združenih narodih Scott Ritter je včeraj končal misijo v Iraku in odpotoval iz Bagdada. Misija je delo končala tri dni prej, kot je bilo predvideno, in odpotovala v Bahrajn. Iraška tiskovna agencija INA poroča, da se je Ritter iraškim oblastem pred odhodom zahvalil za sodelovanje. Nekdanji ameriški major, ki je moral januarja zapustiti iraško prestolnico, ker so ga tamkajšnje oblasti obtožile, da je vohun, se je v Bagdad vrnil 5. marca na čelu ekipe 50 strokovnjakov Unscoma. Pinochet predal poveljstvo SANTIAGO DE CHILE - Dosedanji poveljnik čilskih oboroženih sil general Augusto Pinochet je včeraj predal poveljstvo generalu Ricardu Izurieti, ni pa sporočil, kdaj bo v Valparaisu prisegel kot dosmrtni senator. Nekdanji vodja čilske vojaške hunte bo to storil čimprej, da si bo kot dosmrtni senator ponovno zagotovil imuniteto. Spet pokol v Alžiriji AL2IR - Kot poroča alžirski dnevnik Le Matin, so islamski fundamentalistični teroristi v noči na nedeljo v pokrajini Ain Defla (150 kilometrov zahodno od Alžira) s sekirami in noži poklati enajst oseb, članov dveh družin. Časopis je tudi zapisal, da so v obdobju od 7. do 9. marca fundamentalistični skrajneži v raznih alžirskih pokrajinah pobiti še 23 oseb. Bombni atentat v Lahoreju LAHORE - V eksploziji peklenskega stroja v vagonu nekega krajevnega vlaka v predmestju pakistanskega Lahoreja je včeraj življenje izgubilo devet oseb, ranjenih pa je bilo več kot trideset potnikov. Do eksplozije, ki je popolnoma razdejala vagon poln delavcev, ki so se peljati v Lahore, je prišlo na postaji VValton. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija. NOVICE TRGOVINSKA ZBORNICA / LANI NA GORIŠKEM GLASBA / NOCOJ V AVDITORIJU Letalska proga Ronke - London Angleška letalska družba British Airvvais bo od 29. marca dalje uvedla novo letalsko progo Ronke -London. Poleti bodo vsakodnevni: iz Ronk ob 20. uri (pristanek na letališču Gatvvick ob 21.35), povratni polet iz Londona pa bo ob 15.15 s pristankom ob 18.35. Na progi bol letel boeing 737 z zmogljivostjo 141 potnikov. V začetnem obdobju bo družba ponudila promocijsko ceno (360 tisoC lir). Karte za prvi polet so že razprodane in kaže, da je zanimanje za nov mednarodni polet iz Ronk kar veliko. Ugoden obračun gospodarske rasli Pridobili 400 delovnih mest - Več podjetij (+1%), rast industrije in terciarnih dejavnosti Sredozemski jazz Richarda Galliana in Michela Portala Vrhunec Jazz srečanj Umor Mazzolini jutri na RA12 Oddaja»La cronaca in diretta«, ki jo vodi novinarka Danila Bonito, bo jutri ob 16.30 na drugi mreži RAI obravnavala primer smrti Monice Mazzolini, zaradi katere je bil zaročenec Ugo Gioigione pred nekaj dnevi obsojen na zmerno kazen zaradi nenamernega umora. Gledalcem bodo ponudili rekonstrukcijo tragičnega dogodka in pogovora z očetom žrtve ter goriškim odvetnikom Robertom Maniaccom. Fundacija hranilnice dodelila 700 milijonov za kulturo Fundacija Goriške hranilnice je odobrila 700 milijonov lir prispevkov za 9 kulturnih projektov. Med temi so turisticno-kultuma promocija Gorice, pomladni glasbeni festival v Tržiču, nakup stare opreme lekarne “Ai due mori”, ki deluje od leta 1770, za pokrajinske muzeje na gradu, kjer bo obogatila zbirko o Gorici v 19. stoletju. Na publicističnem področju bodo financirali italijanski prevod knjige o Maksu Fabianiju, kataloga kolekcij dvorca Coronini in del Luiša Spazzapana v kolekciji Giletti, ki je last Hranilnice, ter publikacijo o 130 letih UGG. Prispevek bodo dodelili tudi muzeju kmečke kulture v Fari in projektu za prenos na CD rom zbirk starih knjig iz mestne, semeniske in Coroninijeve knjižnice. Doberdob: vaje na strelišču Županstvo v Doberdobu obeSCa, da se bo dejavnost na vojaškem strehscu nad Selcami v marcu odvijala Se v naslednjih dneh: 12., 17., 18., 24., 25., 30. in 31. marca vsakič od 8.30 do 17. ure. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje strelišča; vojska bo poskrbela za označbo in zavarovanje. Seznam najdenih predmetov V uradu za najdene predmete v Gorici hranijo, na razpolago lastnikom, naslednje predmete: par naočnikov za vid, žensko ruto, 2 ženski kolesi, znesek denarja, 2 ženski listnici. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, naj se zglasi na poveljstvu mestnih redarjev, Corte San Ilario 11. DIMENSI0NE UDIRE srl NA RAZPOLAGO SLUŠNO PRIZADETIM, PREIZKUŠNJE TUDI NA DOM Slušne aparate lahko brezplačno preizkusite v Gorici, ul.Vittorio Veneto 36, tel. 0481/33943 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob sredah in petkih od 15. do 18.30 ure. Goriško gospodarstvo je v lanskem letu pokazalo spodbudne znake rasti. Tako ugotavljajo na Trgovinski zbornici, kjer so pravkar opravili prvi pregled gospodarske konjunkture. Ugotovih so, da so skoraj vsi gospodarski pokazateli za leto 1997 pozitivni: zaposlenost je v rahlem porastu, občutno se je utrdila industrijska proizvodnja, sistem prevozov blaga je v ekspanziji in zadovoljivi so tudi podatki o rasti novih terciarnih dejavnosti. Prvi ugoden podatek je seveda rast zaposlitve. Ob koncu leta se je Število zaposlenih v primerjavi z letom 1996 povečalo za 400, od 51.300 na 51.700. S tem se je nekoliko zmanjšal pritisk brezposelnosti, Četudi je ta problem na Goriškem Se vedno zelo pereč. Zlasti za-skrblja Število iskalcev prve zaposlitve in med temi-velik odstotek žensk: oba podatka sta ostala v bistvu nespremenjena. Zanimiva je tudi analiza rasti zaposlenosti po gospodarskih dejavnostih, iz katere je razviden občuten razvoj sodobnejših terciarnih dejavnosti. Odstotek zaposlenih se je najbolj povečal na področju finančnega in denarnega posredništva (+ 7,4%), v moška oblačila F # ul. Carducci 24 tel. 537561 M BANCAGRICOLA ■S KMEČKA BANKA— NEPREMIČNINSKA POSOJILA Dvanajstletna posojila po znižani obrestni meri za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin, tudi za gospodarske dejavnosti. 6,25 % fiksna obrestna mera za prvih 24 mesecev od 25. meseca: Prime RateABI - 1,25% Gorica Sedež - Corso Verdi, 40 tel. 0481/3871 Agencija 1 - Ul. Kugy, 22 tel. 0481/536955 Trst Podružnica - Ul. Milano, 25 tel. 040/369015 Krmin Podružnica - Drev. Friuli, 38 tel. 0481/630042 Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših okencih". trgovini na debelo in trgovskem posredništvu (+ 3,8%), v storitvah podjetjem (+ 2,5%), po drugi strani pa je najbolj izrazito nazadovanje (-3,1%) opazno v državnih in poldržavnih službah. Poleg podatkov o delu so dobri tudi podatki o podjetništvu. Število podjetij se je v zborničnih registrih povečalo za en odstotek, kar pomeni, da se uvajajo nove dejavnosti. Industrijska proizvodnja je v letu 1997 v absolutnih Številkah zrasla za 4, 4%, povečala so se tudi naročila in prodaja proizvodov. Povpraševanje iz tujine je stabilno na zadovoljivih 30%, prav tako dobri pa so tudi podatki o zunanji trgovini: uvoz se je lani povečal za 11 odstotkov, izvoz pa za 8 odstotkov. Zaradi tega so pozitivni tudi vsi obračuni transporta blaga po morju, na cestah, železnici in tudi z letalom. Zadnja pozitivna nota zadeva Se turistični sektor, kjer je po utrditvi vrednosti italijanske valute res bil opazen rahel upad gostov iz tujine (-0,9% prihodov in -1,4% nočitev), saldo pa je kljub temu pozitiven zaradi občutnega porasta italijanskih turistov s povecanejm nočitev za 4 odstotke in prihodov za 8,3%. Po uspelem sinočnjem nastopu furlanskih in slovenskih jazz skupin nam goriska srečanja z jazz glasbo nocoj ponujajo izredno zanimiv koncert. Na oder avditorija bosta namreč ob 21. uri stopila francoska glasbenika Richard Galliano in Michel Portal. Galliano sodi v sam vrh jazz glasbe. Umetniškemu potomcu Astorja Piazzol-le gre zasluga, da je povzpel harmoniko na raven upoštevanega glasbila tudi v jazzu. Talentirani francoz je v zadnjih letih znal na originalen naCin prikrojiti zvok harmonike (in ban-doneona) jazzu in sredozemskim ritmom. Srečanje s klarinetistom, rojakom Michelom Portalom je obrodilo odlične sadove. Njun lanski album Blovv Up sodi med najboljše lanske ploSCe, revija Musiča Jazz pa ga je izvolila za album leta. AW KINO GORICA VTITORIA 1 14.00-17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. (vstopnica 8.000 lir) VTITORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Paradiso perduto«. Robert De Niro, Anne Ban-croft. (8.000 lir) CORSO 17.30-19.45-22.00 »II collezionista«. M. Free-man in A. Judd. (8.000 lir) E3 ČESTITKE Danes je v Standrežu slavje / nonotu DANILOTU na 85 let pijemo na zdravje. / Z njim se veselimo in mu želimo Se mnogo takih zdravih dni / pravnuk Jan, domači in prijatelji vsi. \M PRIREDITVE ZSKD in KULTURNI DOM vabita v petek, 13. marca ob 20.30 na gledališko predstavo Jur, zaniCan mož, v slovenskobeneškem narečju. JU OBVESTILA SGZ sporoča, da Trgovinska zbornica v Gorici organizira za operaterje zunanje trgovine obisk gospodarstvenikov iz Kaposvara na Madžarskem, dne 8. maja tl. Interesenti naj Cimprej pokličejo Trgovinsko zbornico (tel. 3841, dr. Cristina Cri-stofoli) ali SGZ, tel. 537386. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje 26. marca 50. redni občni zbor v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo ob 20.30. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 8.00, Pietro Odori-co iz kapele glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Locniku; 13.40, Maria Kavčič vd. Fort iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Peci. ZDRAVSTVO / ODGOVOR FASOLI Valenti: »Sondaža lige je očitna instmmentalizacija« Goriški župan Valenti je včeraj izrazil močne pomisleke o verodostojnosti sondaže Severne lige, po kateri naj bi večina Goričanov bila za preselitev splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Zupan ocenjuje, da gre za očitno instrumenta-lizacijo, ki tezi k točno določenemu cilju. Ta cilj je preprečiti, da bi pri razporejanju državnih in deželnih financiranj prišlo kaj v Gorico. Valenti je proti sprevračanju že sprejetih odločitev za tretjo pot, ki usklajuje tako rešitev bolnišnice Janeza od Boga kot prenovo komprenzorija splošne bolnišnice, in spominja, da je konferenca Zupanov na osnovi preciznih tehničnih navodil svojCas zavrnila selitev, ki jo danes spet ponuja Fasola. Slednjemu očita, da hote ali nehote spet podžiga nesoglasja, da bi po eni strani osiromašil zdravstvene storitve v Gorici po drugi pa netil razdor s končnim ciljem razbitja goriske pokrajine. Zupan zagotavlja, da Gorica ne bo nasedla tej igri in da bodo občani, Ce bo potrebno tudi z množičnimi protesti, branili svojo bolnišnico. KRONIKA / NESREČA PRED KAPUCINSKO CERKVIJO Priletna kolesarka v nezavesti Med zavijanjem v levo je menda vanjo trčil voznik tovornjaka Voznik tovornjaka je vCeraj zjutraj na križišču pred kapucinsko cerkvijo v Gorici zadel kolesarko. 75-letna Anna Grusovin iz Gorice je v padcu bila zelo težko ranjena. Udarila je z glavo ob asfalt in obležala v nezavesti. S helikopterjem reševalne službe 118 so jo prenesli v tržaško bolnišnico na Kati-nari, kjer so jo zdravniki sprejeli v oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Nesreča se je zgodila ob 8.20. Po pr- vih ugotovitvah prometne policije, ki raziskuje vzroke nesreče, se je Grusovi-nova peljala s kolesom v smeri proti sodiSCu. Iz nasprotne smeri je po Ul. Filzi pripeljal hladilni tovornjak, ki ga je upravljal 37-letni Pietro Canietto iz Nervese pri Trevisu. Voznik je menda nameraval zaviti v levo na Kapucinsko ulico, pri tem pa je zadel v kolesarko in povzročil njen padec. Na sliki (foto Bumbaca) prizorišče težke nesreče POLITIKA / PREDSEDNIK REPUBLIKE PRIČAKUJE HITRE USTAVNE REFORME NOVICE Najnovejše jabolko spora je volilni sistem dveh krogov Nasprotujejo mu majhne stranke Oljke, SKR pa grozi z vladno krizo RIM - Ohladiti - to je bil skupni imenovalec posegov na včerajšnjem zasedanju političnega odbora levih demokratov (DS), ki morda najbolj nazorno kaže, da se je politična temperatura v Oljki in sploh v levosredinski vladni koaliciji nevarno dvignila. V D’Alemovi stranki se zavedajo, da vprašanje ustavnih reform spravlja v nevarnost trdnost vladnega zavezništva, po drugi strani pa si tudi ni mogoCe dovoliti, da bi delo dvodomne komisije ostalo brez sadov. Razprava o volilnem zakonu je včeraj še bolj segrela politično ozračje in prišla je tudi skoraj nepogrešljiva Bertinotti-jeva grožnja s krizo vlade, Ce bi se uveljavil predlog o dvojnem krogu volitev za parlament oziroma Mussijev predlog za izraziteje večinski sitem. D’Alema ne skriva zaskrbljenosti in opozarja, da bi spopad med političnimi silami glede volilnega zakona zamrznil vse ustavne reforme. O potrebi, da se razjasnijo stališCa v Oljki in v vladini koaliciji je prepričan tudi Fini, ki se sprašuje, ali so levi demokrati naklonjeni Se-gnijevemu volilnemu referendumu, Mussijeve-mu predlogu ali uvedbi dvojnega koalicijskega kroga. Nekateri predstavniki FI medtem potrjujejo, da je »pakt«, sklenjen v Lettovem stanovanju še vedno veljaven in da bo Pol svoboščin v primeru, ko bi ga kdo hotel postaviti pod vprašaj, ukrepal na svoj način. Partija, ki se igra okrog ustavnih reform je v resnici zelo zapletena in le težko bi si predstavljali, da nima nobene zveze s položajem vlade. V tem smislu je mogoče razumeti tudi poziv Scalfara, naj politične sile pohitijo z ustavnimi reformami, da bi bile sprejete do poletja 1999, kajti sam ne namerava pristajati na podaljšanje svojega mandata. Tudi to svarilo Sefa države si je mogoCe razlagati kot izključitev možnosti predčasnega razpusta parlamentarnih zbornic. Se pomembnejša kot volilna reforma je nedvomno reforma pravosodja, okrog katere pa se dialog med obema poloma italijanske politike bliža zaključku. Iz izjav politi- čnih predstavnikov je mogoče razbrati precejšnje sovpadanje mnenj o možnosti, da bi to občutljivo področje preuredili z normalnim zakonom, brez spreminjanja ustave. V bistvu gre za temeljno vprašanje ločitve med sodniki in javnimi tožilci, ki bi ga lahko uredili brez poseganja v ustavo. Ce je tak način reforme dokaj sprejemljiv za obe strani, pa je še vedno v razpravi »stopnja« razločevanja med obema pravosodnima figurama: FI je prepričana, da mora biti ločitev popolna in da bi morali preprečiti prehanje iz ene kariere v drugo, medtem ko se D’Alemova in Fini-jeva stranka zavzemata za možnost prehajanja in za ločitev funkcij z vrsto omejitev. Cacciari pripravlja nastop na volitvah PADOVA - Beneški Zupan Massimo Cacciari se vneto pripravlja na bližnje upravne volitve v nekaterih občinah v Venetu, ni pa še pojasnil, ali se misli angažirati tudi za volitve v Furla-niji-Julijski krajini. Njegovo gibanje za preporod severovzhodne Italije bo vsekakor jutri gostilo tržaškega Zupana Riccar-da Illyja, kar daje misliti, da beneški upravitelj stvarno razmišlja tudi o volitvah v naši deželi. Cacciarijevo giba- nje se bo gotovo predstavilo na upravnih volitvah v Veroni, Ro-vigu, Coneglianu in v Trevisu, ni jasno, Ce v zavezništvu z Oljko ali pa s samostojnimi listami ter kandidati. Beneški župan hoCe s svojo potezo na nek naCin zajeziti Severno ligo, ki je v Venetu ohranila neokrnjeno volilno bazo in je zelo vraščena v družbenem tkivu, še zlasti v vaških jedrih in na podeželju, medtem ko je v mestih (glej Benetke) nekoliko šibkejša. __________RIM / SKLEP PROTIMAFIJSKE KOMISIJE_______ 0 Giorgianniju naj odloči premier Prodi Del Terco poslal predsedniku vlade gradivo, ki ga je komisija zbrala o podtajniku RIM - Predsednik vlade Romano Prodi bo moral presoditi, ali lahko še zaupa podtajniku v notranjem ministrstvu Angelu Giorgianniju (izvoljen je bil za senatorja na listi Italijanske prenove, ki jo vodi zunanji minister Lamberto Dini). Parlamentarna protimafijska komisija, ki raziskuje primer Mesine in je ob tem naletela tudi na vprašljiva prijateljstva omenjenega podtajnika, je sklenila, da bo prepis vseh avdicij poslala premiera. »Prodiju bom poslal gradivo, da sam odloči, saj zaupanja nekemu podtajniku ne more podeliti ali odvzeti protimafijska komisija. V našem poročilu ne bo nobenega poziva, ker si mora vsakdo prevzeti svoje odgovornosti. Samo predsednik vlade in ministrski svet lahko ocenita, ali ima podtajnik še zaupanje,« je dejal predsednik Ot-taviano Del Turco. Veliko ostrejši je bil podpredsednik komisije Niki Vendola (SKP), ki je pred nekaj tedni tudi načel primer podtajnika Giorgiannija. Po njegovi oceni gre za »pretresljiv okvir neupoštevanja temeljnih pravil pravice, saj so v Mesini ra-zbobnavali začetek preiskav, ki pa so jih nato prezirali. Med državnim tožilstvom in univerzo je nastala neka perverzna sinergija,« je dejal Vendola. Podtajnik protimafijske komisije je tudi dejal, da ostra kritika podtajniku Giorgianniju ni napad na Italijansko prenovo. »Moram tudi priznati, da je minister Dini ravnal zelo korektno,« je še dejal Vendola. Zadeva Giorgianni je bruhnila na dan 11. februarja, ko je Vendola naslovil poslansko vprašanje predsedniku vlade. V tem vprašanju je omenjal, da je Giorgianni osumljen prijateljskih vezi z ljudmi, ki naj bi bili povezani z me-sinsko mafijo. Kot državni tožilec naj bi zaviral nekatre preiskave, zlasti pa tisto o dejavnosti tamkajšnje univerzitetne lekarne. Nekdanjega sodnika obtožujejo tudi nekateri kolegi. Sef tožilstva v Pattiju je na primer protimafijski komisiji povedal, da naj bi Giorgianni skupaj z nekim karabinjerskih podoficirjem skoval pravo zaroto. Na te obtožbe je podtajnik odgovoril, da gre za poskus maščevanja ljudi, ki jih je kot sodnik preiskoval. Račun za elektriko za 1,3 milijona milijard lir MILAN - Komercialist Giancarlo Gini iz Cemobbia pri Comu je prejel res »slan« račun za elektriko. Elektriški dražbi ENEL naj bi dolgoval veC kot mih-jon 300 tisoč mihjard lir. Da bi si lažje predstavljati, kaj bi to pravzaprav pomenilo, naj omenimo, da bi tak znesek kril veC kot polovico italijanskega državnega deficita. A zgodba ima še dodatek. Ker Gini-jeva banka tolikšnega računa ni hotela plačati, je cemobbijski komercialist od dražbe ENEL prejel tudi poziv, naj »nemudoma poskrbi za odstranitev vzrokov, ki banki preprečujejo poravnavo računa«. Ni si težko predstavljati, kaj se je v resnici zgodilo. Seveda Gini ni porabil elektrike za tako slan račun, pac pa je prišlo do okvare pri računalniku, ki sestavlja elektriške raCune. Kaže, da so podobne nemogoče raCune prejeti tudi mnogi drugi odjemalci družbe ENEL okrog Cemobbia. Gini je vse to takoj razumel. Kar pa mu ni šlo v glavo, je kako to, da niti v njegovi banki ni nihče opazil napake. Kaj pa ce se taksne napake večkrat dogajajo, kot si mi mislimo? Nemci kritizirajo italijansko sodstvo BERLIN - Ugledni nemški dnevnik Frankfurter Alj-gemeine Zeitung je včeraj objavil daljši članek o nedavni obsodbi Ericha Priebkeja in Karla Haasa na dosmrtno jeCo jeCo zaradi pokola pri Ardeatinskih jamah med drago svetovno vojno. Avtor članka se v njem kritično obregne ob obsodbo, pa ne zato, ker bi zagovarjal nacistična krvnika, pac pa zato, ker naj bi obsodba odražala neresnost italijanskega sodstva. Pisec danka namreč pripominja, da se je italijansko sodstvo zadnjic že tretjič izreklo o Priebkeju in Haasu. Prvič ju je v bistvu oprostilo zaradi zapadlosti deliktov, dragic ju je obsodilo na nekaj veC kot 15 let zaporne kazni, tretjič pa, kot rečeno, na dosmrtno kazen. Ob taksnem obnašanju italijanskega sodstva naj bi bil priziv obsojencev na Evropsko sodišče za Človekove pravice veC kot razumljiv. Nujna je reforma tajnih služb RIM - Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino odobrila resolucijo, ki se zavzema za temeljit preu-stroj italijanskih tajnih služb. Za resolucijo so glasovati predstavniki vseh skupin, razen Severne lige, ki je glasovala proti, in SKP, ki se je vzdržala. Resolucija obvezuje vlado, naj poskrbi za taksno preureditev tajnih služb, da bi njihovo delovanje nikakor ne ogrožalo ustavnih pravic državljanov, kakor tudi, da bi elane tajnih služb novačiti na transparenten način. Borrelli polemizira s političnimi oblastmi RIM - Državni pravdnik iz Milana Francesco Save-rio Borrelli se je spet kritično privoščil italijanskih politikov. V daljšem intervjuju turinskemu dnevniku La Stampa je podrobneje naštel, kaj vse mu pri njih ni všeč, od tega, da direktno ati še cesce indirektno zavirajo preiskave »Čistih rok«, pa do poskusov, da bi prek ustavnih reform omejiti neodvisnost sodstva. Borrelli s svojimi izvajanji v bistvu nadaljuje polemiko s politiki, ki jo je pred nedavnim razživel njegov kolega Gherardo Colombo. ZDRAVSTVO / Dl BELLOVA TERAPIJA PROTI RAKU Sodišče proti ministrici R. Bindi napovedala priziv - Somatostatina ni za vse bolnike RIM - Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je najavila priziv na državni svet proti sklepu deželnega upravnega sodišča iz Lacija, ki je odredilo, da morajo v vseh bolnišnicah dobavljati vsem terminalnim bolnikom za raka terapijo s somatostatinom, Ce jo zahtevajo, in imenoval komisarja, ki naj uveljavi sklep namesto ministrice. Rosy Bindi je ocenila razsodbo Duša kot prevratniško, sodniki pa so ji odgovoriti milo za drago. Priziv ministrice bo vsekakor zadeval samo imenovanje komisarja, saj je glede ostalega sklep dokončen in brez možnosti priziva. Morda še najbolj zaskrbljen za razvoj dogajanj okrog Di Bellove terapije proti raku je sam komisar, ki ga je imenovalo deželno upravno sodišče, prof. Giuseppe Benagino, ki je tudi ravnatelj Visokega institu- ta za zdravstvo. Prof. Benagiano ugotavlja, da mu sodišCe nalaga dolžnost, da preskrbi soma-tostatin vsem terminalnim bolnikom, ko pa so že v velikih težavah, da preskrbijo snov za omejeno število bolnikov, na katerih pričenjajo voditi znanstveno eksperimen-tacijo Di Bellove terapije: tako je n.pr. na razpolago samo 200 posebnih temporiziranih brizgalk, somatostatina pa je samo za 5 tisoč bolnikov, proizvodnja novih količin snovi bo trajala 8 mesecev, saj je toliko Časa potrebnega, da se pravilno poveže vseh 14 aminokislin, ki sestavljajo somatostatin. Združenje potrošnikov Codacons je podprlo sklep rimskih sodnikov, proti so se opredelili senatorka Demokratične levice Bemasconi, za katero se ustvarja nevarno nasprotovanje med državnimi organi, in elan vodstva SKP Ferraro, ki ugotavlja, da sklep Duša postavlja pod vprašaj redno eksperimentiranje terapije, pa tudi sindikati Cgil, Cisl in Uil. Slednji so podprli dekret Bindi-jeve o eksperimentiranju: samo resna znanstvena raziskava zagotavlja bolnikom resnost terapije, ugotavljajo, obenem pa podpirajo zahtevo po bolj humanem odnosu do bolnikov, ki izhaja iz protestov zadnjih dni. Javnomnenjska raziskava revije Riža je pokazala, da bi 83 odstotkov Italijanov izbralo Di Bellovo terapijo v primeru, da bi oboleti za rakom; zdravniku iz Modene pa zaupa samo 18 odstotkov njegovih stanovskih kolegov, medtem ko 69 odstotkov zdravnikov meni, da gre samo za ustvarjanje utvar med nesrečnimi bolniki. KULTURA / PROMOCIJA ITALIJANSKE TURISTIČNE IN KULTURNE PONUDBE Najpomembnejši muzeji odprti do 22. ure Projekt, ki ga bodo začeli uresničevati 7. aprila, sta predstavila Prodi in Veltroni RIM - Najpomembnejši italijanski muzeji bodo od 7. aprila odprti ves dan, od 9. do 22. ure. Pobudo, ki naj bi dodatno ovrednotila italijansko turistično in kulturno ponudbo, sta včeraj predstavila na novinarski konferenci predsednik vlade Romano Prodi in podpredsednik ter minister za kulturne dobrine VValter Veltroni. Prodi in Veltroni (telefb-to Ap) sta podretala, da pobuda nima enakih v svetu. Gre za triletni projekt, ki bo zaenkrat segel do leta 2.000 in ki ga bo Italija reklami zirala na najpomembnejših tujih medijih. Gre za velik napor, da bi promovirati podobo Italije v svetu, je dejal Prodi, ki je dodal, da je bila doslej Italija izpostavljena kritikam zaradi zelo neenotnega delovnega Časa muzejev. Od 9. do 22. ure bodo vse leto odprti turinski muzej egipčanske umetnosti, Cenacolo in galerija Brera v Milanu, galerija Akademije v Benetkah, galerija Akademije, Uffizi in Galerija palatina v Firencah, Galerija Borghese, Muzej antične umetnosti v palači Barberini, Državna galerija sodobne umetnosti, Grad Sant’Angelo, Državni muzej in Palača Al-temps v Rimu, Muzej Ca- podimonte, Državni arheološki muzej in Kraljeva palača v Neaplju. Poleg tega je ministrstvo za kulturne dobrine pripravilo tudi projekt »nedelja v muzeju«, po kateri bo 11 muzejev (Galeria sabauda v Turinu, Muzej in galerija v knežji palači v Mantovi, Galerija v Palači Spinola v Genovi, Državni muzej v Ravenni, Državna galeriji v Urbinu in v Perugii, Državni muzej v L’Aquiti, kraljeva palača v Caserti, arheološka muzeja v Tarantu in Reggiu Calabrii in Državna galerija v Cagliariju) odprti ob nedeljah do 22. ure. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / PO ISTATOVIH PODATKIH ZA LETO 1997 Presežek trgovinske bilance se je lani znižal Dosegel je 51 tisoč milijard, 16 tisoč milijard manj kot leta 1996 - Dvig uvoza znak gospodarske rasti RIM - Po letih pravega booma, ki se je že pred časom končal, je Italija vendarle ohranila živahen trend blagovne menjave s tujino, o čemer govorijo tudi podatki za lansko leto. Ti so po Istatu sicer nekoliko slabši kot leta 1996, vendar je trgovinska bilanca še vedno pozitivna: presežek je znašal 51.306 milijard lir, medtem ko je leto prej dosegel 67.599 milijard. Po Istatovih podatkih sta se lani povečala tako uvoz (+10, 3%) kot izvoz (+4, 3%), čeprav se je razmerje med njima glede na nekaj let nazaj bistveno spremenilo in je uvoz rasel mnogo hitreje kot izvoz. V Istatovi analizi najdemo podatek, da se je izvoz v primerjavi z letom 1996 znižal samo na področju prevoznih sredstev (-4, 9%) in trajnih dobrin (-0, 2%), medtem ko se je uvoz zvečal v vseh blagovnih sektorjih. Na splošno Istat ugotavlja, da je izvoz presegel uvoz pri blagu za široko porabo (presežek je znašal 36.140 milijard) in pri investicijskih dobrinah (32.935 milijard), medtem ko je bil uvoz večji od izvoza pri vmesnih dobrinah (-17.778 milijard lir). Kar zadeva posamezne vrste blaga, je prišlo do naj večjega zvišanja v uvozu energetskih proizvodov (+18, 4%), kemijskih in farmacevtskih izdelkov (+5, 4%), medtem ko so v izvozu prednjačila prevozna sredstva (+21, 2%), tekstil in oblačila (16%) in metalurgija (+13, 9%). Zmanjševanje presežka trgovinske bilance - ki ga je povzročilo predvsem znižanje izvoza v države članice Evropske unije, medtem ko se je izvoz v druge države zvečal - samo po sebi ni negativno, kajti v našem primeru je do tega zasuka prišlo zaradi velike rasti uvoza. Podjetja namreč potrebujejo saurovine in polizdelke, pa tudi notranja široka poraba se veča, oboje pa je kazalec in nadaljnja potrditev pospešene rasti italijanskega gospodarstva. Pričakovati je zato, da se bo uvoz tudi v naslednjih mesecih višal. TRGOVINA / ZE 25 LET DELOVANJA V ponedeljek v Trstu jubilejni občni zbor konzorcija Congafi SDGZ eden od ustanoviteljev - Zaradi volitev novega vodstva važna udeležba V ponedeljek, 16. marca, bo ob 15.30 v veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu jubilejni občni zbor Konzorcija za jamstvo posojil v trgovini CONGAFI. Slovensko deželno gospodarsko združenje je bilo pred 25 leti med ustanovnimi pobudniki tega organa, zato bodo tudi njeni predstavniki obe-ležih pomembno proslavo. Konzorcij, ki povezuje okrog 1000 krajevnih operaterjev, je v vseh teh letih rešil marsikaterega trgovca ah gostinca iz zagate in mu pomagal k premostitvi težav zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev ali ob večjih investicijah, posodobitvah, ipd. Občni zbor konzorcija CONGAFI pa bo imel tudi izrazito delovni značaj, saj bodo morali člani odobriti poslovanje in izvoliti novo vodstvo. SDGZ poziva vse člane, ki so istočasno včlanjeni v CONGAFI, da se občnega zbora udeležijo ali pa izročijo poverilnico na SDGZ, saj si bo slovenska organizacija prizadevala za izvobtev svojega kandidata v vodstvo konzorcija. Doslej je bil slovenski predstavnik le v izvršnem odboru CONGAFI-ja (tre-nutno je to tajnik trgovcev SDGZ Egon Meden), zelo pomembno pa bi bilo pridobiti zastopnika tudi v vodstvu organa, ki ga od vedno neposredno upravljajo sami trgovci, člani CONGAFI-ja. Organizacijsko tajništvo SDGZ, ki sprejema poverilnice do ponedeljka dopoldne, je na razpolago za dodatna pojasnila na sedežu v ul. Cicerone 8 ali po telefonu (št. 362949). I NOVICE Umri častni predsednik Generalija Enrico Randone MILAN - V Milanu je včeraj umrl častni predsednik zavarovalnice Generali Emico Randone. Star je bil 87 let, v letih od 1979 do 1990 pa je bil tudi efektivni predsednik Generalija. Rodil se je leta 1911 v Neaplju, po končani pravni fakulteti je opravljal poklic odvetnika in že leta 1937 prišel tudi v pravni urad glavne dnekcije Generalija v Trstu. Po letu 1945 je bil premeščen v Rim, v Trst pa se je vrnil leta 1956. Leta 1975 je postal pooblaščeni upravitelj grupe, nekaj let kasneje pa tudi njen predsednik. Poleg tega je imel še številne upravne funkcije v kontroliranih družbah. Pogreb bo jutri v Milanu. S števci iz Furlanije bodo merili porabo vode v Montevideu VIDEM - Furlansko podjetje Maddalena, vodilno podjetje na svetu v načrtovanju in proizvodnji elektronskih merilnih naprav, bo vodovodnemu podjetju iz urugvajske prestolnice Montevideo dobavilo 150 tisoč števcev za merjenje porabe vode v gospodinjstvih. Ta dobava predstavlja 15 odstotkov vseh potreb urugvajskega podjetja, ki samo v prestolnici upravlja približno milijon števcev. Skupaj z vodovodnim podjetjem iz Montevidea pa v Maddaleni razvijajo tudi posebne merilne naprave, pri katerih bi bilo mogoče z daljn-skim radijskim merjenjem ugotavljati porabo vode. Gre za povsem nov izdelek, ki ga v Evropi še ne uporabljajo, Maddalena pa bo v Montevideu postavila tudi nov proizvodni obrat. Furlansko podjetje je imelo lani 40 mihjard lir prometa, za-poselnih pa ima 120 oseb. Danesvšpetm informativno srečanje o davčni reformi SPETER - V dvorani Gorske skupnosti Nediških dolin bo danes ob 17. uri informativno srečanje o aktualnih vprašanjih, ki so povezana z davčno reformo. Srečanje organizuata Slovensko deželno gospodarsko združenje in združenje »Vabilo na kosilo« v sodelovanju s čedajsko podružnico Nove Tržaške kreditne banke. Na srečanju bodo spregovorili direktor SDGZ Vojko Kocjančič ter strokovnjaka podjetja Servis Ste-vo Kosmač in Nadja Prašelj. O kreditiranju in vlogi banke bo nato govoril predstavnik Nove Tržaške kreditne banke Karlo Mezgec. OPČINE / V NARODNI ULICI Moon baby z novo upraviteljico Trgovino z otroškimi oblačili upravlja Ivana Pertot iz Nabrežine Openska trgovina otroških oblačil Moon Baby ima od prejšnje sobote novo upraviteljico. Ivana Pertot iz Nabrežine (na sliM, foto Kroma, z mladimi »klienti«) ima dokajšnjo strokovno izkušnjo, saj je 14 let upravljala trgovino konfekcije in manufakture v Nabrežini. Trgovina z živimi in vabečimi izložbami na osrednji Narodni ulici ponuja vse sezonske novosti od spomladanskih »pajackov« do trenirk, hlač, majic in drugih oblačil za otroke od nič do 14 let starosti. Upraviteljica nove trgovine Perto-tova pravi, da bo nadaljevala s tradicijo in da želi, ob obstoječih strankah pridobiti zaupanje še novih, tako s Tržaškega kot iz Slovenije. Vesele in res prijetne sobotne otvorive so se udeležiti tudi trgovci iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki želijo kolegici ob novem izzivu mnogo uspeha. DRŽAVNE SLUŽBE / IZJEMNE PRAVICE SE KRČIJO Postopno izenačenje z ostalimi Spremembe pri pokojninah in zagotovljenem delovnem mestu Se do leta 1992 so državni in drugi javni uradniki v Italiji imeli možnost zelo hitre in predčasne upokojitve, le če se do takrat biti nekaj več kot petnajst let v državni službi. Prednost je bila v tem, da so odgovarjajočo pokojnino dobiti takoj. Ni jim bilo treba čakati do dopolnjenega 55. ati 60. leta, da bi dobili ta denar, kot je veljalo za vse druge delavce, ki so svoje prispevke plačevali INPS-u ali drugim tovrstnim zavodom. Zaradi tega je bilo zelo veliko primerov, da so, to je veljalo še zlasti v šolskem sektorju, šolniki zaprosili za upokojitev čim so pridobili zadostno delovno dobo, in se potem uveljaviti na raznih strokovnih področjih. Vlada, ki jo je vodil Giuliano Amato, je prva zarezala v te izjemne pravice, že leta 1992. Bil je le prvi korak v tej smeri, ki je za nekaj let podaljšal dobo potrebno za pridobitev te pravice. Slediti so leta 1993 dodatni ukrepi Ciampijeve vlade, leta 1994 pa Berlusconijeve. Nekaj dodatnega je kasneje naredil še Dini, največ pa je v zadnjenVčasu storila Prodijeva vlada. Tako bodo do leta 2004 vsi državni uradniki izenačeni z ostalimi delavci. Upokojiti se bodo lahko šele pri 57 letih in če bodo imeti 35 let plačanih prispevkov. Sicer pa bodo še vedno na boljšem v primerjavi z drugimi delavci, kajti ti morajo že sedaj imeti najmanj 60 let. Zaradi tega je povsem razumljivo, da je lani, še preden so bili sprejeti ti novi predpisi, za predčasno upokojitev zaprosilo na desettisoče šolnikov, vojakov, polici- stov in drugih državnih uradnikov. Po novem pa državnim uradnikom ne bo niti več zagotovljeno stalno mesto od vstopa v službo do upokojitve. Lahko jih bodo odpustiti zaradi ne-rentabilnosti. Lahko jih bodo tudi premeščati in če ti ne bodo hoteli sprejeti tega ukrepa, bodo po dveh letih odpuščeni. Se do pred nekaj leti so državni uradniki imeti tudi pravico, po petih letih vstopa v službo, zaprositi in zahtevati delovno mesto bližje svojemu domu. Na tak način je veliko uradnikov, ki jih je država poslala v severne pokrajine, ze po petih letih dosegla povratek domov na Jug. V uradih na Severu so zaradi tega prazna delovna mesta, v južnih predelih države pa je uradništva na pretek. (M.VV.) 10. MAREC 1998 v LIRAH X valuta nakupni prodajni c ameriški dolar 1782,00 1817,00 m n nemška marka 973,00 993,00 funt šterling 2913,00 2968,00 X 0 švicarski frank 1192,00 1222,00 N h belgijski frank 46,64 48,64 ITALIA 1 fr1 Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Piccolo amoreo, Otroški variete, vmes Oglasi Vremenska panorama 6.50 I due volti deli’ Ciao ciao mattina TV prodaja Nanizanka: Otroški svet amore Nan.: Supercar Tedenski izbor. Nan.: Ob (1. epizoda) Nan.: Pregled tiska Film: Leonard bo rešil jezeru, 9.25 Dok.: Mej- SP v smučanju: ženski Nad.: Vendetta d’ amore, svet (fant., ZDA ’87, i. niki naravoslovja in teh- smuk 9.20 Amanti, 10.30 Sei Bill Cosby, G. Poster) nike, 9.45 Besede, 10.35 Tedenski izbor. Nani- forte papa’ Šport studio, 12.25 Odpr- Nad.: Charlie Grace (1. zanka: Trdno v sedlu (N. Dnevnik ti studio, Fatti e misfatti epizoda) Zelandija, 28. ep.) Aktualno: Forum Nan.: Willy, princ z Bel Nan.: Kdo je glavni Nadaljevanka: Modni Kviz: Kolo sreče, vmes Aira (ZDA, 15. epizoda), 12.05 atelje (Nem., r. Peter (13.30) dnevnik Risanke nad.: Gimnazija strtih src Weck, i. Udo Samel, Si- Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi (Avstral., 10. del) mone Thamalla, Patrick Film: L’ asso nella mani- Aktualni odd.: Colpo di Poročila, vreme, šport Elias, 1. del) ca (dram., ’51, i. K. Dou- fulmine (vodi M. Hun- Tedenski izbor. Film: Me, Oglasi glas, Jan Sterling) ziker), 15.00 Fuego! (vodi Natalie (ZDA) Sp v smučanju: moški Kviz: OK, il prezzo e giu- Alessia Marcuzzi) Svet poroča smuk sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: A scuola con filo- Napovedniki, oglasi Euronevvs Dnevnik in vreme sofia Tedenski izbor: Made in Tedenski izbor: Sobotna Variete: Game Boat Variete za najmlajše in ri- Slovenia noč Dok.: La macchina del sanke Sailor Moon Obzorja duha SP v smučanju: smuk, tempo SP v smučarskem teku: Obzornik, vreme, šport moški in ženski Film: La moglie in vacan- freestyle 15 km, ženske Po Sloveniji TV prodaja za... 1’ amante in citta Šport studio, 18.30 Odpr- Oglasi, napovedniki Nanizanka: Sestre (19. ep.) (kom., It. ’80, i. L. Banfi) ti studio Pod klobukom Nadaljevanka: trdno v Pregled tiska SP v smučarskem teku: Nadaljevanka: Zaročenca sedlu (N. Zel, 29. ep.) Nan.: Z odprtim srcem freestyle 10 km, moški (It., i. Danny Quinn, Oglasi, napovedniki Film: Only You - Samo ti Delphine Forest, 10. del) Nanizanka: Iz dobrega (kom., ZDA ’94, r. N. Risanke gnezda (Nemčija, 5. ep.) |3) CANALE5 Jevvison, i. M. Tomei) Film: Omicidio incrocia- Napovedniki, oglasi Dnevnik, vreme, šport TV igrica: Kolo sreče Napovedniki, oglasi to (krim., ZDA ’91, i. Nan.: Nash Bridges Videoring Chuck Norris, M. Parks) (ZDA, i. Don Johnosn, Oglasi, napovedniki Na prvi strani, vremen- Odprti studio Jeff Perrv, A. O’ Toole) Rokomet: Slovenija - Ru- ska napoved Fatti e misfatti Oglasi, napovedniki sija (kval. za EP, ženske) Jutranji dnevnik Tg5 Šport studio RP Osmi dan Napovedniki, oglasi Aktualna oddaja: Vivere np /Ne/Znani oder Nanizanka: Sestre (ZDA, bene benessere (vodi Ma- Oglasi, napovedniki 20. epizoda) ria Teresa Ruta) # TELE 4 Odmevi, vreme, kultura Kviz: Lov za zakladom Variete: Maurizio Costan- Šport, oglasi, napovedniki SP v smučarskih skokih zo Show Nan.: Newyorška vročica Napovedniki Aktualna oddaja: Signore (ZDA, 18. epizoda) mie 16.45, 19.30, 23.00 Do- Koncert orkestra. Sloven- Dnevnik TG 5 . godki in odmevi ske filharmonije Sgarbi quotidiani Film Osmi dan tH Koper Nad.: Beautiful Nogomet Napovedniki Aktualna oddaja: Domini Shopping America e dorme - Moški in žen- Oddaja o živalih ske (vodi M. De Filippi) Zoom zdravje Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Aktualno: Le risposte SP v smučanju: smuk Vivere bene salute di..., 20.30 11 supplemen- Pogovorimo se o... Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller) to, 22.00 Quadrato Zoom zdravje TV PRIMORKA Globus, 17.30 Vesolje je.. Program v slovenskem je- Verissimo na licu mesta Film: Diritto d’ amare ziku: Halo, izzvani ste Aktualne teme: Verissi- Dražba slik v živo mo - Kronika v živo 13.00 Videostrani Primorska kronika Variete: Tira & Molla (•) MONTECARLO ros Koncert: Abana Ba Stella Tv dnevnik, šport Dnevnik Iggj Gost: Srečko Fišer Otroška oddaja: Ecchec- Variete: Striscia di mezza Pomagal mi je bioenerge- cimanca sera (vodita G. Gnocchi tik, 16.00 Na Primorskem Sredozemlje in Tullio Solenghi) 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- |Qy Dela v sadjarstvu Ski reporter TV film: Giustizia per un nik, 13.30 Šport Glasba: Pop rock svet vm Aktualna tema: Meridia- figlio - The Disappearing 11.20 SP v smučanju Oddaja za zamejce v Ita- ni Act(dram., ZDA ’97, i. Film: Dominique (biog., liji: Med Sočo in Nadižo mol TV dnevnik, vreme Patty Duke, K. Rovvan) ZDA ’65, i. D. Reynolds) Dnevnik, vreme Dokumentarna oddaja: Verissimo - Zgodbe Aktualno: Quinto potere? Vi sprašujete, župan odgo- Umetniki v svet Variete: Maurizio Costan- Film: L’ organizzazione varja - Zupan Ajdovščine Rokomet: Slovenija - Ru- zo Show sfida 1’ ispettore Tibbs Nan.:To trapasto sija (kval. za EP, ženske) Nočni dnevnik Tg5 (krim.7l, i. S. Poitier) življenje (14. epizoda) TV dnevnik Vsedanes Striscia la notizia Film: Interiors (dram.) Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik ; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A Rusija, 15. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 APZ V. Vodopivec; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne podobe: «Tuji glasovi« v Gradnikovi poeziji; 18.30 Slov. glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 10.45 vor; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, po- vej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 šport. Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17,05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. VVebra, Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Iz slov. oper; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica-Kvartet A cappella; 21.04-22.00 Koroška poje. Primorski dimi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@priinorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sreda, 11. marca 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI r _ SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 ^hreičiiA VREMENSKA SLIKA Nad vzhodnim Atlantikom in jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Prek zahodne Evrope se proti jugovzhodu pomika frontalni val, nad i kraje pa doteka v višinah od severa hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05. Dolžina dneva 11.39. C LUNINE MENE ©^3Hi§K Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 5.37. V- PUMOVANJE Danes: ob 2.45 najnizje -26 cm, ob 8.28 najvisje 38 cm, ob 14.50 najnižje -52 cm, ob 21.17 najvišje 44 cm. Tutri: ob 3.12 najnižje -30 cm, ob 8.59 najvišje 39 cm, ob 15.15 najnižje -52 cm, ob 21.38 najvišje 46 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv še ugoden, popoldne pa se bo obremenilni vpliv krepil in ponoči bodo vremensko občutljivi ljudje ze slabše spali. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............3 1000 m.............-2 1500 m.............-7 2000 m............-9 2500 m ..........-11 2864 m...........-13 DANES o GRADEC -7/4 O S. GRADEC -»n M. SOBOTA O -S/3 MARIBOR O -7/4 om^h- N. MESTO ",/5 O ZAGREB -616 O Sprva bo precej jasno, popoldne pa se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3 C. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih zahodno od nas se bo zmerno pooblačilo, zvečer bodo ponekod manjše padavine. Veter bo ponehal. JUTRI GRADEC -2/2 CELOVEC O -2/2 O 0/2 CELJE O 1/3 ^ČEOAD-e^^ O VIDEM 4/7 _ GORICA 4/7 O ,N. GORICA 4/7 N. MESTO V četrtek in petek bo oblačno, občasno bodo padavine, deloma dež deloma sneg. Spet bo začel pihati severovzhodni veter, na Primorskem pa burja. KOČEVJE SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Pctriii ponuja predvsem - ■§ % •. % % % % % tradicijo z inovacijami PARIZ - Eno je ustvarjati modo, drugo pa pripravljati obleke: Pierre Berge, predsednik in pooblaščeni upravitelj Maison Yves Saint Laurent, je brez dlak na jeziku komentiral dosedanje dogajanje na tokratnih prikazih ženske mode za naslednjo je-sensko-zimsko sezono. Po njegovi oceni je seveda med redkimi, Ce že ne prav edini, pravi mojster Yves Saint Laurent, ki bo z velikim defilejem sodeloval tudi na zaključni prireditvi svetovnega nogometnega prvenstva (12. julija v Parizu). Med redkimi mlajšimi, ki jih Berge upošteva, je Martin Margiela, novi modni kreator ene naj-tradicionalnejših pariških hiš, Hermes. Nadaljeval je z značilno usmeritvijo hiše, s tem da je vnesel nujne posodobitve (model na večji sliki). Izzivalnejši in po Sergejevem mnenju skregani z eleganco pa so modeli belgijskega ustvarjalca Dirka Bikkenbergsa, ki namesto bluze ali majice predlaga nekakšno okrasno verigo iz umetnega usnja (na manjši sliki, f. AP). »Domači« turizem državljanov EU BRUSELJ - V lanskem letu je počitnikovala več kot polovica državljanov Evropske unije. Eurobarometer v raziskavi ugotavlja, da se jih bo letos na počinice odpravilo Se več. Približno šestdeset odstotkov prebivalcev EU počitnice preživlja v domači državi, če pa se odpravijo v tujino, gredo največkerat v drugo državo članico petnajsterice. Le devet odstotkov jih počitnice preživi zunaj unije. »Domači« turizem je bolj razširjen v južnih državah povezave, saj na tem območju v domači državi počitnice preživi 92 odstotkov ljudi. Trend je obraten na severu, na primer v Nemčiji in Belgiji, kjer se za pot v tujino odločijo trije izmed Štirih počitnikarjev. Največkrat državljani unije počitnikujejo ob morju - kar v 63 odstotkih primerov. V velika' mesta zahajajo na počitnice mlajši Evropejci, medtem ko se starejše generacije odločajo za planine in deželo. Več kot 40 odstotkov državljanov EU se na počitnicah odloči za bivanje v hotelih ali počitniških naseljih, po podatkih Eurobarometra je ta trend najmočnejši v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in Italiji. 21 odstotkov Evropejcev se odloči za najem hiše, kampiranje pa jih privabi 14 odstotkov. Nekaj manj kot 70 odstotkov Evropejcev za počitnice porabi v povprečju 2.000 ekujev. 25 odstotkov vsote gre za transport, od 25 do 50 odstotkov vsote pa gre za namestitev. Pri nakupih na počitnicah državljani EU najraje kupujejo lokalne izdelke, manj se jih odloči za nakup knjig. (STA) Keopsovo piramido bodo za osem mesecev zaprli KAIRO - Keopsovo piramido, največjo piramido v Egiptu, bodo aprila za osem mesecev zaprli za obiskovalce. V tem Času bodo piramido, zadnje od sedmih čudes antičnega sveta, obnovili, je sporočilo egiptovsko ministrstvo za kulturo. Piramido, ki leži v bližini Kaira, bodo obnovili od zunaj in od znotraj, opremili jo bodo z modernim sistemom za zračenje in osvetlitev, predvidene so tudi nekatere spremembe na stopniščih. Ostali dve piramidi v Gizi bosta med prenovo odprti. (STA/AFP) Do konca tisočletja SelO kitajskih satelitov PEKING - Kitajska namerava do konca tisočletja izstreliti se deset satelitov, namenjenih za opazovanje Zemlje, navigacijske naloge, zbiranje podatkov za dolgoročne vremenske napovedi ter za znanstvene poskuse. Po besedah predstavnika Akademije temeljnih tehnologij Kitajske bodo že letos izstrelili kitajsko-brazilski satelit za raziskovanje zemeljskih bogastev. (STA) Prva poroka lezbijk v Vietnaoiu HANOI - V vietnamskem mestu Vinh Long so bili nedavno priča redkemu dogodku -poroki istospolnih oseb. Vzeli sta se 20-le-tna Cao Tien Duyen ter deset let starejša Hong Kirn Huong, kar je prva poroka lezbijk v tem delu Vietnama. Na vietnamskem pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da ne obstaja zakon, ki bi prepovedoval poroke istospolnih oseb, vendar pa le-tem pogosto nasprotujejo lokalne oblasti. Tako je bilo tudi v prime- ^ m Duyenove in Huon-gove, ki pa sta si vseeno izmenjali poročna prstana. (STA/AP)