r,Ji>»lff............... ^ vMk dss rmam aobot, asfelj is prssaikev. unei fiTEV,—NUMUER 224 A—tptanea fo malltng at apada) rata of poateg« prortdad fsr la Mttios 1101 Aet of Ort. I. Iti t. authort.ad on Jana 14, !•!• alija je provocirala krvave izgrede v Egiptu ubita in mnogo ranjenih v Kairu pri demonstracijah proti Angliji. Muaaolini grozi z "zobom za zob" vtem državam, ki to ga udarile i sankcijami; vtako državo bo potebej informiraj kakor te bo matčeval. Italijani tepeni na južni abetintki fronti; 1800 ubitih gun. 14. nov. — Papež Jij XI. »trudi na vse mogoče načine, da |odvrnil sankcije Lige narodov Italiji. Papeški nuncij v zu deluje noč in dan, da bi obil Lavala, naj pritisne An-za odgoditev sankcij. London. 14. nov. — Poročilo i Kahira se glasi, da so se iz-di egiptovskih nacionalistov biuj danes ponovili in dva na-tjuja izgrednika sta bila ustre- iro, Egipt, 14. nov. — Dva anska izrgrednika sta bila »j ubita in okrog 230 je bilo _enih pri demonstracijah, ki i izbruhnile proti Veliki Brita-proslavo "dneva neod-«ti". Domača policija je za-izgrede in zvečer je bilo vse mirno na ulicah Kaira. Nemiri in spopadi so bili tudi irugih krajih Egipta, toda gla-iizbruh je bil v Kairu, kjer je i mesece na delu italijanska, ifotična propaganda, da izzove mjo proti Angliji, ki ima pro-štorat nad Egiptom. hpede je izzval Nahas paša, " f v svojem vitrioličnem govo-ipal ogenj in žveplo na Anin pozval sedanjb egipčan-lado, naj takoj odstopi,..ker lv službi Anglije. Nahas paša leden voditeljev nacionalistič-1 nstranke, ki zahteva popolno' ovisnost Egipta in priklopitev tona — angleška kolonija juž->od Egipta — k svobodnemu, rptu. Velika množica, broječa več fflav, se je nato valila po v demonstracijah proti Jtwwn. Zaman se je policija JJdila. da mirno ustavi demon-«nte; zadnji so napadli polici-J« Kamenjem in drugimi pred-("" je pa policija začela «wjati na demonstrante, so se JMniki kmalu razpršili. O-2 »> policajev je bilo ranje-I*'1 'n (< z 200 izgrednikov je bi-® "Miranih. Položaj je še vedno napet, kaj-«judhtvo je silno razburjeno, bmdon, 14. nov. — Iz Rima j**»Jo, da so protiangleški iz-J*1 v Egiptu okorajžili Mus-*ia'J*. ki bo zdaj ponovno za-da Anglija umakne svo-J^ Jno brodovje s Sredozem-morja. Diplomatični raz-; n" d Anglijo in Italijo so u u d ril V popolnem zastoju. . temu so navajali, da Z*0,',aka volitev na M. nov. — Mussolini se w 'l,K'1 izstopanje po »ve-r; Mf">ki določbi: zob za zob in L*Za Italija je že po- ^ ' l'Hratne proteste vsem 60 ^ ••'n, ki ko se izrekle za san-l-Mj njej v Ligi narodov. | uradni krogi pravijo, ! '< začetek, bja pošlje vsaki drža-noto z obvestilom •» Mussolini je določil iržavo |x»Mebej, z ozi-i«n jndožaj in glavne vire, svoje sankcije; '■a v a I k) "posvarjena", < ce ne ignorira Ligi- • ki imajo stopiti v 'hodnji pondelek. Iranronka Somalija, Abeninfk4* čete so v ' ap«du v noči od tor- • Pobile 1800 Italijani fronti nedaleč od Alieainaki napad je *-ede kakor strela z H ijmi, ki so se pomi-transportom proti nčakovaJi tega na- Kitajski vojni magnat ustreljen Bil je zaveznik japonskih militariatov z«aj It p* * h hrr . a % 't . L K Tientsin, 14. nov. — Maršal Sun Cuan-fang, eden največjih kitajskih vojaških mogotcev, je bil včeraj ustreljen v tukajšnjem budističnem templu. Ustrelila ga je 25-letna Kitajka, hči pokojnega generala Szeja Cung-pina, katerega je velei maršal Sun usmrtiti. Hči je torej maščevala očeta. Ni pa bilo le osebno maščevanje. Ustreljeni Sun Cuan-fang je bil velik nasprotnik Kaišekovega režima v Nankingu in prijatelj japonskih militaristov. Dolgo časa se je govorilo, da Japonska namerava imenovati Suna za go-vernerja "neodvisne" Severne Kitajske, katero mislijo odcepiti od Kitajske po zgledu Mandžurije. Atentatorica je sledila maršalu v tempel in tamkaj izstrelila vse krogle iz revolverja vanj, nakar je .vrgla orodje od sebe in se mirno podala policiji. Sun Cuan-fang je bil pred leti governer province Cekiang, nato je bil vojaški governer province Fukien in kasneje je imel pod i svojo kontrolo vse vojaške čete I v pokrajinah ob reki Jangtse. Vi civilni vojni s Kantonci leta 1926 je pa njegova zvezda zatonila in prisiljen je bil iti v privatno življenje, toda miroval ni nikoli. Šanghaj, 14. nov. — Japonske pomorske čete so še vedno v San-ghaju. Panika med Kitajci je nekoliko ponehala, toda beg domačinov v mednarodno kolonijo še vedno traja. Obsedno stanje le straši v Terre Hautu Terre Haute, Ind. — Nobenega znamenja še ni, da bo "Mussolini" McNutt, governer India-ne, odpoklical obsedno stanje v okraju Vigo, s katerim je udaril po stavkarjih pri Columbian Enameling kompaniji. Stavka traja že 33 tednov in je še vedno efektivna. Harold Rasmu-sen, organizator brezposelnih, je najnovejša oseba, ki je bil aretiran po McNuttovih fašistih, češ, da je "nezaželjena" o-seba in — vandrovec. Obravnava proti Powersu Hapgoodu, Aronu Gilmartinu in Leo Ver-nonu je bila na zahtevo prose-kutorja odgodena za nedoločen čas. Fašisti pač ne marajo tirati nobenega areti ranča pred sodišče, kjer bi mogoče pogoreli. _ Naciji obtoiili berlinskega župana Berlin, 14. nov. — I>r. Hein-rich Bahm, berlinski župan in veren nacij, se bo moral zagovarjati pred komisijo nacijske stranke zaradi velikega kršenja discipline. Obtok n je, da je ku-pil nekaj blaga pri — Judih. pada in bili so tako zmešani, da so hitro začeli bežati. Abesinri so vplenili štiri montirane strojnice, sedem portabilnih atrojnic in tri truke s 1700 puškami Ur večjo zalogo »treliva. Tudi Abesinri so pri tem napadu utrpeli velike izgube, ni pa znano, koliko it bilo mrtvih. Domače^ vesti Iz Minneciote Chisholm, Minn. — Tu je u-mrl mladenič Frank Vidmar, star 24 let in rojen tu. Bolehal je več let. Bil je član SNPJ. — Rozi Campa, članica društva 32s SNPJ, se je zadnje dni poročila z mladim rojakom iz Eveletha. Nagla smrt v Penni Bridgeville, Pa. — Nagle smrti za pljučnico je umrl Frank Zupančič, star 52 let in doma iz Žerovnika pri Krškem. Bil je večletni član in zdaj predsednik društva 295 SNIPJ. Se o avtni nesreči Library, Pa. — Henry Lamut, ki je bil zadnji teden povožen po avtu pred svojim stanovanjem in še tisti dan umrl v bolnišnici, je bil v Ameriki 29 let in-tu zapušča ženo in dva sinova, v starem kraju pa očeta, dva brata in dve sestri. Nov grob v starem kraju New Duluth, Minn. — John Dobeljak je prejel žalostno vest, da je v Zlebiču v stari domovini umrl njegov brat v starosti 4S let. V Ameriki zapušča brata in sestro (Johano Kočevar v Cleve-landu), v starem kraju pa ženo in šest otrok ter brata in sestro. Bil je vojak v svetovni vojni in ujetnik na Ruskem. Clevelandake novice Cieveland. — V bolnišnici je umrl Frank ffančič, star 40 »et in doma iz Malih Loč pri Hrušici na Notranjskem. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča ženo in štiri otroke. Bil je član društva 189 SNPJ. — Pri avtni nesreči je bil težko pobit 22-letni Frank Zaje, sin Jos. Zajca. Leži v bolnišnici a prebito lobanjo. Fant obstreljen na lovu Cahumet, Mich. —- Jo«. Gorše iz Kentona je bil pred kratkim težko obstreljen na lovu, toda o-stal bo pri življenju. Star je 14 let. Pohabi jenka prosi zdravnike smrti Buffalo, N. Y. — Mias Anna Becker, stara M let, ki je bila pred dvema letoma povožena |>o avtu in tako pohabljena, da ne bo nikdar več zdrava, je te dni naslovila na lokalno zravniško organizacijo apel, naj postavijo izmed sebe zdravnika, ki jo na lep način usmrti. Miss Becker pravi v apelu, da njeno življenje je že dve leti strašna muka in nevredno trpljenja, ki ga mora prenašati. Rada bi izvršila samomor, a nima poguma. Zdravniška organizacija je pa njeno prošnjo zavrgla i legalnega stališča. Meta Berger bo govorila o Rusiji Chicago. — Meta lU>rvtvr, žena pokojnega socialističnega vodje in kongresnika Victorja I,. Bergerja, bo v četrtek, dne 5. decembra. govorila na velikem »hodu v Chicagu o napredku v sovjetski Rusiji. Shod aranžira socialistična stranks in se bo vršil v IVIsvakem liceju na Og-den in Kedzie. M rs, B*rger je obiskala Ruaijo zadnje poletje in je jako navduAena pri»taAinja boljševi*k«'ga - "«k*jwrimer-ta" Roosevelt bi rad videl niiie obresti Wa»hingt n, l>. ( f'r*ojil na farme in druga polenti a. Rekel je, da je obrestna mera 6e*t od--totk^v previsoka. J i Bankirji proti 'ZADRUGE NADKRI- zvezniintmenciji (JUJJJO PRIVATNA PODJETJA Vladni uradnik pobija argumente na-tprotnikov Washington. D. t. — Največji nazadnjaki v Aiperiki kričijo, da vladno vmeiavane v bisniške aktivnosti ovira vrnitev blagostanja. Tisti, ki talijo, da se dežela postavi spet na trdno gospodarsko podlago, bi morali delati na to, da dobi Velebiznis spet proste roke. Velebiznis je imel popolnoma proste roke pod Hardingovo, Coolidgevo in Hodvrovo administracijo. Kako so bankirji in drugi reakcionarji izrabili to prostost, kažeta dve Madni izjavi, ki sta bili pravkar bbjavljani. Leo T. Crowley, načelnik Fe-deral Deposit Insutance Corp., je podal izjavo, v kateri pravi, da je 10,200 komafeialnih bank, ali 42 odstotkov vpeh bank, zaprlo vrata v dobi dejanje je ljudska volja" ... (In ljud»ks volja je božja volja . . .) Zadružni delavci imajo boljie pogoje ko pri kapitaliatih DELAVSKA E M A N* CIPACIJA Vozniki taksi• je v zmagali Portland, Ore. —i Po t nem tednu stavke »o tukajšnji organizirani avtni izvoščkl dobili skrajšanje delovniks s dea<*t rta devet ur in zvišanje plač' o I $2-do $3 n« dan, js>)eg 80'/»' "komi*-na" m! d' hMlkov preko onem dolarjev, , - New York. — Delavci v »(družnih podjetjih v Evropi imajo povsod veliko boljše delovne pogoje ko delavci v privatnih tovarnah, pravi profesor Jame« C. Drury z newyorške universe, ki se je v družbi ameriških zadružnih voditeljev vrnil s daljšega potovanja po Angliji, Danskem, Švedskem, Finskem in Rusiji, kjer so študirali zadružno gibanje. "Med mnogimi prednostmi, katere uživajo delavci v zadružnih podjetjih, so zračne delavnice brez priganjaštva, dva tedna plačanih počitnic na leto, družabni klubi, prilike za šolanje in višje plače. "Zadružne trgovine povaod nadkriljujejo privatne. Imajo moderna poslopja in so najboljše in najlepše urejene. Ta sposobnost je posledica dejstva, da zadružno gibanje po vseh drfa-vah polaga veliko važnost na svoje šole, v katerih trenirajo vodje trgovin in pomočnike. Važni učni predmeti v zadružnih kolegijih so nakupovanje, urejevanje izložbenih oken, analiziranje produktov in kontrola inventarja." Večinoma val eksekutlvni u-radniki mogočnih evropskih zadrug so se povzpeli na vlnoka mesta iz vrst uslužbencev, pravi profesor Drury. Praktično znanje so dobili pri delu, teoretično izobrazbo pa v zadružnih Šolah. In ker so tudi zadrugarjl po večini delavci, inslstlrajo za višje delavske standarde za ualuftbtn^ ot. Posledica tega je, da imajo zadruge pridne in sposobne delavce, s katerimi postopajo kot z ljudmi in ne kot z navadno delavsko paro po kapitalističnem načinu. ^ V Angliji in ns Škotskem morajo vsi zadružni delavci in u-službenci spadati v unijo, pravi dalje profesor Drury. To Jim daje tudi besedo pri določanju delovnih pogojev. Zadružna podjetja Anglije u|H>slujejo nad sto tisoč delsvcev v trgovinah in tovarnah. Vse trgovine na drobno Je v Angliji 12.7'I v zadružnih rokah, živežne, oblačilne in pohištvene trgovin«* pa skoraj polovico. Lansko I*to je njih promet narasel za deset odstotkov, v privatnih trgovinah pa Itlrl odstotke. Po Norazmerni velikosti biz-niču so sngieške zadruge močnejše kakor na primer verižne trgovine v Ameriki. Z oeirom na sploAne rasvnere v skandinavskih deželah, kjer je zadružništvo mogočen ekonomski in Ms ialni faktor in kjer življenski ntandard stalno dviga, vidi «-ks|M'dii i/a profesorja Dru-ryja v tamošnjem |»olitičnem in gf/Mirodarskem razvoju "srednjo l>ot mi*! komunizmom in kspi-tali/moril, po kateri bo mogoče doseči socialna »motrenja ko muniztna brtz revolucije in iz guln' NV<>J>ode ter demo- kratičnih načel. Za to prehod njo pot naj ae Amerika uči in po-Mnema evropske zadružne drža- Kanada ima dober kredit T a p e t n i k i dobili z v i i a n j e Tacoma, VVefttt n k n rtavks j* okr žita ni m t a potrtim n?»la zvišsnje * od deset wtoN pa uro, Ottaw*. Kanadu l/a šestletna depresija ni im«la poeeb tiega učinka ns kanadski kredit, je doksi nova visdns bondna IZ du uv v v noti |7ft,CM>0,tKH) ti bo od i dohxsjo nižje obresti mi c)(7i do prejšnjih, bili pokupljeni v treh urah \*) izdaji. -- llvste len 'g 100 (rgani delsvcem pri Parniski baroni jezni na zmerni list Napovedali to mu bojkot, ker noče barvati novic San Francisco. — (FP) — A-rogantnost paroplovnih baronov je dosegla tudi ultrakon-servativni meščanski list San Francisco Chronicle, kateremu so napoveiiali bojkot, ker noče proti pristaniščnim delavcem nastopiti s komunističnim bav-bavom, marveč prinaša objektivna |H>ročila o sporih nuni delavci in podjetniki. Tej plutokratskl a roganci se čudijo tudi pristaniški delavci, ki v tem meščanskem listu ne vidijo nobenega zagovornika. "Kaj vraga pa podjetniki hočejo?" se čudijo zdaj. Z ozirom na to jozo pristaniških interesov Je Chronicle priobčil uvodnik na prvi strani, ki pravi med drugim: "Kakor je razvidno že nekaj časa, se neko število lokalnih ljudi s strani pristaniške podjetniške skupine ne strinja s prizadevanji Chronicla, da poroča z ozirom na tekoče razmere v pristanišču kolikor mogoče objek tlvno in brez vseh predsodkov ali naklonjenosti. "Stališče teh ljudi je, da s< za nepokoje tut |M>molih, s katerimi je prizadeto mesto že nad leto dni, odgovorni odino komunist, vsled česar bi morali vsi listi, ukljuČivši Chronicle, prinašati take izjave in novice, ki bi bile v skladu s stališčem delodajalcev." Uvodnik dalje pravi, da je vprašanje tega lista prišlo pred aejo smernlčnega odseka Water-front Em|>loyers' zveze, kjer j« bilo "predlagano, ako se Chronicle ne pods in stopi v njih vrsto, da se pridobe vsi paroplov-nl in industrijski koncem! za brezobziren bojkot proti temu liatu." List pravi, da so ae s to sugestijo vsi strinjali, bsia za enkrat je ostslo le pri tem. Stavka v prodajal-nicah v St. Louisu Stavka nattala, ker družba ne mara podpisati pogodbe Ht. l/ouls, Mo. — (FP) — Tristo Krogerjevlh trgovin v tem tem mestu je prizadetih po stavki, ki je nastala, ko družba nI marala obnoviti kolektivne pogodbe in Je podaljšala (telovnik s 44 na 4M ur ter preklicala starostne pravice. Pred vsemi trgovinsmi iti pa-ksrnsmi je VVarehoutte Kmploy-es unija A07 pontavila stavkovne straže. StavkarJmn pomaga jo tudi slmpatičarji. t Unija izdaja dnevni buletin, ki se je izkazal za efektivno orožje |w>-sebno v zadnji »tavki plinskih delavcev. Stavkarji zahtevajo poleg starega delovnika in starostnih pravic tudi zvišanje plač valnd draginje. Unija a|Mdira /.a sodelovanje tudi na hre/,pt4/jim- vlad« v brltnkt zvezi držav j« cilj nov«1 pol it ič-I n«* stranke, ki j« bil* ustanov* i Ijena v Novi Kurtdiandijl. "Križarji" je ime, ki ni g m je ta ntrank« Izbrala Hhodl, ki jih »kiieuje v rajnih krajih oti»k«, AteVilts* obmkttto. Olok je pred nekaj leti dobil fornto ko-mfasrnk«' vlsd«-, ko Js zabredel v ' finančne p<>težkoče. RAZVIJANJE DELAVSKE STRANKE V CHICAGU Zadnja konferenca pokazala bodočnott gibanja UNIJE V^VODSTVU ( hleago. — Zadnja konferen-a gibanja za ustanovitev delavske stranke v Cikagu in II-Mnolau, ki se je vršila prošlo nedeljo, je pokazala izredno živahnost in večje zanimanje med organiziranim delavatvom za ne-»dvisno )>olitično akcijo. Zaat^ mnih je bilo po 150 delegatih 62 krajevnih unij in dva osi\ dna u-•»ijska odbora (joint boarda) Več unij je tudi poslalo opazovalce, Njih mnenje je bilo na iplošno, da se njih organizacij« igurno pridruži ju, ko dobe porodilo. Okrajna delavska stranka je ila ustanovljena te na predzad-iji konferenci, katere so Je ude-ežilo okrug 00 unij. Ker je bilo • preteklosti že več takih strank istanovljenlh, ai ni bilo na u-lanovni konferenci možno ust« variti zanealjlve sodbe. Vpraša« ije je bilo ali ae bodo unije tudi >ridružlle gibanju In poslale za-topnike na prihodnja konferenco. In zadnje zborovanje je poka* alo, da Ima gibanje bodočnoat ln da »Ioni na zdravem pričetku. /odllni elementi, med katerimi ie več socialistov, ki ao aktivni / unijah, ao dali giban j u smer* lice, ki gredo za tem da ae nova stranka najprvo utrdi med uni* aml ln šele potem odpre vrata trugim delavskim In progreaiv* ilm skupinam. To bo garancija, ia bo stranka res delavska, prt-vijo voditelji. Na prožil konferenci Je bil Izvoljen organizacijski odbor, v .aterem ima vsaka organizacija nega člana. Naloga tega odbora •o, da obišče vae krajevne unij« Ui čim sat teh in jih pridobi za novo stranko. Krajevnih unij j« v Cikagu nad 500. Ko se bo pri* rlaailo dovolj veliko Število, bo prišlo vprašanje endorairanja '»red Clkaško delavsko (Vderaci* lo. Korif« •renca je tudi zaključila v načelu, da ihj pozneje povabila na pristop in sod h.vanje razne Iruge delavske akuplne — klube irupoaelnih, podporna društva, '.odru i/e, aimpatične politične franke itd. — in ko ae gibanj« razširi na državo, bodo aku* '-aH pridobiti tudi farmarske or-lanizacije. Letni asesment za organizaci* e J« |»et dolarjev. Stranka apre-tnia tudi indivlduaulne člane za dolar na leto, Ušla za enkrat j« to članstvo omejeno ie ns člsne unij. V bližnji bodočnosti se ho vršil večji Javen "hod, tia katerega l*>-do akuAali dobiti za glavnega govornika Franclaa K. (Jormana, podpredsednika lekstiln«- unije, ki1 Je na zadnji konvenciji AJ>K vodil laij za resolucijo za uata-novitev delavske stranke ISkaekutlva Je tudi dobila ns-logo, da naatavl stalnega tajnika. ki bo |mmvetil vei svoj <*aa gibanju V ta namen b«> finančni odlior okušal zbrati $7t0. Nedanjl tajnik je (»eorge Mesd, člsn brs^ tovščine kurjačev in strojevodij in aktiven socialist, predsednik pa David MeVey, znani u-nionist v f ikagu. Vseh delegatov Je bi o okri»g 150 Konferenco Je nagovoril tudi Paul Pot ter, delavski taj* nik socialistične atranke in zdaj urednik Kenoaha l.abot News, glasila eetitrsln« unije Delegst* je m> (ukazali veliko /animsnjs za veliko ddavsko zmsgo v Re-ailiogu, I'«, In Hridgp|)ortu, ( onn., kjer »o > ss a •trasi.) PROSVETA PROSVETA THK KMLKjHTENMENT slabilo in lastnima ii<<1 wu. ii m m mlft ms* 1 m on— to CU«r« |7 A« m nh M«, |l » H H Ut«, u ImmmIN luWrl»l« IlUrarna nAIm ftrtlaa, *»- •Mil. >m*. imsmi It4.) m naSIlJaUlju w f staiftim. M i* prlUAH potlalaa. A4*artialn« rat«a on iirimml IbtUMrlftl rf mmuiI-(•Uum and unavltrlUd »rUclM »Ul Mrt raturaat. OUto* ■tk«*rrl»to. avrh m tUna plan. »umi, M«.. wlU k* rrtaraat iil»r vulr *ka« MMifiiiM trt »sif iMriri u4 m a« tov aa im. kar Im mft s imwi PROSVETA mi7 m a*. u*a«u a »a.. CfctoMa. IMaate MBMBBB OB TBK PBDBBATtD 138 iMtun v rim*r oai jurišajo na )Mimal>a v sa.iaji kulofti.) Glasovi te Zanimive beležke SAVANOM IN DRUGIM NA ZNANJE Chleago. — Pevci In pevke Kave In val drugi, ki ukdijo to nedeljo potovati v Mllwaukee z basom, naj bodo pri dvorani SNPJ točno ob 9:30 zjutraj. Ako kdo Od prijateljev želi KI a nafto skupino, naj pokliče v soboto do fteale ure pop. po telefonu Prole-tarčev urad — RockweU 2864. TAJNIK. O volitvah ▼ Imetropoli" Cieveland, O. — Nafte mestne volitve bo končane. Za županski stolček sta si pri ožjih volitvah dne 5. nov. stala nasproti Ray T. Miller, mašlnski demokrat, in HaroJd H. Burton, neodvisen republikanec. Rezultat je bil prav presenetljiv, kajti neodvisni republikanec H. H. Burton je zmagal s čez 36 tisoč glasovi večine. To je vsekakor strahovit udarec za Gongvverjevo demokratsko stranko v Clevelandu. Nafti alovenski demokratje so se tudi na vue načine trudili, na epe tn nelepp načine, da si priborijo mesta.. V mestno sborni-co bili izvAlJeni štirje slovenski kandidat je: Bdward L. Pu-cel v. 10. wiirdia John Novak v 23. vvardi, George Travnikar v 2, wardi in Anton Vehovec v 32. wardi. Izvoljen je tudi eden Hrvat, Jn sicer v 31. vvardi, Emil Crovvn, kar ni njegovo pravo Ime. Kfjr se tiče županskih volitev n kandidatov starih strank, se mi socialisti ne strinjamo ne z BufWnom ne z Millerjem. Lju-je, kakor se vidi, ao volili v veki pečini za Burtona iz dveh razlogov: ker je neodvisen republi-<>Ailjateli in vse skupine, ki so prispevale za njegovo osvoboditev. Podobna vsebina je bila prlobčena tudi le V Pr6«Ve-ti. . Sklenila sem, da bom nabirala zanj prispevke toliko časa, dokler s«' ne Ih> nabrala zadostna vsota za njegovo obramlKi. Nihče ne bo lačen, če bo pris|*val za Moone.vja malo vsoto. Saj se izda mnogo denarja za pijačo in druge take in drugačne stvari mnogokrat nepremišljeno. Zato ne hi smeli stiakati, kadar gre za tako stvar, ki jr velikega pomena za vse delavstva Vsak naj |N>misli, kaj bi bilo, če bi njega kaj allčnega zadelo, kar ae f>a lahko pri|»eti. Nafta dolžnost je. ds vsi priakočimo na |ximoč. Miiogi ljudje ne pomislijo na nič, dokler niso sami prizadeti. Potem bi pa najbolj stokali, če bi njih zadda slična u*oda raz redne justice, kar se večkrat dogaja 4xkI Milan jim sistemom is-koriAčanja. Kot iM-m te omenila. Ix*m nabirala prispevke kjerkoli U> mogi»-če, na domu in prireditvah. Povem vam. da v sak najmanjši znesek b A Ael tja. kamor je namenjen in o vsakem prispevku bo jk>-ročano v Prosveti, za v aak cent !>om pokazala potrdilo ali retit. Zato se ni tretia nikomur bati, da se bi Vaj mene prijelo. Vem. da vaak človek ne mor«- in ae mu noče, da bi |»oaameino (mililjal |mi par centov v tako daljavo, jaz pa bom pošiljala vsakih par d<>-larjev akupaj. Nihče naj ne mt- ~ i M ' """ pii/ilkajo dugu v cbsl. n^ n.i H T,"?'. Pripom- Takini fantje, ki »o um.ko in t9-.i«iH l»no dobro razviti, pa hočejo tu- Su/r« L?, ' T V°ll;° za di »amega »ebe bolj .poznati in i m'. Rf.zume "to gredo v šolo, da bijim uči- telj pojasnil, če bodo kdaj vredni člani te "velike družine" ali ne, ko bo ..morda eden njih ^omestil pomanjkljivi čJen pretrgane ^'verige",., , ■ 1(Tako se še ži^o spomin jam. pa enega teh dečkov pred dolgimi piinulimi leti, ko je sedel ,na trati pred hvfio v objemu s svojim zvestim prijateljem — psom in mu pel v uho: "Noč na nebij zve^ zdice prižiga, v jezeru njih svit pri svitu miga . . Pa se je pozneje tej pesmi izneveril. 0 tem dečku imam sedaj celo zgodovino opisano v svojem "dnevniku", kot dobremu in pridnemu u-čencu pred 26. leti ter iznenad-ljivemu pojavu, na istem prostoru kot nekdaj nekega vročega julijskega dneva pretečenega poletja. Bil je to sedaj spremenjen zali deček v obliki —i rev. N. N. "missionary" na skrajnem Orientu epiakopalne sekte in cerkve, a točaano doma na počitnicah. Za danas samo toliko o tem "dečku" in morda drugič kaj več. Kakor se vrstita noč in dan, tako se vrsti tudi vse drugo na deželi. Danes nas obiftčajo iskreni prijatelji, tvoje hiše. In to ae je pri meni v zadnjih dveh letih že prepogostoma pripetilo. Vedno prihajajo razni božji a-gentje, ki so »icer dostojni in pri vsaki taki priliki se do slad-kegu smeha pošalim z njimi. Tako so n. pr. evangelisti največji sovražniki katoličanov, protestantov in Judov. In kadarkoli ob priliki razgovorov nanese pogovor na papeža in njegovo 'sv.' leto in kaplje 'žegnane', katere ne zna pravilno rabiti, kar daje potem ugodnost vremenskim elementom, ki provzročajo sušo, točo, viharje in na vse zadnje Ae 'krizo' (svetovni hitri preobrat) ter revolucijo, ki se je res pričela v "sv. letu" na Španskem in sedaj vojno med Italijo in Abe-slnijo. Jaz jim pa obratno dokazujem, kako so njihovi svinčniki in peresa taki, ko računajo na ae, da mu je to veliko škodovalo, kajti mnogo ljudi se kar u-strafti, čim slišijo besedo "radi-kalec". So pač Janezi, čeprav ne kranjski! r ' ' < • Radi Sugra bi tudi podpirana šla kmalu "kašo pihat". Ko se je znočilo, sem se postavila pri volilni koči k vratom tako, da sem prestregla vsakega volil-ca, ki je šel v kočo in delila karte z njegovim imenom. Pa tudi nagovarjala sem jih, naj volijo zanj, da je edini, od katerega lahko delavci kaj pričakujemo, dasi sem vedela, da je prepovedano stati v bližini koče, najmanj sto čevljev proč. Za to se'nisem zmenila. Pa je priftel iz koče mož postave in mi prepovedal deliti karte. Ko sem mu povedala, da "tega nisem vedela", je rekel, da se tudi on boji za svojo službo, če me pusti tam stati, ker bi ga kdo naznanil, jaz pa bi morala iti "kašo pihat". Seveda sem se ukazu pokorila, kaj drugega mi je kazalo? On velik ko Triglav in mož postave, jaz pa sem mu segla komaj do pasu n brez vsake moči. . Katherlne Krainz Veliko zanimanje za nedeljsko slavje 1 Mllvvaukee. — Naš "extra pa-per" so dobili po vsej naši mil-wauAki okolici danes, v četrtek. Kamor prideš, povsod se govori samo o Naprejevi 25-letrtici, katero bo obhajal Naprej1 v nedeljo 17. novembra v Turn dvorani. Vsi ljudje so radovedni, kako se bodo čikaški igralci postavili z "Rdečini rožami" in kako se bodo Slova-vani odrezali na imšem programu. Zanimanje za ves program je velikansko in to nam daje upanje, da bo v nedeljo popoldne South Side Turn dvorana premajhna. No pa, če jo že imenujemo Turn dvorano, bomo pa poslali vse sitneže in ne-mirneže zares v d v o r a n i n "turn" ter tako omogočili iz- ... r____________________^ vrstnim čikiiAklm igrlacem mir-1 poslednji ali sodnji dan, pa nič no dvorano kakorAne smo navajeni sami v Milvvaukeeju, Nadejamo se občinstva, ki se bo poglobilo petje in igro največjim zanimanjem ter s man can comprehend Ihe uftlm-tem dalo zadoAčenje igralcem ate nature of things!* Vso svojo kakor tudi Napreju! Program,'učenost zajemajo iz biblije ali kakorAen se vam bo nudU pri-1 sv. pisma, katerega imajo po-hodnjo nedeljo, vam ne bo ftel polnoma prevedenega v angleA-iz spomina in dolžnost vaAa Je, čino že preko 400 let in ga tudi da pridete v dvorano pravočaa- dobro poznajo. Tudi jaz se ga u-no, ker tučeli bomo totno ob čim in to v obilnejši meri kot pol treh popoldne s igro in |>ev- kdaj prej v svojem življenju. Ti skim programom. 'zvesti evangelisti mi ga prina- ToreJ na svidenje v nedeljo Aajo ali pa pošiljajo naravnost Glas z de#ele! Le m on t. IIL — Cim bolj sem osamljen, tembolj se mi oživljajo spomini davno preteklih let. ......... #______ Kako hi se ne, saj mi jih usoda kimi, ki nimajo' niti poklica, ne in naključje prinašata pred oči. dovoljenja sa to. Ti so vam pra-Prekrasno je gledati v lepo in v| neukrotljivi "Bucefali". Kdo je Bucefalo, se lahko spomnite, če poznate starogrško zgodovino, ko Ahasver kroti neukrotljivega Bucefala. Dne 7. sept. zvečer t, I. je bilo, ko e pridrčal avto ali obokan truk, se ustavil pred dvoriščnim vhodom in iz njega »o se zvalile štiri osebe, trije menda učenci in med njimi pajac, natrpan do vrha z "aqua vitae". le od da^ leč je prihajal dokaj hripav glas, rekoč: "Sedaj te pa bomo, itir» je smo!" In ta neotesani "klovn" se je predrznil tako daleč, da je hotel igrati vlogo misijonarja. Nekoliko Časa smo šteli vsi skupaj pred hišo na dvorišču in "misijonar" je bil poln pralnih besed, kot po navadi vselej ppprej, kadar sva se srečala. Se nikoli ga nisem slišal moško spregovoriti« izmed pa ga poznam; najraanje že 10 let, zato pa tudi nisem nobene pozornosti pokikdal na njegove neumne govoric«. ■ Naenkrat pa $e vzbudi, me popade za roko in jo stisne pod pazduho in pravi: "idiva proč od teh mladeničev, to je mlado, to ne ve nič, midva pa se bova kaj pogovorila." Ko sva prišla malo vstran, je začel — "Ha, ni Boga!" Vprašal sem ga — Kdo pravi, da ga ni? Ozrl se ▼ svetljen od zahajajočega večernega solnca, in povej mi, kdo izmed nas Zemljanov bi ga zamo-gel narediti? Tudi vsi zemljan od početka pa do danes ne! "Ha, že vem", pravi, "črv v srcu, k spovedi je treba iti, pa ne k F. J., ampak k Bogu samemu." "Bodi vam odkrito povedano, da se ne baham niti igram a spovedjo — ha, že vem, v vaši glav vam je že možgane načel, da ne veste — humanum est errare!" Potem je še hotel citirati besede, katere je Kristus govoril sv. Petru, namreč: "Ti si Peter (skala)", pa sem jaz njemu citiral v, originalu, rekoč: "Tu es ^etrus in auper hane Petram aedificabo Eoclesiam meam et tibi dabo Clave« Regni Coclo-rum." Kaj menite 1 j ulje božji, da nisem upravičen, da takega "misijonarja" imenujem: "Due bestie sat una pella?!" Mojo dušo b rad, a za telo pa ne da niti fl cka. On niti ne ve, da je duša združena s telesom in telo z dušo in, da eno brez drugega ne more živeti. Pa tudi dokazano je, da niti za mojo dušo ne da veliko, kajti moja duša je bila in je še zelo potrta po izgubi moje soproge, in niti enkrat domalega v treh letih se ni spomnil nanjo, da bi ji bil prinesel blagodejnega in ohlajočega balzama v obliki lepe in tolažilne besede. In zdaj bi se rad bahal z mojo dušo in bi jo rad Bogu poslal. Naj rajši misli pri takih dejanjih na besede sv. Pavla: "Cemu se vi ošabneži in hinavci bahate in velikega delate s tem, kar ni vaše?" Ali mar naj take eksem-plarje prištevam fanatikom? Ne, .In dvkkfat ne, kajti beseda fanatik je povzeta iz besede "fa-num". Kaj "fanum" pomeni, naj si on sam "izštudira". | Toraj naj se ne briga samo zato, da je Bog, temveč naj se potrudi priučiti, kaj je in kakšen je Bog. OČi, ušes in ust prav gotovo nima, kajti če bi videl, bi popravil in dodal to. kar je pozabil dati umsko trpečim "misijonarjem": če bi imel ušesa, bi slišal nafte vsakdanje prošnje in pritožbe, in če bi imel usta. bi spre^ govoril eno sladko in tolaiilno besedo do nas. A vsega tega nI! Torej kaj je Bog? Kaj ne da, čudno vprašanje od človeka, ki ve. da vsi niti ne vemo. kaj je voda, ki jo rabimo in potrebujemo vsak dan in brez katere bi ne bilo življenja. Sedaj moram pa še urednika malo okorajžiti, da ne bo posnemal onih- strahopetnih urednikov, kateri, kakor hitro zagleda-Ijo v spisu ksk — "controver-, sial", spisa niti do konca ne pre-■ čitajo. Kontroverze morajo biti vsepovsod in tudi so. Tudi to pl-rt**.to* cmsm {K>|no "kontrovez" ne izračunijo. Pa so ti pomilovanja vredni evangelisti imeli "natančno" preracunjeno, da ter zasledovalo ^Bodnji dan" v tistem času, ko "Rdeče rože" s jf Hvet obhajal "sv." leto. "No Mih John OM. UaMla. Pa . ,e hila irjm'.Ta7« kT^panlj-1 'T.. . u . „ # .........< " <■• ^J predno je f>orod,,a , tr ^ ^ (Dalja aa 4. strast) ot roka ■ -.PETEK, 15. vm^ Nestanovitna zemlja Geolog vam pove, da *e i. ,,„: Zemlja pogoato vtrtfh ta * P"?i z univerze Clermont-Ferrandu: "La derive ( contiments at les mouvements intratellu ques". Piccard je v predgovoru poudaril mii da bo treba resno upoštevati odmikanje k tinentov. Po VVegenerju namreč to še ni končano, temveč se nadaljuje. Razdrobi je Pangaja (vesoljna zemlja) Ae kroži po raz*ir Ijeni Panthalasai (vesoljnem morju). Primerjanje zemljepisnih dolžin med Ev in Groenlandom je razodelo med I. 1H2'I. 1870. odmik 420 metrov, potakem se land odmlkal za 9 m na leto. Toda <*! 1907 je razstoj znaAal 1.100 m. torej 32 m leto. Merilo ae je kajpada po različnih metali ki niso bile vse enako vredne. Ohraniti t*> ba najzanesljivejše. V zadnjem času, med 1! in 1927, so dognali, da se Groenland oddalji 36 metrov na leto. Amerika se baje takisto oddaljuj« pa r- < ko za 8 cm na leto. Razen tega se v o»m|o 11 let Novi svet zdaj bliža, zdaj oddaljuje Evrope. Po. H. d«' \arignvjJ ti d (Dalja It prvt kolf*w.) di to, da je med 'neomajnimi lairci tud takih, ki so se zaleteli v zid in si razUi Tam zdaj leže — in kaj imamo <>«1 njir Glas Radnika bi rsd vedel, ka storila za slovenski nsrod. To ru tudi slovenski klerikalci. Ker smatrajo, ds *> oni "nsr<"l mehko hrbtenico težko ksj i Mi pa vprašamo Glas Ran delave je b„0 treba " % dejanje se vršita v samo- turo nekoliko ^^ ££ £ izvršil dirigent Raha. Glavna pevska (skoraj edina) vloga je Denizina. Pri premijeri je pela to vlogo mlada soprani-stka Igličeva, ki je absolvirala ljubljanski konservatorij. Ima zelo lep glas, prednaša zelo lepo in jasno izgovarja verze. S časom bo še pridobila na jakosti glasu, in imeli bomo pevko, da je bomo veseli. Vlogo igra zelo dobro, mnogo bolje se suče na o- u, kjer vzgajajo in šolajo de-. Med gojenkami je tudi De-Ta je, kakor tudi druge go-zelo razposajena, a ker je tanu stroga disciplina, se kazati tudi pobožno in sra-Ijivo. V tem je t)eiiiza od gojenk najboljša, zato jo i-m prednica tudi zelo rada, po-io še, ker je hkrati tudi do-ueenka. Toda hudomušna žita Denizi ne da miru. Izvohala da samostanski organist Ce-in, ki udi petje, hodi vsak ve-ia skrivaj iz samostana v lisce, kjer se vršijo skuš-u opereto "Babet in kadet", jo je napisal Celestin na skri-Ustvarjati tako posvetno bo v samostanu bi bilo pač >! Zato.se je tudi kot kompo-it podpisal za Floridora. Deni-je vse to izvohlala in tiaučila Jena skrivaj vse pesmi iz te *te na pamet. To prizna Ce-nu in ga prosi, da bi šla po-i njim v gledališče, čemur organist seveda upira na vse Toda tedaj pride mlad ir. ki so mu namenili Deni-ieno. Prednica ne dovoli šefi tako, da bi se obadva vi« ' čeprav bi obadva to rada, ^ postavi med njiju špan-»teno, oficirja pa javi Deni-kot nadzornika šol. Hkrati do-[toniza poziv, da mora k star-v Pariz. Predstojnica določi •tetina, da jo spremlja. Toda Iptin ima zvečer premijero operete, kaj naj stori. De-hudomušno |>omaga: na-zvečer naj odpotujeta o-■joči. I>eniza počaka v hotelu, i»tin pa naj gre v gledališče, ^niza ne strpi in pobe-1 ! i hotela v gledališče. Ker J0|*Mo na pamet, reši pre-Jj?0.« svojim nastopom, ker MUvna IM.vke aredi predstave ■»'Mala. Celestin doseže u-^ oficirji pa povabijo Cele imel pred vojaškim napadom v Abeainiji, oziroma ob improvizirani mobilizaciji, ki naj bi pokazala svetu vojaško moč Italije. Kot drugod tako so tudi pri nas sklicali sestanek v "dopolavoru kjer so se zbrali vsi čmoarajčni-ki, kolikor jih premore naša občina. Pred prenosom govora so *e vršile razne ceremonije. Takoj po napovedi, da bo govoril Mus-nolini pa je luč ugasnila. Ostali io brez razsvetljave vsi kraji od Knežaka do Bistrice. Pozneje so Jgotovili, da je to povzročil kratek stik. Takoj drugi dan so ae vršile številne preiskave in aretacije v Knežaku in na Baču. Ker >blasti niso mogle ničesar točnega ugotoviti, je padel sum zopet na take, ki so ob vsaki najmanjši priliki deležni posebne pozornosti od strani fašističnih političnih oblasti. V bistriške zapore so odpeljali Jožeta Cernetiča, ki je bil že decembra 1933 osumljen in po-sneje tudi obsojen in Ivana Slav-:a, oba iz Knežaka, ter Jožeta in Toneta Knafelca iz Bača in še nekatere, katerih imen pa še nismo mogli ugotoviti. Obdoliili so iih, da so vrgli med Knaiakom n BaČem žico čez električni vod n s tem povzročili kratek stik. Joksaov proti imenevanivn nimajo nikakih in vse sloni le na sum-ničen ju. Ni pa izključeno, da bo-4o kljub temu pripravili potrebne- "dokaze" in nedolžne fante obsodili. Iz Avstriji Nove aretacije v Idriji Gorica, oktobra 1985. — Skoro ni meseca dni, da ne bi sll-sli iz Idrije o kaki aretaciji ali konfinaciji. Dne 6. okt. v nede-jo so se organi javne varnosti zopet pojavili na stanovanju 26-etnega šoferja Kosa Srečka. Po emeljiti preiskavi so ga aretirali in odpeljali. Prav tako so izvršiJi preiskavo in aretirali nekega Ježa in njegovo sestro. Vse tri so odpe-jali z avtomobilom naravnost v dru, kakor marsikateri pevec, ki Koper. Vzroka aretacije še nihče je že več let na deskah. Igličeva je pa nastopila lani prvič in je to njena druga vloga! Cele-stina je igral Peček po svoji najboljši moči dobro, iz dramskega ansambla pa si je režiser posodil gd. Juvanovo, da igra prednico. Predničinega brata igra Zupan, pijanega vojaka Loriota igra in poje Rus, - pevko Korino Spa-nova, oficirja Fernanda tenorist Franci. Premijera v novem prevodu in novi predelavi je bila 26. oktobra in je bila Številna publika navdušena nad stvarjo in predvajanjem. Stvar je uprizorjiva tudi manjšim odrom, ki premorejo vsaj majhen orkester in nekaj pevk. (Prinašamo na drugem mestu nekaj pesmi iz te muzikalne komedije.) IZPRIMORJA DROBNE PRIMORSKE NOVICE Tržaško fašistično glasilo "Po polo di Trieste" je v eni izmed poslednjih številk objavilo strog opomin vsem prodajalcem časopisov in trafikantom, v katerem ugotavlja, da zelo ovirajo vsako akcijo uprave za razširjenje lista. List jih imenuje podleže in [k in Uenizo s sabo v kazino jim *rozi " P*"®^®-■»j*: in plenu. Tako zamudi-1 V bližini Krnice v Istri je te- » 'Udu tudi oficirji polnočni vlak. iak tovorni avto na nekem te-' je tudi oni, ki je na- snem mestu zavozil v zid ob ce-frs Denisi za moža, a se se- sti ter se prevrnil. Dva delavca, J* ^ poznata med sabo. Ofi- Mihael in Ivan Pavič sta bila po-D« ni so. Celestin in škodovana. vrneta zjutraj v samo-1 Pri Pasjaku s«' je pripetila ne-r in zlažeta prednici, da kemu tovornemu avtomobilu ču-di poti v Pariz vrnila dna nezgoda. S tovorom rafini-»J ker j,. De niza zvedela, da ranega olja je bil namenjen z ■■*»la V Parim prtd oltar R«*ke v Genovo. V nekem ovin- k K, J I« zaradi svoje i>obožnosti ku. V™ ^ C€Mttt u']o MVtdo ' S"vwia je vse to zlaga- »o zavore odpovedale. Voz Je pri-' J prid. «#ficir-ženin pove- 'M drveti z veliko naglico, do-^"^an, da Denize ne kler se ob nekem zidu ni razbil. je zaljubil v neko i- I* v,w,h ** i* razli,° r«*č v Denizo, ki pa P« bližnjih travnikih. Materijal-7-a NftuAo). Govo- na škoda je zelo velika, človeških fn-4» I »07 « drUri IIIUoU Tal Kuchw«U 49S4 1*57-5» Lavadate Ava* Ckkago, 1U. GLAVNI ODBOR a N. P. J. t)PRAVNI ODNKK: J1NCKNT CAINKAH, pradudalk,.. X<*7 a. LawadaU A*«., Chicaao, tU «>• .........H. Lawad.l. Ava. Chkl£ K LAWRKNCK OKADlSHKK, taJ.boi.odd.H057 8. U^ndai. Ava., Chica«£ lil IOHN VOGRICH, gl. blagajnik.......!«B7 S. Uwnd.U A*o. Chloa£ ni ri^S Uprm,lUlJ «l»«Ua....a057%. U*ndala Ava., Chkafo, 1U. IOHN MOLKK. uradnik glasila......M7 S. Uwadal« Avt., Chicago, HI. ODBORNIK!« FRANK SOMRAK, prvi podpradaadnik.....|>M K. 74th 8t., CUvaland, O. IOHN K. LOK AR JR., drugi podpradavdnik.USS K, 170lh StM Clavalaad, O. tiOSIHiOARMKl UDSHKi MATR PETROVIČU, pradaadniki...........m K. U0U H t., CUvtlaad a ANTHONY CVETKOVICH..............m Sanaca Avo., Brookljra, N. Y. IOHN OUr....................UD S. Proapact A v«., Clartndoa UUla. 111. POROTNI ODHKK i JOHN GORARK, pradMdntk..............41« W. Hay 8U, Hprlngfl.ld, UL ANTON tULAR...................................Ro« 17, Arma gaaa IOHN TRCEU...................................»o. 167, StJT^aa, p! PRANK PODBOJ..................................... 41, Parkhill, Pa PRANK BARBICH....................iw6ll Muakoka A v«., Clovtland, a NADZORNI ODHKK t PRANK EAITE, pradsadaik................BOStt W. Mih 81, Chicago, HI PRED MALO Al............................,,86 Central Park, Paro, IU. JACOB AMBROZ1CH......................418 Piam 8t., Evalath, Mirna. rososi zuw«ia,W*> ' ■>NIM« «tai Ml m taiUJaia i vi raiaivi a* rt mm ▼si oomsi ta 4ra«4 apM, aai.alk, -UM. ftB If^^aig graak • **!!!!!■ m| aa paAUJa m "PROSVBTO.____ . NOTBi fllrtunln aa olik »ka Nina« oata taaaM ta tatak na ta k t ava« MU a tatoaSala Sva.. Cli>*a—. la «t BBF al Mak tadli »rrilm akaaM ta »llnaK ta kis. ta aaaraiaty'a afflaa. ataaM ta aMraaata la tta inlilul aaaaatatv. ika tarti«i«ia al Ita *Peaeerer*a afflaa akari« ta , _ - - „---- Ika vaak af Ika aaaa«««« taata akaaM ta I*Ha. akalnaaa af tta taH af Sa»^*laar». OmrnSUT' mm9MmU *09mU lk**M ^ aMraaaai ta Jaka Oariak. akali ta Paaak I« Razprava o novem zakonu okrevanja VodiUlji delavstva industrij pozvani v VVashington in Delavski pololaj V Wi§con»inu Madinon, Wls. — Državna In dustrljska komisija |*>roča, da so v septembru znašale Izplačane mazde 7H.l'A od normale (1925-1«27), uposlenost pa H0.fW , V avgustu Jei>ila u|KMlenoat 00.4^ od iMirmale, mezdna izplačila pa so znašala 74.8%, kar pomerit, da s<« Je v prošlem septembru za služek nekoliko izl>oljšal v primeri z avgustom, ne pa uposle-nost. Obtojen na d vaj tet let Portland, Ore. — Organizira no delavstvo se bo borilo proti opunšaparaki pi'raekuciji Johna Gilllaa, tajnika kraj«vn« gozdarske unij«, ki J« bil pokriv-Ijen, da je v zadnji stavki ustrelil n«kega skeba in obsoj«n na 20 lat zapora. GillU pravi, da j« bil omrHten. Openšaparski interesi ao dali n« črno ilato tudi Gilliaovaga odvvtnika, kata-remu groz« s sodnim postopanjem, ker ae Jf drznil zagovarjati obtož«rica. n«c tu* »»digravata až«*ta nam živah-pa brž začno pre-pesem, če se bli-»N-dniea, srf*dnja ' kontra- ' nje v gledališču J oficirji. Pesmi, VVanhlngton, I>. <'. — C^orge L. Berry, federalni k(H»rdlnaU>r industrijske kooperacije, je pozval pet tisoč zastopnikov delavstva In delodajalcev, naj se udeleže konference, ki se otvorl v VVsshingtonu V. decembra. Ns tej konferenci bodo skušali izdelati program glede odprav« brezposelnosti jn vidržanja blz-niškega in delavskega standarda. , Glavno vprašanje; ki ho predloženo tej konferenci, bo, ali naj Amerika dobi nov zakon goa|M>-darnko obnove. Herry Je pojasnil časopisnim poročevalcem, da vlada ne bo sugestlrala rndmne-ga programC pač pa bo prl|a>-ročila reprezentantom obeh grup, naj, ga sami sestavijo. "Ako ae bosta obe akupinl izrekli, da sta naklonjeni vladni r«-guladji Industrij, ae bo to tudi zgodilo," J« rekel Uerry. Po otvoritvi konference bralo organizirani po«am«-kazuje izredno (nizko kupno silo zamorskega ptebivnUtva. ^ Ta zadruga je že tudi orga-nisiraia kr«*ditno unijo, v načrtu pa Ima otvoritev več jiodruž-nir v (iaryju, Indiana llarlairju in v Kaat Chicagu. Odprla b potem bolj zlato ob misli nanje, ki sva jih videla. Pojdiva, Mercedes." "Ali so bili mrtvi?" ji je Saxon zasopla segla v l>escdo. Gustav Strniša: Cirkularka (Daljo prihodnjič.) Trano se je zaletel na cesto. V daljav I je trepetal dim od-hajajočega vlaka, so |>onil v son-cu, zavihral nad drevjem in v tonil v Nvetljavi ves sijoč in »I«-|hv. Klance j,. I »i i truden in zn.ti-čen. Zamišlji n je kimal jm» ;>oti, se večkrat usluvll in tienutno prisluhnil. Cirkularka ga je *pn-mljala svojim kovina*tim glasom in mu |h la v ulov o. Cim dalje Je bil. t«.m težu J,. Ujel |i|cne glasove in tem Jepsi in privlač. HejŠi so ne mt| dozdevali. Spočetka n- brnela divje in nd»r/ dano. /arohnela, »pet t«'iik<. zacvilila, kakor *\«r. ki ji nk lupijo la-vratom zcltsiti obroč, ko je bil /c dlje na c« »ti. j«- nI \ brnenju Clo\<*ki glasov« li ho )*«• i zvoki godbe, da j« ločno čul tenki klarinet, ki n spajal i gla*ovj vijobne It Jt bil ie daleč, mu j« bilo, du > u grahiof mešf i az< 'V p I k«. i tU - Je |Nl|M*\rk<* do ki J t) k< m« j i« Ji« In f- ram < » vljsl od j«- pre»srbel n sta m bils v n moral iti. Nek* pal |mi centi |he skd j« kar kk kulai k< »veg« poti, si podložil z rokama glavo in se globoko zami-slil. In * pomnil se je. kako je princi na žago s culo v roki. Na poljani je zagledal sklade leaa osvetljene od sonca. Žaga je brnela kakor velikanska čebela in vse je pelo in vriskalo v mladi mladi, i Pričel je delati. Žaga .mu je \sak la cirkularka. da p- kar |s»drhteval od (tajne sreče. Ko *e~je ivečerilo in je zj»-| sijal uu mc. jo sprevajal svojo ;drago. |m. poljani. Skrivala sfa jfvojo ljubozon, vendar sta m i v časih shajala. Zverer p« drugi »klavec delal nn yMJ(l j„ 1r^ larka ,ie |m-|u zaljuhljoncoma. , mesto ptičic i- \ k h,, j, oVj*A«la v mraku in prisluškovala sta n nim glasovom in im ljulula nem s« niraku. In ; pri peval«. /daj ju In Krance se je napotil brez vsega kakor je prišel. Siromak je pač siromak, še zlato se mu spremeni v roki v ničvredne smeti. Tiho ždeč v travi jo spet prisluškoval svoji cirkularki. In spomnil se je. da jo enkrat za|H>-la kakor debela živa struna preveč napeta, a zdaj je donela drugače. tako mrko in nekako krhko. da mu jo postalo tesno pri srcu. Počasi ho dvigne in mahne nazaj na cesto. — France! Pred njim *toji njegova Milka in mu nudi roko. Mladenka jo vsa zasopla in solzna. — Moj bog. kako som hitela! Oče mo j«, nalašč |M>*lal v trg. da bi s«« ne v idola in no poslovila. Zakaj nisi Ael na vlak? — /.amudil *em ga. Mirno in počasi odgovarja in gleda dekle, ki ji kar curkoma lijo solze. Počasi stopata. Poljana se zagrinja v mrak. Tintasta temina se meša z zarjo v rdečkasto opojno barvo, ki polagoma zbledeva, se spreminja v umazano sivino, ki prehaja počasi v črno brezbarv nost. Daljni griči se nižajo in oddaljujejo, drevje tone, dolge sence se zaganjajo daleč po cesti, se oklepajo zaljubljencev in se spajajo z njima v nejasno liso. ~ — Kam pojdeš? — Ne vem! Njegov glas je truden in ubit, njegova misel je kakor mrtva. Tedaj cirkularka posebno močno zabrni, da Žagar obstane: — Ali jo slišiš? Tako mi je brnela pri delu. Mislil sem na tebe in sem bil srečen. Veš kako sem si mislil kadar je pela? Bilo mi je, da je ta žaga ura, ki kaže čas, ki vmes poje in živi z menoj, se pogreze v moje občutke, me tolaži in krepi pri delu. In čul sem njen glas, ko je šepetala, da vse mine, da bom vse premagal in si zaslužil mnogo denarja ter te naposled zasnubil. In kar čutil sem, kako je cirkularka s svojimi zobmi pomagala treti ovij-e, ki sem jih slutil na svoji poti k tebi. Pa me je varala in danes mi poje bridko melodijo alovesa! — Pojdi in delaj, Čakala te bom! — Da, čakala me boš, a ne dolgo! Delo naju je združilo. Hodila sva po žagi in cirkularka je pela. Postal sem ti domač. Zazdelo se ti je, da sem del vaše hiše in tudi del vaše družine, saj sem bil tako skrben. Ne sartio ti, tudi drugi so me imeli radi. Cirkularka je nam vsem pela, moja cirkularka! In bila sva prvič sama skupaj. Prisluhnila sva glasovom brneče žage in vesela sva bila. V soncu je sijalo zlato žaganje in pr-šeio okoli. Nama je bilo, da nama samo nebo siplje zlati prah, da je treba samo stegniti roke in ga zagrabiti polno perišče. In smehljaje ava se gledala in zaslutila tiho ljubezen, ki je potem razcvetela med nama. Srečna sva zaživela v novem svetu ljubavi vedno bolj spoznavajoča, da je med nama mnogo skupnega, nedopovedljivega in lepega. Ves sem se zagledal v tvoje zlate lase. Bilo mi je, da jih vsako jutro češejo sončni žarki, ti sijoči češlji. Vzljubil sem tvoje mirne modre oči, saj so prinesli* vsak dan novo zarjo mojemu srcu. Da, vso sem te ljubil, kakor te bom zdaj vso zgubil za vedno! — Ne govori tega! — Cuj cirkularko! Se se sliši njeno brnenje. Ali čuješ tihe, ječeče glasove? In to so glasovi slovesa? Se gredo za menoj, še me spremljajo. A kmalu bodo predaleč in vtonili bodo, le v spominu mi ostanejo. Prav tako bo z nama! Se bom nekaj časa v tvojem srcu, še te bo opominjala cirkularka in v njenem brnenju boš čula mojo govorico, moj smeh in mojo domačo pesem. Potem ti pa počasi pobegiiejo, le spomin bo ostal! Kar je v spominu, ni več žiro, kajti pravo življenje je samo v srcu, ker to je življene ljubezni!" Cirkularka je utihnila. Obstala sta na križ|>otju. Milka je joknia, France je bil bled in resen. Se sta se objela in poljubila, počakala in *e tesno stisnila drug k drugemu, kakor bi se dve senci spojili v eno nagibno bitje, silno in krepko hoteče kljubovati usodi. Naposled so jima roke omahnilo in že .sta klecnila vsak na svojo stran* Noč je padala na nju niže in niže. , Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. strani.) ion universally given by lexico-graphers and universally ac-cepted is this: "That which re-lates to debates or disputations; the expression of different views or opinions; a discussion of questions of importance vvhich call forth different expressions of opinions or views." Vse sodnije so "controvers-ial. N. pr. človek ima nekaj na sodiAču predlagati, in ko to nasprotne stranke slišijo, predlagajo drugače in se takorekoč polastijo predloga prvega moža. Tako sta se obe stranki izpovedali vsaka po svoje in vse to da sodniji in poslušalcem vpogled, da zamorejo presojati, koliko je resnice in pravice na stvari. Se boljša primera bi bila v dveh enakotežkih zvonovih. Nekdo bi trdil, da imata oba zvonova tudi enak glas, drugi bi zatrjeval, da to ni mogoče, tretji bi pa lahko vprašal po vzroku in drugi bi mu moral to razoložiti, namreč da zvonova vsebujeta različne primesi in tako sta si potem različna v glasovih. Sedaj pa moramo slišati glas zvonov, da se prepričamo, in že smo se prepričali. Isti način je v pisavi. V soboto 3. avg. t. I. smo videli podeželani prekrasen, nenavaden nebesni prizor, dve dvobarvni, blizo skupaj stoječi mavrici. Ena je imela veliko dela in bojev z debelimi plastmi megle, predno se je sčistila in je pozneje predstavljala mogočen steber, ne obok, kot njena po-sestrima. In bili sta čisto razsvetljeni. Čudno je pri vsem tem najbolj to, zakaj je "umetnik" izpustil vse druge barve, ki se navadno vidijo v mavricah, in se poslužil samo rdeče in modre? Usmeril sem svoj zvedavi pogled v te krasne mavrice, kot že omenjeni deček v zvezde, da se priučim kolikor mogoče o tej skrivnostni — "celestial egimni", skrivnost, ki žeja marsikaterega Zemljana po vedi in znanju, kot žeja voda utrujenega potnika v vročem poletnem dnevu, predno dospe v neznano, a zaželjeno mu — "pueblo". Tako sem si tudi jaz želel ugasiti svojo žejo znanja pri pogledu in opazovanju teh dveh krasnih mavric. Toda, na žalost sem moral pristati na geslo — "no man can compreh-end the ultimate natures of thirtgs", kot deček pri opazovanju zvezd na — "ad astra per aspera." Sicer se tolažimo z znanjem resnice, a prava resnica pa je vsekakor skrivnostna slika, a-li kakor bi rekel — "ars est ce-lare artem." Moja draga mi mamica me je učila o mavrici drugače in sv. pismo pa uči zopet drugače, namreč da je mavrica znamenje pogodbe z Bogom in zemljo, da je ne bo več potopil. Pa kukor vse kaže. ni resen v svojih pogodbah, kajti svet se še vedno pogreza in potaplja. Ne dolgo tega se je na Norveškem pogrezni-lo 12 kvadratnih milj zemlje, kjer je bila gosto naseljena, v morje in se jih jo le malo rešilo. V državi Nebraska so bile velike poplave pretečeno pomlad. Sliši so, da se je tudi velikanska skala Gibraltara začela krhati, ki mori Štiri milje okrog in krog in je zgodovinskega pomena. Ta skala je nosila dolga stoletja geslo vklesano na svojem hrbtu— di rezervar za deževnico izklesati, tako da je mesto tudi z vodo preskrbljeno. Ko so sužnji vse to delo dovršili,, so morali umreti v žrelu od strupenih plinov. O, ti nehvaležnost, ki si plačilo tega sveta! Te države in državniki so se ravnali takrat prav po navodilu sv. pisma, ki pravi na e-nem mestu, "če te ne posluša, vzemi železno palico, udari ga po glavi in pobij ga do smrti." No, urednik in tudi nekateri drugi me že poznajo in vedo, da sem podoben gozdarju, a — par-don, mislim reči, — drvarju, ki se spravi nad drevesnega velikana v upanju, da ga bo z dvema udarcema podrl in ko se zavedaj da to ne gre tako hitro, se spravi na manjšega in še manjšega tako, da ima zvečer le nekaj pokazati od svojega dela. Takšen sem tudi jaz s svojo čečkarijo. Rad bi pokazal nekaj velikega in ker to ne gre, se moram omejiti na nekaj prav majhnega. Medtem se pa spominjam na pregovor, ki se glasi: "Quos Deus vult perdere, prius dernentat.— Those whom God wishe« to de-stroy, he first makes mad." U-rednik se bo pa morda ravnal po onemu, ki je križe zbiral in izpraševal prodajalca za cene: "Koliko stane tale h . . ." Pa mu pove, bil je predrag, potem pa zbere enega majhnega in zopet vpraša za ceno in je dobil odgovor — majhen ali pa velik je vseen hudič. Urednik pa morda poreče, "majhna ali pa velika pihava, če je "contraversial" je ne priobčim." Svet se ne bo zato podrl! K zaključku pa še to-le: Prer jel sem pismo od moje nečakinje mrs. J. A. Podboj iz Wauke-gana, 111., s katerim me obvešča, da je dobila obvestilo od Northvvestern vseučilišča šolske uprave iz Chicaga, da je njen sin France Cankar, moj nečak v tretjem kolenu, peti najboljši učenec izmed 800 študentov v do-tični šoli. Toraj mu tem potom PEtEK 1* vm^frin čestitam in želim, da bi bil , koncu prihodnjega leta pr, ' boljši učenec! Uverjen smo te veseli vsi tvoji J^jj kot te je vesela tvoja skrbna ma ti, krušni oče, bratje in ^ kakor gotovo vsi Slovenci v , a aelbmi ln drugod. Bodi mi zdrav" vztrajen in « Kadar bos dovršil s,, boš gledal nazaj v pretep boš smelo smel ponavljati b £ iV ^ 8Ur^vnih ril «kih modrih m velikih mož £ koc: Meum maximum opus!" Moj prihodni dopis pa bo * Alaske in vam bom natančno po vedal, kako se imajo oziroma počutijo novi in prvi ameriški naseljenci tam. __ * Frank 1'lesko. "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" ^Nagovarjati svm mi rj. <|a jedci, in nič, kar jo pojedel, m ;)imif. galo, da hi pridobil na te/ Vt, . bom h\aleina tisti materi, ki ini • povedala o Trinerjcveni 1 vinu." Trinerjevo yrenko vino je star... ncsljivo družinsko zdravilo, ];i obnavlja zaprtje, pline, nespečneit. ,-hL sapo, nečistost kože in l . avrv-z it žene s prebavnimi neredno trni, navda z življenjem oslabeli t A. I1 ga lahko v vsaki Ickarnj. TRINERJEV ELIKSIH GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago Ali ste že naročili Prooveto ali Mladinski list svojemu pri}atelju ali sorodniku domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svnicem r domovino TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA . " V SVOJI TISKARNI Vta pojssnils dsjt vodatvo ti«k»rn« Cone rmerae, onijsko delo prv« rraU Pilit« po informscij« ns naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. T«m M H» na t«HM n«***«!. f-ota««'* NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po akltpo 1«. redne konvencije m lahku nartfl n« list Pronvet« 1» šteje eden. dva. tri. Miri sli pet ilanov li ene drullne k e«l ■•rozini , u , . ProaveU stane ca va« enako, s« lisa« sN B«C1ane »a eno letn* a«r«< non plus ultra . danes pa nosi ;B,no. Ktr p, ,UbI u pIačaJo prl tl.20 IB tednik. ^ |i» * Naročite Mladinski list najboljši mesečnik za slovensko mladino 1 i < a travniki Ni , ml n« trsMUito (»d: Itcrnie Kmenkranlz je mmil to Iskaznkn kol p«»»rhni drputij. ko K a iranta*/! ustrelili * neki re*la\raciji v Nenarku. N. J. "plus ultra." Takisto je preživela tudi strašile boje h Kar-teginci in Rimljani, Francozi in Spanci ter obratno, dokler je niso mojstersko v vojni izvežbani Angleži za.sedli in ml tedaj naprej do danes drže trdno v svoji posti. Angleži so toraj na tej skali in obenem trdnjavi tako močni, da bi jih ves svet ne mogel s skupno svojo mornarico premagati. Ta skala vsebuje tudi i>oleg naravnih votlin ogromno žrelo, iz katerega prihajajo zelo strupeni plini in je sfužilo vladam dolgo vrsto let za morenjc na smrt obsojenih "grešnikov"; zvečer so jih i*>ti*nili v žrelo žive in prihodnje jutro so potegnili iz nj<*-ga mrliče. In ti "grešniki" so bili z prebivalcev. VM'buie nit ne Vodi Prilolenn p«»Ji!lsm i) Ime ............. Va«lov ................................................' „ 0t Ustavit« tednik ta o priplllte k moji aar^aim «d f .. .7.. 7."7.7.7..". ........ft. * ' :■ ........ft. dra*«va ...... .............................CL d«*va ....... ¥ .......CL 4r+it»« ........... .......... V........... _ ......m"* ........................Drtava ............... • .<«•>••< |Ol|,l|IMII