DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO* OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina 'v Jugoslaviji tnala mesečna Din 10.-*, v inozemstvu mesečno Dtn /J.—% ■— Uredništvo tn uprav at Maribor. RuSka eesta S, poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it. 14335. — Podružnice: Ljubljana, Dš* lovska zbornica m Celje, Delavska zbornica *-> Trbovlje, Delavski dom — Jesenica. Delavski dom. — Rokopisi M ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—s maU oglasi. U slutijo v. social** namen* delavstvu Im namtllenttm. vsaka beseda Din OM Štev. 74 « Maribor, četrtek, dne 4. avgusta 1938 t Leto XIII © Nojeva politika tiska in demokracija Kdaj bodo zbrane demokratične konstruktivne sile? Noj, kadar vidi preganjalce za seboj, vtakne glavo v pesek in misli, da se je «ril. To je naivno, kaj ne? Glave no-lf.Ve s^cer lovec ne vidi, vidi pa noja, J»a hoče vjeti. , “rav podobno in po taki naivni nojevi politiki se vede skoraj brez izjeme vsa politika našega meščanskega tiska. ™amo časopisje, ki pravi, da se bori enakopravnost, toda s svojim izvija-niem in zavijanjem pa kaže bolj ali man) °Cltno svojo pasjo' šapo: češ, da bi bila ®nakopravnost zlo, ker bi razredno de-*vsko gibanje prišlo do vpliva. Časo-?lsle piše o lepoti demokracije, demo-racijo hvali, toda s sklonjeno glavo in Mehkim sočutjem dostavlja, da — na-T°d ni zrel za demokracijo, za svobodo ln enakopravnost. , Neiskrenost do demokracije in ena-°Pravnosti pa potrjujejo tudi dejstva. 2e samo s tem, če meščanski tisk od-te*{a delavskemu gibanju pravico do kitičnega udejstvovanja, ali piše proti Ustanovitvi socialistične stranke, je izmena neiskrenost do svobode in demokracije. Še bolj očitna je pa neiskreni v tem, da se neprestano agitira za 0niejifev delavskega vpliva v ustanovah, kjer bi imeli dalevci pravico do *Jprave, čeprav ob kontroli oblasti in delodajalcev. Nihče ne trdi, da delavec in nameščenec nista državljana, ali da nista eflakopravna državljana. Tega ne! Ali 'Ustanovah, kjer bi delavci imeli odločevati, se nastavlja komisarje, strokovnim in kulturnim organizacijam pa povzročajo težkoče in ovire glede delovanja. _ Meščanski tisk glede vseh teh stvar? I^tna resnega protesta in niti odločne '2)ave, da se s tem kršijo svoboščine državljanov. Zanimivo je pa tudi preziranje v vrstah meščanskih strank samih. Teore-hčno ali kakioir navadno pravimo, na Jeziku, vse stranke, režimske in opozi-eionalne, pišejo za demokracijo in 'enakopravnost. Dejansko je tudi to vprašanje edino, ki ga je treba urediti. Toda, kaj vidimo? Ves grom je le neiskrena fraza. Snujejo se koalicije, vrše Se konference, sklepajo se resolucije; Nejasnih fraz«, razgovori in dogovori splahnevajo v neštetih nijansah senčnih naziranj in osebnih antagonizmov posameznih struj. Kije naj bo potem v teh inciiativah in akcijah jedro, Pozitivna snov? To so, žal, diletantski eksperimenti £eresnobe, brez temelja, ki more biti,1 kakor smo že povedali, edino zdrava | demokracija. — Dokler se meščanske I s*fanke v tem načelu ne zedinijo, od nl>h ni pričakovati programatičnega napredka. Razumljivo je, da pomešani konglomerati teženj tudi za pozitivno politiko n'so sposobni. Če hočemo v tem oziru napredek. je že potrebno, da si posamezne skup ine ali pa združene osvoje . ačelo, ki ga mi že nekaj let zagovarjamo. Ob dvajsetletnici se navdušujemo za v °hodno in demokratično urejeno dr-• v°- Vsa neresnost meščanskih strank ,.Vseh dvajset let ovirala razvoj teh ”n. Edina je'nasprotna javnost samo sm socialistično delavstvo ne ^ e dobiti vpliva v javnem življenju in v se tudi sicer ne sme svobodno gibati ^ ®v°iih lastnih organizacijah. To je na-v ki ,ga povsod vsiljujejo, kar lahko kdo opazi. To je napačno, to je kul- Bolgarija v zvezi balkanskih držav Ul rjen mir na Ballc anu Ukinjenje določil mirovne pogodbe o prepovedi zopetne oborožitve Bolgarije Bolgarija je hodila dolgo svoja politična pota. Hotela ni ne v malo antanto in ne v Balkansko zvezo. V nedeljo pa sta podpisala v Solunu balkansko pogodbo predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov in predsednik gnške vlade, ki je sedaj predsednik Balkanske antante. Po novi pogodbi se j skimi deželami, Bolgarija odreka vsaki pravici nasilja pristop Bolgarije k Balkanski zvezi proti zaveznicam v slučaju sporov Balkanske zaveznice se tudi odrekajo vseh omejitev po neuillski in lozanski pogodbi tako, da je odslej Bolgarija enakopravna dežela z drugimi balkan- pozdravlja vsa javnost, kar pomeni, da se je s tem utrdil mir na Balkanu in vzpostavila sloga. Ozadje sporazuma in Izgledi za bodočnost Sporazum med Bolgarijo in državami Balkanske zveze je važen mednarodni dogodek. Za mirno medsebojno sožitje so vsi balkanski narodi. Razveseljivi dogodek v balkanski politiki moti le eno: nerazjasnjeno ozadje — kako je do tega prišlo? Znanja politika ije že davno postala knjiga s sedmimi pečati, v katero narodi nimajo vpogleda. Za Bolgarijo vemo, da je v svetovni vojni šla s centralističnimi velesilami. Kmalu po vojni pa se je odločno naslonila na Italijo* in je bila očitna pobor-nica italijanske zunanje politike in njenih teženj na Balkanu. S poroko kralja Borisa z italijansko princezinjo se je v Bolgariji le še bolj uveljavil italijanski prestiž. Razmere v Sredozemskem morju, v Abesiniji itd., ki povzročajo Italiji hude skrbi, so bile vsekakor merodajne, da je Italija spremenila svojo politiko na Balkanu. Ni izključeno, da je tudi Bolgarija preokrenila svojo politiko po nasvetu iz Rima. a eul.iJi.Uim Upamo, da prihaja doba, ko bodo narodi zopet sami prevzeli vodstvo svoje usode v lastne roke. Tedaj bo iz solunskega sporazuma, h' sin e ».v* lilciinltk* vi a. nastal c > n sporazum, čigar cilj mora biti od socialistov označen postulat: Zveza balkanskih narodov. Čehoslovaška republika le nedotakliiva Manjšine imajo svoje narodnostne pra vice — pa tudi svoje dolžnosti do republike. Angleški posredovalec Runciman je prišel v Prago. Vlada kakor tudi Hen,-lein predložita svoje načrte in pojasnila posredovalcu v angleščini, da vprašanje temeljito prouči, dočim se vlada pogaja z manjšinami dalje. Zaradi pojasnitve atmosfere, v kateri se bodo pogajanja nadaljevala ob sodelovanju posredovalca, moramo povedati, da Francija prvotno s posredovanjem ni bila zadovoljna in da je tudi za čehoslovaško vlado bil angleški posredovalni predlog neprijeten. Posredovanje je sicer le osebno, to je, neofi-cijelno, vendar pa že tvori moralni pritisk angleške vlade na suverenost čeho-slovaške republike, kar po pravilih mednarodne politike in mednarodnega prava ni popolnoma utemeljeno. Ni pa samo to vprašanje važno. Runciman je gospodarstvenik. Posredovanje se je izvršilo s soglasjem Nemčije. Toda prav te dni sta Goebbels in zlasti Henlein izjavila v nemškem mestu Bre-j slau, pffvi, da se Nemčija nikogar ne j boji in Henlein, da ponudbe čehoslo-vaške vlade ne zadoščajo in da nima nihče braniti Nemcev, da se združujejo s kompaktnim narodom. Te izjave pomenijo, da bodo pogajanja težka, da bo posredovanje naletelo na odpor, katerega važnosti danes še ne moremo presoljati. Posredovanje je torej angleška politika. Izgovor, da je posredovanje neobvezno, dobrohotno pa ne more biti ultimo ratio, zakaj, če je Anglija rekla A, bo morala reči tudi B, če bo treba in to sporazumno s Francijo in drugimi zaveznicami čehosloivaške republike. S tem pa nočemo trditi, da posredovanje angleškega posredovalca, t- m - ne bo doprineslo vsaj nekaj k pomirje-nju, ki ga Evropa potrebuje. PariSka vlada je rekvirirala tvornico Tovarna ni sprejela razsodbe najvišjega delavskega sodišča. V tvornici Fonga v Beriersu, ki dela za vojaško opremo, je nastal spor med tvornico in delavstvom. Delavstvo se je pritožilo zaradi spora na sodišče. — Višje sodišče je izreklo sodbo, ki jo pa tvornica ni hotela sprejeti. Vlada je zaraditega rekvirirala tvornico ter na« mestila v njej vojaško upravo. Sodelovanje med Anglijo in Frandjo Francija ne nasprotuje, da se obenem z Anglijo pogaja z Italijo in Nemčijo. turno zlo. Naša meščanska javnost namreč te zmote še ni opazila. Ali bo po dvajsetem letu obstoja države drugače? Mora biti drugače! Žilavost socialističnega gibanja mora vpreči vse svoje sile. Pobiti mora srednjeveške nazore reakcije in ustvariti nov pogled na življenje. Dvajsetletnica obstoja države naj služi preporodu povsod tam, kjer ga še ni. Zavlada naj demokracija in z njo enakopravnost in svoboda! S starimi nazori in predsodki v politiki oa enkrat za vselej v koš! Mi bomo storili svojo dolžnost v tem zmislu! Daladier in Chamberlain sta nedavno izmenjala pismi. Daladier pravi, da Francija ni ničesar ukrenila proti sporazumu med Italijo in Nemčijo, je pa pripravljena se pogajati z Anglijo vred z Italijo in Nemčijo. Če Anglija uveljavi sporazum z Italijo prej, preden se sporazume Francija z Italijo, to ne bo miru nič koristilo, marveč bodo diktatorske dežele stalno stavile nove zahteve in ogrožale mir. Vsak uspeh diktatorskih dežel pomeni zaostritev mednarodnega položaja in nove zahteve diktatur. — Utrjevanje nemške meje ob Renu ne napoveduje nič prida. Zato je sodelovanje Anglije in Francije potrebno. Chamberlain je odgovoril, da se je tudi on tega bal, ali opustil ni nade za dosego sporazuma š Hitlerjem in Mussolinijem. Ne veruje, da ni več možnosti za ohranitev miru. Žal rtu je, da še ni prišlo do sporazuma med Francijo in Italijo, dasi ve, da to ni krivda Francije. Glede angleško-italijanskega sporazuma ne bo popuščal. Italija ne sme misliti, da je sporazum usluga. Pred- Dr. Matek pride v Beograd »Hrvatski dnevnik« poroča, da pride dr. Maček v Beograd v sredini avgusta t. 1. S tern je datum obiska dr. Mačka in sestanka združene opozicije menda deiintivno določen. — Napovedani sestanek ipovzroča precejšnjo nervoznost v vrsta/h nasprotnikov združene opozicije, :zato je računati, da bodo nastopile še razne ovire. •••••••«••••••••••• pogoj pa je sodelovanje med Anglijo in Francijo. Anglija bi se rajši odrekla tej pogodbi, kakor da bi kršila prijateljstvo s Francijo. Medsebojno zaupanje obeh vlad je jamstvo za to. Angleška vlada ne bo zavzela ne v španskem, ne v odnošaju Anglije do Italije in tudi ne v čehoslovaškem vprašanju stališča, ki ne bi soglašalo s francoskim stališčem. Strahote japonsko- kitajske vojne Imperializem ne pozna kulture. »Moderne« vojne so divjaške. Taka vojna je tudi japonsko-kitajska. Napadi na nezaščitena mesta, vasi in kraje z zraka to divjaško surovost najbolj označujejo. Neusmiljeno pobijajo ljudi, žene in otroke in uničujejo blago. Same nedolžne in socialne žrtve pobijajo s težkimi bombami. Tale kratek pregled nam to zločinstvo pokaže v številkah, ki pa nikakor še nisoi popolne. V kitajsko-japonski vojni je bilo doslej izvršenih 2472 japonskih letalskih napadov. Teh napadov se je udeležilo 16.710 bombnikov, ki so vrgli 33.192 bomb. Število bombnikov je razumeti tako, da so bombniki v celoti napravili 16.710 poletov. Pri teh napadih je bilo ubitih od bomb 16.532 oseb, ranjenih pa 12.752. Skoraj vsaka bomba je potemtakem ubila eno osebo ali jo ranila. V teh številkah pa ni navedena strašna materijalna škoda, ki so jo napravile bombe. S Id Sia jen vojaški uspeh repul 5000 nacistov ujetih Ji republik ancevo bEb ru Pretekli teden je iznenada započela velika republikanska ofenziva v Kataloniji. Republikanske čete so prešle na desni breg reke Ebra v smeri proti Gan-dezi in v petih dneh prodrle v širini 45 km celih 32 km globoko v od nacistov zasedeno ozemlje. Osvojile so 7000 kvadratnih kilometrov ozemlja in vjele 5000 sovražnikov, razen tega pa zaplenile ogromne množine vojnega materi-jala. Ta takozvana Ebro-ofenziva, ki pa tvori najbrž šele začetek vojnih operacij; je gotovo- največji dogodek v španski osvobodilni vojni. Po svoji strate-gični koncepciji in metodiki, pripravi in taktični izpeljavi jo je mogoče vzpore-diti z velikimi ofenzivami iz svetovne vojne. Prehod preko Ebra je bil pripravljen do najmanje podrobnosti. Od hitre izvedbe te operacije je bil odvisen ves nadaljnji potek ofenzive — začetek in konec. Pontonske mostove preko reke Ebra, ki je na tem mestu široka in globoka reka, je bilo treba postaviti preko noči. Pri tem je bilo treba stvar urediti tako, da je takoj ob početku moglo preko teh mostov poleg pehote tudi topništvo, tanki in ostala prevozna sredstva. Italijanska poročila sama priznavajo, da so republikanci položili mostove čez reko, za kar so nacisti računali, da je potrebno par dni, v šestih urah. Republikansko poveljstvo je moralo imeti na umu, da bo sovražnik takoj prvi dan ofenzive napadel te mostove z vsemi razpoložljivimi letali oz. da bo skušal dvigniti višino vodne j gladine v reki Ebru na ta način, da bo odprl zatvornice na reki Segri, ki priteka iz Pirenejev in se izliva v Ebro. Mostovi so bili osnova in izhodišče ofenzive. Njihovo očuvanje je bila prva zapoved. Tudi to se je posrečilo. Ko so sovražna letala napadla v jutranjih urah mostove, so zašla v uničujoč ogenj protiletalskih obrambnih baterij. Tudi ponovni napadi letal v skupinah po 30 in 40 so se vsi izjalovili. Vsi mostovi so ne samo ohranjeni, ampak tudi ojačeni in sposobni, da se preko njih prevaža vojska in vojni materijal ter živež. Ofenziva ni bila zamišljena kot frontalni napad (na 45 km dolgi črti), ampak se je prodiranje vršilo v pramenih t. j. v kolonah, ki so prešle čez Ebro na različnih točkah, se na določenem mestu združile in se potem zopet v pramenih razšle iz žarišča na vse strani. Samo na ta način je bilo mogoče in se je posrečilo razbiti sovražnikov odpor s celo vrsto majhnih krilnih operacij. S tem pa je uspelo republikancem tudi, da so vjeli neverjetno veliko sovražni- kov in zaplenili ogromno vojnega materi jala. Ofenziva republikancev tudi pri Teruelu Skoro istočasno s prehodom republikanskih čet preko Ebra je napadal general Miaja tudi zapadno od Teruela. Njegova ofenziva ima dvojni namen; podpreti ofenzivo republikancev ob Ebru, na drugi strani pa z boka ogroziti nacistično fronto, ki vodi južno od Teruela proti vzhodu do morja (nad Saguntom). Doslej se je Miaji posrečilo zavzeti zelo važne pozicije. Republikanci še potiskajo sovražnika ob Ebru Ofenziva ob Ebru, čije cilj je bil zavreti prodiranje sovražnika pri Sagun-tu, je uspela in se po zadnjih poročilih še razvija, Nacisti se trudijo, da bi ustavili prodiranje in so vrgli na ta del fronte vse razpoložljive sile, zlasti pa letala. Doslej pa še vedno niso uspeli, da bi preprečili nove uspehe republikancev. Značilno je, da nacisti trdijo, da so republikanci doseg!1' uspehe ob Ebru s pomočjo civilnega prebivalstva. Tako torej sami priznavajo, da je prebivalstvo v Španiji proti nacistom. Doma ih (ta svetu Preložen delavski zlet v Beogradu. Iz Beograda nam poročajo, da so vsled nastalih zaprek bili primorani preložiti najavljene velike delavske islavnosti od 6. in 7. avgusta na 10. in 11. septembra. Zlasti je bilo to [potrebno radi tega, ker nameravani festival na prostem ni bil dovoljen in je taka prireditev poleti in v zaprtih prostorih nemogoča. Razen tega tudi prošnja za vozne ugodnosti še vedno ni rešena. Odbor poziva vsa društva, da se še naprej pripravljajo na udeležbo in po možnosti še povečajo število prijav. Volitve? V državi vlada volilna mrzlica, da-si še ni znano, kdaj bodo razpisane volitve in pod kakšnimi pogoji. Dejstvo pa, da JRZ prireja neprestane manifestacije in da so vsi ministri stalno med ljudstvom, kakor poroča časopisje JRZ, vzbuja domneva, da se v vladinem taboru v resnici pripravljajo na razpis volitev. Kadar se volitve razpišejo predčasno, skuša vsaka .vlada obdržati datum volitev kolikor mogoče dolgo v popolni tajnosti, da tem bolj preseneti opozicijo. Zadnje čase čujemo, da je določen kot dan volitev 20. november. Mogoče utegne biti tudi res. Prav tako pa je lahko mogoče, da sedanja aktivnost JRZ nima drugega namena, kot da ugotovi šanse za volitve, ako bi jih razpisala v bližnji bodočnosti in da jih odloži, ako bi ji situacija to narekovala. Po sedanji ustavi pa bi se ev. da- ■■■■■BaaHHnimHm lo celo podaljšati življenje sedanji skupščini do kraljeve polnoletnosti. Vse to pa so seveda samo domneve. Položaj nalaga socialistom samo eno; da so pripravljeni. Kaj je z motornimi vlaki Beograd—Bled? b{a progi Beograd—(Dubrovnik so že uvedli motorni vlak. Kakor poroča »Jugoslovanski kurir«, nameravajo uvesti motorni vlak tudi na progi Beograd—.Bled. Vladi so že predložene ponudbe za vozni materijal. Motorni vlak iz Beograda do Bleda ibi vozil 7 ur, to je, 100 km na uro. Is, (trm v- ( t--,** ,ln- Ustoličen patrijarh. Po predpisih pravoslavne cerkve je bil dne 2. t. m, ustoličen v samostanu v Peči izvoljeni patrijarh srbske pravoslavne cerkve Gavril. Poljska se trudi na vse kriplje, da se sporazume z državami, ki meje na Baltiško morje. Te dni se mudi v Oslu, glavnem mestu Norveške, poljski zunanji minister Beck in razpravlja s predstavniki norveške vlade. Poljska bi storila prav, ako bi uredila najprvo svoje notranje zadeve na demokratični podlagi, ker bi bilo to najbolje jamstvo za njeno bodočnost. Smrt žanje med delavci v Nemčiji, V Miin-chenu ise je dne 31. julija pripetila eksplozija v neki kemični tovarni. Eksplozija je dvignila streho v zrak, pri čemer so bili ubiti trije delavci. V tovarni kalija v Merkersu na Turin- Davki v Nemčiji pred petimi leti in sedai Tale pregled davkov v Nemčiji navaja »J.u- tro« v milijonih mark; 1939/33 937/38 'dohodnina 1877 6278 uslužb. davek 749 1760 družb, davek 106 1553 imovinski davek 330 366 prometni davek 1354 275.4 vozila in promet 251 428 Roleg teh davkov imajo še potrošnji davek (carino), ki se je zvišal v navedenih petih letih od 2.62 na 4.14 milijarde mark. Vse davščine so znašale v proračunu 1932-1933 6.65, leta 1937-38 pa 13.96 milijard mark. Poleg teh davkov plačujejo Nemci samoupravne davke, notranja posojila, obvezne organi-. zacijske in socialne prispevke. Delavec je obremenjen s 30 do 40 odst. na svojih prejemkih, Sistem kakor drugod. škem pa se je v ogljiku zadušilo enajst delavcev. Proslava spomina Jauresa. V spomin velikega pobornika miru, francoskega socialističnega prvaka Jauresa, ki ga je ubil fanatičen nacist na predvečer izbruha svetovne vojne, so priredile francoske delavske brganizacije dne 31. julija veliko spominsko proslavo v Parizu z obhodom, Obhod je zaključil s položitvijo venca na Jauresovem grobu. * Avstrijske novice Nacionalsocialistični listi grajajo postopal1!8 rajhovcev, ki prihajajo v Avstrijo kot turist1 pa ne da bi občudovali lepoto pokrajina ifl prirode, ampak da v Avstriji nakupujejo in f nahrbtnikih odnašajo v Nemčijo belo mol*8' volneno folago, platno in drugo blago, ki se še dobi v Avstriji. Rajhovci prihajajo v Avstr1!0 kakor da bi bila njihova kolonija. Nacistk® listi se pritožujejo, da dajejo rajhovci s te* najlepšo priliko mnogoštevilnim avstrijska zabavljačem in nergačem, ki jih je še povSflj preveč, da širijo po deželi govorice, da v raji* nimajo kaj jesti in kaj obleči, da rajhovci ir lajo v Avstriji samo draginjo in da jo ho^9 čisto oplačkali. * Bivši avstrijski poslanik v Londonu FraD’ ckenstein je postal Anglež. Franckenstein I8 zastopal Avstrijo v Angliji nepretrgoma ves ca* od prevrata. Ker je imel v Londonu dob18 zveze, je Avstriji mnogo koristil, zlasti pri ®a' jetju posojil in s pospeševanjem tujskega Pr°' meta. Ko je zavladal hitlerizem v Avstriji. se ni podvrgel novemu režimu in se ni vrnil ^ Dunaj, ampak je zaprosil iza angleško držav Ijanstvo. Njegovi prošnji je bilo ugodeno P8 skrajšanem postopku. * Pri vojaški vaji dunajske Hitlerjeve mladi®8 je gruppenfiihrer Alojz Brunner tako nerod®11 ongavil s svojo službeno pištolo, da je ustreli štirinajstletnega Hitlerjevega mladinca Raj»er' ja Freudenreicha, sina neke uradhiške vdov8‘ Gruppenfiihrer je nesrečni slučaj v službi javlj službeno nadrejeni nacistični komandi, mate*1 ubitega dečka pa se je osebno .opravičil. S te18 je bila zadeva za ktiteUakgl lUfcitn končan® * Havas javlja, da so nacionalsocialisti z din®' mitom razstrelili znamenje, postavljeno v sp°' min pokojni Scfauschniggovi ženi Hermi $ cesti iz Linza v Salzburg na mestu, kjer se i8 ob avtomobilski nezgodi dne 13. 6. 1935 smrt®8 ponesrečila. Pok. Schuschniggova žena se 8 politiko sploh ni vmešavala, delala je samo * človekoljubnih in dobrodelnih društvih, Kaj i8 zagrešila, da so tudi spomin na njeno nesreč®8 smrt ob triletnici z dinamitom razstrelili? * O pravkar umrlem knezu Liechtenstein!1' vladarju male samostojne kneževine Liecbte®' stein, ležeče ob Renu med Švico in Vorarl' berško, ki je živel večinoma na Dunaju, pri' povedujejo, da je ob prihodu hitlerjevcev n® Dunaj odklonil razobesiti ikljukasto zastavo n® svoji dunajski palači. Ker so nacisti prepove' dali Židom vstop v javne parke, je pa Liechten' stein, ki je imel za ženo hčer židovskega ban' kirja Guttmannaj zaprl svoj diunajski park za naciste. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ* M A R I B O 0 oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina. enkratna po starO' sti in mesečna članarina Din 15.—. RozeI}i tega nimajo člani s pogrebom nobenin stroškov. Zahtevajte pravilnik no' „0senr, Maribor, Koroščeva ulica 0 —■-—,■■11.111, __ __ _ _ __ Poletje-. .MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 40 Vije z glavo in loveč sapo med kašljem govori: — Nimam drugega izraza na vaše besede, nimam! Skoraj mi je umreti, a rad bi še videl kako bi vzdrgetalo rrjeso na njihovih kosteh, rad bi slišal kako bi pokali njihovi hrustanci! Ves je tak. In to je — strašno! K sreči ga je še samo malo ostalo na tem svetu in svoje ostanke bo kmalu s krvjo izpljuval. Ko ga gledaš, si z bridkostjo misliš: — Koliko ljudi je pohabljenih, razbitih, ozlob-Ijenih — in zakaj vse to? Kakšno življenje je to? In kako da se ljudje ne sramujejo trpeti tako življenje, da se proti njemu ne bore? Z Gnjedovim se je zgodilo nekaj nepričakovanega in smešnega: prišel je k meni, ves pobit in v zadregi, sedel je in ni vedel kako bi začel, — z bridkim smehljajem na temnem obrazu. Gledal sem ua, — obleko je imel očiščeno in popravljeno, pokrito z zaplatami, a hlače je imel še čisto močne, malo obnošene, — to pri njem ni bila navada! Imel sem malo časa, zato sem ga priganjal: — V kaki zadevi prihajaš, stric Mihajlo? Zakrilil je z rokama in pričel: — Ne vem, kako bi rekel! Veš, včeraj sem rezal vrbovo šibje, pa nenadoma pride mimo — Marja Astahova. Napravil sem se kakor da je ne vidim, — kaj pa je ona meni? Pozdravljen, Mihajlo, je rekla in je bila zelo ljubeznjiva in prijazna. Bog te živi, ne-sramnica^ sem ji odgovoril. No in začela sva razgovor. Kakšna neki nesramnica bi naj bila, saj nisem več dekle, je rekla, ampak, vdova, moj mož je že pri živem telesu zgnil in otroci so mi vsi pomrli, jaz pa sem zdrava ženska, moje telo se še ponuja in moja. duša se temu ne upira. Vojak si je počohal nadnosnico, gledal me je izpod čela in vprašal? — Je res ali ne, kar je rekla? — Temu ni kaj ugovarjati. Postal je bolj živahen in pogumen in je nadaljeval: — No vidiš, — tudi jaz mislim tako! Veš, če je ženska svobodna in po lastnem nagnjenju pride k moškemu, — zakaj bi bil to greh? Koliko bi se moral drugače truditi, — da najdeš tako priliko? In s tako je še boljše, — če bi začel z dekletom, bi ga znal še pokvariti. No, beseda je dala besedo in opazil sem, — da bi nekaj rada od mene, a si ne upa povedati, samo gleda me kakor priliznjena mačka... in podobno. Kaj bi pa rada — sem jo vprašal? Ona — pa se je začela jokati, stala je pred menoj, a solze so ji kar vrele iz oči, kakor sok iz breze. Oh — je rekla, — prosila bi te, Mihajluška. ne sramoti ob praznikih mojega očeta, bodi tako dober! Glej, starec vse noči ne more spati, lazi po hiši sem in tja in venomer godrnja, se zadira in vse od kraja preklinja: pop, da je — lenuh, okrožni urjadnik — tat, policijski načelnik — grabežnik, do okrajnega glavarja in še višje ti vse opsuje in včasih tako tuli, da pas je vse strah! A če ga vprašam — kaj ti je očka?, tedaj začne kričati na mene — izgini mi izpred oči, sramota moja! Radi tebe in Mokjeja — sem zapravil svoje življenje, kje mi je kaj veselja, kje pokoj?-Kdo mi je zaščita? Živim kakor preganjana zver-Če bi še imel dovolj moči, bi vas kar s sekiro pobih prekletniki, vi moja poguba, ki ste mi vso srečo P?' žrli! Strašno je to, Mihajluška — je rekla, — in smili se mi, je vendarle oče! Rekel sem, — prav se mu godi! A meni samemu se je srce stisnilo, ne vem ali od vesolja, ali od česa drugega. In spet so vojakovi prsti začeli nervozno meč; kati rob srajce in se je v zadregi zadrsal po kloP1* ne da bi me pogledal. — Veš, Jegor Petrov, jaz to poznam, kako^ Je’ če človek od jeze ponoči ne more spati, to je težko-bratec! Končno se mi Kuzma niti najmanj ne srn m’ a kako pa pride do tega ta ženska? Tudi na njo pada očetova sramota — a zakaj? Saj si ni sama izbral očeta... — No. in kaj misliš s tem povedati? — Počakaj, da ti razložim vse po vrsti. - -—■ Smehljal se je v zadregi kakor da je kriv in m1 je razložil: Marja ga je preslepila in si ga prisvoji in radi nje zdaj ne more več nastopati proti njen mu očetu. Nezadovoljen sem mu rekel: — Saj te že tri mesece nagovarjam, da bi opustil te svoje rabuke! Tiho je pritrdil: . — Res, že tri mesece! A vseeno se mi zdi K kor da sem izdajalec! — Česa? — Pravice! '(Dalje prihoon' AFDfVMITINf« 7- A',GU$TA 1938 0814-30 UR| jaasjžLilLiHja aerodrom maribor 7g kcaiev TRBOVLJE , yreprečite nezgode! Pot od opekarne -do čakalnice na zapadnem obratu in lesnega skla-aisca je že precej časa nerazsvetljen*. Po tej Poti ,gre Vsak delavnik precejšnje število delavcev na delo in iz dela, Ker^so nasproti samske hiše prekretnice in vodijo dalje pod hišami Žabje vasi tračnice, je ,pot za delavce popoldanske in nočne tretjine, ki se vračajo po noči | dela ozir. gredo na delo, lahko usodepolna. velikokrat se je marsikateri rudar s sekiro na rami izpodtaknil na teh mestih. Zato bi bilo na mestu, da ibi bile prekretnice in tračnice po-"el]ene. Prepotrebno je, da se namestijo čim-Pf^ie žarnice na električnih drogih, da ne bodo Rjavci v stalni nevarnosti. Tudi takoj od čakalnice zapadnega obrata proti skladišču bi pilo na mestu, da se namesti razsvetljava, ker 'e zelo temno vsled zasajanega drevja. Upamo, a bo obratovodstvo uredilo vse potrebno, da se ‘Preprečijo morebitne nezgode. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb j^zpisuje sprejem gojenk v tukajšnjo gospodinjsko šolo. Sprejemajo se hčerke članov, ?! .so stare nad 16 let. Prošnji morajo prilogi zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico), prošnje se oddajo pri predsedstvu društva in s>cer do 20. avgusta. Odbor. HRASTNIK Uvedli smo, da pripravlja vodstvo steklarne nek izlet s svojim 'delavstvom. V to svrho je nakazalo že gotove zneske posameznim oddelkom. Nekaj pa mora prispevati delavstvo sa-Jn°. Mi bi se s to zadevo ne pečali, če nam ne ■j* vodstvo steklarne na drugi strani kazalo, ?.a prav nič radodarno. V tovarni je na sto-;'ne mladoletnih delavcev obojega spola, sinov !n hčera revnih starišev iz. Hrastnika, Trbovelj 111 Zagorja. Na telesih in obrazih te mladime se v‘ii, da je 18 din dnevne mezde mnogo predalo za njih preživljanje in olbleko. Če že ima v°dstvo steklarne tako visoke dobičke, potem pai da tistim, ki žive v bedi in pomanjkanju. °višajte imezde tem revežem' in storili boste Ve^iko socialno delo. KRANJ Prijavite se za izlet v Maribor. Prijave za .Oeležbo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Ma-Ijooru dne 14. avgusta se sprejemajo za vse ?ane strokovnih organizacij, priključenih Krajnemu medstrokovnemu odboru ter za člane Vzajemnosti, samo še danes, dne 2. t. m. in Jutri 3. t. m. od 18. do 20. ure v dvorani restavracije Semen. Ljudje si ne upajo govoriti... Dekliškega 'abora na Brezjah se je udeležilo tudi nekaj n^eležencev iz Avstrije. Na vprašanja, kako je s®daj v Avstriji, so molčali. Opazilo se je, da ?e tudi pri nas ne upajo svobodno izražati, *er se iboje široko razpredenega 'policijskega aParata, ki zasleduje vedenje svo'jih državljanov tudi izven mej svoje države. Pravo sliko razmer si upa vsak razložiti samo med štirimi Ooinj, — fvV j.i* K.-, j** k»i na . Zamuda večernih vlakov je že kar običajna ln to do -preko pol ure. Zamudo povzroča večerij! vlak Jesenice—Beograd. Umestno bi bilo, da “j se te zamude enkrat za vedno .odpravile, ako ne gre drugače, s spremembo voznega reda. JESENICE Športni dan SK Bratstva. V nedeljo, dne 17. m. se je vršil na Jesenicah športni dan Bratstva ob 10. letnici kluba. V okvirju tortnega dne so se vršile lahkoatletičue in n°gomtne tekme, po zaključku pa še ljudska ??t>ava. Vse to je bilo na igrišču SK Bratstva, 5' Sa je tukajšnja tovarna lani prenovila in zgradila veliko tribuno. Nogometne tek-so izpadle tako-le: SK Kovinar—SK Brat-tvo 4:0, SK Kovinar jun—SK Bratstvo jun. SK Magdalena (Villach)—SK Bratstvo ,•0 in SK Železničar Maribor—SK Bratstvo Sicer pa je športni dan lepo uspel, j Grafika—SK Kovinar 4:2 (2:0). V ne-^ 'i°. dne 24. m. m. se je vršila prijateljska ,°Sometna tekma med gornjima dvema klu-oma na igrišču SK Kovinarja pod Mežakljo. , °stje «*o igrali lepo kombinatorno, pa tudi °U koristno igro. Kljub temu, da niso mno-•j°krat ogroževali nasprotnega gola, so ven-jar napravili več izkupička. SK Kovinar je lop ^olj raztrgano in je imel precejšnjo smo-: Celo vrsto zrelih situacij ni znal izkoristiti, Navodila za naSe zunanje sotiruge, ki se bodo udeležili proslave 20-letnice države v Mariboru 1. Prijavite čimprej svoje udeležence Inam udeležencev pride 1 reditelj, ki mora svoje in domačemu županstvu, da vam bo županstvo ljudi dobro poznati. Reditelj naj ima na levem pravočasno priskrbelo znake in knjižice, brez katerih ne dobite četrtinske vožnje. 2. Na domači postaji si kupite obrazec k 12 za din 2.— in polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. V Mariboru pustite vozno objavo K 12 na tabornem prostoru žigosati. Ne oddajte svojih kart pri izhodu v Mariboru. rokavu rdeč rediteljski trak. 6. Prijavite pravočasno godbe in društvene zastave. Na društvenih zastavah mora biti pripet državni trak 1 m dolžine in okrog 12 cm širine. 7. Opozarjamo vse udeležence, ki bodo prihajali iz smeri Zidani most—Maribor, da naj n e uporabljajo rednega vlaka, ki pride v Ma. Vrnitev pepela amerikanskega pilota V torek, dne 2. avgusta se je vršila v oi)1.v?.u''ca. Po dirki sprevod skozi mesto na stiiniefte- popoldne velik vrtni koncert v go-Klemenšak na Pobrežju. — Družnost. sl te poravnal naročnino? Ako »o ne, Izpolni svojo dolfnost! Vsem strokovnim organizacijam, delavskim kulturnim društvom v Mariboru in sosednjih občinah ter vsem obratnim zaupnikom v vednost! V nedeljo, dne 7. avgusta s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne se bo vršil v Delavski zbornici II. nadstropje STROGO OBVEZEN SESTANEK VSEH ORGANIZACIJSKIH IN DRUŠTVENIH ODBORNIKOV TER OBRATNIH ZAUPNIKOV. Dnevni red: Udeležba pri proslavi 20-letnice države. Na ta sestanek delegirajte tudi svoje reditelje. Prav posebno vabimo delavska kolesarska društva, da pošljejo svoje člane. Tokrat vsi, točno in zanesljivo. KRAJEVNI MEDSTR. ODBOR v Mariboru. Proslava 20-letnice Jugoslavije. Mariborčani! Nagloma se bližajo dnevi našega narodnega tabora in velike proslave 20-letnice Jugoslavije v Maribora. Vabimo vse Mariborčane brez razlike, da se pripravijo na veličastno proslavljanje naše države. Trgovci, okrasite svoje izložbe, hišni posestniki pripravite svoje zastave in okrasite svoja okna, da bo Maribor res prazničen. — Prireditveni odbor. Aretiran »nacionalist«. Okrožno sodišče je dalo zapreti znanega »nacionalnega« agitatorja med železničarji in sodelavca g. Rudolfa Tum-peja, med tem že odpuščenega železničarja Matijo Kudra, sproti kateremu se bo vršila v petek, dne 5, avgusta t. 1. ob 8. mri pri okrožnem sodišču št. 53 kazenskega razprava radi obtožbe hudodelstva, prevare in utaje. G. Ku-der si je namreč nedavno s svojimi sorodniki sezidal v Beograjski ulici novo enonadstropno hišo, katero je dal preobremeniti in v tem času izvabil od revne vdove knjižico Mestne hranilnice za din 19.000, katero je že čez par dni nato prodal naprej za din 16.000. Revno vdovo Katarino Sorko je spravil v zmoto s tem, da ji je lažno predstavljal, da ima bremenprosto hišo. Pod isto predvezo je izvabil Kuder tudi svojemu sorodniku Alojz-u Krašovicu, vpoko-jenemu železničarju, hranilno knjižico c vlotgo din 17.400.—. Kudrova hiša pa je že davno preobremenjena. Ivano Krašovec je nadalje pripravil Kuder ob 1.300 din pod obljiufbo, da ji bo denar vrnil tekom1 ene ure. Konično je izvabil g, Kuder šoferju Miroslavu Žagarju znesek din 600.—, češ, da ga je pooblastil za dvig tega denarja stavbenik Hameršak Franc. Nadalje si je prisvojil Kuder dvokolo nekega Štefana Prislana iz Rogoze in isto zastavil Juriju Pevcu za din 300.—. Vložene pa so še nadaljnje ovadbe iproti g. Kudru. Obleke, velika izbira pri pri Jakob Lah, Maribor Prvi nastop »Neodvisnega gledališča«, V okiviml .akadeimslkih prireditev proslave 20-let-nice osvoboditve Maribora nastopi 12. avgusta v »Ljudski univerzi« nova avantgardistična scena z uprizoritvijo starokitajske dram« ».Breskov ovet«. Uprizoritev ipripravlja Fran Žižek. Pritožbe Iz Melja. Prebivalci Melja smo izpostavljeni vsem neprijetnostim, ki so jih lahko deležna industrijska naselja. Zlasti pa trpimo v letošnjih poletnih mesecih vsled neznosnega smradu, ki se širi po pretežnem delu predmestja. Smrad vdira v stanovanja pri zaprtih vratih in oknih, tako. da smo že čisto obupani, ker v takem vzdušljivem ozračju brez škode za zdravje nikdo ne more vzdržati dalje časa. Apeliramo na mestni fizikat, da se zanima za prilike v našem industrijskem naselju in pošlje svoje nadzorstvene organe, da se bodo na licu mesta prepričali v resničnosti naših pritožb, obenem pa tudi pogledali, kako bi se dalo te nedostatke, ki so v opreki s higijeno, odpraviti ali vsaj omiliti. — Prizadeti prebivalci. Čez 50 nemških časopisov in revij je poleg nemiških knjig — setve mačističnih — dinevno razstavljenih po nemških knjigarnah Gosposlke ulice, ki je obenem najprometnejša v Mariboru in zato tudi najbolj reprezentativna napram tujcem. Kakšen ^vtis morajo imeti ti tujci ravno v času najvišje počitniške sezone o jugoslovanskem Mariboru, če (vidijo v Izložbah med 50 časopisi, komaj enega ali dva slovenska? Mislimo, da bi tudi topogledno morali odgovorni faktorji skrbeti za dostojnejšo reprezen-tacijo naše kulture, posebno v dneh, ko se pripravljamo za proslavo osvobojenja. Ali ne bi mogle te, če tildi nemško-nacionalne knjigarne, že radi lojalnosti izobesiti vsaj par slovenskih in srbohrvajtskih revij, ali vsaj eno češko ilustrirano, ko imajo Čehi celo ivrsto krasnih ilustracij? Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, se udeleži prireditev letošnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avigusta s posebno razstavo, na kateri bo prikazalo zlasti biološko sliko divjačine rv posameznih lovskih revirjih od gozda do polja in dvajsetletni razvoj svojega delovanja. Po zasnovanih načrtih sodeč bo ta razstava zanimiva za lovce in nelovce. Strojniki in kurjači pozor. Vabimo vse organizirane in neorganizirane strojnike in kurjače, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil j dne 7. avgusta s pričetkom ob 9. uri v Delavski zbornici II, nadstr. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo delegata iz Ljubljane o poteku kongresa, ki se je vršil v Beogradu. 2. Dogovor o udeležbi manifestacije proslave 20 letnice Jugoslavije, katere se bodo udeležili vsi strojniki in kurjači. Sestanek je obvezen za vse tovariše. Odbor. Prevelik vzpon ima cesta, ki zavije z reguliranega Glavnega trga v Vetrinjsko ulico. Ta vzpon bo treba prej ali slej znižati z regulacijo daljšega dela Vetrinjske ulice, ne .glede na to ali bo ta ulica služila še nadalje samo za enosmerni promet ali ne, t. j. da se bodo vozila pomikala samo iz smeri Grajskega trga proti Glavnemu trgu, torej po klancu navzdol. Lepo renovirana kavarna. Lastnik kavarne »Central«, g. Mastnak, je izredno okusno re-noviral kavarniške prostore in opremo. V kavarni, v kateri je na razpolago izredno mnogo časopisov in revij, je najbolje poskrbljeno za čim večjo udobnost obiskovalcev. Letalski dan. Po dolgem času se je uresničilo stremljenje za letalski šport vnetih po-bornikov. Maribor je dobil letališče, hangar in tudi svoje šolsko letalo. Da se tudi med širšimi sloji občinstva vzbudi zmisel za letalstvo, to važno prometno panogo bodočnosti, prirede domači piloti dne 7. avgusta t. 1. s pričetkom ob pol 14. uri velik letalski dan na letališču na Teznu. Med drugim bodo gledalci poleg raznih vratolomnih atrakcij imeli priliko videti tudi skok iz letala s padalom, kar bo to pot prvič v Mariboru. Doslej so ob takih prilikah spustili z letala vedno satno kak-šneiga slamnatega moža. Izmed letalcev, ki bodo nastopili naj omenimo: Pivka, Turka in Poljanca. meje v Jugoslavijo, radi česar je imel ob nedavni upepeljitvi^ nekega svojega člana mariborski »Ogenj« še težave s strani tukajšnjega sanitetnega referenta. VEftfl nin potrebujete, da zaslužite 1000 Din L JUU lllll mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:, AnosS Maribor, Orožnova 6. I CELJE Podružnica S. M. R. J. obvešča vse članstvo, da se bo vršil članski sestanek v nedeljo, dne 7. avgusta ob pol 9. uri v gostilni »Amerika«. Dnevni red je zelo važen. Pride več 'referentov in domači zaupniki. Vabimo vse«,, članstvo, da se tega sestanka udeleži. STUDENCI PRI MARIBORU Mladinski dan »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 31. julija je imela studenška delaivska mladina svoj praznik — mladinski dan. Svoj prvi mladinski dan je priredila lansko leto. —• Odslej ga namerava praznovati vsako leto. — Mladinski dnevi bodo zato tudi odslej izraz tega stremljenja. Na predvečer se je vršila v dvorani gostilne g. Mraza: velika akademija, ki je izborno uspela. Otvoril jo je s. Haberl Mirko z lepim nagovorom, v katerem je orisal današnji položaj proletarske mladine in njeno poslanstvo. Sledile so recitacije članov dramskega odseka studenške »Vzajemnosti. Pravi fuimetniški užitek sta nudila nastop govorilnega zbora, ki ga je naštudiral s. Kora-žija, ter dramska scena s. Kalanove iz Seli-škarjeve igre »Zagovor«. Po recitacijah je nastopilo kolesarsko društvo s piramido, pevska zbora studenške »Enakosti« in tezenske »Vzajemnosti«, mandolinski orkester mestne »Vzajemnosti« ter godba »Glazbenega društva železničarskih delavcev in uslužlbencev«. — V nedeljo (dopoldne se je vršil velik koncert v, studenškem parku, popoldne pa veselica. —• Vse prireditve so ibile lepo obiskane, toda za delavski revir, kot so Studenci, bi bile vsekakor lahko še (bolj. Upamo, da bo v bodoče studenški proletarijat znal bolj ceniti stremljenje mladih in jih podprl z ivečjim obiskom, ter tako manifestiral svojo delavsko zavest. — Kajti le v skupnosti je moč! Fran Žižek. Umrla je po dolgi in niiukepolni bolezni v noči od sobote na nedeljo v najlepši dolbi gospa Angela Ziglar, hči posestnika g. Franca Babiča. Pogreb pokojne se je vršil v pondeljek, dne 1. avgusta na tukajšnjem pokopališču ob ogromni udeležbi prebivalstva, kar zgovorno priča o priljubljenosti pokojnice. . RIBNICA NA POHORJU Delavstvo v granitolomih v mezdnem gibanju Delavstvo je potom svoje organizacije Zveze stavbinskih delavcev predložilo podjetjema inž> Lenančič ter Res in drug, osnutek nove kolektivne pogodbe že meseca marca t. 1., katerega sta pa o9»e podjetji odklonili. Nato je delavstvo zaprosilo po čl. 15 uredbe o minimalnih meadah za poravnalno postopanje pri upravni oblasti. Prvi poravnalni postopek se je vršil dne 23. junija t. 1. :Bil pa je radi izostanka g. Lenarčiča prekinjen ter se je napravil sklep, da se v štirinajstih dneh skliče drnga poravnalna razprava. Druga poravnalna razprava je bila sklicana za dne 25. »ulija, ki pa je pokazala, da g. Lenarčič nima niti najmanjše volje za kakršenkoli sporazum. Rekel je, da podjetji delata radi usmiljenja z delavci, da imajo le-ti zaslužek. To je star izgovor. Znano je, da nobeno podjetje ne dela, ako se mu obratovanje ne izplača. Tako je na žalost ugotovil zastopnik oblasti, da je tudi dragi poravnalni postopek kljmb njegovemju lojalnemu prizadevanju ostal (brezuspešen. Delavstvo je odločeno, da vztraja v svoji borbi, za katero je pripravljeno doprinesti tudi naj večje žrtve, ker položaj, v katerem se nahaja, je naravnost obupen, saj tiči do vratu v dolgovih. Delavstvo je dalo izraza svojim težnjam na zborovanju v petek, dne 29. julija t. 1. Ono hoče za pošteno delo vsaj takšno plačilo, da se ibo lahko do sitega najedlo. Prihodnjič bomo objavili nekatere podatke, da si bo vsa poštena javnost lahko sama napravila sliko o razmerah in nas podprla v naši upravičeni borbi. O združenih opozicijah Epidemije so posledica vremenskih | jiti na ožji program, morda le na eno ah drugih naravnih vzrokov. Pridejo,! točko, in se za tisto boriti, ker je tako ker so pogoji zanje, pa zopet minejo, j važna, da je od nje odvisen nadaljnji ko ni več pogojev in jih je zdravniška razvoj. Za tako skupno zahtevo se lah- veda pregnala. Politična združenja in fronte, ki se v sedanjih razmerah tako pridno snujejo, se nam zde enaka epidemiji, ki sicer ne pomeni telesnega obolenja, pač pa duševno, ker vsa ta združenja razkrajajo duhove ideološko, ker menda niti v enem primeru niso zasnovana na konkretnem vprašanju. Politična združenja ali enotne fronte, v katerih hoče uveljaviti vsaka skupina svojo »pravo vero«, ne morejo delovati konstruktivno. O človeški družbi in kulturnem, razvoju imamo v politiki, razumljivo, prav različna naziranja razni ljudje in razne plasti človeštva. Zato združenje ali fronta, ki ne določi za svoje delo ožjega skupnega programa, to je, takratne nujne zahteve, ne more storiti nič prida. Vsako tako združenje se mora ome- ko bore združene skupine, ki imajo si cer različne načelne programe, toda vse, vsaj socialno napredne, skupno zahtevo, da se da državljanom svoboda in demokracija, ker je ta potrebna v splošnem interesu razvoja. Prav iz tega razloga poudarjamo zopet, da sta le svoboda in demokracija skupna točka socialnonaprednega življa v državi, ki lahko združi vse politične sile, ki se hočejo boriti za ta dva ideala. V tem vprašanju med državljani, ki so med seboj lojalni, ne more biti diferenc. K tpotom svoje organizacije Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije -predložilo p-odjetju zahtevo ipo 20 odstotnem povišanju mezd. Zahtevo je utemeljilo s tem, da -s-o se podražile vse življenjske potrebščine. Sicer pa mezde delavk že preje niso bile primerne, saj so bile celo nižje od plač tekstilnih delavk. Dne 17, maja so bila tozadevno prva pogajanja, na katerih je podjetje odbilo vse zahteve delavsta. Tudi pri drugem pogajanju, ki se je vršilo dne 27. maja, ni prišlo do sporazuma. Podjetje je bilo sicer pripravljeno nekaterim, poimensko navedenim delavcem povišati mezde, toda delavski zaupniki so to »priviligiranost« lo-dlo-čmo odklonili in to upravičeno, ker so se življenjske potrebščine podražile za vse delavstvo, ne pa samo za nekatere. Potem se je vršilo še eno pogajanje, ki ga je sklicalo sresko načelstvo, ki pa je -ravno tako poteklo brezuspešno. Dne 27. julija je po sporazumu -med organizacijo SDSZJ in podjetjem zopet prišlo do pogajanj, pri . katerih je bil v vseh spornih vprašanjih dosežen sporazum. Sestavila se je nova mezdna tarifa in se vnesle v zapisnik nekatere važne določbe, ki so sestavni del kolektivne pogodbe. Delavstvo so zastopali -delavski zaupniki ter tajnik SDSZJ s. Jakomin, Dosegle so se sledeče me*1 zde: (Številke v oklepajih so mezde po stari kolektivni -pogodbi.) Minimalne urne mezde za pomožne delavke. Urna mezda po polletni zaposlitvi din 3 (prej -din 2.75); povišek din —.25 ali 9.1 odst. Minimalne urne mezde v gumijevi stroki. Kvalificirane -delavke ipo polletni zaposlitvi: I. kategorija -din 3.75, II. kategorija din 3.65, III. kategorija din 3,40, IV. kategorija din 3.30. (Prej po -dveletni zaposlitvi din 3.—, brez ozira na kategorije.) -Povišek v odstotkih: I. kat. 25 odst., II. kat. 21 odst., III. kat. 13.3 odst., IV. kat. 10 odst. Delo v akordju s 15 odst. pribitkom na gornje urne -mezde. Mezde po kategorijah so se -določile vsled tega, ker so nekatera dela dosti težja in odgovornejša, kar izključuje potem- vsako protekcijo. Minimalna urna mezda za mladoletne pomožne delavce. Do pol leta zaposlitve din 2.75 (2.50), povišek 10 odst. Po polletni zaposlitvi -din 3.25 (3.—), povišek 8 odst. Minimalna urna mezda za. pomožne delavce. Do pol leta -zaposlitve din 4 (4). Po polletni zaposlitvi -din 4.50 (4.50). >Po dveletni zaposlitvi din 5.—, povišek 11.1 odst. Doslej je bila za pomožne delavce največja mezda din 4.50 na uro. -Poleg tega imajo delavci zaposleni na dvorišču prednost za zaposlitev v gumijevi stroki. Minimalne urne mezde delavcev izučenih v gumijevi stroki, iPo polletni zaposlitvi: I. kat. din 7.50, II. kat. din 6.—, III. kat. din 5.70, IV. kat. din 5.50. -Delo v akordu 15 odst. prebitek na določeno urno mezdo. (Preje so -prejemali šele po dveletni zaposlitvi mezdo din 5.50 do -din 6.50; poleg tega -P-a ni bilo točno določeno, kdo .mora dobiti več kakor din 5,50 na ur-o.) Mladoletni delavci pod 18. leti izučeni v gumijevi stroki, prejemajo 20 odst. manj ,od gor- nje mezde, to je: I. kat. din 6,—, II. kat. din 4.80, III kat. din 4,60, IV. kat. din 4.40. — V* akordu več 15 odst. na navedene urne mezde. Urna mezda proiesijonistov. Do pol leta zaposlitve din 4.50. Po polletni zaposlitvi din 4.75. Po dveletni zaposlitvi pa so -profesijonistl razdeljeni v kategorije in sicer: I. kat. din 6.75, II. kat. -din 7.25, III. kat. din 6.—, IV, kat. d® 5.50, (Prej se je plačevalo profesijoniste -da dveh let zaposlitve po din 4.50 na uro; po dve# letih zaposlitve pa so prejemali -po din 5.50 -do največ -din 6.— na uro.) V slučaju, da se ena ali druga vrsta dela, ali novo nastalo delo, še ni -uvrstilo v kategorue, se -o tern, .sporazumejo clbratni zaupniki in vodstvo podjetja, v katero kategorijo se delo uvrsti. Nadalje je smatrati za velik uspeh organizacije, da se je doseglo 3 dni plačanega dopusta na leto za vse delavstvo, ki je nad' dve leti zaposleno v podjetju. Zastopniki delavstva so izrazih željo, naj se onim delavcem, ki so nad 10 let zaposleni v podjetju, nudi v-s-aj en teden doPu' sta. Ravnateljstv-o podjetja te-miu ni ugodilo, češ, da mora to -predložiti v rešitev -upravnemu svetu, Nadaljnja važna pridobitev je, da se i® 5 pogodbo izboljšalo določilo obrtnega zakona § 239 točka 9, ki pravi: da sme -delodajalec c-dpustiti delavca ibrez odpovedi, če je več kakor 4 tedne bolan. Zlasti pa podjetje povdar]a, da v teh slučajih ne bo o-dpiuščalo onih, ki s0 v podjetju nad dve leti -zaposleni. V bodoče se bo praznoval tudi 1. -maj, k* prej v pogodbi še ni bil uveljavljen. Prav tako je važna določba dodatka -h kolektivni pogodbi, ki pra-vi: da ostanejo t-udl nadalje v veljavi vse do sedaj izvajane in nezapisane pravice delavcev, kakor četrt ur* plačane pavze za malice, 5 minut za umivanl® itd. Ostale -določbe kolektivne pogodbe z dn® 23. marca 1935, ki ,s tem dodatkom h kolektivni pogodbi niso bile spremenjene, ostanejo še nadalje v veljavi. Naglasiti je treba predvsem- one določbe kolektivne pogodbe, ki -predvidevajo, da mor* delavec v akordu pri srednje kvalificiranem delu zaslužiti 15 odst. več, kakor znaša njegova minimalna (urna) mezda. V vsakem Prl' meru pa je delavcu zgoraj navedena minimalfl* urna -mezda zajamčena, to je, če delavec lpT‘ akordu zasluži pod minimalno mezdo, mu pod' jetje razliko doplača. Uspeh, ki -ga je doseglo kemično delavstvo tv. »Semperit« potcim svoie organizacije SDSZJ« je vsekakor razveseljiv. Zlasti razveseljiv je vsled tega, ker je bil dosežen v času, ko -strokovni pokret preživlja takozvano krizo, kater® je nastala radi duševne depresije -delavstva. ie plod -noipolne brezbrižnosti do vsake izobrazbe, deloma radi vladajoče reakcije, ki za' tira vsako setev po trdi in p-usti ledini... F® uspeh naj ibo v vzpodbudo tekstilnemu delavstvu, ki že dve leti ne kaže znakov življenja. Dve leti je že vsaka setev -zastonj, kako daleč i® žetev, ki je za vse delovno ljudstvo življenl' skega pomena. Odsust trgovskega pomočnika V novih družbah naložena glavnica znaša 65.2 milijona dinarjev, obstoječe družbe so pa zvišale svoje glavnice za 80.8 milijonov. Delniški kapital se je v tem času povečal skupaj za 146 milijonov dinarjev. Slika je le približna, ker so nekatere družbe znižale delniški kapital. Delavski pravni svetovalec Spor glede služnostne pravice (Moste) Vprašanje: Pred par leti sem si kupil na deželi parcelo in si postavil hišico. Moj sosed je vedno oral in sejal za 1 m v mojo zemljo. Letos sem postavil tik meje močne stebre in napravil ograjo. Sedaj me sosed toži, ker ne more do kraja orati. Ali bo sosed uspel s tožbo in kako naj se branim? Pri katerem sodišču me sme tožiti, ko sem uslužben v Ljubljani in tam stalno prebivam? Odgovor: Če je sosed 30 let nemoteno obračal pri oranju svojo živino na Vaši zemlji oziroma na zemlji Vaših posestnih prednikov, si je pridobil s tem služnostno pravico na Vaši zemlji in boste morali ograjo odstraniti, sicer pa ne. Orati in sejati v Vašo zemljo pa nikakor ne sme. Za vse spore, ki se tičejo mej, služnostnih pravic ter motenja posesti je pristojno sodišče, v čigar območju leži zemljišče. Najbolje je, če si najamete zastopnika pri do)ičnem okrajnem sodišču. ali: Kako se drago kupuje na obroke. Poročali smo že o zanimivem slučaju, ko je mariborski trgovec odpustil svojega trgovskega pomočnika iz službe brez odpovedi le radi tega, ker je pomočnik prodal nekemu revežu na obroke novo blago, čeprav bi smel baje obročnemu kupcu prodati le staro blago. Pomočnik je trgovca tožil na plačilo odpovedne dobe, a je -okrajno sodišče tožbo zavrnilo, češ, da je pomočnik svojo službo radi tega vršil malomarno in bil radi tega upravičeno odpuščen. Vsled priziva pomočnika na okrožno sodišče pa je slednje kot prizivno sodišče tožbi ugodilo in trgovca obsodilo, da mora plačati pomočniku zaslužek za vso odpovedno dobo, ker pomočnik z gornjim dejanjem svoje službe ni ponovno malomarno vršil. Prizivno sodišče pravi v sodbi: »V poštev pride § 239 t. 3 obrtnega zakona: Službodavec sme odpustiti uslužbenca, če se po izrečnem opominu ne pokori službodavče-vim odredbam, ki so upravičene po potrebi službe. Iz smisla zakona Izhaja, da mora biti vsaj pri malomarnem vršenju službe več pri- pred sodittem merov nepokoravanja službodavčevim 0<*' redbam. Pred vsakim odpustom pa mora slu2' bodavec službojenralca izrecno opozoriti h3 odpust. Toženi pa niti ni navajal, da je«tozn>' ka sploh kedaj izrecno opozoril, da ga bo °a' pustil iz službe, ako se ne bo pokoraval uje govim odredbam. Dognano pa je, da je tozP* le enkrat prodal novo blago mesto stareS3' Potemtakem le edinstveni primer malomarPe ga vršenja službe toženca nikakor ne opta'rl čuje k takojšnjemu odpustu iz službe. Deja ski stan §a 239 t. 3 o. z. ni dokazan in 23 0 tudi takojšen odpust ni osnovan.« V cjjjd »Vse človeštvo je ena sama družina, en » rod,« je dejal te dni papež, kakor poroča ” venec«, v odgovor na najnovejše it3'11 ske fašistične rasne postulate. Ker je sta is ^ papeža tako jasno označeno, bodo morah pri »Slpvencu« opustiti psovanje Židov, ki je prišlo že v navado. Sirite naS list! MALI OGLASI Telo nnjHh l""frf11 ' Frane Kormnnnm naši. Kori Rejj Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. POPRAVILA, EMAJLIRANJE, POKROMAttJE/ONIKLANJE B. DIVJAK KLJUČAVNIČARSITA1 MARIBOR FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se pr‘P01 °^a. 3e,n.j' °bpnaJ-za izdelavo oblek za gospode izdelava* nižjih dnevnih cenah. Hitra in spUttaa izd«* Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, ^ šivalne stroje, otroške vozičke bro in po kulantmh c n delavnic* JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična sliranib* MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. koles čez zimo. — ZoMle vedno in povsod kruh in petino iz Delooske peknrne»Murlhoru. gjjgj U kantarfij itUjš in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. Tiska: Lludtk, tiskarn*, d. 4. v Maribora. predstavitelj Viktar Erien v Maribora.