Katollik cerkven Ust.
V Ljubljani 13. listopada 1866.	MAmt 4B.
Tečaj IX.
Pelje r naših ljudskih soiah.
(Poleg pomcnkov ob učcuiškim shodu nu V( rhuiki spisal P. Ilici ngcr).
Vsih vzrokov iu dobičkov, iz kterih nuj se pelje v naših ljudskih šoluh uči iu vadi. ni potreba iz noviga povzemati: lepo so bili že to leto (t. 1856 I. 24. 25 in 26) v Zgodnji Danici razloženi. Se poseben vzrok pristaviti pa ne bo odveč, tega namreč, dc je s pevskim ukam pri šol-ski mladosti našitim slovenskimu ljudstvu kaj ustrežena; zakaj Slovenci so vselej radi peli. in pojejo še vedno radi.
SI o v e n s k i n a r o d j e ž e k ti a j r a d p e I. Mnogo starih svetih pesem se nuhuju med našim ljudstvu m. kurje gotovo pričevanje, dc je bilo pelje že kdaj med njim močno čisluuo. Sicer je zgodovinu slovenskiga naroda za starji čase zlo temna, in učeni možje niso še edine misli o tem, dc hi bil staroslovenski jezik naraven prednik novo-doven-skiga; iz svetih pesem, ktere se nahajajo med tistimi Slovani. kteri obhajajo Božjo službo po Cirilovim obredu, se tedaj sklepi na petje naših daljnih dedov ne morejo z gotovostjo delati. Za priliko naj bo vender st a r o s I o v e tiska pesmica tukaj pristavljena:
.Carju nebesnago jegože pojut vitji angelskih
Hvalite i preveinosite v vsja veki.
Pomnšti jaže od tebe trehiijušdga ne prrgri. lievo.
1'ojušcija i preveznnsjaščija tja v veki.
Nemeženije duši mojeje izceliaješi i tele.snija bolezni. Ilevo!
Ila tja protdavljii čistjaja v veki".
V tej pesmi kakor tudi v drugih staroslovenskih sc ne more ruzločiti ne pcsuiiško merilo nc rimu; rime uli soglasja končnih zlogov v pesniških vcrsticah v starih slovenskih pcsiuih ni bilo duma, rima jc le posnetek iz navade drugih narodov. Pa uaj ostane starosloveušiua v straui; sedanji slovenski narod še ohranjuje svete pesmi, ktere so gotovo po štiri sto let stare, iu lahko še več. Pričevanje za to stran nam dajeta dva naših rojakov. kterih sicer ni vprašati, kar sveto vero zadeva ** l. se jimu pa sme verjeti, kar stare reči, iu zlusti pelje tiče; lo sla namreč Truhcr in Dalmatin. Oua sla, de bi novo vero Slovencam bolj prikupila, vse nauke spravila v pesniško podobo; celi Tru-berjev katekizem, na svetlo dan I. 1">67 in 1584, namreč obsega gole pesmi, pri vsaki sloji ludi ime pesnika, ki jo je zložil; vmes pu je ludi več pescui s pristavkaiu ..stara slovenska pesem", in te slare pesmi so take. kakoršne s0 ludi še zdaj znane med našim katoliškim ljudstvom. So pa le le:
Siaie deset zapovedi (velus Slavorum decalogus) kdor lice Bogu služiti. Ta ima obranili Te deset zapovedi**.
*l Hila sta namreč odpadnika od katoliške vere k l.ntrovi zmoti.
V red
Stara Božična pesem (-po lat. ..Dies est laelitiae'* i:
,Ta dan je vaign veselja . llevica je rodila Tega Sina Božjiea*.
Stari pas ij o u (po lat. ..Patri* sapieuiia" l: ..hri»tus naš odrešenik . Brei greha pravi človek. Vlnvljen kil « polnoči**.
Stara V e li k o n o č n a pesem : .Jezus je od smerti vstal I Id svoje britke martre-.
Stara pesem od sv. Duha:
-.Pridi k nam Hog ino sveii lluli .
Napolni »erea tvojih vernili ljudi".
Ako so te pesmi v sredi šestuajsliga stoletja ze za stare štete, sc jim gotovo še slo iu še več let sme primerjati; zares je la reč spomina vredna za slovensko pelje. Kavno tako stara ali pa še siareji je nekdanja liožicua pesem (poleg lat. ..Pucr uaius**):
.Je eno dele rojeno \uter v mestu Belleliem".
Starost tč pesmi sc zlasti s tem spriciljc. de nima skorej nobenih rim. ruzun kar jih jc samo po sebi naletelo, in dc je Dalmatin po enaki meri novo zložil, ker mu stara tli bila všeč; pomniti jc namreč, de v Truberjevih bukvah so pristavljcni ludi stari napevi po šegi cerkveniga korala. Kazun imenovanih pesem se omii nahajajo še tri druge lepe pesmi brez pesnikov iga imena, ktere so po svojim ohsežku kutoliškiga izvira saj iz šestnujsiiga stoletja, in sicer A d-v e n t n a . precej dobro merjena :
..Hvala kodi Bogu v>akra>. ker se je sam smilit eez nas. Nam poslal Sna svojiga Od vecnoati rujeniga".
Potem t o I a ž i v n a pesem: ..kaj žaluješ serce moje. kaj se kom ras in »kerbiš Za posvetno blago? Zaupaj ti svojim« Bog«, kir je stvaril zemljo in neko-, lil še pesem za pomoč z o p e r T u r k e. kaj lepa: n0 ti mogočni \ r eni Bue. Nan oee ljubeznivi! keršanstvo vpije iz nadlog, k tebi Bog milostivi! Ne za pri nam gnade tvoje, ker spojinamo rrehe dvoje. V kterih saio mi stali *.
Za tem, kar je do slej znano, nar starjitn pričevanjem od nckduujiga pobožniga petja med Slovenci, naj skdijo jmzncje zbirke slovenskih svetili pesem. Kv angelj «ke bukve, ktere je leta 1612 na s vel I« dal goreči škof Tomaž khron, še ne obsegajo nobenih pesem: izdajo I. Iti "O, ktero je oskerbel slavni Dr. S« hoiileben, ima v sebi ze dve stari Božični pesmi. staro Velikonočno in Binkosiuo in od deseterih zapoved, iu še dve od Matere Božje :.,Poslan je angel (•abriel*4. in ..D ti Devica Mali Marija!** Vec pesem
se obsegajo iulajr evangelijev in listov od I. 1730, 1742 in 1754. Pesem ..Žalostna je Mali stala" že stoji v Bratov-hkih hukvicah M. Kastelica od I. 1078.
Misijoiii. ali duhovne vaje za ljudstvo, ki so hile v pretečellim 18. stoletji med slovenskim narodam močno v navadi. so rodili tudi mnoge m i s i j o n s k e b u k v i e e. polne svetih pesem, zlasti od sv. maše, od pokore in poslednjih reei. zraven obsegajo še napeve. Sicer tiste pesmi niso vse izversinc, vcnder so bile prav pripravne, scrca budili za poboljsanje življcja. Med temi bukvicami so znane: „Ka-tolis keršanskiga nauka pesmi", t v gradu 1729 I; pesem „Miserere. miserere. Usmili Bog se čez mene" je pač pripravna še /.daj scrca ineciti. halje ..Misijonske bukvice P. Prima/.a klcmcnčica" (v Ljubljani 1750); ,.Pesmi in molitve /.a misijon" t ncziiauiga lela). k tem so sc pridružile Ho m a rs k e hukvice s križne gore, ki sicer niso bile posebne pesniške vrednosti, pa dobriga keršanskiga duha. in se /daj niso pozabljene, in sicer ..Komarskc hukvice" (\ Vidmu I757 l, in ..Koma rs k o drugo blago" t v Vidmu 177o). Posebno pripravne, serca k pohožnosti v nem ati, pa so hile bukvice ..Os eni šestdeset svetih pesem t v Vidmu 1770. potem »e v l.jubljani 1783. in v kranji 1705), v pozneji h izdajah so šc pridjanc normalne masne pesmi; sedanjima času hi sicer te pesmi skozi in skozi ne zadostovale. za s\ oj ča» pa so bile močno čislane. Nar novejši zbirka starih slovenskih svetili pesem je I*. Majerjeva „l'es-uiaricu cerkev na" (v Celovcu I Hiti); dosti lepih starih drobtinic je »kupuj spravila, iu jih obvarovala pozabljcuja; res de pe»niskc mere niso povsod domu \ lih pesmih, vender jim ue maujku pcsuiškigu iu zraven pohozniga duhu.
liazuu svetih pa so med slovenskim narodam še druge »tare pes m i znane, ktere tudi dulječ nazaj v prejšnje čase segajo, in od ljubezni do petja pri naših očetih pričujejo. Te pesmi so se sicer do slej le v spominu ljudstvu ohranjevale, pa poslednji čas so v več zbirkah slovenskih narodnih pesem na svetlo prišle: in neki izmed uušili rojakov jc nekaj teh pesem ua nemško prctolmaeil, iu jih tedaj tudi ptujcam dal v poskušujo. lies je, dc te zbirke narodnih pečeni sn bolj storjene zu učene jezikoslovceI iu torej ne delajo razločka, ali jc obsežek pesem primerjcu pravimu keršaiiskimu duhu uli ne; vcnder med mnogimi manj vrednimi pesmimi jc ohranjeno mursiktero zlato zeruo, ktero je vredno spomina, ker je domače blago in nušiiuu narodu ljubo. I.cpa pesniska povestica v keršanskim duhu jc ua priliko ..Lumhergar in Pegam" (to dc v tisti podobi, ki sc začenja ..Pegam dirja jaderno**); ta pesem sega po misli umnih mož v zgodbe tistih časov nazaj, ko so se ker»aiiski junaki hoji vali z ueverskimi madžarskimi velikani, to je. v deseto stoletje ; pesem sumu je sicer mlajši, vender se sme »teti med nur siarji slovenske, kur jih je znanih. Mnoge med ljudmi znane pesmi so prijetne legende, to je, pobožne bolj po pesniški domišlii izobražene pripovedi; take so ..ajdovska deklica Jezusu iskaje". „zapušeui bolnik**, ..Marija iu mornar**, „potop uu jezeru4*. „od Dobrove**, „sv. Valeulin**. ,,sv. Barbara**. „sv. Marjeta**, „sv. Katarina**. Druge lake pesmi so lepe prilike verskih skrivnost, kakor ..iri rožice*4, „kolcduiška** „Marija spleta vciiček zlat", ali ..piiciea priletela iz dežele Indije", uli ..l.uka s smertjo". Drugi- »o /opet pripovedi iz časov turških vojsk, v kterih jc bila zlasti krajiiska dežela hudo zadela, so sc pa njeni junaki tudi »ercilo borili s sovružuikam; od tod so pesmi ..Dunajska zapertija". ..baron Kav bar pred Siskam**. ,.Bučarjev a otroka *. ..Skolastika", in še druge. Nektere imajo ludi kako nedolžno šalo v sebi. uu pr. ..ptieju svatovšina; druge zadevajo kako pošteno veselico, uu pr. ..ženitna". In take so se mnoge druge pesmi iz prejsujiga cu*a. vse v»e priče sloveiiskiga pevskiga duhu. (D. s|.)
* I l milrr sploh v -lili ni |o.i«l.»j. toirj toliko bolj naparnu. <if
ni-priiio-riio ni i>|oi»t »o>	\ r<-,l
Potrebnost posebnih dekliških dol.
Pogosto Danica prinaša popise ljudskih šol po Krajnskim, in polna radosti oznaiiuje dobro napredovanje lih dobrotnih naprav za poduk iu boljši izrejo mladiga zaroda; vcnder prijatel uiulilt nude polnih otrok bi še iz marsikte-riga kraja rad kaj več slišal ali bral, ne sicer le drobnih popisov vsaktere šolske skušnje, temuč tukaj stan in obiskovanje že popred napravljenih šol, zlasti po mestih in ter-gih, tamkaj naredim novih učilnic po deželi iu po mestih in tergih. Po mestih iu tergih? bo kdo z nekakim začudenjem vprašal. Kaj pa de; sem ter ije bi se še potrebovala ktera boljši ali tudi nova šola. To potrebo so v nekterili krajih že spoznali, in so ludi napravili večji učilnice; tako ima Kočevje zdaj tudi poglavno šolo s štirimi razredi, in Vipava jo Im kmalo dobila, dc se bo z Ljubljano, Loko, Kranjem, Kaniuikuiii, Novim mestum, Idrijo in Postojno vred devetero tacili šol na Kranjskim štelo. Taka šola bi utegnila še kterimu kraju na Gorenskim iu uu Doleriskim koristiti, na pr. obertniinu Teržiču. kjer otroci namesti četertiga razreda sploh treljiga po eno leto več obiskujejo, ali vina bogatimu Kcrškitnu, de bi listu sirau ne zustujala za sosednjo Šta-jarsko. Pa še nekih šol poinuujkujc po uuši deželi, namreč posebnih dekliških š o I.
Med vsimi na Kranjskim le dve mesti goreuske struni imate prav vredni dekliški šoli, ki ste obe poglavni s štirimi razredi. Ljubljana je vedno hvalo dolžna za takošno napravo hlagoroduimu Jakopu Sel en liti rgu iu njegovi ženi Katarini \Volfstelerjevi, ktera sta I. 1702 za vstavo uršulinskiga samostana darovala 44.000 gold. in I. 1707 več vertov v ta namen kupila. Se tisto letu je prišlo pervih šestem nun s svojo prednico, M. Margarito Kleouoro, iz Gorice v Ljubljano , drugo lelo se jim jih je se petero drugih pridružilo, de so zumogle šolo /a mestne deklice po redu opravljati; stanovale so v najeti hiši, dokler jim mesto ni dalo poprejšnjiga plesišu zu šolo iu stanovališe. L. 1713 se je začel samostan zidati, I. 1718 pa lepa eerkev, ktera jc bila potem I. 1720 blagoslovljena iu I. 1717 posvečenu; vse zidanje je bilo doveršeno I. 17 is. Mnogo mnogo jih počiva v čemi zemlji, in mnogo mnogo jih še živi v Ljubljani iu drugod, ktere so se pri samotnih nunah učile potrebnih vsakdanjih vednost in pa pobožniga življenja; in število njih, klere sedanje letu obiskujejo uršuliiiske šole v poglavuim mestu Krunjskc zemlje, tudi ui majhno. Konec prctcčcuigu šolskiga leta sc je štelo v lih šolah H27 deklic skupaj, 727 v vnanji šoli, večjidel Ljubljančank in bližnjih kmetic, in kakih 50 ptujk med njimi, 100 pa v notranji šoli, večjidel ptujk i/ raznih krajev, tudi iz drugih dežel. Pervi razred je hil tako napolnjen, de so se deklice mogle v dve stunici razdeliti; razun četertiga razreda je še ueku-košin peti ali pouavluvni razred. Loka ima drugo poglavno dekliško šolo, vedilo si jo jc mesto takrat pridobili, ko jc bilo mnogo pobožnih miiiiliov iu nun po Krutijskim prisiljeno, svoje inirne stanovanja zapustili. Namesti prejšnjih klarisaric, ktere so hile že I. 1351 v lo mesto prišle, so si mest njuni I. 1782 sprosili neka j uršuliuk iz Ljubljane, h kleriin so se ostule klurisurice pridružile. Število vsili šolaric je bilo konec lega šolskiga leta 327, v vnanji šoli 2sm večjidel domačih deklic iz mestne in stare fare, in med njimi kukili 50 ptujk, v notranji šoli pa 3!l samih ptujk, nc lc iz Kranjske, temuč ludi iz drugih dežel. V obojih teli šolali so se deklice razun navadnih šolskih reči učile tudi ženskih del in risanja, iu nekaj se ptujili jezikov , zcinljo-pi*a, zgodovine iu muzike.
Ali hi ne bilo primerno, de hi se ktero drugo kranjsko mes|„ imelo enako šolo? V K umni k u deklice ue umrejo z dečki vred hodili \ »'do, ker ondi frančiškani v«s uk pri dečkih oskerbujejo; /i deklice sc tedaj trudi neka uceuica. p.i težko de hi »a ua zatiiogla toliko storiti, kolikor ie potreb:« za mestne 'icerkc; v Idrii posebna uvomc t
deklice vadi /.a pervi razred, dalje morajo pa % dečki vred v šolo hoditi. V Novim me h tu, kjer imajo tudi frančiškani šolo /.a dečke, je za mestne hčerke napravljena posebna dekliška šola; koliko razredov dc obsega, nihče ne da nu znanje, ali saj tri kot navadna ljudska šola, ali še toliko ne. Tukaj bi bila pač nu svojim kraji puglavna šola s štirimi razredi, de bi si mestne hčerke in druge do-lenske deklice kaj obilnišiga poduka zamogle dobiti, zakaj do l.jubljunc ali do l.oke j Hi pošiljati, je malokteri oče dosti bogat; mesto ima višji gimnazi za mladenče, krožno sodnijo za pravde iu hudodelstvu, precej veliko zidanje za vojaštvo — za dobre matere priliodiijiga zaroda, ali za pobožne device uaslednjiga časa bi bilo puč prav tudi kaj več storiti. Pa kako jc to mogoče, mesto ni veliko ue bogato? Morebiti ložje, kakor bi kdo mislil. Iz razvalin mnogih cerkev in pobožnih naprav — od cerkve sv. Katarine, sv. .1 u rja in bolniške kapelice ni sledu, cerkev sv. Antona jc tergovska shramba, cerkev sv. Jožefa s kapucinskim sa-mostanam jc vojaška založnica — jc mestu ostalo še celo zidanje tega samostana s cerkvijo iu vertum vred. Ko bi se kleri dobrotniki dobili, ko bi dohrotljivi cesar tisto poslopje blagovolili zopet mestu podeliti, iu bi se privabile šolske sestre, ali še bolje usmiljene sestre: ali bi se nc dalo kaj več napraviti za poduk iu izrejo ženske mladosti? Na Tirolskim imujo usmiljene sestre mnogo munjših poddružuic uli filijul po mestih in tergih po deželi: tudi pri nus bi se utegnilo kaj taeiga v prid obernili.
Posebno dekliške, iu saj kot navadne ljudske vredeue šole pa so - se sme po pravici reči čedalje bolj uco-gihljiva potreba za vse večji mesta iu terge, zlasti kjer so poglavuc šole, iu to sicer iz dveh tehtnih vzrokov, zavoljo boljšiga napredovanja otrok v poduku iu zavoljo njih prav niš iga obnašanja. Kar tiče napredovanje otrok v učenji, bi kdo mislil, de nasprotno prizadevanje med dečki iu deklicami, kteri de bodo vee iu bolje znali, bo te in uuc k ohiluišimu pospehu uuganjalo. Pri tej misli pa je premalo ozira na lastnijo obojiga spola: ko se otroci začenjajo sebe bolj zavedati, stopi ua dau nekako nasprotno zaničevanje, in saj bolj previdni se sramujejo z drugim spolaui v šolo hoditi, kur je dobro znumiije, in tu tudi ne služi ravuo v večji pospeli vednosti in učenosti. V mnogih krajih, na pr., nu Verhniki, nu Dobrovi, nu Brezovici, kjer so v nedeljski šoli ločili deklice od dečkov, iu le učijo zjutraj, uuc popoldne, seje pokazulo bolj obilno ohiskovunjc nedeljske šole in bolj veselo napredovanje; zdaj nas ni sram, pravijo dečki iu deklice nu ravnost. Tudi ravnanje učeni-kovo ne more biti enako pri vsakterim spolu; z dečki mu je deluti bolj ua ravnost, bolj resno iu tudi bolj ojstro, v marsikterih rečeh jim bo hitreje zamogel duti kuk razu-mek; z deklicumi mora iti vse bolj po lahnim, sicer resno vender bolj po mehkim, iu večkrat jim bo kuk ruzumek težji šel v glavo. Posebno pri večjim številu učeneov iu učenk, lo je ravno po večjih mestih iu tergih. bo učenik gotovo težje čutil tu razloček; učcniea pu, ki se bolj primerja olro-kum svoje enakosti, iu imu pri njili bolj podobo ljubljene matere, bo veliko ložje pri njih ravnala. Vcrli tega jih bo učenica zumogla tudi v potrebnih ženskih delili vuditi, kot v šivunji, pletenji; zumogla jim bo polarna ludi druge poduke za gospodinjstvo dajati. ( K. si.)
fi is (Jonske naznanila
prečastitiga gospoda Provikarja Ilr. Ignacja Knub-lehcr-ja do kardinala V ra u z o n i - a, vodja \ rimski
propagandi.
( Halje.)
Tudi to leto sc mi je primerilo zdelo, z misijonam mod Barjuni tuko nadaljevali kakor lansko leto, iu Gospod je oblagodaril iu hlugoslovil tudi lukrut naše prizadevanje. Vsak dan je prihajalo nekaj keršeneov , in >o dali zadosti
opraviti meni ili mojimu častil imu lovaršu . gosp. Antonu lTeberbacher-ju, mludimu duhovnu iz Tirolskiga. Sprejemal sim veči in odrašene, pa tudi male. V praznik sv. Pelra in Pavla so bili nekteri nar bolj podučeni pripravljanci ker-šeni, v osmini tega praznika so naslcdovali drugi, tako de sim pri svojim odhodu zamogel nad trideset novih kristjanov, in nad trikrat veči število pripravljancov vsake starosti, spola in stami zgorej imenovanimi! misijonarju zročiti. in med poslednjimi so hišni očetje in matere, ktere Gospod po njih lastnih sinovih kliče k prerojeuju v sv. kerstu.
Zraven podučevunju v keršanskim nauku sim imel o svoji pomudi v Gomlokori tudi z uuduijno izdelavo misijoniša opraviti. Poglavitno lice proti severu je bilo skorej popol-nama dodelano iz rudečih opek. prihodnjo pot upam. de bom dokončal oddelek zahodujc strani proti vodi. Ile bi se Božja služba bolj slovesno iu častitljivo v obličji nove občine opravljala. sim bil zares srečen, de sini zamogel za kapelo zapustiti lishurmnuiko in organista, dc orgla k sv. maši. k litanijam in blagoslovu z Najsvetejšim ob nedeljah. - Naj lepši olepšava lega inisijona so trije lepi zvonovi, vliti v Ljubljani za misijon presvete Marije llevice v Gomlokori, iu so bili lo leto z veliko slovesnostjo ua svoje mesto spravljeni. Kako veselo so bili oudotni domačini giujeiii, ko so pervikrat zaslišal*' ciste glusr. ki so z znatne višave oznanovali praznik Marije llevice. imenovane rP o m o č kristjanov-'. 21. vel. travna. ( Uni ga tih zvonov jc napravil za vse dobro vneti Semiski kaplan, g. J. Volčič. Vr.) Odsihmal se je lice te zemlje vidno spremenilo: zvonovi imajo povsod veliko moc do sere kristjanov, jili zhudtijcjo k pobožnosti ter jih prijazno v/.digujcjo k oh-liožju neheškiga sedeža: iu tako njih poprej sr nikoli ne slišani glas ludi zauiurca v srednji Afriki uaj globokejši v serce gane. ki včasi po ceh* dni deleč pride, de bi slišal te pluje pa njumu tolikanj prijetne glase. Ob z«ou. opoldne in oh solnčuim zahodu oznanujejo zvonovi našim veruikam in drugim bližnjim, de je cus ..angeloviga cescnja". iu ze jih je nu polji. na pasi iu ua čolnu srrdi reke srečali, k« se o zvonila zaznamujejo z /.namiljeni sv. kriza, sklenejo roke ua persih. povzdignejo serce proti nebesam iu govore besede, ktere naša sveta in preljuba mati sv. katoliška cerkev vse svoje otroke nuditi uci. naj si bodo kjer koli raztreseni po s vetu. ( 1». s|.)
Jf I ar i J a n •
Iz I. i pilil* c u u Siujurskim. t dalje i. Zvezde mi-sijona so bile: Slovesno prošnja pred sv. Ilcsiijiiu telesam. prenašanje misijonskiga križu iu poslednja pridiga. Slovesno prošnjo za odpiisuujc jc govoril O. Sumile pred sv. Itcsiijim telesam, pred kterimi so vsi duhovni s prižganimi svečami stali. Pred prošnjo jc hilu verska pridiga ml s v. Hesiijiga telesa, pri kleri jc pridigar govoril ludi od mnogotere ur-casti, ki sc temu presv. zakramentu dela. Ko jc več sort tacih nespoštovanj naštel, so sc vsi na kolena vergli. naj svetejsi Zakrament jr hil mlgernjcn. po icm je v i turu h pričujočih duhovnov . furmanov in tudi v svojim lastnim imenu klečeč zu odpušuujc prosil ter klical iu klical za usmiljenje in še usmiljenje zavolj mnoge storjene uccusti. To jc bilo djanje, kteriga nikoli ur Imm pozabi!, ohilur solze so tekle, vse po cerkvi je zdihovalo. iu zdihovaiije se je počasu spremenilo v glasen jok. nobeno oko ui ostalo suho; zanesljivo so tekle vmes tudi solze rcsiiicuiga obžalovanja, skesanja ali grevenge. zakaj pri misijonih so trenutki, ki človeka čisto premugn jo iu gu na v s«- druge misli ohernejo. kol |e poprej hil. Iz skušnje lo vem.
Pruv slovesno je bilo tudi p rc ua s a ii j r - \ k i i z «• poslednji dali, cerim oblečenih mladem ev su jr neslo med nur veči slavo iz samostana k lami rerkvi. kjo je bil postavljen. Pri prenašanji so sli /.;, lepi oveiiraiom kii/.em duhovni. S prieujiN'Uostjo gosp. iutuhrani^a pio«tu iu g Slrau*s-a, dekana i/	. ki je sklepno opiavih*
opravljal, je bila slovesnost mnogo puvikšuua. Ko je bil križ nekako opoldne postavljen, so pričujoči duhovni pred njim molili.
Popoldne so kili blagoslovljeni rožeukranci, križci, s veti njice . ki so jih ljudje seboj prinesli, kakor tudi postavljeni križ, vse z odpustki po papeževim pooblastenji. Po tem je imel II. Kliukovvstrom sklepni govor od uebes. /daj pa jc prišlo ua versto slovo; pridigar se zahvali najpred g. dekanu zu dano zaupanje in ljubeznjivo sprejetje, potlej oprav Ijajoeimu g. pmšiu iu drugim duhovnam zu rudovoljno pripomni-, nato sc poslovljuje z vsakitu stunani posebej s posebno giuljivosljo. Zdaj se lese začne pravi jok, ženski spol je na glas zdihoval, tudi mi duhovni iu drugi umški srno si pridno solze brisali, pridigar sam se je ustuvii, solze »o gu za cas premagale, sej tudi drugači ui moglo hiti. ker kdor jc bil tudi nuj terdnisiga serca, gu je uiuglo oiueciii. ko jc vidil množico tavžent ljudi, ki so iz bva-ležniga tulila tuko obilne solze točili. l'o pridigi je bilo sv. Rešuje telo iz cerkve ven na prosto prcueseno, iu g. prost |c zahvaljcNo pesem zapel. (I, kakošne čutila so mu obha-jale. ko sim slišal, s koliko gorečnostjo je tu velika umu-žicu ljudstvu: „Gros»er Golt" pela, ter s tavzcut iu tavžeut glasovi lloga za dobrotni misijon hvalila. Ljubi prijatel moj! misijooi imajo tehtne trenutke, v kterih se serce s silo iz-icrga iz le necimuriie zemlje ler se Stvarniku poverite. Vse opravilu m bile I. vel. travna ob 4. popoldne dokoučane; terzni predniki so po tem z več mestujaui prišli v duhov-nišuieo in so sc misijonarjem zahvalili za misijon. Ue je ljudstvo dobroto misijona zares spoznalo, seje kazalo pri odhajanji misijonurjev, šc listi duu zvečer ob 5, so se namreč poslovili, llo 34MIO ljudi jih jc uu kolodvoru čakalo, dc hi >c šc poslednjič z njimi poslovili, in ko so hluponi odhajali, tu jc hilo kaj niahuuja s klobuki iu rutami, in jo-katija, dokler jih ni ognjeni konj ( nu železni cesti) oceni hvaležne množice odtegnil. Niso bile pa le samo ženske ali tako imenovane molitevne duše zruveu, tudi inoškigu spola je bilo obilno, vse jc na kolodvor gcrinelo, pleiuenit-uiki, uredniki, mcsiuitr i kmetje itd., priljubljenim misjjo-nurjem poslednji „Z H o ga m"! reč. iz česar se razodeva, de so bili do sere vsih ključ našli. Nuj gotovši spričevanje. kuko res zadovoljni de so bili furmani z misjjniium, je to Ir: Dcsiruvno so se pred inisijuiiam stroškov buli iu torej goderujali (»r ve, de brez vzroku, ker dekuu je bil nume-nil. vse sam plačuti), so vender po misijoiiu stuni od sebe zbirke po občinah uupravili, de hi g. dekanu stroškov ohva-rovuli. in kolikor sc ve, je cnu sama liišu v tergu tlala 50 gold. To jc konec lipniškigu misijona, ki je Kliukovvstrom v sklepnim govoru rekel, de zmed lOli misijonov, ki jih je on vodil, je bil tu nur številniši obiskovan. Obhajaiicov je hilo mino. in ker ima lipniška duhovuija le 8000 duš, se vidi. de so se tudi ptujci misijonu močno vdcležcvali. ( K. si. |
Ogled po Slovenskim*
I Scnt-Amlreiu, kakor „Sulz. Kehztg.'4 piše, so ion li 21. duhovni luvantinske skoti je pod vodstvum vikšiga pa-iirja duhovske pogovore, v kterih so milostljivi škof pri-cojofim ruzlo/.ili. kakošue koristi de nuj pastirski pogovori ohiodujcjo. in kuko uuj sc ti zbori uupravljujo, de hodo blagorni.
Hazgled po kertianakim arelu•
\jih veličanstvo svilli cesar Krančišk Jožef so za stolno erikev v Speicr-u vnovič 20.000 gold, darovali. - Iz loshruka pišejo tirolski listi, de seje 1. t. m. gospod Oiivieri ondi mudil. Spet je imel več zumtirk seboj, jih po žru-Uih suiiiosiunib v od rejo uildujuli, Vsih po njem od-
kupljenih število seže ze blizo do 400. — 15. u. m. jc v Rriksen-u umerla 9 letnu zamurka s prečuduo veselostjo ter z zaupanjem v Odrešenika. — V Išlu je bil pod vodstvam O. kliukow»tromu v pervi polovici uniga mesca ljudski misijon. Pri sklopnim govoru sta bilu tudi presvitla cesar in cesarica z ondotnimi udi cesarskiga dvora pričujoča. Cetertl dan misijona je bil dvorni mojster saksonske kraljice vdovo pri pridigah gg. misijonarjev tako giujeii, de je poslednjič dopolnil, kar je hil že davnej namenil, pred O. Klinkovv-stromam se je namreč odrekel krivoverstvu iu je iz prote-stauštva prestopil v katoliško cerkev. — I z T urinu „.\rmoulu" prav pogosto razglastije preklice taeih, ki so sc zoperccr-kvenih postav in zatirunju sumostanov vdcležcvali, kteri se sklepajo z besedami: de žele vedno v naročji kutoliško cerkve živeti in umreti". Lahko je misliti, de človeku, kteri le še malo vere ima, ni lahko od svete cerkve ločciiimu živeti, še le hujši pa umreti. — Xa Rusu v skim je po naj novejšim številu 113 milijonov duš, med kterimi je suiiio razkolniškigu duhovstvu nezmerno število 510.000. Pri nastopu Nikolajevim je bilo število 51 milijonov duš, iz česar se vidi, ako število tako rase, de bo v letu 1900 naraslo do 100 milijonov (Tirni, BI.). Veliko nalogo imu bratovšina sv. Cirila in Metodu, temu ubo-gimu od sv. cerkve ločenimu ljudstvu spreobernjenje spro-siti. -
MMrobltne.
Koliko otroci premorejo, V Ameriki je bil neki oče od svete vere odstopil in k „frujmuurerjem" potegnil. Luusko leto (1855) o misijonih slovečiga O. VVeningerja so tudi njemu prigovarjali, de nuj bi z drugimi možiui k spovedi šel, pa zastonj. Ga prosi žena, mu pritiskujo prijatli, ali vse nič ue zda. Nekiga jutra pu gredo vsi njegovi otroci skupuj k njemu v stanovanje, vzdignejo roke iu pravijo: „Oče, imamo vas nekuj prositi!" „Kuj bi radi otroci— „Oče, pojdite vender k spovedi!4 je bil njih odgovor. Ta ugovor je presiiuil očetovo serce. „Xuj bo tedaj, ljubi otroci", jim reče, „ker me vsi zuto prosite, bom pa šel k spovedi." Zures se je spovedal, se odpovedal skrivni družbi ter se je zopet spruvil s sveto cerkvijo. Dobre uiatere (»a%J se iz lega uče, ako očetje svojih dolžnost no spoluijo, naj jih spoluiijejo saj one, in nuj svoje otroke dobro zredijo, kteri utegiieju enkrat tudi nesrečnimi! očetu k pokori pomaguti.
Misijonska ludija ..zgodnja Danica" je 40 stopinj dolgu in v sredi h stopinj široka, kukor ranjki g. Pir-cher piše,
Mili darovi.
Zu ufrikuuski misijon.
G. A. P. v S, 3 gold. —
Pogovori z gg. dopiaovavei.
Gg : J. K., J. B. in P. II: llvala!
Duhov ake zadeve.
V	ljubljanski škofii. Pod fara Cešnice v rno-ravški dekani! je razplsanu; prošnje *a njo do vis. c. k. deželne vludije se v ti tednih od <». t. in. v škofijski pi-surnici oddajajo.
V	lavantinski škofii. (i. Prim. Krištof, fajmošter v Kloštru, je 18. u. m. umeri; g. Mih. Kmfič je za namestovavca iu g. Hluž Trunk zu kaplana ondi od-menjen.