*#itnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis trejo vi no, industrijo In obrt. naročnina za ozemlje SliS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. lelelon bo dveh do treh let zavežejo, da svojih izvoznih in uvoznih carin ne bodo zvišale ter da tudi na noben drug način ne bodo obremenile blagovnega uvoza iz inozemstva z večjimi pristojbinami kot jih imajo predmeti domačega izvora. — Vsaka k udeležbi pozvana gospodarska organizacija naše države je sprejela Ivorečo se pogodbo na način, ki odgovarja njegovemu zelo velikemu pomenu za gospodarski napredek Jugoslavije. Za študij načrta in za sestavo določenih predlogov so imenovali posebne odbore. Do konca tekočega meseca bo sestavilo ministrstvo za zunanje zadeve delegacijo, kateri bo poverjeno zastopstvo interesov Jugoslavije na mednarodni konferenci za carinsko premirje. — Prav zato hitijo sedaj nekatere države z zvišanjem carinskih uvoznih postavk; v slučaju, da bi konferenca imela uspeh, bi zvišanje ne bilo več mogoče. yoM. Premog Drva Koks Dunajska cesta 46 Telefon 2820 OB SMRTI DR. JURIJA VRBANIČA. V kratkem razdobju je hrvalsiko gospodarstvo zadela ponovna težka izguba za Milanom Kresičem, tem p ob orni-kom hrvatskega gospodariva, je te dni po daljšem bolehanju umrl dr. Jurij Vrbanič, ki se je na gospodarskem polju udejstvoval praktično kot predsednik zveze denarnih zavodov, teoretično pa kot znanstvenik in ugleden narodni gospodar. Bil je dolga leta vseučiliški profesor narodnega gospodarstva in v tem času spisal odlične knjige narodnogospodarskega značaja, 11. pr. »Kaj je denar?«, »Menično pravo«, »Trgovski zakon«, »Uvod v narodno gospodarstvo«, »Čekovno pravo« itd. Poleg je sodeloval pri ražinih gospodarsk li in pravnih revijah in priobčeval v njih zanimive razprave o praktičnih potrebah gospodarstva. Vsi Slovenci, ki smo prihajali z njim v neposredne stike na raznih kongresih, konferencah in anketah, ohranimo blagopokojnika v najlepšem spominu. Naj v miru počiva! izvoz pšenice in koruze iz JUGOSLAVIJE. Po poročilih poučenih krogov so izvozili v tekočem letu iz Jugoslavije do 1. decembra 54.000 vagonov pšenice, pri čemer so vračunjeni tudi ostanki iz preteklega leta. Tako 'bi preostalo za izvozne namene kvečjemu še 10.000 vagonov, kojih izvoz se bo izvršil v tekočih tednih. Poleg pšenice so eksporti-rali doslej iz Jugoslavije okoli 24.000 vagonov koruze. * * * IZVOZ TOBAKA IZ JUGOSLAVIJE RASTE. V tekočem letu je izvoz tobaka iz Jugoslavije v primeri s preteklimi leti zelo narasel. Do decembra ga je bilo eiks-portirainega nad 3000 ton v vrednosti nad 126 milijonov dinarjev. Upajo na skupen izvoz 5000 ton. Skupni izvoz lanskega leta je znašal samo 2800 ton v vrednosti 101-milj. Din, izvoz I. 1927 pa 1474 Ion v vrednosti 92 milj. Din. OB JUBILEJU FINANČNEGA DIREKTORJA G. DR. JOSIPA POVALEJA. Te dni je praznoval 60-letnico svojega rojstva ljubljanski finančni direktor g. dr. Josip Povalej. Težka, naporna in jako odiozna je služba, katero si je izbral jubilant, iko je dovrš.l svoje študije. Kjerkoli pa je služboval — v Mariboru ali v Ljubljani — je znal s svojim laktom in koineiljantnostjo spraviti ljudske potrebe vedno v nemoteni sklad s svojimi službenimi dolžnostmi. To mu je upravičeno pridobilo sloves enega naj-boljš.h finančnih uradnikov in je dalo povod, da se je njegovo imenovanje za finančnega direktorja splošno pozdravljalo. S svojim delovanjem izza časa, ko je stopil na čelo finančne uprave v L jubljani, je pokazal v veliki meri, da je mogoče ščititi finančne interese države, pri tem pa imeli na vidu tudi interese prebivalstva, ki se z zaupanjem obrača na njega v svojih križih in težavah. številnim čestitkam, ki dohajajo g. jubilantu ob tej priliki, se v imenu gospodarskih krogov pridružuje tudi naš lisi z iskreno željo za vedro in srečno bodočnost. * * * POTOVANJE ZASTOPNIKOV NAŠEGA BRODARSTVA V ANGLIJO. V Glasgovv na školskem je odpotovalo več zastopnikov našega brodar-stva, da obiščejo znano ladjedelniško tvrdko Yarrow, ki je, kot znano, vele-delničarka novoustanovljene Jadranske ladjegradbene družbe v Kraljeviči. Povodom rasločega zanimanja Angležev za izgradbo jugoslovanskega trgovskega brodovja opozarjajo naši pomorsko Irgovski krogi na potrebo praktičnih odredb za hitro pomnožitev naše ligoviske tonaže; Jugoslavija ima vse predpogoje, da se pomnoži njena trgovska mornarica na l milijon ton. Zlasti se poudarja polreba zagotovitve hipotekarnih kreditov za Irgovsko mornarico od strani državne Hipotekarne banke. * * * CINKOVA IN BAKRENA RUDA PRI VALJEVU. Ne daleč od Valjeva se nahajajo najdišča bakrene in cinkove rude. Zanje, posebno za rudnik »Zavlaka«, se zanimata francoska skupina »Pafiarova« in nemška skup na »Goldberger«. Nemci hočejo napraviti tudi plavž za produk-’ cijo cinka. Sedaj se vršijo pogajanja z dosedanjimi lastniki glede nakupa najdišč. (8 N fc. (D A 0 XI C c 01 s M nudilo vsakem« IrgevM s' dišave znamke SLON* ) GLAVNA ZALOGA f. ŠIBENIK ciniki Ljubljana PRORAČUN RUSIJE. Lani je znašal proračun Sovjetske zveze 8 milijard rubljev, lelos jih je 11-4. Sedem milijard je določenih za narodno gospodarstvo, 2-4 za socialne kul-lurne namene. Skupne investicije za industrijo znašajo 4200 milijonov rubljev, tri milijarde so določene za financiranje poljedelstva. Za armado in mornarico ni določenih nili 9 odstotkov od skupnih izdatkov. Kotiček za knjige. A. Koževnikov: Jeromkin krog, mladinska povest ruskega mladinskega pisatelja, je izšla v prav mični izdaji »Proletarske knjižice«. Knjigo krasi več slik ruskega umetnika J. Mročkovskega. Tudi naslovna stran je ilustrirana. Prevod iz ruščine je oskrbel Iv. Vuk. Knjiga je lepo darilo za Božič, za Novo leto, za god, za lepe rede otroku in okras družinski knjižici. Dobiva se v vseh 'knjigarnah. Cena je 10 Din. Dr. Juri Štempihar: Meddržavna civilna pravna pomoč kraljevine Jugoslavije. (Nadalj evanj e.) Dostavitve. Dostavlja^ se oblastem ali strankam in sicer službene spise, spise strank in obojne. Po haski konvenciji se vrši dostavljanje v »civilnih in trgovskih stvareh«. Iste dikcije se poslužujejo p. p. pog. SHS, samo da se v nekaterih pogodbah izrecno omenjajo še »nesporne stvari«. S formulacijo »civilne in trgovske stvari« so izključene kazen-ske zadeve, ne pa naše »izvršilne« in »stečajne« zadeve. Delilev civilnega postopanja na pravdno, izvršilno, nesporno in stečajno postopanje je posebnost naše (in avstrijske) zakonodaje. V drugih državah obsegajo civilne procedure običajno dober del naših »izvršilnih« in »nespornih« zadev. Stečajne stvari se večinoma smatrajo za »trgovske«, nesporne za »civilne« zadeve. Kot »civilna in. trgovska« stvar so torej tudi naše ».zvi silne« in »stečajne« zadeve deležne meddižavne p. p. potom dostavitev. — Pravosodje v civilnih in trgovskih stvareh obsega poleg »posvedočb« (dejan-štev) ludi »odločbe« (pravoreke o pravicah oz. pravnih razmerjih; duševna presija) in »odredbe (izvršitev odločb; fizična presija). Te Iri vrste oblastnega udejstvovanja se najdejo v vsaki vrsti civ. postopanja; zlasti najdemo tudi odredbe v pravdnem in odločbe v izvršilnem postopanju (prim. Wach, ilandbuch, I. str. 313; Hora, čsl. civ. pravo procesni, I. str. 37; Chiovenda, Prin-cipii 1928, str. 379). — Skladno s temi načeli se dostavljajo v praksi tuji spisi brez ozira na to, iz katere vrste postopanja pri prosečem sodišču izhajajo; zlasti se dostavljajo tudi spisi, vsebujoči odredbe. Izven državne meje zgube službeni spisi naravno svoj oblastveni značaj. Posvedočbam se ga skuša ohraniti potom poveritev od strani oblasti zaprošene države. Tudi poverjene posvedočbe zapadejo v drugi državi v večji ali manjši meri načelu proste dejanske ocene, au fond guoad faetum in v novejših državnih pogodbah je predvideno vedno več izjem, v katerih nastopa oprostitev od poveritev (prim. Lapajne, 1. c. str. 280, polj. p. p. pog. čl. 43, avstr. p. pog. čl. 35). Da sc odločbam ohrani oblastveni značaj (materielna pravomočnost), se mora posebej in izrecno izposlovati »priznanje« oz. »izvršba« od oblasti druge države. Isto velja za odredbe, ako naj se izvrše v drugi državi. Pripustitev v svrho dostavitve, obveščanja, ne vsebuje niti priznanja niti izvršljivosti odločbe ali odredbe, ki se dostavlja. Celo prisilna dostavitev sama ni nič druzega kot izvršitev pripustitve, izrečene od domače oblasti in nič več (prim. naredbenik c. k. just. min. 1910, str. 203). To je treba ugotoviti, da se dobi podlaga za razmejitev med dostavitvami in izvršbami, ki je v praksi večkrat sporna (prim. Neumann - Lichtblau, Kommetar EO., str. 923, 319). Tudi pri zaprosilih za dostavitev plačilne, razr polagalne prepovedi, preodkaza, gre v meddržavnem prometu za golo dostavitev, ne za izvršbo v zaprošeni državi. In sicer ne samo po obliki, ampak tudi stvarno. Kajti če se tudi po zakonodaji prosečega, zaprošenega ali obeh sodišč »smatra«, da se 7. dostavitvijo prepovedi terjatev »zarubi« in da je upnik pridobil s tem »zastavno pravico«, v tej konstrukciji dejansko in pravno ni ni-kakih izvršilnih učinkov na ozemlju zaprošene države. Naslovnik je v istem položaju, kot če bi mu bila dostavljena n. pr. tožba s pozivom na proseče sodišče, s pretnjo zamude po lex fori ali pa menični plačilni nalog itd. Zakonodajalec je navedeno konstrukcijo ustvaril samo za domačo izvršbo in ni mislil na to, da bi tujim sodiščem predpisoval, kaj naj ona »smatrajo« in kaj ne. Za meddržavno razmerje so take določbe neupoštevne. Pri dostavitvah tožb se ne misli na to, da se z dostavitvijo utemelji za proseče sodišče mogoče obstojnost pravde; pri dostavitvi poziva priči se ne misli na to, da bi morala Vi zaslužite, Razpeluje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Marifc 26 ie imate MAGGI ™ izdelke za juhe stalno v zalogi! zaprošena država vsled dostavitve sa-ime pričo event. tudi prisilno privesti ali iztirjati od nje globo in stroške radi neprihoda. Če hoče proseča država svojo prepoved, rubež, zastavno pravico opremiti z avtoritativnostjo tudi za ozemlje zaprošene države, mora prositi za izvršbo, ne za samo dostavitev. Če je prosila vkljub lemu samo za dostavitev, je mogoče postopala neumestno, toda presoja umestnosti se zaprošenega sodišča ne tiče. Zaprošeno sodišče gre ultra petitum, če rešuje do-slavitveno zaprosilo z vidika ivzršbe. Zlasti glede zavezančevega dolžnika se misel na izvršbo ne more niti poroditi; zoper njega ni izvršilnega naslova in sine tituto nulla execulio. Če pride vsled preodkaza do tožbe, nihče ne dvomi, da gre za pravdo in ne za na-daljni štadij izvršbe. V tej pravdi, še-le sedaj, bo sodišče uvaževalo, ali more priznati prisilni prenos zavezančeve terjatve na tožnika. Tudi glede podsod-nosli zavezančevega dolžnika se z do-slavitvijo nič ne spremeni; zlasti ne na-slopi slučaj atrakcije na korist izvršilnega, prosečega sodišča v smislu § 17 avstr. i. r. Morebitni spori o meddržavni pristojnosti se bodo rešili, če pride do izvršbe zoper zavezančevega dolžnika. Dotlej oslane sodstvena pravica zaprošene države popolnoma neprejudicira-ria. Glede zavezanca samega je mogoče res, da sc z dostavitvijo daje pomoč izvršbi v tuji državi, glede katere izvršbe si zaprošena država mogoče sama lasli pristojnost. Toda če odkloni dostavitev iz razloga, da je za izvršbo sama pristojna in da bi se zahtevajoči upnik imel obrniti na njene oblasti in ne na cblasli proseče države, leži v tem argumentu samem priznanje, da ne gre za meddržavno izvršbo in da gre za golo dostavitev. Dostavitve sc pa iz razloga, da je za stvar podana pristojnost zaprošene države, ne smejo odklanjati; če bo pr šlo do izvršbe, bo zaprošeni državi dana priložnost, da uveljavi zadržke iz njenega notranjega civilnega pravnega reda, v pravopomočnem do-stavitvenem postopanju je za to prezgodaj. Ker je zadržek domače pristojnosti v dostavitvenem postopanju ne-upošteven, se zaprošena država v pogledu svoje pristojnosti z opravo dostavitve tudi ne more prejudicirati. — Praksa koleba v tej točki bolj kot v vsaki drugi; kolebanje se pojavi takoj, čim se smatra, da gre za izvršbo ali ne za dostavitev in čim se prično dostavitve odklanjati. Oblasti iste države ne postopajo dosledno; včasih izvrše dostavitev, včasih jo odklonijo, čes da are za izvršbo. Možnost »prisilne dostavitve« razlikuje intimat od navadne privatne pošiljke in povzroči, da se s tujim spisom postoma enako kot z domačim. Haška konvencija zahteva, da se mora za prisilno dostavitev posebej prositi. Temu predpisu bo ustreženo tudi tedaj, kadar sc že iz vsebine in oblike intimata vidi, da gre proseči oblasti za prisilno dostavitev (prim. čl. 6 čsl. p. p. pog.). lnlimat ne sme biti v nasprotju s pridržkom vrhovnosti in javne varnosti ter mora biti sestavljen ali preveden na državni jezik zaprošene države. Ako se protivi pridržku, ga odbije zaprošena oblast uradoma; ako ne odgovarja v jezikovnem pogledu, ga more naslovnik odkloniti. Dispcnzo prevoda more dat' samo naslovnik, kateremu bi sicer mogla bili onemogočena udeležba na postopanju pri proseči oblasti. Glede odpuščanja prevoda more obstojati torej le »privatna vzajemnost«. — Zaprošena država je zavezana k prisilni dostavitvi le, če je podana vzajemnost. V SHS zadostuje gola dejanska vzajemnost. Vzajemnost glede pris:lnih dostavitev se v” razmerju med SHS in Madjarsko ne more smatrati podanim. Madjari obravnavajo namreč SHS intimate — kot tuje intimate — drugače (po min. nared-bi št. 2951/1893) kot pa svoje domače (prim. § 150 zak. članka 1/1911) ler pre-puščaju naslovniku, da po svojem pro- Vinski zakon bo v nekaj dneh podpisan. Namen mu je, da varuje produk-c jo vina proti potvorbam ter da se doseže hkrati standardiziranje, ki naj omogoči uspešno tekmovanje jugoslovanskih vin v inozemstvu. Telefonski promet med Jugoslavijo in Poljsko je dobil s 1. decembrom nove zveze. Zlasti nujno je to zahtevala polj-sko-sleška industrija. Vojvodinski hmeljski trg kaže kljub slabemu povpraševanju trdnejšo tendenco kot v zadnjih dveh tednih. V Skoplju je pred kratkim otvorita podružnico londonska družba Alatini Mineš Ltd- z glavnico 5 milijonov dinarjev. »Agrikola d. d.« se imenuje nova družba za strojno industrijo v Beogradu. Osnovna glavnica ji je en milijon dinarjev. V gorovju Velebit so velika najdišča bakra in železa, ki so jih izkoriščali doslej na prav prirniliven način. Sedaj beremo, da se zanima zanje neko prav veliko francosko podjetje, ki ima rudnike v Maroku, in da bo vanje investirala prav izdatne vsote. Na holandskem demaninem trgu se ameriška finančna kriza močno pozna; Amerika je najboljša nakupovalka de-mantov. Od 15.000 v tej industriji zaposlenih delavcev so jih odpustili doslej 1300. Dolgotrajna pogajanja med angleško vlado in zastopniki angleške rudarske industrije so zaključena. S koncem aprila stopi v veljavo nov delovni čas, skrčen od 8 ur na 7V*. Rumunski proračun za leto 1930 je manjši od onega za leto 1929 in znaša 35 milijard lejev. Razlikuje se od lanskega po tem, da ne vsebuje onih državnih inštitucij, ki jim je dala sedanja vlada avtonomijo, kot so na primer državni monopoli, pošte in železnice. 1. G. Farben in Standard Oil sta sklenili skupno delovno družbo, imenovano Stanard - I. G. Co. Večino kapitala ima Standard Oil, ki je prevzela tudi odgovornost za poslovanje. Angleška in Francoska banka sta imeli v začetku decembra sledeče zlate zaloge: Prva 134,700.000 funtov, druga 40.600 milijonov frankov. Spojitev svetovnih dveh spedicijskih ivrdk Bush Service Corporation in Las-sen i. dr. v Ztirichu bo imela posledice tudi v Srednji Evropi. O stanju petrolejske vojske v Ameriki naznanja Deterding, predsednik družbe Royal Dutch, da bo njegova družba kos vsaki konkurenci. Kompro-msi se ne bodo sklepali. Če se bo venezuelski petrolej ceneje prodajal, bo tudi Royal Dutch svoje cene znižala. rl/fuhljAud™ Imnui Tečaj 6. decembra 1929. ševMite D(n POBUdtiC DBVIZB. A.mvt«rdam 1 h. fold. . 22-76 Rsrlin 1 M 13-4875 13-5175 Bruielj 1 bel(a 7-8932 fhidknpeftta 1 panffi . . 9-8675 9-8975 Gurih 100 fr 1094-40 1097 40 Dunaj 1 ftittnf ...... 7-9225 7-9525 London 1 funt 274-87 27567 Iewyork 1 dolar ..... 56-185 66-385 P trii 100 fr • __ 222 11 Prafa 100 broa 166-83 167-63 Trat 100 11t ■ 294-15 296-15 stem prevdarku in v vsakem slučaju, češkoslovaška kovinska industrija je odklonila ponudbo češkoslovaške ekspertne družbe glede naprave skupnega skladišča v Novem Sadu, z motivacijo, da imajo velika češkoslovaška kovinska podjetja v Jugoslaviji že dosti zastopnikov. Kvaliteti’ r mamica Zahtevajte povsod I likujejo pri domačih intimaiih med upravičenim in neupravičenim odklonom. (§ 160 zak. članka 1/1911.) (Nadaljevanje prihodnja.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. decembra t. I. ponudbe glede dobave 90 komadov ognjegasnih mačkov in 3000 komadov gasilnih veder; do 10. decembra t. 1. pa glede dobave 200 komadov jeklenih žičnatih krtač in glede dobave cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave odej (kocev). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg terpentinovega jnila. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 12. decembra t. 1. ponudbe glede dobave žice, pločevine, vijakov, ključavnic, orodja in druge železnine. — Dne 9. decembra t. 1. se bo vršila v pisarni Inlen-danture Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 600 kg jedilnega olja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOD. — Dne 12. decembra t. 1. se bo vršila pri provijantskem odseku ekonomskega odelenja Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 100.000 vreč jule. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odseku). Oddaja krovskih del na postaji Jesenice. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic sprejema do 12. decembra t. t. pismene ponudbe glede oddaje krovskih del na postaji Jesenice. (Pogoji so na vpogled pri islem oddelku). Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ognjegasnih cevi; do 13. decembra t. I. glede dobave razne pločevine, žice, žičnih vrvi, svinca, telefonskega in telegrafskega materijala, krtač za peči, telefonskih aparatov, smolnatih bakelj, karb:da, lesenih ročajev za slušalke in mikrofone, suhega drenovega lesa, auto-olja za drezine, raznih vijakov, grafitnih lalilnikov itd. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. decembra t. 1. ponudbe glede dobave grafičn:h načrtov in grafikonov; do 16. decembra t. 1. glede dobave sparilnih cevi za helioforske svetiljke. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave klobučevine; do 15. decembra 1- glede dobave hektografske mase. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih). D rekcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. decembra t. I. ponudbe glede dobave 320 komadov lopat in raznega električnega materijala; do 19. decembra t. 1. pa glede dobave 200 kg lepenke, 20 kg vrvi, 550 kg kleja, 25 kg emajllaka, 100 kg cinkovega belila in 100 kg sadre. — .Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. decembra t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina, 250 m3 jamskega lesa in 5000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. decembra t. I. ponudbe glede dobave 100 komadov baterij za električne žepne svetiljke in 12 komadov slušalk za telefon. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled). — Pri ministrstvu vojske in mornarice (ekonomski oddelek) v Beogradu se bo vršila dne 16. decembra t. 1. ustmena licitacija glede dobave 1,500.000 kg bele moke. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu ofer-talna licitacija glede dobave telegrafsko telefonskih skrinj:c; dne 20. decembra t. 1. pa glede dobave 7580 kg bronaste žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Oddaja zakupa poslovnih prostorov v palači »Ljubljanski Dvor« v Ljubljani se bo vršila potom licitacije dne 20. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železni v Ljubljani (»Ljubljanski Dvor«), (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). Petrolejska najdišča v Turčiji. V Angoli, glavnem mestu Turčije, se prav resno pečajo z vprašanjem izkoriščanja turških petrolejskih najdišč. Strokovnjaki so izdelali spomenico, ki opozarja na številne petrolejske vire v Turčiji. Nekateri viri so znani že 30 do 40 let, trije celo že več stoletij, a nihče jih doslej še ni izkoriščal. V prejšnji turški državi so izdali sicer več tozadevnih koncesij, a le-te so lastniki prodali naprej; in ker jih nihče ni uporabil, so propadle. Kapaciteta vrelcev ni natančno znana, a strokovnjaki mislijo, da bo znašala produkcija zaenkrat lahko en milijon ton na leto. Turčija porabi letno okrog 75.000 ton petroleja; in če bi se konsum dvignil tudi na 100.000 ton, bi preostalo za izvoz 900.000 ton, kar bi pomenilo ogromen prirastek v narodnem premoženju. Vlada v Angori hoče napraviti vse korake, da bi s produkcijo kolikor mogoče hitro pričela. Seveda bo treba dobiti za nova podjetja tujega kapitala, ker Turčija sama nima nič. Stroške zadostnega vrtanja cenijo na 100.000 do 400.000 turških funtov, kakršen je pač teren. 100.000 funtov je okrog 2,700.000 dinarjev. Okraji, kjer se petrolej nahaja, so razširjeni po vsej Turč ji, kar njih vrednost seveda še zelo poveča. Beremo ime Rodosto (to je še v Evropi), Brusa (v Aziji blizu Carigrada), Erdžinjan in Erzerum (na vzhodu Male Azije v visoki Armeniji), Van (ob perzijski meji), Adalija (na jugu ob morju) itd. Zlasti za obmorska najdišča je zanimanje v Turčiji veliko. Borza v Mariboru. Od 24. do 30. novembra je dela iskalo 109 moških in 53 žensk, 82 službenih mest je prostih, delo je dobilo 48 moških in 31 žensk, tedaj 79 oseb, 40 jih je odpotovalo, 74 pa odpadlo, koncem tedna pa je bilo še 460 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 30. novembra pa je dela iskalo 5379 moških in 3094 žensk, 4931 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1907 moških in 1970 žensk, 1435 jih je odpotovalo, 2701 pa odpadlo, Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 5 viničarjev, 2 majerja, 1 šafar s sinom, 3 hlapci, 2 kleparja, 1 elektroinstalaier, 1 Sodar, 2 mizarja, 3 čevljarji, 3 krojači, 2 prikrojevalca za gornje dele čevljev, 1 lončar, 1 avlomehanik, 1 mehanik, 2 delavca za pregledovanje jajec, 1 hotelski sluga, 25 gozdnih delavcev, 20 rudarjev, več vajencev (mizarske, pekovske, zlatarske, slaščičarske obrti in Irgovske stroke). 4 kmečke dekle, 4 kuharice, 5 služkinj, 1 varuška, 1 postrež-nica, 1 vzgojiteljica, 1 šivilja za obleko, 2 šivilji za odejo, 1 šivilja za perilo, 2 pletilke, 4 delavke, 1 pletilska vajenka. Ttjiu poro čila Dogodki na trgu cinka. Razglasili so, da se bo mednarodni kartel cinka raz-družil, in takoj je notacija na londonskem trgu padla na 20-5 frankov za tono. Pogajanja o tvorbi novega sin-d kata, ki so jih pričeli z vidika večjega mednarodnega sodelovanja in v kate-rfem sindikatu bi bila tudi Kanada in Mehika, imajo menda prav malo upanja na uspeh, iker hoče ameriška družba Smelting Refining Co. dvigniti svojo produkcijo na štirikratni iznos. V Ameriki prodajanje pada in ibodo zato ta-mošnji producenti skušali zvišati izvoz. Dalje se v strokovnih krogih govori, da bodo evropski producenti cinka pri ceni 20 funtov za tono skrčili najmanj 50 odstotkov svoje produkcije. Ce ne bo prišlo do sporazuma z najvažnejšimi prekomorskimi producenti, grozi trgu težka kriza. Žaloge cinka v Evropi so narasle od 26.300 ton v začetku leta na 38.500 ton v sedanjih dneh, zaloge Amerike pa od 45.418 ton na 57.200 ton. Tržne cene v Ljubljani dne 2. decembra 1929. Govedina: V mesnicah po mestu 1. Din 22- — , 11. 20- —. — Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 16—18, 111. 12—16, 1 kg jezika Din 17 do 20, vampov 8 — 10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12. — Teletina: 1 kg telečjega mesa l. Din 24—25, II. 20—22, jeter 25 do 30, pljuč 20—23. — Svinjina: i kg prašičjega mesa I. Din 25 —, II. 22—24, pljuč 10- —, jeter 15—20, ledic 25 — 30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 22—, islanine ribe in sala 24 — 25, domačih prašičev 22—24. slanine mešane 22—24, slanine na debelo 24-—, masli 28'—, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—32-50, II. 25—27 50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35*—. — Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14—15, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 23 —. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8-—, II. 6-—. — Klobase: 1 kg krakovskih Din 40'—, debrecinskih 40-—, hrenovk 30 —32, safalad 28—32, posebnih 32- — , tlačenk 20-—, svežih kranjskih 35'—, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50'—, prekajene slanine 25—30. — Perutnina: Piščanec majhen Din 15—17, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25 do 30, raca 25—30, domači zajec manjši 9—10, večji 12—20. — Divjačina: Divji zajec Din 45—50, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25—26, kljunač 25—26. — Ribe: 1 kg karpa Din 25 — 30, ščuke 35—40, postrvi žive 80' — , mrtve 60- — , klina 20- —, mrene 15—20, pečenke 10 —. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 (kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44 — 52, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 175—2. — Pijače: 1 liter starega vina Din 16—22, novega 14—16, čaša piva 3—3-50, vrček 4-50—5, steklenica 5-50—6. — Kruh: 1 kg belega Din 4-50, črnega 4-20, rženega 4-20. — Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 6—8, ijabolk i. 5-—, II. 4-—, III. 3-—, luksusnih hrušk 12-—, hrušk I. 8 —, II. 6-—, III. 5-—, ena oranža 1-50—2, limona —-75—1, 1 kg rožičev 10- — , fig 12-—, dateljnov 24—48, navadnega kostanja 3—5, maroni 10—12, orehov 10 do 12, luščenih 34—36, suhih češpelj 8-—, suhih hrušk 5—8. — špecerijsko blago: 1 kg kave Porloriko Din 70—75, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene I. Na novo urejen Moderno opremljen HOTEL STRUKEU V LJUBLJANI v neposredni bližini glavnega kolodvora, vogal Kolodvorske ulice in Dalmatinove ulice Centralna kurjava, tekoča topla in mrzla voda v sobah, najmodernejše kopalnice. — Prvovrstna restavracija in Telefon 2841 meščanska kuhinja Telefon 2941 Za obilen obisk se priporoča Jernej Černe Postrežba solidna Cene zmerne v; \ Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično nnjmo-derneje urejena klsarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska ccsta 1 a, II. nadstr. Telefon štet. 2389. 90-100, II. 70-80, Ul. 56-60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 13- — , v kockah 14 —, kavne primesi 18- —, riža I. 10-—, II. 8-—, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17-—, vinskega ikisa 4-50, navadnega 2-50, 1 kg morske soli 2-50, kamene soli 2-75, celega popra 70-—, mletega 72-—, paprike III. 32- — , sladke, po kakovosti 60 —, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10-—, II. 9-—, pralnega luga 3-75, čaja 80-—. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo Din 3-70 do 3-75, na drobno 4—4-50, št. 2 na debelo 3-45—3-50, na drobno 275, št. 4 na debelo 3-25—3-30, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6-—, ržene 4-50. — žito: q pšenice Din 245—250, rži 230—235, ječmena 230—235, ovsa 230—240, koruze 180-215, ajde 230-250, fižola ribniča-na 435, prepeličarja 500, graha 8—10, leče 10-—. — Kurivo: 50 kg premoga Din 30 —, 1 Iona 450, m3 trdih drv 175, mehkih 90-—. Krma: g sladkega sena Din 125, pol sladkega 100, kislega 75, slame 50—75. — Zelenjava in gobe 1 kg glavnate solate Din 6-—, ajserce 4—5, endivije 5—6, motovilca 6—7, poznega zelja —-30 do —-50, rdečega 3—4, kislega 3-50, ohrovta 1 — 1'50, karfijol 8 do 10, kolerab 4- — , podzemljic 1 • —, špinače 4—5, paradižnikov 10 — 12, čebule 2—3, česna 10—12, krompirja —-75 do 1-—, repe —'25 do —-50, kisle 2'50 do 3-—, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. novembra 1929 je bilo pripeljanih 228 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči, 7—9 tednov stari, komad Din 125—200, 3—4 mesece stari, komad Din 350—400, 5-7 mesecev stari, komad Din 450—500, 8—10 mesecev stari, komad Din 550 do 800, 1 leto stari, komad Din 1000—1500, 1 kg žive teže Din 10—12-50, 1 kg mrlve teže Din 17—18. Prodanih je blo 177 svinj. Prašičji sejem na Dunaju. Na sejem dne 3. decembra 1929 je bilo prignanih prašičev 138 iz Avstrije, 2922 iz Jugoslavije, 6147 iz Ogrske, 1013 iz Runvun-ske in 2454 iz Poljske, skupaj 12.647. Promet se je mirno razvijal. Lahki mesnati prašiči so bili 5—10 grošev, prima prašiči iz Jugoslavije pa 'po 5 grošev dražji nego prejšnji teden. Za debele prašiče iz Jugoslavije so se cene g bale od 1-95 do 2-05 šilinga in za mesnate prašiče od 2’20 do 2-35 šilinga. i VELETRGOVINA A. ŠARABON v Liubliani priporo!« špecerijsko blago rasno vrstno Sganjo, moko in dololno pri« dolko. ■ Raznovrstno RUDNINSKO VODO] kastna praSama sa kavo In mlin sa dliavo I | s eloktrlCnlm obratom. | Conlkl na raspolagol tncrTnilM*1 n n tvornica ogledal in J rt II KUPI 1) 1). brušenega stekla LJUBLJANA VII. Celovika 81 Telef. 2343 ZAGREB, OSIJEK------------------ Središnjlca: ZAGREB Zrcalno steklo, porialno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — >Fin< — navadna ogledalu. Prva ljubljanska velepražarna za kavo KAROL PLANINŠEK LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 20 priporota praženo kavo vseh vrst Vsaki dan sveže blago. • podjetje te stroke............ - Najstarejše domače ■ • Telefon štev. 3204. Brzojavi: Krlspercolonlal« Ljubljana. • Telefon itev. 2265. Ljubljana. <535396*5396^5 Lastnika: ALOJZI) LILLEG in )OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Hm i:1 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit L|ubljana w Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code • Obrestovani« vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papir|ev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd. Ur«j# d». IVAl PLESS. - Za Ticovstoo - ladsatrijsko d. d. >U£UK< M Ws|M|s <■ tiskarja: O. MOHALEK, I^bljaa*. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana