GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Košuti Delavnega Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLO VENTO WEEKT.V Devoted To Tub Interests Or
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	Th* Laboring Classed.
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
"KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 48.
“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 27. novembra 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto VII.
Cenjenim čitateljem
“	GLAS SVOBODE!”
S prvim prihodnjiga meseca bomo pričeli v “Glas Svobode” priobčevati ZGODOVINSKO POVEST
“Strahovalei dveh kron”.
Ta povest iz naše slovenske domovine bo vsakterega iako zanimala in je v resnici čtivo, katero bi moral vsaki zaveden domoljub v svojem domu imeti. Žive črtice iz slovenskega življenja preteklih časov, se čitatelju za sliko predočijo, da jih ni mogoče iz rok dati, temveč so pri drugem in tretjem čitanju tako zanimive kot pri prvem. Že ZGODOVINSKA POVEST
“STRAHOVALCI DVEH KRON”,
je veliko več vredna, kot znaša večkratna celoletna naročnina na “Glas Svobode”, in ker te povesti ne bomo v knjigi izdajali, se vse cenjene čitatelje vljudno vabi, da se na list “Glas Svobode” takoj naročijo. Naročnina stane celoletno samo EN DOLLAR IN PEDESET CENTOV in jo je poslati na Upravništvo "glas svohove CO”,
597 West 20th St.,	Chicago, lil.
Nemčija.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 22. nov. Oficijelno se poroča, 'da so Angleška, Francija, Busija, Nemčija in Italija v Cetinje poročale, da se z neprestano vojno pripravljanje ne strinjajo. Črnogorski vladi se je odločno pripomnilo, da veleivlasti skalen je miru ne trpijo.
¡Kakor so se Črna gora in Srbija za resno komplikacijo pripravljale, je tudi Turčija s splošnem bojkotom proti avstrijskim izdelkom pokazala, da ni Avstriji naklonjena, in da vse to ni pripravno, da bi se zmedenost na Balkanu mirnim potom rešila.
— ¡Paris, 28. nov. Specijalni brzojav iz Dunaja poroča., da je tolpa. Srboiv bosansko mejo pri Zvor-ni'ku prekoračila, a ,so bili od avstrijskih vojakov nazaj zapo deni pri čemur je bilo 17 Srbov in 8 Avstrijci ubiti.
Socijaldemokratična zmaga v Bernu, Švica.
Iz Berna se poroča, da so socijaldemokrati sijajno zmagali pri volitvah' v narodni svet. Povsodi so soc. dem. glasovi se pomnožili. Izvoljeni so štirji socijaldemokrati in sicer: Dr. iStuder v Winterthur, Scherrer v Rohrschach, župnik Eivgster v Appen zeli in Ferri v Tessin. Sođrug Greulich pride v Zurichu, Bruestlein in Frei pa v Baselnu v ožjo volitev.
Volitve so bile povsodi jako živahne vendar so se mirno vršile.
Te volitve nam kažejo, da je tudi med duhovščino nekaj mož, sicer ne bi v Appenzellu župnika Evgsterja socijaldemokrati volili.
No ja, pa saj se tudi drugod prične svitati. Tako na primer so čuje, da bojo pri prihodnjih državnih volitvah ehioašbi prima-socijalisti celo vrsto slovenskih duhovnikov na “ticket’' postavili; samo1 dvomimo če hojo oni mandate sprejeli. Nekteri so opla-šeni' še izza konvencije v Pittsburgh
Berolin, 22. nov. V prusiki zbornica je trgovinski minister Del-briicfc izjavil, da za nesrečo v Hamu, pri kateri je 260 Nemcov in 81 Italijanov smrt storilo, se ne-more nikogar odgovornega storiti, ker se je nesreča pripetila vsled eksplodiran ja premogovega prahu; toda socijaldemokrati so tem Izvajanjem! oporekali ter zvračajo krivdo na podjetno u-pravo.
Avstralija.
Melbourne, 23. nov. Legislatura v Vietorji je predlog sprejela s katerem dobijo ženske državno volilno pravico. Predlog je bil po-pred že večkrat .zavrnjen. Ženske imajo sedaj v celi Avstraliji volilno pravico v državi in v občinah.
Krščanski socijalisti na Dunaju
so naj veči lopovi pod solncem. Kako nesramno so ti tiči volilne okraje uredili, kaže sledeče: Krščanski socijalisti so dobili pri vo-li.tvi v deželni zbor 168.941 glasov. socijaldemokrati 107.996 gl. in liberalci 19.932 gl. Na krščansko socijalne glasove 168.941, pride 43 mandatov a na ostale 127.-00 pa le 5 mandatov. Tako so u-meli ti ljudje, ako se jih sme talko imenovati, volilno reformo vstva-riti. da imajo večino v deželnem zboru. V Avstriji je vse mogoče; tudi vraga krstiti!
“Graft” v Slovenski Narodni Podporni Jednoti se čim delj lepše razvija. Da ne bo Jednotno premoženje preveč naraslo, skrbijo. in so skrbeli gotovi elementi, kojim je bila vedno na jeziku “mi “pa” mi, imamo vse- v redu, se nikogar nič ne bojimo..” No sedaj pa -že vrabci na strehah čivkajo o velikanski lopovščini, katera se je dogodila v podobi “grafta”.
V jeni prihodnjih številk bomo natančno poročali, kako se Jedno-ten denar nakazuje in vporablja — kam in zakaj.
MOYERJEVA TOŽBA PRI NAJVIŠJEM
državnem sodišču v Washingtonu.
Iz Denver, Colo. se poroča, da je E. F. Richardson odvetnik Move rja, predsednik Zapadne rudarske zveze, odšel 24. t. m. v Washington, kjer bo pred na j višjem državnem sodiščem dokazoval o-praviebo za $100.000, katere njegov klijent zahteva od bivšega governerja države Colorado J. H. Peabodya, ¡Sherman Bella, adjutant general državne milice in njegovega pribočnika Bulkelev Wells, kot odškodnino za dolgotrajni in neopravičen zapor v Telluride za časa groznega štrajka. in protištrajka od strani kapitalistov v Cripple Creek, Colo.
Na zvezinem sodišču v Denver, kjer je Moyer tožbo vložil je isto zgubil ter potem apeliral na najvišje .zvezno sodišče v Washington. Kakor hitro pa se snide deželni zbor v Denver ponovila bo Zveza svojo zahtevo za odškodnino od dežele v vrednosti $540.000 za poškodovano lastnino in telesno odškodnino, za katero se tozadevni akti že tri leta zračijo v deželnem arhivu.
Še nima, dosti.
Fort Worth, Texas. 22. nov. Specijalni brzojav iz San Antonio javlja; ko je gosp. W. J. Bryan na račji lov odrinil .»e je izrazil: “Ako ‘bo stranka (demokratična; zahtevala in ako bojo odnošaji to opravičevali, bodem jaz v štirih letih zopet kot kandidat za pred-sed n ištvo nastopil. ’ ’
(To pomeni, da naši somišljeniki ne smejo rok križem držati, temveč neumorno delati za našo sveto stvar. Debs je dobil letos do
850.000	glasov, to je polovico več, kot pred štirimi- leti. Ako se v prihodnje glasovi za Debsa zopet podvojijo, kar je prav lahko, potem bi bilo to 1.700.000 glasov in s temi številom se mora pa računati!
Poštenje lepa stvar.
Ohičaška “Arbeiter Zeitung” z dne 7. novembra t. 1. poroča naslednjo mično dogodbico:
Da se vedne tatvine premoga preprečijo, nastavila je “Buffalo, Rochester in Pittsburg železnica na postaji Lincoln Park pri Rochester, N. Y. detektiva Platt. Neko noč zasači Platt tata ter ga žaram o od vede k mirovnemu sodniku Leddv v -Gates. Le ta je bil, kot bi iz oblakov padel, ko je spoznal tata- bil je njegov — tovariš sodnik Carr! Še večje je bilo presenečenje detektiva, ko je izvedel, kdo da je njegov jetnik. Carr je pripoznal krivdo in je plačal $10 kazni. Toda, da bi se bil Carr službe. kot sodnik odpovedal, to mu ni v glavo padlo.
Delo.
Denver, Colo. 21. nov. Samuel Gompers, je zopet z vsemi razvem enega glasu izvoljen za predsednika “American Federation of Labor”. Za 1. podpredsednika je izvoljen Jas. Duncan: za 2. John Mitchell: za 3. Jas. O’Connell; za
4.	Max Morris; za 5. A. Hayes: za 6. D. Huber in za 7. Jos. Valentini.
Proti volitvi John Mitchellna je protestiral socijalist A. B. Grant iz Cincinnati, za to. ko je Mitchell član Civic Federation, a Gompers je rekel, da ugovor ni utemeljen, na kar je bil Mitchell po naključju za drugega podpredsednika izvoljen.
Proti' izvolitevi Gompersa je glasoval Chas. Jeski. delegat Federation of Labor v Wisconsinu.
Tako je vedno.
New York, 18. nov. Tožba zaradi zasuženstva delavcev proti a-gentov Florida East Coast Co. železnice je propadla. Zvezni sodnik Hough je porotnikom taka navodila dal, da so oprostilni rek proglasili. Obtožba .se je glasila na zaroto in sodnik je bil že od pričetka obtožbi nasproten. On je sicer pripoznal, da je bila zasuš-njost delavcev, toda povdarja, da ni dokazana zarota in zato je porotnike; podučil, da oprostilni rek izrečejo.
(3000 delavcev, kateri so bili prevarjeni in poldrugo leto. kot sužnji na floridskih otokih držani, ne sprieajo nič, njim ne gre vera. Op. ur.).
Devet rudarjev usmrtilo.
Helena, Mont, 22. nov. Iz Red Lodge se poroča, da je včeraj v premogokopih North Western Improvement Co. požar nastal, pri kterem je 9 rudarjev smrt storilo. Tri mrtve so na dan spravili, ostali so pa zgoreli ali so pa zasuti. O kaki rešitvi ni misliti. Ljudje so najbrže namesto skozi zračni šoht skozi rov št. 2 se rešiti hotli kjer jih je nesreča doletela.
Ponarejeni bankovci po $5
krožijo po Chicagi v veliki množini. Eno vrsto fa-lsifikatov imajo datum: 4. avgusta 1886, Serija št. 1869, Cheek-črka D.. Sprednja stran ima številko plošč? 2 in zadnja pa 666.
Druge vrste imajo1 datum 3. marca 1863; iSerija št. 1907, Check-črka D, številka A247.176, s sliko Jackson.
Bankovci so dobro izdelani; torej pozor!
Koliko je še premoga na zemlji.
Po najnovejših izračunih se ni treba hati, da bi moglo tako kmalu nastati .pomanjkanje premoga. Še ga bo dosti za mnogo generacij. Pomisliti pa je tudi treba, da je še mnogo krajev, ki niso preiskani, a imajo tudi premog. Nadalje se tudi niti z daleka ne more preceniti, koliko je še premoga v Sibiriji in v Aziji. Za Nemčijo je preračunje-nih 288 milijard ton premoga, Anglija ima 103 milijarde ton, na Belgijo se račuina 23 milijard ton, na Francijo 19 milijard, na Av-stro-Ogrsko 13 milijard, na Rusijo 40 milijard ton. Kakih 700 milijard ton odpade na ostalo Evropo. Zedinjene države s Kanado imajo 600 milijard ton, Avstralija pa 27 milijard ton. Koliko premoga je v Aziji in Afriki, se ni moglo dognati.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 16. nov. 1908. — Tukajšnji dnevnik Joliet Herald poroča. da je bil pretečeni teden a-retovan Anton Nemaničih, novoizvoljeni predsednik K. S. K. Jed-note. Policija je zasačila v njegovih prostorih postavno strogo prepovedane “slot machine”. Obravnava se še ni vršila.
Jolietčan.
(Kaj moramo še le pričakovati od dražih uradnikov, ker .že “glavo” Jednote vlačijo po ječah ! Toda upamo da si bo “King of Austrians” v Jolietu že znal pomagati iz zagate. Op. uredništva).
#
To je ponatis i.z “Clevelandske Amerike brez vsakega komentarja
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drit god po zapadu, koder ima West era Federation of Miners svoj« lokalne unije.
STROŠKI SVETOVNE VOJNE.
Dandanašnji so odnošaji taki, da za slučaj, da v Evropi vojna nastane, tako so vse evropske države v njo zapletene. Taka vojska bi oekterim državam povzročila več stroškov, kakor premorejo, in bi že prva dva meseca 20 mili jardov stala. Teh 20 mili jardov kron bi pokrili samo stroške mobilizacije in potem bi imela še vsaka država svoje vzdrževalne stroške, kateri bi znašali velikim državami dnevno 25 milijonov kron. ¡Bivši avstrijski minister ¡Schaffle napravil je bil pred več leti statistiko za slučaj svetovne vojske in zračumal sledeče dnevne stroške: Nemčija 21 milijonov, Francija 21 milijonov. Angleška 20—22 milijonov, Rusija 23 milijonov, Italija 11 milijonov, in Španjolska 9 milijonov kron. Te številke ne odgovarjajo današnjemu stanju ter ne računamo' previsoko alko rečemo, da bi svetovna vojna danes stala do 150 milijonov kron dnevno.
Prebivalci na Kitajskem.
iPo. zadtojeui ljudskemu štetju i-.mla Kitajska 428.214.000 prebivalcev. tedaj približno eno tretjino ljudstva eele zemlje. Na Kitajskem živi 70.000 ino'zemcevi
J. H. Ahirens, v Sterling, 111. lastnik $40,000 vredne zaloge mešanega blaga, je dobil, kakor piše “Chicago American” 'brezžični brzojav iz nebes, da naj proda vso zalogo in postane misijonar, kar je tudi — storil. To je dokaz, da niso med raznimi nebeškimi agenti samo prefrigan«, temveč tudi pravcati — originai-beđaki. V ktero sekto, da je vstopil še nismo zvedeli.
SOCIJALISTIČNI KLUB ŠT. 2.
v Collinwood, O.
bo imel v nedeljo 29. t. m. ob 9 uri dopoldne, svojo redno sejo na navadnemi kra ju 6013 Sackett Ave štap 117^2-
iSodrugi se vabijo da se vsi seje udeležijo1, ker pride več važnih stvari na dnevni red. (Dopis prihodnjič. Op. ur.)
Karl Kotnik, tajnik.
Listu v podporo.
J. Skerbinc 25c., M. Škrbine 25c.. A. Pirih 50e., V. Kulovic 10c., F. Tušek 15c. in J. Toršie 50c.
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč, priporoči ga prijateljem in znancem; ako Ti pa ni povolji, povej nami!
Upraništvo “Glas. Svo.”
Rojak, kateremu si včeraj da? “Glas Svobode”, da je čital, j« danes pripravljen naročiti se nanj. Poidi k njemu in videl boš, da je
res.
DENARJE V STARO DOMOVINO
požiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018.50 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma 'z' plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland S<„ New York I «04 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohia
CESAR JOŽEF JE MRTEV!
(Po “Bauernzeitung”.)
Ja on je mrtev, ta prvi in najboljši vladar iz hiše lotrinške. V življenju ga niso razumeli, a mi bi želeli, da bi se zopet rodil njemu ednaki nositelj avstrijske cesarske krone. Najlepše nade budil je prestolonaslednik Rudolf. Zal da je proč! In bodočnost? Molčimo!
Okrepčajmo se raje na svitli postavi nepozabljenega Jožefa II. Zidajmo mu spomenike! Ali ne r< brona in kamenja, temveč spomenike v naših zvestih srcih. Obljubimo, da bodemo njegovo duševno d-edščino varovali in uresničili.
Kmalu po nastopu vlade je pisal cesar Jožef II. francoskemu ministru to-le:
“Jaz ne ljubim ljudi, ki imajo nalogo, skrbeti za naš dušni blagor, ki se pa v posvetne zadeve in oolitiko vmešavajo, katera jih prav nič ne briga”. Solnograškemu nadškofu grofu Colloredo je pisal cesar:
“Meniš tv o na Avstrijskem je prišlo do neznosnega razvoja. Kloštri so se grozno pomnožili. Oni delajo tako, kakor da bi vlada ne imela nobene pravice čez nje. Menihi so najbolj nepotrebni in nevarni prebivalci države. Kajti oni poskušajo prezirati vse meščanske postave in se sklicujejo vedno le na papeža. Katoliška cerkev ne potrebuje kloštrov in menihov in je tudi dolgo časa brez njih izhajala. Kadar bodem jaz svetohlinske menihe razkrinkal, kadar bodem sladko tercijalstvo iz moje države nagnal in kadar bodem poklical politikujoče duhovne zopet k njih dušni dolžnosti, takrat bodejo ljudje o meni drugače mislili. Moja naloga je težka. Kajti jaz hočem fanatične, vladoželjne duhovnike, ki so dobili neverjetno moč čez srce nevednega ljudstva, zopet. v ljudi spremeniti”. Poslaniku v Rimu, kardinalu grofu Harraehu je pisal cesar m. dr.:
“Moč v vse se vtikajočih o-šabnih duhovnikov se mora o-mejiti in pravice cesarja bodejo zopet veljale. Prazno vero duhovniških farizejev zaničujem in zato bodem ljudstvo od njih osvobodil. Prepričan sem, da bode papež na moji strani, ako osvobodim namenoma poneumljeno ljudstvo od jerobstva duhovništva. Ti ljudje delajo, kakor da bi imeli sveto pravico, vtikati se v posvetne zadeve. Kar jezni so, ako se jim pravi, da so služabniki oltarja in da imajo edino dolžnost razjasniti ljudstvu čist in nepokvarjen evangelij Kristuza”:
Tako je pisal cesar Jožef II. Ali — cesar Jožef je mrtev, mrtev !
DVE KATOLIŠKI CERKVI?
Spisal Peter Rosegger.
V tem času verske vzgoje se mora skoraj vsak dan k verskimi vprašanji svoje stališče označiti. Za-me je stvar čisto ednostavna, kajti za-me sta tako rekoč dve katoliški cerkvi; — ena, ki mi je neprijetna, in ena, ki jo ljubim.
Prvo opazujemo posebno v mestih in jaz hočem odkritosrčno brez prebiranja povedati, kako mislim jaz in neštevilno drugih ljudi o tej cerkvi. Ta cerkev de-, la, kakor da bi bila posebna posvetna država v državi, ki hoče vladati čez narode, pa vendar odgovorna biti pravi' državi ter ki pusti za-se skrbeti državo. Mi vidimo da organizira politična društva, izdaja politične časopise, ob-držuje strankarske shode, preplovi ljudstvo s fanatičnimi spisi ter ga hujska po potrebi k nasilstvu. Mi vidim«, kako hoče vse šole voditi, kakor prekolne vsa znanstvena raziskavanja, ki se ne strinjajo z njo. Mi vidimo, kako se vmešava v vse mogoče prepire sveta, pa ne da bi apostolično pomirila, temveč samo da pridobi posvetne dobičke. Mi vidimo, kako se peča s zofistiko, s katero s? da
vse zanikati in vse potrditi. Mi čujemo, kako se v spovednici v družinske razmere vmešava in, vest razburja. Mi opazujemo, da se gre njenim pristašen manj za notranjo vero nego za zunanjo. Mi čujemo njene pridige, v k a" tirih se vedno le sama hvali, vse druge struje psuje in sovraštvo proti drugim širi. tSemtertja taji te stvari in se dela za zasledovano, ki hoče le sveto vero braniti. Prepričan sem tudi, da veliko duhovnikov v srcu ni s tem zadovoljenih. To je nekaj znakov te cerkve, ki mi je v duši neprijetna.
Na drugi strani pa imamo drugo katoliško cerkev, ki jo najdemo večidel na deželi v oddaljenih vaseh. Ta je takšna-le: Ona se ne briga veliko za tok sveta in pusti stvari, ki se tičejo politike in zme-šavanja duše lepo v ozadju. Ona podueuje v šolah vero z naglaša-njem evangelija. Ona obdrži verni občini pobožno in ednostavno božjo slu'žbo. daruje sakramente, obdrži pohlevno v spomin trpljenja in smrti Jezu Kristusa mašno darilo. Ona ne psuje v pridigah, govori manj o duhovnikih nego o Bogu in ljubezni. 'Strogo, natanko predočuje pravnostne nauke, pri-diguje kes in vdanje v božjo voljo in dviga duše iz posvetnega strem ljenja. V srce vnemajoči iskrenosti vžiga spoštovanje Marije in o-lajša trda srca človeška. Tudi ta cerkev prihaja med svet, ali samo da trošta, pomaga. Krasoto in lepoto te cerkve ne morem dosti prehvaliti. Jaz ne morem duhovnike, ki v tem zmislu delujejo, dovolj prehvaliti. To je cerkev mojih predhodnikov, mojih otroških časov in moje mladosti. Noben pametni človek se proti tej cerkvi ne bode boril, medtem ko je prvo označena vsemu svetu v pohujšanje.”
Delavske razmere na Japonskem.
Iz Yokohama, se “Frankfurter Zeitung” poroča sledeče:
Vsled ogromnega naraščaja industrije in množenja delavskega ljudstva so štrajka na Japonskem nekaj vsakdanjega. Skoraj ne mine mesec, da ne bi bile dve ali tri stavke v prilog povišanja plače. To se lahko razume, ako pomislimo, da veliko tovarn, pri sedanji depresiji izvoza iz Japonskega (posebno bomihaževino na Kitajsko) delo omejuje, ponočno delo je popolnoma vstavljeno in tem primemo plače zmanjšane ali pa deloma delavstvo odpuščeno. Tako je pred kratkem neka tovarna za svetilnice v Osala plačo delavcem (preko 800) za 30 odstotkov zmanjšala, in tovarna se tudi ni hotla z opravičeno zahtevo delavstva za zmanjšanje 20% zadovoljiti. Ne manjka se pa tudi štraj-kov, ko se zahteva povikšanje plače zaradi podražitve živil. Ne more se tajiti, da v pretečenih deset letih so cene živil znatno poskočile; toda so se pa tudi plače v vseh strokah primerno povikša-vale a japonski delavec je pa tudi v življenskih potrebah in zahtevah oblastnejši postal, kakor je bil poprej. To se pojavlja povso-di, kar je naravna posledica vedno večje koncentracije trajno strokovnega delavstva v velike in-dustrijalne središča in mesta. Resnica je, da so se povprečne plače delavcev od leta 1895 do 1906 približno podvojile; mora se pa tudi povdarjati, da so se v tistem času razne družbe od 4505 na 9329 pomnožile, vsled česar je tudi povpraševanje po delavski sili večje. Medtem; ko so razločki plače vsem skupaj, kot 1: 2, nastanejo oni pri ceni živil največ, kot 3: 4 in le pri nekterih, kot 2: 3.
Pristavljamo še kratek pregled o delavskih plačah, kakor so se v Tokio,	glavnem	mestu dežele, v
zadnjih tre j ih letih plačevale in sicer po. ofizijelni državni poizvedbi meseca marca. 1 Yen je 2 kroni ali 40 centov.
1906	1907	1908
Yen	Yen	Yen
Tesarji«..... .*	.0.95	1.00	1.10
Zidarji ........0.92 0.97 0.97
Opekarji ........0.85	0.85	0.80
Črkostavcii .....0.55	0.75	0.65
Krojači ......  .0.80	1.00	1.25
Mizarji .........0.80	0.90	1.10
V neki knjigi z napisom: “Moderna Nemčija”, primerja profesor Toda, razmere japonskega delavstva z onim na Nemškem in pride do zaključka, da je razmerje plače in življenskih pogojev v obedveh deželah eno in tisto. iSa-mo. da nemški delavec s svojo plačo varčnejše ravna, kot pa japonski. Značilna je pomnožitev prihrankov v takozvanih poštnih hranilnicah. Te hranilnice so izrečno za nižje sloje od vlade u-stanovljene in se jih tudi delavstvo izdatuo poslužuje. One sprejemajo vloge od 10 šenov do 1000 Yenov; več ne, razvenv posebnih slučajih. V letu 1898 je bilo 1,-253.638 vlagateljev, s skupno vlogo v znesku 25.754.257 Yenov; v letu 1908 marca meseca je bilo stanje:	8,013.257 vlagateljev s
92.922.291 Yenov prihranka, kar znači na osebo 11.54 proti 11.60 Yenov.
Ameriški predsednik Roosevelt je tudi nameraval v Zdr. državah poštne hranilnice vpeljati, a bankirji so se temu odločno uprli, ker potem bi se “grabšerija” omejila. a to ne sme biti; od kod «pa potem milijone dobiti ako je proletarijat pod državnem varstvom! Neštetim lumparijam se bi račun prekrižal ako bi «bile v Ameriki poštne hranilnice in pa poštni na-kazniški promet (elaring) pod državnem jamstvom vpeljan, kakor je to večinoma v Evropi.
Cenik krvnikov.
Pred nedavnem je v Kodanju u-mirl krvnik Reindel, kar je dalo povod da so “Itzehoer Nachrichten! cenik (tarif) krvnikov obelodanile, katerega je mesto Ko-danj dne 12. marca 1698 vveljavi-lo. Potem ceniku je dobil mestni kitmik sledečo plačo za njegovo prijetno opravilo:
Za glavo odsekati z
mečem ...........10 rejnsk. tolar.
Za glavo odsekati
eeval ni krvnik z «nobenim razven z konjedercom in beričom«; vsi trije so veljali za nepoštene in vsaki drugi se jih je izogibal. Dandanes je to drugače. V Avstriji na primer, je krvnik med uradnike v IX. činovnem razredu vvrščen, ima stalno letno plačo- in pravico do upokojnine. Po železnici se vozi v 2. razredu in ima visoke pristojbine kadar kakemu dušo izpahne.
Najlepša je ta, da je imel umrli dunajski krvnik vitez plemenit Seifried, sedem raznih redov, v kom jih je zaslužil, nam’ ni znano, a najbrže je bil sedemkrat odlikovan, ko mu ni nobeden obešenec raz vislic .pobegnil.
Moder j an.
Na neki železniški postaji blizu Pariza, je neki g-oispo-d v vlak vstopil, v kojim oddelku je že drugi gospod sedel, katerega je vstopi-vši pozdravil: “O, poglej no, moj ljubi gospod Grodard! Zelo me veseli, Te zopet vitditi! Kako- Ti kaj gre, in kako Ti je šlo, ta dolgi čas, kar se nisva vidik?”
“Jaz se Ti zahvaljujem, moj dragi- gospod Pech-oin, meni gr« prav dobro. Oženil sem se med tem časom oženil.”
“Oženil? V resnici, to je prav dobro!”
“Vendar ne tako prav dobro, ljtibi prijatelj, «kajti moja gospa ima svoje “muhe” in žal je tudi jako zapravljiva.’?
“Uboji prijatelj — to je na vsaki način prav hudo!”
“No, tako prav hudo«, vendar to tudi ni, kajti ona mi je prinesla
300.000	frankov.”
“Ti si srečnež, Grodard! Jaz Ti voščim k tej resnično izvanredni sreči!”
“Počasi ljubi prijatelj! Jaz «potrdim, da sem« imel srečo, toda tako preprosta in lepa ta stvar vendar ni, kakor si jo Ti predstavljaš. Jaz sem vso svoto v dvomljive špekulacije v taknil in —” “In jo zgubil?” ga je drugi prekine«! “Ubogi, ubogi prijatelj, moje srčno sožalje! To je vseskozi hudo in žalostno.”
En život na kolo položiti in kol postaviti.. 7 Enrnu roke in noge zdrobiti in potem na kolo vplesti ........14
Eno- mrtvo truplo iz
mesta peljati ..........2	“	“
Eno mrtvo truplo
zagrebsti ..............3	“	“
Enega na četrt- razdeliti
in na kolo položiti-•. .12 “	“
Za vsaki zgrabi jej z razbeljen jim ljleščami 2 “	“
Za eno znamenje
vžgati .................4	“	“
Enega na sramotilnem'
kolar bičati ...........5	“	“
Enega iz, mesta šibati«
(bičati) ..............*7	“	“
Enega iz mesta ali dežele izgnati...........	4	“	“
Emo truplo sežgati... 10	“	“
Sramotilne spise — pa-skoile — ali take stvari« sežgati ........3 “	“
Ime na vislice pribiti 2 “	“
Ražnje, kotle, klešče, vžgalne železa, tnalo, sekire, kole, kolesa, žeblje, vlačuge z konja, vrvi, in vse take ljubeznjive priprave si je moral krvnik sam omisliti proti običajni letni plači. S zadoščenjem moramo pripozn-ati, da ie rokodelstvo krvnikov o.d tistih blaženih dob do danes znatno jed-nastavni še in priprosto, -a bolje in času primernejše bi bilo, ako krvnikov sploh ne bi več bilo.
Akio pomMimo, kako visoko vrednost je denar v tistih “dobrih starih časih” imel. da je bilo vse ceno in pa. da so bili krvniki malodane neprestano v posl eni. tako so bili ti rokodelci zelo« dobro plačani.
Pripomnimo še. da je bilo rokodelstvo krvnika dedno, in se ga je smatralo kot “nepoštenega”. Ob-
	“Ne. tako «žalostma stvar ni bila
	moj dragi prijatelj, kajti ako bi
	mene izgovoriti pustil bi bil sli-
4 “ <<	šal. da sem jaz pah špekulaciji do-
0	biček naredil.”
4 <<	“O saperlot — to je prav do-
10 “ “	bro!”
4 “ “	“No, čez to bi se dalo .prepirati,
NA ZDAR ROJAKI!
SALOON
z lepo urejenim kegljiščem
Sveže Scboenliofeii pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodite- Vsem Slovencem
ia drugim Slov. sa priporoča.
Anton Mladič,
937 Blue Island Ave.
CHICAGO, 1LL.
P
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi dobogast-tva. Odprite še danes vlogo S
lira,
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
S
ljubi Pechoin. kajti bankir, kte-remiu sena moje premoženje zau pal. je s tistem pobegnil!”
“O, Ti siromak, to je seveda hud udarec!”
“No, kakor se vzame, dragi prijatelj. Na vsaki način zadeva ni tako huda, «kakor Ti misliš, kajti bankir je tudi mojo gospo seboj vzel.” ________
Primoran v potrebi.
Reklo bi se, da največ iznajdeb «so vspeh potrebe. Kadarkoli potrebujemo mi nekaj -za svoje o-krepče vanje delamo poskušnjo, dokler namen dosežemo. Mi se ne oziramo veliko po zdravilih, dokler nismo v to primorani od potrebe. Samo V onih slučajih, kjer je prebavnost zaneanarjena, pos-kušnjia ni potrebna, za to, ker je c takih slučajih Trinerjevo zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Ono deluje naravnim potom, ojači želodec in ga naredi «sposobniga sprejemati hrano ter ga vsposobi za popolno prebavnost hrane. Primora vse organe k rednemu delovanju. Rabite ga v vseh slučajih, kadar .zapazite da nimate slasti do jedi in da Vaša moč peša.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah itn pri izdelovalcu Jos. TViner, 616—622 S. Ashland Ave Chicago, 111.
Dobra Unijsta Gostilna,
Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
Velika Dvorana za društvene in unijske seje. in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
John ö. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
»*>«*
Peči in ringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
IMPORTIRAN tobak iz stare io-movinie. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor šport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111.
WELKY’S
Restavracija In gostilna
552 Blue Tsland Ave,
CHICAGO
vogal Loomls in 18. ceste. Telefon Canal 1458
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111
ima v zalogi razven vedno svežih -zdravil, tudi vse kiurgiene priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
Mf	%«
Hi	>
ill WISCONSIN	PHONE 413 m
xNe>	;
S	$
* *
Dvorana za društvene seje £ ¡¡j in veselice. Popotniki do- jj
*	bro došli. Postrežba s sta- 3»
J novanjem in hrano.	Z
S ~	*
24 Union Street.	JS
*	KENOSHA,	WISC. 5
m
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago.
LEPA GOSTILNA,
domača kuha, Sohlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajana vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ui. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7041
Luknja.
Po uradnih aktih.
Kdor je kedaj pri železnicah služboval ve ,da je ni nikjer večje lopovščine kot ravno pri železnicah. Žepe si polni vsaki, kdor ima priliko, a večji lopov da je tembolj glavo po konci nosi in podložnike trpinči in šikanira. Precej ugodno življenje ima podložni vslužbenec s predpogojem, da ima dokaj lepo ženo in nika-koršinjega moštva, nasprotno ima pa pekel, ako je žena krepostna in da svojo čast in poštenje ne zavrže. Prvi doseže vse mogoče, in. pri železnicah je vse mogoče, a drugi, naj si bo še tako nadarjen in zvest vslužbenec, se ga vedno in povsodi prezira. (Vsakem1 nižje stoječem je pa vrhovna in sveta dolžnost, da je slep. gluh in mutast, ko višje stoječi goljufa in krade kot pristni maždarski cigan.
Da so pa v goljufijah nedosežni mojstri navedemo tu mimogrede le en slučaj:
Pred nekakimi 35 leti je bil pr: Karol-Ludvik-železnici za generalnega ravnatelja na Dunaju vitez pl. Offenheim. Ta plemeniti ktativitez ni pa bil samo vrhovni ravnatelj imenovane železnice, temveč bil je ob jenem zalagatelj raznih predmetov kakoršni se pri železnicah rabijo in tako je Sil tudi dobavitelj železničnih pragov (švelerjev) in sicer je on dobav-stvo dobil ker je bil najcenejši ponudnik namreč prag jeden z drugimi po goldinarju. To je bilo res ceno in ni kazalo nikakega dobička,' toda plemeniti vitez je hotel imeti “grabsh” in dobil ga je. Naredil pa je to tako: Nabavil si je en milijon pragov, a odposlal si jih je — sam sebi — sedemkrat! To se pravi en milijon pragov je sedemkrat zaračunal in pri tem 6.000.000 goldinarjev v žep vtaknil. Ta poper je bil vseeno nekoliko prehud, in prišel je ta “grabsh” na dan. Offenheim je bil obtožen hudodelstva goljufije a ostal je na prostem. Državni pravnik, kot obtožitelj, vesel, ko bo imel priložnost svojo juri-dično spretnost javnosti pokazati, je nagromadil ogromnega obtožil-nega materijala in poklical številno prič. 'Razprava se je pričela pri deželnem sodišču na Dunaju in je trajala že 6 tednov. — Pripomniti moramo, da obtoženi generalni ravnatelj ni imel zagovornika, marveč se je zagovarjal sam. — Po 6 tednov trajajoči razpravi. pričel je vitez po viteški raznovrstne takratne avstrijske ministre v umazano blato vlačti, in kar nenadoma je bil konec vse razprave. Vites pl.. Offenheim je bil častno oproščen in imel je 6 milijonov goldinarjev “pošteno pridobljenega” denarja v žepu.
Naj bo še omenjeno, da v tistem času. kakor se je gorenje godilo, je bil pri avstrijski Južni železnici za generalnega ravnatelja fran-cos Bounteaux. (izgovori: Bantu) Le ta sivobradi možiček je bil odposlal v Pariš svoje malenkostne “prihranke” 40 milijonov go1-dinarjev, potem' je odposlal ženo in edino hčerko, najbrže, da stanovanje priskrbijo in konečno se je nameraval od Dunaja prav po francoski posloviti in s zapadno železnico za njegove drage svojce in preljubljene novce odpeljati. Toda ko je nameraval v vez I. razreda vstopiti približa se mu policijski komisar in ga “prijateljski povabil”, naj v imenu postave na Dunaju ostane. Bonteaux je bil še dve leti za glavnega ravnatelja Južne železnice in potem je šel v “zaslužen” pokoj, brez da bi se rou bil kak las skrivil.
Se ve, to so velike poteze, a pri železnicah se zna tudi iz malega \eliko narediti in to opisati je r.aš glavni namen.
Napis naši dogodbi je “Luknja” tedaj pričnimo z luknjo.
Peter Stangassinger prehodnik ali čuvaj lokalne železnice Non-nenberg-Steilhausen na 'Nemškem je pri službinem prehodu opazil točno pri kilometru 4.33, v nom-
berško Ešo strmo padajočim železniškem nasipu, luknjo. Le ta luknja se je nahajala v zgorenji polovici nasipa in je nastala vsled tega, ko’ se je en precej velik kamen iz neznanih vzrokov iz nasipa izrušil in se navzdol do vode štrki jak
¡Stara gassinger je izpočetka strmel nad tem kar je zapazil, potem je tehtno vzel ščepec in ga polagoma njuhal, kar mu je toliko časa pripustilo, da je premišljeval, kaj da je tej okolnosti najprimernejše za storiti. On je previdno po nasipu doli stopal do luknje, katero si je natančno ogledal od vsih strani toda brez, da bi bil prišel do kakega konečnega zaključka. Spočetka je nameraval po kamen iti in ga nazaj v luknjo djati in sklepe s peskom zasuti, a premislil si je pravočasno nekaj boljega, kajti ta prestopek njegovega delokroga bi mu gotovo prišel drago stati. On je hitel tedaj nazaj ter javil Bohrerju, načelniku delavcev, kateri je s šestimi delavci na progi delal.
“Kaj praviš? Luknja je v nasipu?” vpraša Bohrar, ko je obrvi kviško potegnil. “To ni slabo! To ni slabo ! Tu bi se lahko velika nesreča pripetila!” In napolnjen važnosti trenutka šel je Bohrar v spremstvu Stangassingerja k kilometru 4.33, da si stvar ogleda. Ko sta obedva pred luknjo stala, zmaja Bohrar z glavo: “Resnično, najlepšaluknja ! To ni slabo! To ni slabo!”
“Jaz mislim pač, da bi naj jed-nostavnejše bilo,” omeni Stangas-singer, “ako bi zopet kamen na svoje mesto prinesli, potem bi 'bila stvar takoj v redu!”
“Nič tega, kaj ti v glavo ne pade,” pravi Bohrar. “to nas nič ne briga, tu bi se mogli lepo opeč-ti, to je stvar predpostavljeni o-blasti!”
Načelnik postaje Nonnenberg, je bil vsled prihoda delavskega načelnika Bohrarja in železniškega prehodnika Stangassingerja ob njegovo navadno opoldansko spanje, kar ga je nemalo razburilo. Njemo se je ravno sanjalo, da je deželni zbor pri zaključku zajedanja njega in tovariše v 11. či-novni razred z letno plačo 3600 Mrk. premestil. Toda ostanki blažene sanje so se razkropili ob Bo-hrarjevem poročilu o luknji v železniškem nasipu. Prometni vodja je šel nekolikokrat z roko v lase, potem se obrne proti' Bohrarju: “Ja, kako .pa je potem luknja v železniški nasip prišla?”
“To še ni pojasnjeno, gospod prometni vodja,” reče delavski načelnik. “ mi vemo za sedaj le toliko, da je luknja tu. Ali je višja moč, hudobnost ali pa malo-brižnost pri zgradbi, to se bo še-lej dognalo!”
“Tu naj koj strela udari,” zau-pije prometni vodja, “čez glavo imam že dosti pisarenja. sedaj mi pa da še ta prokleta luknja delo!” In se vzdihuje vsede za pisalno mizo, da dolgi zapisnik napiše in na 34tih straneh nradne pole papirja, vse na tačno in široko poroča o luknji v železniškem nasipu.
Vse zgodaj drugo jutro je prišel, od prometne direkcije poslan, stavbeni vodja Juri Gaberl in njegov pomočnik, katera sta se takoj v spremstvu delavskega načelnika Bohrarja in železniškega prehodnika Stan gassingerja, na lice mesta h kilometru 4.33 podala, da krajevni očivid napravijo. Gaberl je luknjo temeljito pregledal, konstatuje merilo, katero je pokazalo, da je 3 centimetre 8 milimetrov široka in 2l6 centimetrov globoka, sestavi po legi luknje navpični in vodoravni načrt ter je vse lepo v knjižil v svojo knjigo, da zamore doma natančni prerez izdelati.
Med delom1, kterega sta se tudi Bohrar in Stangassingt. ;• v potu svojega obraza vdeležila. so prišli načelnik, ravnateljski svetnik, vladni tajni svetnik Felbinger v osebi, obkoljen z celim kardelom stavbenih risarjev, enega pisarja j eden ega postajnega sluge, kateri
;e moral nositi havelok in dežnik; dospevši na kraj luknje je bil Felbinger od navzočih udanostno pozdravljen. Ni ga več v pisarni vzdržavalo; luknja v železniškim nasipu, mu je vedno po glavi vrvela in njegova močno razvita zavednost o odgovornosti mu je velevala, da njegova osebna prisotnost pri luknji v železniškim nasipu je neobhodno bolj potrebna kot pa v pisarni. On je stavil ne-broj informatoričnih vprašanj na svojega podložnika, katere večinoma ni znal odgovoriti, ogledal si je delo stavbnega vodstva, šel je nekolikokrat okoli luknje, ter z nagubančenem čelom mrmral: “¡Sramotno! Sramotno!” Potem so se vsi s prvim vlakom odpeljali nazaj v Nonnberg: Ravnateljski svetnik v prvem, stavbeni vodja Gaberl v drugem', stavbeni risarji, pisar in pomočniki v tretjem razredu in delavski vodja Bohrar z železniškim prehodnikoin Stan-gassingerjemi in postajnem slugom v vozu za prtljago.
'V ravnateljski pisarni se je s parno silo delalo in po preteku osmih dni, je dobil delavski vo-lja Bohrar. ukaz da mora luknjo v železniškem nasipa pri kilometra 4 33 temeljito popraviti in nasip v popre jšen sta n postaviti i>i sicer si rego po pre.vpisih odloka od 23 aprila 1. 1. v katerem smislu se morajo taka dela, iz ozirov štedljivosti, le polagoma in o priložnostih ter po razpolaganju delavskih moči, izvrševati. Delavski vodja Bohrar, se je naloge s tem rešil, da je enga delavca odredil, kateri je v teku četrt ure delo v polno zadovoljnost izvršil, in Bohrar je na najvišjo službeno instanco poročal, da je železniški nasip pri kilometru 4.33 lokalne železnice Nonnenberg-Steilhousen zopet v stanju prometne varnost! in da znašajo tozadevni stroški na dnini, .potni stroški, ogledni prispevki in razno drugo skupaj 86 Mark 23 fenigov.
Potem' je močno narasel zvezek aktov vandral z nadpisom: “Luknja v železniškim nasipu” v ravnateljsko registra turo v Steilhau-
snu.
Tako se štedi pri železnicah in pripomnimo, da pri železnicah v Avstriji in drugod ni nič boljše.
Ranjenci z dne 20. septembra.
Od teh je v bolnišnici v Ljubljani samo še dijak Borštnik. Te dni je vstal in hodi nekoliko z bergljami po sobi. toda le nekaj korakov, ker je še rana odprta in kost še nezaceljena. Borštnik bo potreboval največ časa, da okreva, a posledice bo gotovo vedno čutil, ker zdrobljena noga ne bode nikdar tako funkcijonirala kot zdrava. Ker je prestal grozne bolečine, je tudi vobče zelo oslalbel in bo moral čez zimo v milejše podnebje, da si okreipča slabo zdravje. 0-sta.la. petorica je pa že zapustila bolnico, a nobeden še ni za delo zmožen. Tomšič, ki je -bil prestreljen skozi pljuča, je pri svoji materi lin ne bo celo zimo mogel v službo in ni varjetno. da bi bil še za teško delo. Miha Golovšek, ki je bil ustreljen v levo ramo, še ne more vzdigovati roke. Pavel Štrukelj. M je bil ustreljen v stegno, še nima. zaceljene rane in bo tudi dlje časa potreboval, da ozdravi. Oba bodeta pa gotovo tudi čutila vedno posledice, ker Golovšek kot mesar potrebuje krepkih rok, in Štruklju se je morala arterija na stegnu podrezati, ker je bila nevarnost. da vsled poškodbe ne izkrvavi. Vsekakor so to teške telesne poškodbe in se lahko posledice še pozneje pokažejo. Josip1 ¡Simončič je imel meso na nogi vsled strela razmesarjeno in še tudi ni za delo sposoben. Edini Martin Štrukelj, ki je bil z bajonetom od zadej v hrbet zaboden, ima za-eeleno rano, a je še slab. Vsi ran-jeneei dobivajo od vodstva bolnice redne tedenske nodpore iz ¡nabranih milodarov. Vsi so tudi dobili novo zimsko obleko, perilo, zimsko suknjo in čevlje. Podporo bodo dobivali toliko časa, da o-krevajo in postanejo za delo zopet zmožni.
		$		
SlBTonske 1	Mio		Podpori I	Min
"SLOGA”			v Milwaukee, Wis.	
Predsednik: IVAN ERMENC, 23S Hanoier St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor: ( FR. AMBROZ, FR. FUZIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S.
Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo -‘Slog-a” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamizne člane ali društva po državi Wisconsin.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Staremu je cena, bodisi belo ali črno, 40c- galon, novemu vinu pa je cena 35c. galon; vse s posodo vred. Manjša naročila, kot 50 galonov ne sprejmem. Za večja naročila kakor n. pr. “Car load’’, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se vino pošlje. Za obila naročila se priporoča;
POSESTNIK VINOGRADOV
Frank Stefanicb, Vin Fresn0«Cal
S
JOE FIALA
JOE BOCEK
«THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
S
Šivanja oblek Je naša posebnost.
S
578 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
S
s

“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
_________WEEKLY_________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja------------
ZA AMERIKO:	„
Za celo leto.............
za pol leta..............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslon* za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
CLEVELANDSKA‘ZVEZA’ (?!)
in njeni ustanovitelji.
Nahajajo se ljudje, kojim je nad vse ležeče, da pridejo v javnost, kar si štejejo, takorekoe v čast, akoraivno se jih tu pa tani po za-služenju okrca. Taki ljudje imajo navadno' debelo kožo kot slom, me prime se jih nobena krogla, a o kaki sramoti pa niti govora 'biti ne more, ko sramoto ne poznajo ter si jo> tolmačijo za kako prirojeno moralnost.
Se ve, noben značajen človek se s tako morailo ne bo strinjal im vsega obžalovanja vredno je, da se pustijo ljudje, kojih značaj je spoštovanja vreden, v mrežo vlo-vit-i iz katere ni častne rešitve več.
(Kakor smo1 rekli, štejejo si taki možje v čast, če se javnost ž njimi peča, toda po našem mnenju je taka popularnost dokaj žalostna, ter za prizadete naravnost škandalozna. Naj lepše je pa to, da imajo taki možje (?) navadno “sferam jaka” pred seboj in se ne upajo na dan' marveč se skrivajo pod klop in tam v strogi tajnosti (!?) svoje nakane k o vaj o. Ugib-
1 je j o- to in ono, vsaki hoče pravo zadeti, vsak hoče od drugega modre jši biti. a predno pridejo do zaključka, vidiš zlomka, že so za eno izdatno blamažo bogatejši. 'Toda njim nič ne stori; oni so vseeno dosegli „zaželjemi cilj, namreč v javnost so prišli in kako da bo javnost o njih sodila, to mi njihova stvar.
Nam bi se predbacivalo, da smo ozkosrčni, ako njih želji ne vstre-žemo; tega pa naša vsestranska vljudnost me prenese, marveč jim voščimo zdrav želodec in dober tek!
Da so v Clevelandu, to je v Clevelandu, država Ohio, možje (?) katerim' je živ.a potreba, da skrbijo, kako bi “Glasi Svobodi” škodovali; razgovarjajo naročnike od naročbe i.t.d. To so same lepe reči, na koje mora biti vsak zaveden mož (?) “ponosen”! To ti klijukci ne sprevidijo, ko jim je taka podlost, “značaj” in živi jenski pogoj, drugim zavratno jamo kopati, akoraivno naposled sami v njo strmoglavijo. No. pri naročnikih “Glas Svobode” niso ničesar opravili in ko smo jih javno razkrinkali, smuk ,pod klop! in tam so si pot raz čela brisali, kakor politi maček. Nam je to dokaj smeha naredilo'; prvič, ko mam niso nič škodovali in drugič, ko so ti možakarji (?) sprevidili, d’a mjilhi “vpliv”' na odločne in značajne naročnike “Glas Svobode”, izda toliko, kot pravcati “huimbugar”, le vplivati more, to je: Nič!
To je te tiče znemirilo, blamaža je bila preveč tečna, ter naredili so si drug načrt,
“Glas Svobode”, kot glasilo novo ustanovljene “Slovenske Narodne 'Podporne Zveze”, je ustanovitev te “Zveze” kakor tudi potem dopise gl. tajnika, obelodanil. To je bilo od več! “Tega pa •ne,” so rekli: jeni clevelandski “možakarji” “to moramo preprečiti, chiicaško' “Zvezo” moramo takoj uničiti in mi, ja mi bomo “Zvezo” ustanovili' za-se tu v Clevelandu, države Ohio.”
'Radi prepoznamo, da ta misel eni napačna; v Clevelandu, O. se bi lahko lepo društvo samo zase
ustanovilo, toda biti morajo za to možje, nesebični možje, kojim je občni blagor resnično pri srcu, PA NE KORISTOLOVCI! Ni dovolj blebetanje! Organizatorji marajo biti značajni možje, do kterih ima ljudstvo zaupanje; ne pa taki, ko iz sebičnosti mislijo na “jasle” in prvenstvo, vse drugo pride samo ob sebi!
Da bi se v to svrho informirali, napisali — ali pravo napisal ga je “po šoferski diktandi g. Josip Kahne, pravo ime mu je “Fukič pl. Fukolvški” po domače Josip Globočnik, po poklicu “ifcramp”. —• pismo na glavnega tajnika. Seve, mislili so si “modrijani” da so pri “Zvezi” glnmpci kakoršni so oni, in da bojo takoj pojasnila dobili, a opekli so se. Ko se pri “Zvezi” za bolj resne stvari zanimajo, kod da bi, od bedakov stavljena vprašanja odgovarjali, ni g. “Kabine” odgovora dobil, kar je gospod “ustanovitelje” močno jezilo. A, kot pogumne može to ni ustrašilo. In da bi enostavno notarsko poverjeno ustanovno pismo “Clevelandske Slovensko NE-rodne Žepu-podporne Zveze” napisali, so se zbrali nekega dne v pisarni g. Benedikta, v Clevelandu. O. 6204 St. Ofeir Ave., ustanovitelji Zveze, se ve da pod predsedstvom njih glavnega voditelja g. Globočnika gg. Benedikt. Korce, (blagajnik S. N. P. J.) Kalan, Kogoj. Iraku ar. Zaletel. Čeme, Vole in še več drugih takih gadov, a vsi člani Slov. Nard. Podp Jednote, društva Naprej št. 5, kar tukaj povdarjamo.
Zbirali so se večkrat na omenjenem kraju, toda do sklepa miso-prišli, razvem. da. se more z vsemi duševnimi onemoglostmi delati na to. da bi S. N. P. Zvezo v Chicagi uničili, listu “Glas Svobode” in sploh M. V. Kondu škodovali! Same lepe stvari, toda vi — ne Vi — gospodje! Ali niste zreli za norišnico?! Vam bojo žile popokale, ako vas primemo za istino, kajti gradiva dovolj, da “popularni” postanete!
Dne 5. novembra t. 1. je bil v Knaivsovi dvorani shod, da se posvetujejo o ustanovitvi “Clevelandske Zveze”. Bili so navzoči tudi odlični možje, kojim je resno za občni blagor, in hvala se mora tern možem izrekati, toda kaj ko so pa zopet znani koristolovci hotli prvo besedo imeti in kravji zvonec zvoniti. Eden je predlagal to, drugi drugo, tretji zopet kako “kunštno, tako da naposled je moral predsednik društva Naprej št. o. iS. N. P. J. kar kosmate požirati. Odlični možje so uvidili, da s te moke ne bo kruha im so dvorano zapustili, “naprednjaki” so si pa butice hladili, ko se jim je tako lepo vse — izjalovilo.
•Kakor smo omenili, bi bilo zelo koristno, ako bi se v Clevelandu lastna “Zveza” ustanovila toda do tja je še daleč in ne dogledno. Razpori ne dopuščajo do zložnega delolvanja; dobičkalovstvo presega vse meje! To se je najjasnejše pokazalo pri posvetovanju za zgradbo nove cerkve, vsaki jo je hotel imeti poleg svojega salona ali pa kjer bolji “business” kaže, tako da bi bilo najpametnejši, ako bi cerkev na kola naredili ter jo prevažali kot kakšen semjski panoptikum. Kdor več plača, tam se vstarvi za pogojen čas in potem bajd’ naprej.
Zal, da je tako ko bi lahko vse drugače in boljše bilo; a kakor smo v pričetku rekli, so ljudje kojim je* 1 nad vse, samo da v javnost pridejo, da postanejo popularni.
Konečno pa še eno besedo na mogočnega gosp. Keržeta gl tajnika S. N.. P. J.!
Mi smo v članku navedli elane društva “Naprej” št. 5 S. N. P Jednote v Clevelandu, O. po imenu, kteri snujejo lastno Jedhoto. Po Jednotnih pravilih in po Vašem lastnem tolmačenju, so se o-memjeni člani proti Jednotnim pravilam pregrešili. Kaj nameravate v tem eklatantnem' slučaju storiti ? Ali jih bodete tuldi iz Jednote izključili, kakor je to Vaša praksa? Bomo dogodke opazovali
in vestno stvarno besedo spregovorili.	Clevelandčan
Etbin Kristan — na Sušaku v zaporu!
V soboto 7. t. m. zvečer se je vršila na Sušaku, poleg Reke, socialistična konferenca, na kateri je predaval sodr. Etbin Kristan o “Individualizmu in socializmu”. Konferenca ni imela političnega značaja. Udeležba seve je bila prav obilna, ker je sodrug Etbin Kristan zelo priljubljen predavatelj. Ko je sodr. Etbin Kristan govoril o eksponentih, ki nalagajo uradnikom dela. kakršna hočejo — je pristav Mazunamič kot- zastopnik vlade razpustil shod. V dvorani je nastala burja protestov dn zaorili so klici:	Abzug
Rauch, Abzug Czernkovieh. Na to je pridrvela v dvorano velika četa orožnikov, ki so z nesajenimi bajoneti gonili zborovalce z dvorane. Nekega nemškega delavca. ki je rekel svoji okolica,, da bo o tem napisal v nemške časopise, so takoj aretirali. Nato pa je prihitel predstojnik Zmajič zopet z večjim oddelkom orožnikov, ki so obkolili hotel, v katerem se je vršila skupščina, kot bi bil v njem razbojniški tabor. Zasedli so tudi sušaški most. Na krat je (bil Sušak v obsednem stanju, in hura na socialiste ! In takoj so aretirali sodr. Etbina Kristana, noben ne ve sploh zakaj in reklo se je, da se ga odpošlje takoj po odgonu v Ljubljano. Aretirali so ž njim vred še deset drugih delavcev! Med tem!i je še znani sodr. Deme-trovič. Sodr. E. Kristan in Deme-trovič ne vzameta (k sebi nobene jedi, ker ju ne izpuste. Delavstvo se pripravlja n.a generalni štrajk.
Daljše poročilo pride prihodnjič.
Reka, 10. novembra. Generalni štrajk započne danes. E. Kristan že tri dni n,e je in ne pije.
Reka, 11. novembra (zjutraj). Sodišče je oprostilo sodruga Etbina Kristana in Demetroviča. Oba že uživata svobodo.
Za splošno slovansko spora-zumljenje.
Progresištd so priredili v Petrogradu 5. novembra zborovanje, na katerem se je razpravljalo o balkanskem vprašanju. Zborovali ju je predsedoval poslanec J. N. Efremov. Prvi je govoril Aleksandr pl. Stakovič. V svojem govoru je naglašal, da je napočil moment, da Rusija razbije heroinsko pogodbo nc v svojem interesu, marveč v interesu jugoslovanskih narodnosti. Če Rusija kategorično ne izjavi, da ne prizna aneksije Bosne in Hercegovine, Srbom ne preostaja drugega., kakor odločiti se za samomor in pričeti vojno. Prof. Pogodim je izjavil, da je zedinenje Slovanov na Balkanu mogoče edino v slučaju, ako se ruska duma obrne na Bolgarijo s predlogom, naj se sporazume s Srbijo proti skupnemu sovragu. Nadalje je naglašal, da je treba z vso vnemo delovati za poljsko-rusko sporazumljenje, zakaj edino v tem: slučaju bodo balkanski (Slovani zrli v Rusiji resnično zaščitnico slovanstva, a ž njo bodo jeli simpatizirati tudi avstrijski in poznanjski Poljaki, s čimer bo silno oslabljena Nemčija. Grof Bobrinskij je poudarjal •potrebo v sedanjem momentu postopati roko v roki s Turčijo, češ, da je Turčija za Slovane manj nevarna. kakor katerakoli druga država. Poslanec N. N. Lvov je izražal zahtevo, da mora Rusija odkloniti priznanje aneksije Bosni in Bencegovinii in sicer pred vsem 'radi ohranitve historične misije kot zaščitniee slovanskih interesov. Predsednik poslanec Efremov je izrazil prepričanje, da inska duma in ruško javno mnenje ne bosta dala dovoljenja vladi, da odobri aneksijo Bosne.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.

t
PRESELITEV!!
Frank Sakser Co.
&
i
in
Í
“Glas Naroda”
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLANDT SL,
t
.To je tik Pennsylvania železnice, Y postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice........................
4
t


Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika naj= starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. r. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE
COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh Pennsylvania.
Vstanovljena dne 16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No e. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
I Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ’ 11 nadzornik: fOSIP CULJKAR,
I III. ” IVAN GLAVIČ,
I Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni V //. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor j nl „ MARTIN PEIRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. EERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI IN POROČILA
Eveleth, Minn. 16. nov. 1908.
Čital sem v Vašem cenjenem listu “Glas Svobode”, da je socialistični kandidat Evgen V. Debs, dobil 600.000 glasov pri zadnji vo-1 itvi predsednika Zdi*, držav. Dozdeva se mi pa da oni ko so šteli glasove, so se zelo motili, ker čudno je to, da bi bilo ravno 600.000 glasov, zakaj ni eden več, ali pa eden manj! (Sedaj jih je že 750.-OOO, pa jih mora biti še več. Op. ur.) Takisto je bilo tukaj pri nas na Evelethu; tukaj trdijo, da je dobil Debs 50 glasov. Kako je to, da Debs vedno dobi okroglo število, med tem: ko drugi dobijo - vedno eno ali dve številki nad deseticami ali stoticama? Pa recimo, da je to resnica, moramo biti veseli, da je naš kandidat še toliko glasov dobil, ko je to naše mesto pod kompanijsko oblastjo. Večina izmed tukajšnih delavcev, so Slovenci, Italijani in Finci, in večinoma jih je ko še nimajo volilno pravico', ko so tujci.Izmed Slovencev je večina, d/a imajo volilno pra vico, toda glasovali so za Tafta, ko so “kapitalistični” listi zmerom Tafta “malali” in njim trobili. da morajo (??) njega voliti.
Hvala Bogu, da se je želja izpolnila ameriškim ‘kapitalistom’, sedaj nam bojo zopet pustili živeti. S pozdravom
M. J.
Winter Quarters, Utah, 12. nov.
'Cenjeni mi “Glas Svobode , malo kedaj imaš opraviti v naši naselbini, zatoraj mislim, da mi ne bodeš odrekel nekoliko prostora.
Tildi sedaj ti nimam nič veselega sporočiti, pač pa žalosten dogodek, ki se je zgodil 1. novembra t.l. našemu rojaku Johann Bolle. Umrla mu je žena na porodu in zapustila mlado dete, kojega so se usmilili drugi dobri reditelji. Bila je mlada žena in vsem tukajšnim 'Slovencem priljudna, za to so ji tudi priredili krasni sprevod v spremstvu dveh društev in tudi vsi drugi, tukaj bivajoči Slovenc; so jo spremili na mirodvor.
Božal j e izrekamo tem- potom vsi tukaj bivajoči ¡Slovenci Johan Bolleju ko ga je zadela nemila u-soda.
Tudi ti pa moram sporočiti stanje našega kraja ; delamo dobro in tudi zaslužek ni slab, pač pa je delo težko dobiti.
Ob jenem pa tudi naznanjam vsem sobratom S. N. P. Zveze, da smo tudi tukaj ustanovili novo “Društvo”, in da želimo vstopiti v vašo sredino, akoprav se je čitalo v “Glas Naroda”, da se je listano vljalo novo ‘ Društvo pada je zbežalo doli nekam proti Sco-fildu. Odgovoriti pa hočem samo toliko temu dopisumu, da ako mu je bilo toliko za to novo organizacijo, bi bilo še lepše, ako bi bil šel k ustanovitelju in naj bi se izrazil, da on tudi 'hoče pomagati k tej ustanovitvi; potem bi bilo mogoče, da bi bilo “Društvo” že kak mesec prej ustanovljeno. Upisati si se tudi dal, da 'hočeš pristopiti k tej zvezi a ko je prišel čas usto-pa, si se izrazil, da sedaj še ne
maraš pristopiti, temveč tedaj, ko bode že ta stvar na pravi in močni podlagi. Na to ti morem pa samo toliko odgovoriti, da ako bi bili vsi rojaki tvojega mišljenja, bi ne imeli še nobene “podlage” ali organizacije v Ameriki.
Konečno pozdravljam vse napredno miselne Slovence posebno pa naše sobrate S. N. P. Zveze.
J. Zajc.
Pen Argyl, Pa. 16. nov. 1908.
Sprejmite par vrstic v list “Gl. Svobode”, da sporočim rojakom, kateri eitajo ta list. da, jaz, kot novi naročnik tega lista stanujem v takem mestu, kjer ni nobenih rojakov Slovencev; edino sama, jaz in moja žena sva tu. Sedaj je 30 mesecev, kar sem v Ameriki, in šelej sedaj na praznik “vsih svetnikov” sem v prvič z rojakom govoril, kteri je iz Stajarskega. jaz pa pri kranjski meji na Primorskem, doma. On stanuje v Na-zarethu, Pa„ a. jaz sem tja prišel in smo pričeli govoriti v ljubim slovenskem jeziku. Mnogo hi sc dalo otem- pisati, pa. kot novi naročnik preneham, ker morebiti bi se uredništvo jezilo, da mu dam delo že pri prvemu listu. (Nikakor ne, dragi rojak! Nam ste vsik-dar dobro došel. da stvarno pišete, to je, kar zadene delo itd. da je sploh koristno za javnost. Pozdrav Vam in Vaši ženi. kot vrli Slovenki! Op. ur.) Drugo krat hočem rojakom popisat, kako da je tukaj kraj in delo, ter jim hočem vse sporočiti, ker tukaj ni slabo, hvala B.
Sedaj pa sporočim- vsim rojakom po celi Ameriki srčni pozdrav v nađi, da se v bodoče seznanimo eden z drugim.
Pozdrav tudi uredništvu “Glas Svobode” in ostajam Vam hvaležni	Leopold Makuc.
Bingham. Utah. 13 nov. 1908
Kakor jaz mislim, da niste še čuli veliko o naši naselbini, posebno pa ne v “Glas Svobodi”; tako se moram pa jaz enkrat oglasiti. Toda posebno dobrega nimam ka j poročati; nerečem. da smo najzadnji, pa tudi najprvi ne. Ustanovili smo Januarja meseca društvo “Planina”, ter priklopili ga k 'S. N. P. Jednoti, a že smo zgubili dne 29. oktobra enega brata po imenu John Malavič, doma iz “Pod Uožarjevbreg” pri Vel. Laščah, bil je usmrčen po elektri ki. Uslužben je bil pri Vampa Mine, kot nočni čuvaj ter je šel menjati svetilko a je prišel v do-tiko z električnem tokom in so ga na mestu mrtvega našli. Društvo mu je priskrbelo sijajen pogreb kolikor je bilo v naši moči.
Kakor sem poprej omenil, da nismo najprvi, tako tudi v tem nismo bili. Falher, duhovnik ga je moral spraviti k zadnjemu počitku, akoravno dobro vem. da ra-nj-ki bi bil zoper to, ko je bil skoz in skoz značajen človek in ni gleda! ne na levo, ne na desno, ter šel po začrtani poti. On je bil odločno proti verskemu fanatizmu in tudi nas je bilo nekoliko protivnih, to-
da večina je nas premagala. Čas je vže, da bi se otresli tega verskega fanatizma, in vzemimo si za zgled druge narode. —
Tako, volitve so minule, dobili smo zopet republikance na krmilo ; ni še spregledaja vboga para-trpin, kaj da je občutila prošlo zimo od republikancov. Vzlic temu imajo zopet v eni roki vajeti a v drugi pa bič, in tako le po nas nadaljna štiri leta, da se prej spametujemo.
Veliko sem- čital o krizi, toda posebne krize pri nas ni bilo; mi smo še dosti dobro delali, samo 25e, so nam plača odtrgali, ko so jo bili tudi sami primaknili letu 1906, kar je trajalo skozi dobro leto.
Sklepaje moram še omeniti, da priložim $2.00 kot nadaljno naročnino a mislim da imam še plačano do 1. januarja, toda ne boste oporekali če pošljem popred, in to je za list “Glas Svobode” in “Svobodno Misel”.
Socijalni pozdrav rojakom širom Amerike posebno pa čitateljem “Glas Svobode”; Tebi list pa želim veliko več naročnikov, ko na njega bi moral biti naročen vsaki delavec, brez izjeme.
J. S. Svobodomiselc.
Black Diamond. Wasr. 17. nov.
Prosim za malo prostora v našem vrlim' listu “Glas Svobode”, da nekoliko opišem tukajšne razmere. Kar se dela tiče. je tukaj še dosti dobro, dela se še vsaki dan toda ne ve se, kako ho poslej, in zaslužek tudi ni preslab. Kompanija je tudi podpisala kontrakt za dve leti. Ako bi te laške dru-hali ne bilo toliko števila, bi bilo tukaj vse bolje. Kar se nas Slovencev tiče, se vsem toplo zahvaljujem. ker se tako lepo organiziramo. Tukaj smo zopet ustanovili novo društvo z imenom “Slovensko Narodno Podporno Društvo”, spadajoče k S. N. P. Zvezi v Chicago. 111.. in opozarjam vse brate tega društva, da bomo imeli glavno zborovanje dne 6. decembra, ter bomo volili novi odbor za prihodnje leto 1909. Vsi bratje se poživljate, da se zborovanja polno številno vdeležite in da vsak član vsaj po enega novega kandidata seboj pripelje. Seja se prične točno ob 10. uri dopoldne v stanovanju Anton Slapnika.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista, tebi dragi mi “Glas Svobode” pa želim veliko vspeha.
John Karmar Predsednik društva.
Yergi ni a, Minn. 17. nov. 1908
Ko sem' čital v “Glas Svobodi iz raznih krajev, mest in naselbin, koliko je naš kandidat Debs, glasov dobil, moram omeniti, da tudi v našem mestu delavci ne spimo. V našem mestu nismo nikakorš-njih podob našega kandidata raznašali, niti kupovali nikakoršnjih pijač a vendar smo oddali 59 glasov našemu “Genu . Veseliti nas more, ko smo imeli še toliko možakov na naši strani in ko so kompanijski “bosi” pazili na svojo čredo-de-lav.cev ter jih nagovarjali za Tafta, če hočejo imeti “full dinner pail”. Vidili bomo sedaj, če bomo imeli vedno poln “dinner pail”. Upati je, da ob prihodnji volitvi se bomo bolj obnesli in pokazali, da ne spimo vedno v te-moti barbarstva, temveč da smo izpregledali, da sistem v katerim živimo, je krivičen, ki izkorišča tisoče in tisoče delavcev, otrok in žensk, in da čas je že za ameriške delavce, da imajo svojo stranko, katera jih bo prej ali slej rešila delavskega suženstva. — Edina stranka, ki je delavska, je socialistična stranka!
Pozdrav vsem somišljenikom, tebi “Glas Svobode” pa mnogo novih naročnikov.
Svobodomislec.
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
Zaloga
pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od
$7.50 do $25.00
572-579 BLUE ISLAND AVE
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite denar.
Sincerity
Clothes
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....950Q HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York,
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad,
na 71 Dearborn St. Chicago, 111.	,
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
r

Rodovitna zemljišča v državi Micn’^an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aaer.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte),zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, lil.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice miueralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR 163Ree&St, Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, grocerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
IZ STARE DOMOVINE
Zaplembe slavenskih listov. 5.
in 6. t. m. so bili zaplenjeni:“Slov. Narod”, “Slovenec”, “Notranje«”, “Narodni list”, “Domovina”, “Slov. Gospodar” in “Rr-deči Prapor”.
Z nožem v prsih so našli pri Ma-tul.jaii nektegia mrtvega moža ob železniškem tiru. Edo je, se ne ve. 'Perilo je zaznamovano s črkama R. S. Brez dvoma se je izvršil umor.
Smrtna nesreča. Na Reki je 26-letoi železničar V. Božič prišel med dva vagonska odbijača, ki sta ga tako stisnila, da je bil na mestu mrtev.
Nesreča. 5. t. m. je na postaji Grosuplje skočila neka ženska iz železniškega kupeja še predno je vlak obstal in ,se tako poškodovala, da so jo morali nezavestno prepeljati v deželno bolnišnico.
V deželno bolnišnico so 5. t. m. pripeljali 301etnega posestnikovega sina, Antona Eržulja iz Zden-ske vasi, katerega je še 7. vinotoka brez povoda, na cesti napadel neki vojak in mu z bodalom desno nogo močno razparal. Vojaški komisijski ogled se je na licu mesta že vršil.
Iz domotožja se je usmrtil v Trstu vojak' bosansko hercegovin-skega polka Kosta Šolaj a. Z nožem se je štirikrat zabodel v spodnji del telesa in ekrat v vrat. Poškodbe so bile tako hude, da je bila vsaka zdravniška pomoč odveč.
Moža je umorila na Reki s pomočjo svojega ljub čeka soproga Jos. Kalina,rja. ki služi v 20. hon-veid-infanterijskem polku. Počakala je ,z ljubčkom, moža, ko je prišel opit domov. Vzela sta mu bajonet ter mu ga zasadila v spodnji del trebuha. Vojak je umrl, lepo ženo in ljubčka je prijela pa policija.
Ponesrečil se je v Laškem, trgu žel. sprevodnik J. Elaš. Padel je tako nesrečno s stopnjie pri žel. vozu. da mu je prišla desna noga pod kolesa in mu je odrezalo pr-ste.
Smrt pod vozom. Voznik tovar-v Podpori Viktor Pinavčič je peljal na vozu “karjole” proti Moši; blizu Lečnika je padla ena “karjola” z voza na oje, na kar so se prestrašili konji, "V oznik je pri temi padel pod voz, ki ga je zmečkal, da je ostal takoj mrtev.
Kranjski deželni predsednik baron “Schwarz” je 10. t, m. v Ljubljani priredil veliko večerjo, na katero je povabil vsakovrstne aristokrate, torej najbolj žalostno družbo, ka.r je, je na Kranjskem. Ali je bila to morda gospoda deželnega predsednika zadnja večerja?
Nekaj za “Simplicissima”. 9.
t. m. dopoldne je prinesel sodni sluga v Narod, tiskarno pozi v obdolženca”, ki je bil naslovljen tafco-le: “Naj prejme tisti stavec “Narodne tiskarne”, ki je tiskal odprto pismo na vojnega ministra Sbhönaicba, priloženo “Slov. Narodu” dne 30. oktobra 1908 št. 254.” — Od resnega do smešnega je res samo en korak!
Ponarejena naročba. Neka. velika tvrdka na Gor. Avstrijskem je dobila od’ dalmatinskega namestništva nardčbo za 40 vagonov 'koruze v znesku 200.'000 K. Ko je koruza prispela v Dalmacijo, se je izkazalo, da je namestnikov podpis bil ponarejen. Firma, grozi s tožbo, a namestnik priporoča deželnemu odboru, naj kupi koruzo ter jo razdeli med reveže.
Pešpolk št. 27. 9. t. m. se je zopet pokazalo, kako, vojaki tega junaškega polka nadlegujejo in izzivajo mirno občinstvo. Opoldne rime njem egja |dne [je! šla patrulj a vojakov, broječa tri može, po Wolfo-vih ulicah in sicer po trotoarju in ne da bi se umaknila- pasamtom. Ljudje, tudi dame, so se morale umikati vojakom! s trotoarja v sneg. Ali ni patrulja dolžna iti sredii ceste ali se vsaj umakniti ljudem? Ulice so občinska last!
Še hujše nego v Ljubljani. S. Delič, uradnik okrožne blagajne v Zagrebu, je pri ondotnih de-
monstnacijah 9. t. m. zaklical: Ab-zug Frank! Policaji so ga zvezali in odvedli v zapor. Obsojen je 'bil na 14 dni zapora in na izgon leto dni ilz Zagreba, dasi je tam stalno nameščen. V Zagrebu vlada prava strahovlada, Listi se plenijo vse vprek, ljudi pa zapirajo za malenkosti in jih sodijo kot hudodelce.
Bojaželjna dragonca. Ko so 10.
t. m. štirje fantje v neki gostilni v Trnovem prepevali, sta jih dva dragonca nahrulila, da imajo molčati. Nato pa je eden potegnil sabljo in začel ž njo po gostilni rogoviliti. Ker so gostje zapustili gostilno, sta šla t-udi vojaka vun. Junak je tudi zunaj vihtel sabljo ter ž njo toliko časa tolkel po vrtni ograji in strešnih žlebovih, d-a je prišla vojaška, patrulja ter oba dragonca aretovala.
Električni tramvaj v Gorici o-betajo že dolgo časa. Tir zanj je narejen in vse drugo pri tem potrebno, vozovi so tudi tu ali tramvaj še vedno ne ‘teče. Naglica ni prida, si mislijo goriški mestni o-četje in po tem se ravnajo s čudovito doslednostjo. Reklo se jepda bo tekel tramvaj začasno do Kor-na, pa tudi to se ni zgodilo. Dvo-vozna cesta na Gorišček tudi ni še gotova, Po mestu se govori, da se otvori tramvaj do Korna takoj, ko se vrneta z Ogrskega dr. Ve-ni-er in Pinaučig. ki sta šla s pooblastilom municipija tja kupovat konje za električni tramvaj!
Pri imenovanju predsednikov v pokrajinske zavode za pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov je vlada zelo čudno postopala. Za Kranjsko so imenovani:	dr.
Krek in Silv. Skerbinc (klerikalca).
Skupno postopanje jugoslovanskih poslancev v deželnem zboru.
Ljubljanski “Slovenec” piše, da je opravičeno “domnevanje, da se morda že v doglednem času izvoli parlamentarna komisijo obeh klubov, ki omogoči skupno postopanje v važnih vprašanjih. Da je to mogoče, dokazuje tudi skupni klub jugoslovanskih delegatov v zadnjem zasedanju.” če se pomisli, da bi Šušteršič vendarle rad enkrat postal minister, se razume, da hi bilo klerikalcem nekoliko sloge v parlamentu všeč.
Tri osebe padle iz vlaka. Med postajo Verd in Logatec na južni železnici so padle 30. vinotoka iz osebnega vlaka št. 33 (v smeri proti Trstu) 19 letna gospiea Niša Rubina, 51 etna deklica Liza Ab-raša. in 41etna iSergijevna Abraža. Vsi tri' potujejo iz Rusije v Ar-gent-kiijo. Vzrok nezgode je, da so se odprla stranska, vrata pri vozu. — Ranjena je bila 41etna Sergijevna Abraža na glavi, do-čiim je zadobila Liza Abraša le podplutbo krvi. — Vse tri so, padli iz vlaka, hitele v čuvajnico 683, ter so jih od tam prepeljali z že-leznienimi vozom v Logatec, kjer jim je podelil železnic ni zdravnik dr. Mayer svojo pomoč. Z vlakom št. 35 so R-usiti j e odpotovale v Trst.
Velika elektrarna na Reki. Kon-
soreij angleških, francoskih, ogrskih, hrvaških in reških kapitalistov namerava pri Reki zgraditi velikansko elektrarno. Za proizvajanje elektrike bodo uporabili slapove pri Otočcu, od kjer se napravi 20 km dolg vodni predor, na katerega koncu bo elektrarna, E-letrike se bo proizvajalo za 36.000 konjskih sil, katera moč se bo pa lahko povečala na 100,000 konjskih sil. Elektrika bo lahko služila za razsvetljavo in industrijske namene Reke, Opatije in dalmatinskih mest. Z Reko že teko pogajanja zaradi oddaje električnega toka. Podjetje je nadalje pred-lagalo trgovinskemu ministrstvu, da bi se promet na železniški progi Reka 'Moraviea vršil z električnim obratom. Kapital konsorcija znaša 26 milijonov kron.
Juriša — obsojen. Pravnik Juriša, ki je hrvatskoga pod ban a Gzmkoviča na ulici oklofutal, je bil 9. nov. v Zagrebu obsojen na bmesecev! rv ječo.ZagovomikJuriše je vložil takoj ničnostno pritožbo.


i tr'j
NAVARNO ZNAMENJE
•
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, oaemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TEIN EE’S

REGISTER E O
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašeDim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravdo.
VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624 do 626 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na
južno zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupi! v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue, Chicago, IH.
Ostrige, raki, ribe In velika zalega konzerv
Gabriel Vouk,
slovesskl krojač
v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča
Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave.
CHICAGO. ILL.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojue pijače, so-dovico in mineralno vodo.
ISS W, IS st. Tel, Canal 6296
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. Se 19. ul.-—
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edino češko državno banko v Chicagi. Plačuje po 3% od
Vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Fošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujerao denar na posestva in zavarovalne police.
Ja, 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke ali ženske l8k SOLID GOLD filled z lepodkrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. IAMČENA ZA20let. Drihodnjih oO dni
r_Jemo to uro na vsak
naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troBke, na pregled, in ako ni, kot ——	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš *36.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek daruiemo z vsako uro. a*
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHENiEUM B'LD'G, Chicago
Delavee j« opravi&m do vsega produkta, kar ga san producira.
FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je

IzIsltašen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287
Vmmwi
r. srnu »•
*>». ptit-****
tü« M«flCr ,CWA<
Odstrani vnetje— Olajša bolečine.
To je par besedi v priporočilo je ter odstrani protin, najhujšo
zdravila, ki daje bolezeD.
resnično zdrav-
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA
se imenuje zdravilo. To je mazilo jako čudežne moči in vsebine. Najbolša reč za natege in nenavadnouspešno mazilo zoper protin in nevralgijo. Pametne gospodinje vedno lastujejo steklenico tega zdravila. Cena 50 centov.
•j
4
◄
◄
◄
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
i
Čitajte kar Mrs. Aug. Musil, Bowman, N. Dak. pravi o njem:
4 4
•yr'W'1
“Moram Vam naznaniti kako uspešno je Vaše Olje sv. Gotharda delovalo Delovalo je tako, da po rabljenju ene steklenice istega pri ribanju boleče noge j? trganje popolnoma ponehalo na katerem sem trpela dolgo časa.”
RAZNO IN DRUGO.
SLABA PLJUČA.
zoper kašelj,
Skoro 30 let že ljudstvo te dežele rabi in priporoča
Severov Balzam za pljuča
bolečine dihalnima, slaba pljuča in razi e pljvčre bolezni. Samo postusite ga ob priliki kašlja. Cena 25 in 50 centov.
JE-LI VAŠE ZDRAVJE ZAVAROVANO?
Ako ne potem ste v nevarnosti vsakojakih bolezni.
Zavarujte svoje zrdavje ¡n imejte vtdto pri roki
SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM.
Najboljša tonika za slab želodec. Odstrari zabasanost, krepča slabele, okrepča utrujenost pomaga naravi delovati in daje starim ljudem novo življenje. Matere ga posebno J ’	hvalijo. Cena 75 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte
Zdravniški nasvet damo brezplačno.
EE'S EEC! A ’ zdlavila.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove jfog?-	= —do- =	~
najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
blizo 18. ulice Chicago, IH.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. jUaS" Oglejte si našo zalogo OBUCE.“®#
CANAL
postrežbo obisk.
• •
TEL
C£P

%
umimciaODtmi
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicaei in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in • pool” miza. Zagotavljam solidno
in se priporočam za obilen
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti
471 W. 19th Street Chicago, IU
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18^t.
Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnÿm
ZAKÁZKOVÉ nía VERUJE SE	598-600
• ZVLÁSTNÍ ÍOZORROST	BLUE ISLAND AVENUE
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
Pri papežu v avdijenci je bil
bivši ruski man istrski predsednik Vitte. Tudi staro vere je dober samo če ima denar.
Zaradi razžaljenja VeUčanstva
so zaprli v Zagrebu Štefana Bata, urednika socijalistiene “S‘lov. Riječi”. V tem listu je izšel članek v katerem je drža vno pravdoištvo videlo tako razžaljenje.
Cetinje. Črnogorski mohame-danci so vložili prošnjo na vlado, naj se j ib pritegne v vojaško službo. Za slučaj vojne bodo sestavil’ posebno prostovoljno legijo.
Grozovit vihar je razsajal zadnje dni na Portugalskem ter pro-vzročil velike poplave. Mnogo hiš je porušenih, mnogo ljudi je pod-suio, še več jih je utonilo. Po poljih leži na tisoče mrtvih živali.
Med Avstrijo in Rusijo se pogajanja normalno' razvijajo. Tako poroča ruska brzojavna agentura, VPeterburgu pričakujejo odgovor Avstrije na. predlog o -evropski konferenci, kakor je bil izdelan v Londonu.
Katoliški vladarji ne smejo priti v Rim. Vatikanski državni tajnik je izdal v treh jezikih nato, v kateri izjavlja, da mora papež slej kot prej. dokler se ne uredi rimsko vprašanje, smatrati obisk kakega katoliškega Vladarja ali njegovega namestnika v Rimu za veliko pregrešitev proti papežu iu katoliški cerkvi. Grozno!
Zagreb. Vlada je 6. t. m. dala prepeljati v bolnico srbska “veleizdajalca” prof. Pribičeviča in župnika Miliča, ki sta najvztrajneje v ječi izvajala stradala i štrajk. Župnik Malič že 9 dni ni nič pil. V bolnico so jih prepeljali. da bi jih s silo hranili na umeten način.
Odvzet poštni debit. Trgovinsko ministrstvo v Budimpešti j odvzelo poštni debit srbskim listom ‘ ‘ Odjek ’ ’. “Samouprava ’ ’. ‘Večernje novosti za. otačbinu”. “Politika”. “Pravda”, in “Trgovinski glasnik”.
Volitve v novi turški parlament so se že pričele. Dosedaj je izvoljenih v 23 okrajih 46 poslance?, med njima je 34 mohamedanov. nadalje 7 Grkov, po 1 Armenec, Bolgar. Srb in Španjol. Med izvoljenimi so vodja Mladoturkov dr. Riza Tevfik beg. literat Ebuzija Tevfik in podpolkovnik Izmail Naki.
S plinom sta se zastrupila na
Dunaju dva inozemska duhovnika.. ki sta prenočevala v društveni hiši katoliških pomočnikov. Eden teh duhovnikov je bil na potu v Gorico, dugi pa v Švico.
Gradec Kavarnar Ignac Golles, ki je. kakor smo poročali, dne 9. oktobra t. 1. z revolverjem smrtno obstrelil svojo nezvesto ženo Jožefo in tudi nase streljal, je stal 10. t. m. pred porotniki. Jožefa. Golles je umrla, on je ozdravil. Pri razpravi se je dognalo. da je imela Jožefa Golles opravka z mnogimi možkimi. Ignac Golles se oprosti.
časopis za berače. V Moskvi je začel izhajati časopis ‘ ‘ Bosjačkaja Gazeta’. t. j. beraško glasilo. Pisali ga bodo največ potepuhu berači, izgubljene ženske itd. Časopis bo prinašal spomine teh propalih žensk, njihove izpovedi, pes mi in članke ter redne dopise od zunaj. List bo prinašal tudi slike markantnih potepuhov, roparske votline itd.
Trgovina s sužnji. V južnih de lih Afrike so prišli na sled ne-člo v-eški trgovini z zamorci. “‘Kato liški” portugalski trgovci so ho dihi v angleške pokrajine ter lovili zamorce kakor divjačino. Vzete zamorce so zapirali v zaboje ter jih pošiljali v Perzijo, kjer so jih kupili za- evnuhe. Na ta način so trgovci n-a tisoče zamorcev razpo-slali v razne kraje Azije. Angleška vlada je odredila najstrožjo preiskavo.
Vojak v ženski obleki. Blizu Budimpešte je zapazil mitničar na cesti dve ženski, ki sta nesli velik omot. Mitničar ju je prijel ter odprl omot, v katerem' je dobil celo vojaško obleko z bajonetom vred.
Pokazalo se je, da ena izmed teh dveh žensk je bil — vojak 87. pešpolka po imenu Ivan Zos. Druga ženska mu je prinesla žensko o-bleko in na to je pobegnil. Mitničar ga je prijel ter izročil vojaški oblasti. Zdaj jd Zos v “zosu.”
Roparski napad v vlaku se je pripetil v noči od1 3. na 4. t. m,, na progi Zagreb-Zidani, most. Vstopili so v vlak trije kmečko opravljeni moški ter hoteli okrasti speče potnike. Enega je neki Garza-rolli iz Celovca pritisnil k steni ter ga dobro držal. Ko sta prišla druga dVa tatova blizu, je velel ta, naj izročita ukradene reči Gar-zarolliju, kar se je zgodilo. Kar se je vlak vstavil na majhni postaji.
Vsi trije tatovi so naglonm zbežali.
Ne pravdajte se! ‘Pošta,rica Hermina Panek v Podsredi se je pravdala. lansko leto po odvetniku Zirngastu iz Kozjega s kmetom Klakočarjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, čeprav dotični svet I po mnenju zvedencev ni bil vre-. den 20 kron. Pravdo je v vseh instancah zgubila iu morala plačati čež 3000 K, ‘berite tri tisoč kron stroškov. To je Hermino Panek tako1 bolelo, da si je 5. t. m. prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otrok. Pač žalosten konec nesrečne pravde!
Dekle zažgala 30 krat. V zadnjem času je v neki občini na Češkem gorelo tridesetkrat. Mnogim rodbinam, je bil uničen dom. Sumili so. da požiga neka 221etina dekla. Prisililo se je dotično1 žensko, da si je poiskala drugod službo. Vendarle je 25. septembra v kraju zopet gorelo. Dognalo se je, da tisti dan dekleta ni bilo- pri njenih delodajalcih. Orožniki so jo zato prijeli. Začetkoma je tajila. potem, pa priznala, da je ona zažgala..
Obsodba. Marija Had in a je 12. julija umorila svoje nezakonsko dete s fosforjem Praški porotniki so obsodili radi tega zločina 20 letno dekle na smrt.
Proga Trebnje - Mokronog - Št. Janž se je otvorila dne 15. t. m. definitivno a kolovdacija bode šele prihodnjo spomlad. Čuje se, da so se pri zgradbi vporabile okolo 30 let stare šine, ter so o tem že obveščeni gg. poslanca, dr. Krek in dr. Hočevar. Vsled tega je še vprašanje, ako bo dežela res prevzela garancijo, ker se je porabil pri novi zgradbi star materijah Progo so zgradili zagrizeni Nemci.. Otvoritve se občina Mokronog ni udeležila, ker je zgradba izvršena proti njeni, volji. Nemški napiši so odstranjeni ali pa, očividno zamazani, in to celo na kolodvorskih poslopjih kar dovolj jasno kaže nevoljo ljudstva.
Častniki 27. polka zopet eksce-dirajo! 10. t. m., ponoči je prišlo v kleti hotela “Union” do hudega ekscesa, ki ga je povzročil že znani poročnik ljubljanskega polka št. 27. Müller. V kleti je bilo več Slovencev, ki so se mimo med sabo razgovarjald in zabava li. Eden izmed teh se je razgovar-jal z mladim Makrom, seveda slovensko. Nafcrat je pridrvil k tema dvema poročnik Müller, potegnil sabljo in jel kričati “Was wollt Ihr hier”. Da! je .sicer sabljo v nožnico, a se zakadil v navzočega trgovskega sotrudnika B. in ga pobil na tla-, da se je občutno poškodoval. Komaj se je ta dvignil', je poročnik Müller zopet potegnil sabljo in jel z njo mahati okrog sebe. Ker je med tem: prišel v klet stražnik, je sabljo zopet vtaknil za pas ter se zopet zaletel v trgovskega sotrudnika ter ga jel klofutati. Navzoči pravnik E. je v temi miom en tu stopil pred' Miillerja ih mu ponudil svojo vizitko rekoč, da je1 rezervni častnik. Müller je karto zavrnil rekoč: “Von einem solchem Lausbuben nehme ich keine Karte an.!” V tistem trenotku se je Miil-lerju približal preje omenjeni trgovski pomočnik ter mu pripeljal tako zaušnico, da je padel na tla in v padcu razbil šipo,
POSLANO.*)
Iz Clevelanda, O. 15. nov. 1908.
Na dopise v št. 45 in 46 v listu “Glas Svobode” v kojih se napada telovadno, pevsko, dramatično ter pođp. društvo Slovenski Sokol, in .poleg tega še delujoče br. Sokole in Sokoliće; je sklenilo dr. Slov. Sokol pri redni mesečni seji protest, ki se, dopošlje trem tukajšnjim slov. listom vsebina protesta je:
Dopisnika v št. 45 in 46 Glas Svobode sta društvu dobro znana in ta sta neki brivec in neki bivši Sokol (ki je odstopil radi dokazanih mu nepravilnosti in odklonje-n.ja njegovih neumestnih govoranc)
■Brivec dopisnik hoče imeti vso slov. narodnost in prirojeno mu nevošljivost radi konkurence v svojem zakupu, a je v narodnem oziru mlačen nad vse; in če se zadira v njegovega bivšega pomočnika Leona Ziegler, kaže le svojo 'breznačajnost. G. Leo Ziegler je bil pomočnik dopisnika gosp. Kralja i ta gospod Kralj je pošiljal na prošnjo pevskega društva “(Sava” in pozneje “Sokol” pri dram. predstavah svojega tedanjega pomočnika Leona Ziegler za maskiranje igralnega osobja, a sam se ni niti udeležil dotične veselice.
To seveda iz naklonjenosti do slov. naroda. Torej kje je vaša hvaležnost ko je vendar vas g. Leo Ziegler spravil iz zadrege in ko ste .si mesto njega želi v listih pohvalo.
Ako bi se bili vi gosp. Kralj pokazali sposobni za maskiranje igralnega osobja, bi gotovo društvo “Slov. Sokol” vpošteval vašo o-se’bo in bližino ki je od početka dram. predstav obstojala iz ljudi ki jih sedaj proglašate nemcem akoravno so le slovenske narod nosti.
Gospod Kralj brivske obrti ste se priučili na troske narodnjaka Ant. Klinc v par mesecih, kako pa to, da se ne morete naučiti maskiranja v sedmih letih; ko ste vendar imeli mojstra v tej stroki Zieglerja. (pristnega Švaba) službi. Sploh pa gospodine kje je vaša radikalna narodnost.’
Hočete li še dokazov zoper vaše nesmiselno dopisunstvo.
Čim ima g. Ziegler v svoji službi vedno samo slovane. imate vi vedno “Švabe” ali “Ogre” vsaj tako jih nazivate sami.
Gospodu Zieglerju pa najsrčnejša zahvala za tako izborno maskiranje igralnega osobja “'Slovenskega Sokola” koje ste morali prevzeti vi nazivani “Švab” ker takoznani Slovenec rojak gospod Kralj tega ne zna.
“Čast, komur čast — g. Kralju po za poč’t!
vSl o venski .Sokol.
čajnost mnogo cenjenih članov slavnega “!Slov. Sokola” v Clevelandu, O., akoravno so .pa žal, tu-drtaki umes, kateri si domnevajo za glavni poklic, da proti “Glas Svobodi” rujejo in naročnike od naročbe odgovarjajo! Tako početje ni značajnost temveč nizkotna — podlost. Pa naj si bode, kakor hoče, toliko je pribito, da ako ne bi “Glas 'Svobode” oglasov imel, bi za stran naročnikov in veliko njih nerednih plačevalcev vže zdavnaj mirno v “gospodu” zaspal. To smo omenili zaradi tega, ko se “Poslano” “Protesti” itd. brezplačno ne sprejemajo, — in to tudi od naročnikov ne.
Konečno omenimo še, da kritika. v št. 46 našega lista, je vseskozi v mejah dostojnosti pisana in se nikomur ni krivica zgodila, a kritika je pa pri javnih predstavah ne samo dovoljena temveč koristna, ker spodbuja k temeljitejši izobrazbi, da se zamore tudi pohvala in slava žeti.
Igralec ne vidi napake, in da se ga na to opozori javno, ne sme nikakor za zlo vzeti, ko tudi javno pohvalo za zlo ne vzame.
Torej za nas ste obedve zadevi, s tem končane.
*) Opomba uredništva: Mi po-
vdarjamo, da ne prevzamemo nikako odgovornost za posledice, ktere bi vtegnile iz gorenjega protesta slediti. Mi smo ta, vseskozi nevtemeljen protest” ob j a vili, ko se je na našo lojalnost sklicavalo in pa, ko se naglasa, da je večina članov “Slov. Sokola” v Clevelandu, O. naročnikov “Glas Svobode”.
Oglejmo si stvar nepristranski podrobneje.
Mi smo že v listnici uredništva “ Glas Svobode ” št, 47 povdarjali, da g. Kralj nam ni tozadevnega dopisa doposlal in sploh nam ni še kedaj kaj pisal. Mi smo to takoj v št, 47 objavili z namenom, da ima slavni “ISlov. Sokol” priliko, da protest pravočasno umakne, in da se morebitne konsekvence preprečijo, a ko se to ni zgodilo, smo “protest” dobesedno in brez popravkov natisnili.
“Protest” ni vtemeljen, ko se g. Kralja, kot dopisnika kar ni — po krivici napada. Takisto pa tudi ni umestno, ako se na lojalnost sklicuje kot naročnik; kajti vsaki kdor plača naročnino, je naročnik in za to dobavlja list, a da bi pa s tem imel' kake predpravice, tega pa ne. Sicer pa upoštevamo zna-
Zamorc je storil svoje delo . . . ,
Kapitalizmus da onim, koji mu je služil, konečno brco, ko ga ne rabi več. To se ne pripeti samo delavcu, to se zgodi tudi drugim ljudem. Bivši zloglasni govemer iz Colorade, mister Peabody, zna se daj o tem pesem neti. Ta mož, kot novoljen strežnik premogarskih baronov, kateri so, vsded konstitucije vsakem državljanu zajamčene pravice, z postopanjem proti Moyer, Haywood in Pettibone, nesramno kršili, je dobil svojo zasluženo zahvalo. Kakor se iz Denver, Col., poroča, je rudarstveni trust proti možu, kateri je v dnevih “Bullpen” tako žalostno slavnost pridobil, prav nehvaležen. Peabody je reven kot cerkvena miš, in njegov naslednik, sedanji guverner Buchtel. je njegovo prošnjo za kako službo z mesečno plačo $100 odbil.
Pred izvolitvijo za govemerja je bil Peabody mali baukirček v Canon City. Njegovo lilepstvo, v zvezi z njegovimi “moraličnimi zmožnostmi so pozornost rudokop nega trusta zbudili, da bi bil on pravi mož za državnega poglavarja. Z denarjem premogarskih baronov se je njegova izvolitev dosegla. Nezmožen in brez vsake e-neržije, je bil brezvoljno orodje v rokah Smelter-trusta. Governer-ske posle je opravljal neki odvetnik, po imenu Walton, koteri ji v Moyer-Haywood-prosecm obtožbo zastopati pomagal1. Walton je takrat storil, kar se mu je poljubilo. On je celo, ako ravno ni bil sodnik, razsodbo Supreme Courta sestavil, s katero je bil delavski štrajk, kot neustaven proglašen.
Peabody in njegovi, njega vredni sodrugi, v vladanju države, s» na posestnike premogarskih jam, previsoke denarne zahteve stavili. Gugge-nheimova jamna družba se je ozrla po cenejšemu zastopniku njenih koristi in misli, da ga je našla v metodiškem-škofu Buch-telnu. Da se kandidatura Buehtel na napram volilcev prikroji, jf moral kandidat zavezati se za. ta kozvani reiormski program. To je pri voliieih vleklo, očigled grozne korupcije, katera je bila povzročena po Peabody-evi vladi1, in Buchtel je bil izvoljen, da bo pozneje po poti Peabodya hodil.
Od nasilstev, katere so se dogajale v Cripple Creek in v Tel-luriđe je šlo premoženje Peabodya nazaj. In sedaj je revež. Zamore je svojo dolžnost storil, Zamore zna iti. Tako se en lopovski pes od drugega pokonča.
Gospodična Mary Harriman, hčer biljardarja in železniškega kralja, je postavila šolo na njegovem posestvu v Arden, Orange Co. v (N. Y., v 'kateri se ho otroke delavčev, ki so na tem posestvu vposljeni začelo — izobraževati. Šola bo 16 čevljev široka in 20 dolga, pokrita bo s smolnatem papirjem in bo stala ogromno svoto — $100.
CLARIDGE, PA.
Kar ti imam sporočiti, priljubljeni naš “Glas Svobode”, je, da je 11. novembra naš rojak Blaž Likar s svojo družino odpotoval v Cumberland, Wyoming, katerega- celo društva ‘Bratoljub ’ spadajoče k S.N.P.J. in društvo S.N.P. Zveze obžalujete. Iskreno priporočamo vsem ondotnem Sloven-com, da bi mu šli kolikor na roko. ker ta družina je zelo poštena in prijazna, da je za obžalovati, ko je od tod odpotovala.
Nadalje naznanjam vsem rojakom po širni Ameriki, da z delom gre tukaj prav slabo ter nikomur ne svetujem, da bi prišel sem dela iskat, posebno ker se je v Clari-dge letošnje leto v rovih precej veliko deleveev poškodovalo; jenem so se polomile roke drugim noge, zopet drugim hrbtišča i.t.d. Dne
2.	novembra t. 1. je nekega Poljaka tako pobilo, da je v 8 dneh u-mrl. Delal je v rovu Kyston Coal Co. in ni bil član kakega podpornega. društva : za to je bil njegov sprevod dokaj 'žalosten; se ni nobeden veliko zanimal zanj. Akoravno sta tu dva precej močna društva, eden Pojski, drugi Slovaški, toda umrli se ni zanimal da bi bil h kateremu pristopil.
Zato svetujem vsem rojakom, širne Amerike, da kteri še niste pri kakšnem društvu, ne odlajšaj-te temveč pristopite v kakšno krajevno društvo.
Nadalje priporočam Slovencem, da v kojemu kraju vas je več skupaj. ustanovite društvo da bode snadalo k “Slov. Nard. Podp,
Zvezi”, ker ta- “Zveza” bo ena, kakoršno Slovenci še nimamo v Ameriki, in katera bo nam svobodomiselnim Slovencem ponos čast za vse čase.
Tora j rojaki potrudimo se. kar je v naši moči, da pokažemo svetu da smo tudi mi Slovenci za napredek in enakopravnost.
Pozdrav vsem napredujočim rojakom po širni Ameriki, tebi “Gl. Svobode” pa želim obilo novih naročnikov.
Josip Matko.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”!
SLOVENCEM V POGLED!
Cenjeni zdravnik: —
Jaz se Vam- iskreno zahvalim za. Vašo naklonjenost, katero ste mi zkazovali za časa moje bolezni. Uverjena in prepričana sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobila popolno zdhavje, nad katerim sem bila. skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava ko kedaj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. —
Vas pozdravljam, ter bilježim z vsem spoštovanjem Vaša hvaležna Lucija Tori
Box 126, Meadow Lands. Pa.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino. kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam' skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
V	ITALIJO
Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Madero, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cimard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
CARM ANIA (trojne turbine in vijaki) WAHmAlllA, največji in najlepSiparobrod sveta,
TARONIA (f dvojnimi vijaki) 666 čer-bAiUnilA, ljev dolg, in z 20.000 ton vsebinske moči.
Dva naj več ja parnika sveta!
CAR ANI A odpluje iz New Yorks, 28. no-bAlWlUA vembra. 7. januarja in 18. rebru ar ja.
TARMANI A odP111^ ¡z NewVorkaäl.
VHiMfiitniit januarja in 4. marca.
V	Ozore. Modern, Gibraltar, Genova, Meapol, Aleksandrijo, Trst in Reko. Vsi novi in novodobno opremljeni parniki
Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600	,,
Ponnania z lo.OOO Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CUNARD parobrodu o društvo, L. t. d.
F. G. WHITING, Mar. West, Dept.,
S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
'Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Paia* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
. I . V vseh lekarnah, 25 ^ I yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0„
215 Pearl St.,	New York.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
i Pijte najboljše pivo
• •
£	ržSžžSž. ¿á
N»
I
ë Peter Schoenholfen Brewing Co. 1
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
sog*-----------®
PRODAJA K ZAHVALNEMU DNEVU
ffložkih oblek in sukenj,
najboljše blago po najnižjih cenah od
$10.oo do $30.
FINEGA PURANA DAMO
z vsako obleko In suknjo brezplačno do zahvalnega dne 26. novembra, 1908.