CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 1, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VESTI PRITISK NA DUHOVNIKE se kaže tudi z duhovniškim društvom. Dejanski ustanovitelj tega društva je odpadnik in izobčeni duhovnik Lampret. Ima še par tovarišev: slavni Mikuž, ne ki Mere in neki Bajt. Druge pa gonijo na sestanke dejansko s silo, s pritiskom. Na teh sestankih morajo potem izjavljati lojalnost režimu in obljubovati, da bodo podpirali socializacijo. Zlasti prisilno zadružništvo, ki je predstopnja za kolhoze, potrebuje — tako mislijo komunistične glave, — podpore duhovščine. Potem, ko so duhovnikom pobrali vse in jih napravili za dejanske berače, bi radi duhovščini vzeli še dobro ime. To je taktika komunizma proti tistim, ki ne vpijejo vsaki dan kot papagaj Tito, Tito ... In v Ameriki mislijo, da morajo to titovstvo podpreti. ŠE ENO OBUPNO PISMO: Iz drugega pisma, ki je došlo iz Slovenije, naj za ilustracijo razmer prepišemo nekaj stavkov: “Kmete s strašnim obdavčenjem ki ga ne zmorejo, dalje z prekomernimi oddajami ter z zapori silijo v zadruge. Kmetje se upirajo, kar se morejo. (Prazno je torej pisanje nekaterih ameriških listov, da je Titov pritisk za socializacijo kmetijstva ponehal!) Gospodarstvo v je slabo. Splošno propada vse gosyodarstvo. Socializem se res gradi, toda pri tem ljudje stradajo in moralno in socialno propadajo. Mladino kvarijo. Nasi-čujejo jo samb z marksizmom in leninizmom. To je edina znanost. Ljudi neprestano obsojajo zapirajo ali pošiljajo na prisilno delo. Mnogi izginejo v tabo-rišča za prisilno delo, kakor na Primer na Kočevsko, ne da bi domači mogli dognati, kam so jih odgnali. Mnogokrat zvedo zanje šele čez mesece. Tako nečloveško je ravnanje komunističnega režima po štirih letih “svobode.” Diplomati in društvo narodov pa deklamirajo o j človeških pravicah. In še pomagajo temu Titu in ga izgovarjajo in zagovarjajo. Strašna je sila, ki jo trpi naš narod v Sloveniji. Vi, Slovenci tam zunaj mislite na to. Bodite složni. Rešujte predvsem obstoj slovenskega; naroda. Zagotovite mu obstoj na krščanskih etičnih načelih. Na teh bo mogoče tudi izvesti socializacijo, kolikor je ta potrebna in dobra za človeško družbo. Zed. države ne puste ustaviti preiskave o razmerah v Rusiji Združeni narodi bi radi preiskali delavska taborišča v Sovjetski uniji Lake Success. — Sovjetska Rusija in njeni sateliti se trudijo na vso moč, da bi se “položilo na mizo” preiskavo o delavskih suženjskih taboriščih po Sovje-ski Rusiji. Zastopniki Zed. držav zahtevajo, da Združeni narodi nadaljujejo s preiskavo. Poročila zagotavljajo, da obstoje SPOZNAL JE ROPARJA KO GA JE OBISKAL IN GA JE UBIL Akron, O. — Joseph Werner, ki ima vinarno na 1021 Ken-more Blvd. je bil zadnji mesec dvakrat izropan. V pondeljek DOBRO Sl JE POSTLAL TITO, BI MISLILI Razne drobne novice Iz | 1) Posestvo pri Batajnici, ki je bilo prej last nekega Nemca. Na tem posestvu je lansko leto gojil 2000 prašičev, da ne bi njegov “dvor” umrl od gladu. Ob Tržaška “Demokracija” prinaša sledeče poročile” ki kaže, da so bili nekdanji kralj in cesarji zvečer je sedel v vinarni z nekim pravi siromački, če jih primer-prijateljem, ko vstopi nek tujec.ijamo z današnjimi diktatorji, Werner ga je takoj spoznal kot j padar je treba oskubsti ljudstvo j delovali pa so mu posestvo Nem-roparja, ki ga je prej dvakrat j za svoje široke malhe. Takole ci, ki so prejemali za nagrado obskal, pa je potegnil priprav- pjge Demokracija: j samo plačo. Uprava je bila to- Kadar govori tisk o temu, kaj rej do skrajnosti ekonomska. ( si vse rdeči funkcionarji privo-j 2) Velik vinograd med Novimi 30 lahkc> kupite vsak čas v firun in ’Rpno-rarlnm v Cm-fa.i P^ OS.tOjl ih C\ Ctlicarne LOUIS Ijen samokres in ukazal roparju, naj stoji pri miru. Ta je šel pa kar naprej proti gostilničarju ter mu ukazal, naj)ganjh odvrže samokres, ko bo štel do mnogi tri. Toda ko je ropar prišel pri Clevelanda in te okolice Avtne licence— V okraju Cuyahoga bodo danes jutri prodajati avtne licenc. Cena je za vsak avto $10. Prodajali jih bodo ves ta mesec, ampak 1. aprila mora imeti vsak avto novo licenčno številko. Na St. Clair Ave. licen- ščijo na račun lačnih in raztr- Sadom in Beogradom, v Corta- po vsej Sovjetski Rusiji delav-! štetju do 2, je Werner dvakrat Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 9717 SNOW bremenski pravi Včeraj smo imeli v Clevelandu dež, ki je sproti zmrzo-val. Danes bo nekaj mrzleje in ttaorda sneg. Jutri deloma oblačno in mrzlo. Toplomer bo kazal drevi okrog 20 stopinj. Tri na dan Ko so nas zatožili ameriškim Židom, češ, da Ameriška Domo-vina piše proti njim, še ni bilo tako hudo. Žide je vzela pod svoje varstvo enostavno Enakopravnost in židovsko vprašanje Je bilo rešeno in odrešeno. Nas So ozmerjali s fašisti in Palestina je bila rešena. * * * Takrat smo se čudili, kako more Enakopravnost vedeti, česa smo bili zatoženi pri Židih, ko niti nam ni nihče povedal greha. No, Boštjančič je že vedel, kako in kaj, če zdaj vidimo, v kakšni tovaršiji je sedel zadnjih pet let. * * * Zdaj, ko vemo, & kom se je Boštjančič pajdašil, šele razu- memo pisanje Enakopravnosti zadnja leta. Udriha po vsem, ki ne vleče s komunisti. To menda ni “slučajno.” Informacijskega sestanka novih slovenskih naseljencev zadnjo nedeljo se je udeležilo toliko novih in starih naseljencev, da je bila šolska dvorana pri Sv. Vidu spet skoro premajhna. Na sestanku se je dalo pojasnilo, da novi begunski zakon še ni dokončno sprejet in torej po novem zakonu še ni mogoče dobiti ljudi v USA. Novi naseljenci so bili napro-šeni, da poskrbijo stanovanje in zadrugah| vsaj neko verjetnost zaposlitve za svoje prijatelje in znance v begunstvu. Slovenska pisarna bo storila nadaljnje in lažje našla sponzorja. Cela vrsta novih naseljencev je na ta način že pomogla svojcem in znancem v taboriščih, da so prišli in še pridejo v USA. Zlasti novi naseljenci so bili opozorjeni na Gerkmanovo družino, ki je brez stanovanja in brez sponzorja v New Yorku. G. dr. Meršol je predlagal, da bi se napravljale zbirke n. pr. za petčlansko družino v taborišču, da bi jim oskrbeli stanovanje in hrano za en mesec in za stroške prevoza od New Yorka prerok dalje. — G. škrabec je razložil določbe glede dohodninskega davka. — G. Anton Grdina je nato kazal zanimive slike jaslic, posnetke iz Kanade in obisk škofa Dr. Rožmana v Argentini, čudili smo se, koliko leph jaslic je bilo postavljenih v slovenskih družinah v Clevelandu. Posebno živahno je bilo v dvorani pri slikah iz Argentine in Kanade, ko so mnogi mnoge na platnu prepoznali. Med odmorom so “završki fantje” zapeli nekaj domačih. — Tudi za baro so bili točaji jako zaposleni. Vstopnice za “Begunko” za prihodnjo nedeljo se dobe tudi v naši pisarni. |N Vsi zavedni stari in novi naseljenci naj si oskrbijo —- Koledar Svobodne Slovenije 1950 ($2.75, po pošti $3). Za Grkmanovo družino je daroval $5 Mr. John Tomc E. 58. __Prenovitev pisalne mize v naši pisarni je brezplačno zvršil Mr. R. Otoničar. — Bog povrni! -------------—o------ ska taborišča, kjer žive ljudje slabše kot sužnji in poročila tudi zagotavljajo, da rastejo taka suženjska taborišča po vseh diktatorskih državah za železno zaveso. 1 Pomožni ameriški državni tajnik Thorpe je predlagal, da se s preiskavo nadaljuje pri prihodnjem zasedanju v Genevi, Švica. Zastopniki Ameriške delavske federacije so včeraj obtožili Rusijo, da namerava ustanoviti delavska taborišča v katerih bi bile tudi ženske in otroci, v vzhodni Nemčiji. Te delavske moči bi Rusi zaposlili v rudnikih uranija v Saksoniji. Dalje je Ameriška delavska federacija očitala Rusiji pred koncilom Združenih narodov, da šiloma izseljuje prebivalce v Balti ških deželah m iz. pokrajin ob Črnem morju. Ves te šiloma tirajo v daljno Sibirijo. ustrelil in ropar se je mrtev zgrudil. Pri njem so našli nabit samokres. Njegovo ime je Wilson Kreitzburg, star 30 let Orchard St. narodov, mu še vedno težko verjamejo. Kaj vse so si na narodov račun prilastili nam pa danes potrjujejo last kra-' Slapnika, 6102 St. Clair Ave. sami komunsti, ki po nalogu kljub temu da je bil vso vojno j V WicMiffii zaprto- Zelena luč je znamenje varne hoje. Samo kadar je zelena, gremo <čez cesto. Bolgarski komunisti zopet pripravljajo veliko čistko Rim. — Kot se • doznava pripravljajo bolgarski komunisti zopet veliko čistko med svoj o lastno partijo. Komunisti, ki so na vodilnih mestih se tresejo, da1 bodo izgubili vajeti, pa likvidirajo na levo in desno vse, kar ni zanesljivega. V zadnjih mesecih so komunisti polovili in zaprli po deželi na tisoče oseb ki so se jim zde- novcih, ki je prej bil ________ Ijevskega namestnika Stankovi- Y Col lin wo odi; pa ima prodajo ča, katerega je Tito preteklo po-j ^cenc v oskrbj Leonard Cer-letje obsodil na dolgoletno ječo,} na Moskve že leto dni vneto napa- interniran. I Mestna zbornica v Wickliffe, dajo svojega prejšnjega zavez- 3) Veleposestvo nekega boga-’°’ Je hudo kaznovala žejne. ^z,nika Tita. taga prj yršCu. j Ukazala je namreč, da mora- Med ostalim je izšel zanimiv Veleposestvo pri Smedere-1 Uti ob nedeljah zaprte vse članek o Titovi imovini in ker ga vem I gostilne in pivnice. Niti 3.2% objavljajo ljudje, ki so do vče- Pašnik na Dedinju za Tito- Piva ne sme nihče več proda-raj imeli dober vpogled v njego-('ve kravei ki dajejo “dv0ru” mle-vo osebno delo in delo njegove ko_ okolice, nimamo razloga, da mu| 0^ Lovišče v Kamniški Bistri-' ic bilo ob nedeljah preveč pine bi verjeli. Zato v kratkem z vi]0) kj jg kjj0 prej last kra- .loncev P° cestah, ki niso nosili posnemamo po članku, ki je iz-;^ Aleksandra. ’ j “mačka” od sobote, ampak je še! dne 28. septembra v “Izse-j 7) Lovišče v Kočevskem Ro-! 611 istočasne sorte. Ijenički Riječi, kaj vse si Ti- znano po divjih svinjah in'-Yr/o je našel očala— to prilastil za povečanje svoje-^medvedi. j Od vogala 62. ceste ga osebnega udobja in sijaja: ! fDalie na 2. strani.) jati. Mestni očetje pravijo, da so to napravili radi tega, ker le nezanesljive, pripeljali so jih 28 ameriških guvernerjev je!v glavno mesto Sofijo in tukaj podpisalo peticijo, v kateri urgi- bodo izginili. V kratkem priča- John Lewisov brat se je ustrelil Springfield, UL TukaJ se je ustrelil 69 let stari Thomas Lewis, brat predsednika pre-mogarske unije. Dobil je srčni napad, pravi žena in bil težko bolan, radi česar si je vzel življenje. rajo preiskavo ruskih koncentracijskih taborišč ter da se da zaščito vsem osebam, ki bežijo izpod ruskega zatiranja. DAJ BEAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM kujejo zopet politično obravnavo. Pred tribunal bo prišel Anton Jugov, bivši komunistični podpredsednik vlade. Najbrže bo obsojen “sodelovanja z Ame-rikanci,” kot so vM, ki jih komunisti ne marajo. ZDRAVNIK, OBTOŽEN, DA JE POSPEŠIL SMRT, ZNAN KOT DOBER ČLOVEK Manchester, N. Y. — Reginald Borroto, mož pokojne bolnice, katere smrt je pospešil dr. Herman Sanders, kakor se glasi obtožba, je včeraj pričal, da je bil zdravnik do njegove žene izredno dober in ljubezniv. Ob neki priliki ji je prinesel v bolniško sobo kanarčka v gajbici, kateri je bolnici krajšal dolge Borroto je pričal, da bi niti sin ne mogel biti l>olj dober do svoje matere, kakor je bil dr. Sander do njegov« žene, ki je dolgo bolehala na r&ku v črevesju ter trpela neznosne bolečine. Zdravnik, ki je star 41 let, je obtožen, da je namenoma pospešil smrt Mrs. Borroto s tem, da ji je vbrizgal zrak v žile. Tržaški list piše pohvalno o Jontezovem romanu Tržaški tednik “Demokracija” je pred kratkim objavil oceno Joritezovega romana “Jutro bres--Bonču,” o- kittererr! pravi med drugim: “Zajetno in okusno opremljeno slovensko leposlovano delo, ki si ga dobil iz tujine, vzameš v roke s posebno radostjo in radovednostjo. “Jutro brez sonca” imenuje pisatelj osvoboditev 1. 1945, ki ni prinesla svobode. ure. Zdravnik je tudi večkrat Borroto je izpovedal, da ko je pripeljal k bolnici svoje tri hčer-1 šla žena nazadnje v bolnišnico, j ke, ker je žena zelo rada imela so vsi vedeli, da i« njena smrti I _ • i ^ j vis rinuw v,; • i in- v ’ , . ' ^ .‘. rate na svoj lasten napor, ne da zis> uokiei je nisi prebral. Veb- otroke. samo vprašanje nekaj dni. 1 - ...... - Tito izjavlja, da predvojni vodje ne pridejo več nazaj Izgleda, kot bi ne računal več na pomoč Zed. držav Belgrad. — Tito je govoril pred Srbsko ljudsko .fronto ter izjavil, da ni nobenega govora o Kaki zvezi z predvojnimi jugoslovanskimi voditelji. Izjavil je tudi da tistim predvojnim voditeljem in politikarjem se ne bo nikoli posrečilo priti nazaj na vodilna mesta ne glede na to, kdo stoji za njimi in jih podpira, di že protirežimsko delovanje Tito je izjavil, da so kariere predvojnih voditeljev in politi-karjev za vselej končane in da ne bo mogel biti nihče izvoljen v parlament na 21. marca, kdor je nasproten socializmu (komunizmu). (To so tiste slavljene “svobodne” volitve v Jugoslaviji). Iz Titovega govora se da soditi, da se ne zanaša dosti več na pomoč od Zapada, to je Zed. držav, ker je urgiral narod, da se mora zanašati le na svoj lasten napor pri delu. “Zanašati se mo- Od vogala 62. ceste in St. Clair Ave. pa do Carry Ave. so bila izgubljena otroška očala, rožnate barve rob, se jih nujno potrebuje. Pošten najditelj je prošen, da pokliče EN 5085. Maj več ja vrednost— Brodnick Bros., 16013 Waterloo Rd. vabijo, da si pridete ogledat novo aparate •za televizijo, Zenith izdelka. Ta a-parat ima aerial že vdelan v notranjosti. Absolutno nobenega žarenja. Prepričajte se sami, da je to najboljši aparat za televizijo, najsi bo glede cene ali izdelka. Majhna meseč- Dejanje se godi v glavnem vina odplačila lahko vsak zma-Ljubljani v drugi polovici l.Jguje. 1946. Pred nami se razgrinjajo mračne podobe diktature, pa tu- nekaterib za svobodo zavzetih borcev. V osredju stojita mladi, zanosni Milan Kos in spretni režimski veljak Koren, zagrizena vsak v svojo idejo. Milanu staj bilo prepeljano domov za v zaslombo njegova ljubljena' NOVI GROBOVI njegova mati in Olga. Na koncu ljudsko sodišče Kosa zaradi kritike žima in zaradi ilegalnega delovanja obsodi na deset let zapora. Roman je napisal temeljit poznavalec razmer pod komunistično diktaturo in tudi sicer razgleden človek, že prve strani te pritegnejo in knjigo težko odlo- V mestni dvorani v Clevelandu bo 4. do 12. marca cvetlična razstava ter razstava hiš, kakor je to vsako leto. Clevelandski cvetličarji bodo spremenili dvorano v pravcati rajski vrt. Po vseh prostornih prostorih bo na razstavi vse, kar se potrebuje na vrtu, orodje in drugo. St4vbinska organizacija bo pa postavila y dvorani štiri hiše polne velikosti. Te hiše bodo ipopolno opremljene, znotraj in zunaj, da bo vsak videl, kaj mora imeti moderna hiša. bi pričakovali kakšno posebno j ko bistrih domislekov, posreče-pomoč od kogar koli in čeprav .nih primer in lepih misli srečaš, gre Jugoslavija skozi težke čase,!Veliko novega se ti odkrije. Čopa bo uspela na svoji lastni po-;t°vo ie “Jutro brez sonca” najbolj protikomunistično leposlo- slovno delo, kar smo jih Slovenci Pvt. Anthony J. Sile Truplo vojaka Pvt. Anthony J. Sile, ki je padel v zadnji svetovni vojni na Pacifiku, je pokop. Pokopan "bo danes na narodnem pokopališču v Max-re- well, Nebraska. Starša, Mr. in Mrs. Mike Sile, sta se odpeljala v pondeljek z letalom, da bosta navzoča pri pogrebu. Na tem pokopališču bodo položili k večnemu počitku obenem še 4 druge vCjake, ki so padli istočasno kot Šilc. Naj junak pokojno spi v domači zemlji, preostalim naše sožalje. ti socializacije v petletnem na-črtu.” Tito je razlagal kako je bila;dasleJ dobili- Ta tendenčnost je Jugoslavija napadena zadnji j °^’“na vfe!o^0ZY' • • dve leti od vseh strank od zapa-i Osebni in politični svobodi poda in vzhoda, zlasti od vzhoda svečeni roman “Jutro brez son-ter poudarjal, da položaj v deže- ca bo ^inemu svetu pokazal li ni lahak, ampak težkoče se bo tragiko slovenskega naroda, ki premagalo. LISTNICA UREDNIŠTVA F. P. — To se razume, da bomo vse priobčili dobesedno. Zapisnik kongresni odsek zdaj tiska in čim ga dobimo> bomo vse do pičice prestavili na slovensko in priobčili, kar je Cvetic govoril. Bomo vsaj videli, kaj vse so počeli slovenski komunisti in njih sopotniki v Ameriki. ------------o----- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI KEŠIH LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! jo je zakrivila predvsem slovenska inteligenca, odtujena krščanskemu izročilu.” (Roman “Jutro brez sonca” dolbite tudi v uredništvu Ameriške Domovine. Cena je $3.00, po pošti 25c več. Izven Združenih držav stane $3.50.) Ženske ne bodo smele biti za baro Lansing, Mich. — Državne oblasti so naznanile vsem mestom v Michiganu, ki štejejo več kot 50,000 prebivalstva, da po 28. februarju v gostilnah ne bodo smele več biti ženske za točajke. Poizvedovalni količek Marija Sodja, Mojstrana 125, Gorenjsko, Slovenija, Jugoslavija, bi rada zvedela za naslov svojega brata Alojzija Vidic iz Hrastja. Menda živi v Pueblo, Colo. Prošen je, naj se zglasi sestri, ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov, naj ga sporoči sestri. ❖ $ * Rafael Krašovic, Vic. Rail way Station, Or bost, Victoria, Australia, želi zvedeti za točen naslov svojega strica, o katere vem, da se piše Albert Naprid-nik in da živi v Detroit, Mich. Zelo bo hvaležen, če mu more kdo povedati za popolni naslov, ali pa če bo stric sam čital to notico, naj se mu zglasi. —o- Naročite Koledar Svobodne Slovenije. Nobena slovenska družina naj ne bo brez te nad vse poučne knjige! Ameriška Domoviima ijTC (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. MAUCH 1950 SUN MON TUE WED THU FRI SAT 12 3 4 56 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. • 83 No. 42 Wed., March 1, 1950 Titovsko izdajstvo Tisti komunisti, ki so se s Titom skregali, sedaj nenehoma objavljajo skušnje, ki so jih doživeli tekom let svojega sodelovanja s tem samozvanim jugoslovanskim diktatorjem. V radijskih govorih in časopisnih člankih v deželah za železno zaveso in v svobodnem svetu nekateri prvaki med Titovimi gozdovniki neusmiljeno slikajo Tita kot malega, neznačajnega, sebičnega napuhnjenca, ki je za svoj osebni uspeh moril in. požigal, kradel in lagal, sklepal pogodbe o sodelovanju z nacisti in fašisti, igral istočasno z Angleži in Sovjeti, z Ustaši in drugimi skupinami samo, da bi dosegel vodilno vlogo v povojni Jugoslaviji. General Pero Popivoda, ki je bil ves čas s Titom v gozdovih, ponavlja in ponavlja, da so mnogi voditelji jugoslovanske komunistične stranke bili tekom vojske navadni plačani agenti raznih obveščevalnih tajnih služb. Ta general naravnost imenuje Tita in Rankoviča kot dva največja sovražnika in najuspešnejša rušilca upora proti sovražniku. Trdijo, da je že med samo okupacijo in revolucijo bilo najožjemu krogu ^Osvobodilne Fronte dobro znano, kako Titovci igrajo na^'ko sovražniku. A mnogi člani izvršilnega odbora komu" 'e stranke so vedeli, da je osvobodilno gibanje v Juge., .ji mnogo trpelo, ker je imelo izdajal- ce med seboj. Ti izuajalci so bili predvsem titovski in Kardeljevi zaupniki. Mnogo oddelkov partizanov je v borbah propadlo, ker so bili po Titovcih izdani. Vse partizansko gibanje je bilo v vednih težavah in krizah, ker se nobena akcija ni mogla uspešno izvesti, ne da bi Titovci pokvarili uspeh s svojimi izdajalski manevri. Vsi Titovi sodelavci, ki sedaj niso pristaši njegove klike več, so soglasnega mnenja, da Tito ni bil nikak osvojevalec svojega naroda, nikak komunistični idealist in nikak narodni" borec, ampak je bil in ostal vse svoje življenje gangsterski agent, ki se izživlja v avanturah in ima svoje zadoščenje v malenkostnih osebnih uspehih in dobrih plačah z vseh strani. General Popivoda je izjavil tole: “Kot član komunistične partije v Jugoslaviji, kot aktivni borec za osvobojen je in kot komandant mnogih važnih edinic v takratni jugoslovanski vojski, sem mogel videti porazne posledice, kriminalnih del, ki jih je sistematično uganjala Titovska klika prav od začetka, od prvega dne osvobodilnega gibanja v letu 1941, pa ves čas do osvobojenja in še kasneje, ko je Sovjetska armija Jugoslavijo že osvobodila. Za zgled navedem kaj se je zgodilo v Črni gori leta 1941. Ves narod se je uprl okupatorju. Narod je res uspel, da je skoro popolnoma očistil vso Črno goro okupatorskih trup tako, da so ostale le male okupatorske edinice v Podgorici, Nikšiču in Cetinju. Te edinice so bile popolnoma obkoljene po črnogorskih uporntkih. Tako se je črnogorski narod uspešno upiral sovražniku vse do konca poletja 1942, ko sta Djilas in Pijade kot delegata Centralnega komiteta jugoslovanske komunistične stranke prišla v Črno goro. Nihče ni mogel razumeti kaj se je takrat zgodilo. Uporniško gibanje je razpadalo, sovražnik je zmagoval in pridobival. Šele potem, ko Sta ta dva zločinca izvršila svojo nalogo, nam je bilo jasno, da sta prodajala Črno goro okupatorju po Titovem nalogu. Nista se zadovoljila samo s tem, Moša Pijade je odredil masovno pobijanje aktivnih partizanov in drugih Črnogorcev, da bi uniči! vse prave narodne idealiste. Djilas je direktno javno zagovarjal, da je treba vse akcije proti okupatorju ustaviti in uničevati in pobijati samo politične nasprotnike v lastnem narodu. Zraven sta ljudstvo varala do perfidnosti. Djilas je na primer podpisal in objavil uradno poročilo komunistične stranke, da je takrat v Bolgarijo že prišla sovjetska armada in da naj vse partizanske akcije računajo s tem dejstvom, ko je bila resnica v tem, da je sovjetska armada bila takrat v strahotno težkem položaju in se umikala proti Stalingradu. Neštete akcije so propadle in tisoči so obležali mrtvi radi te in takih laži. Ljudske mase so te laži demoralizirale. Kakor hitro je okupator to začutil, je vprizoril novo ofenzivo preko dežele, vasi so gorele, mesta so se rušila in desettisoči ljudi so odhajali v koncentracijska taborišča. Takrat ko je okupator prodiral preko dežele, sta pa Djilas in Pijade naročila partizanskim edinicam, naj se skrijejo in naj se ne bore. Seveda Nemci s‘o uspeli, da so likvidirali desettisoče ljudi in med njimi tudi tisoče partizanskih borcev. Razumljivo je bilo, da je narod smatral tako postopanje za izdajalsko. Najprej so ga hujskali v borbo, potem pa ga pred sovražnikom niso branili.” Tako popisuje general tisto tragično leto, v katerem je Črna gora imela največ žrtev. Pravi, da so že takrat nekatere manjše skupine partizanov smatrale, da ne smejo in ne morejo ubogati takega vodstva in so se upirali. VSj partizani pa so upali, da bodo po vojski mogli svobodno izbirati vodstvo v Jugoslaviji in so bili sigurni, da v tem slučaju Titova klika vsa odleti. Medtem je Tito. toliko časa mešetaril z Angleži na Visu in s sovjetskim komandantom v Sofiji, da je koncem koncev sovjetska vojska, ko je zavzela Beograd, Titu dala vso oblast. Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambrožič Končno se je glavna ali osred-. jela. Zato nja pisarna zadovoljivo organi- zarjam, zirala na novem mestu in si o-mislila nove prostore, dosti primerne za redno poslovanje. Ko je bila na vdiku selitev dr. Kreka z družino iz Clevelanda! v Washington, D. C., je nastalo vprašanje, kaj napraviti s pisarno LIGE. Po temeljitem preudarku je končno obveljalo da v Clevelandu ostane le del te pisarne, ki naj posluje kot podružnica osrednje LIGINE pisarne. Ta zdaj že nekaj časaiku. Morda bi pa ne bilo iz re-pridno posluje, toda bolj za kra- j da, če bi zdaj apelirali od tu na jevne interese. Najbrž bo potegnila v svoje področje vso državo Ohio. Slovenski javnosti je že znana pod imenom SLOVENSKA PISARNA in njen naslov je: 6115 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. že zdaj na to opo- Osrednja pisarna LIGE ima tu v New Yorku zdaj tudi pripravne prostore za napravi j a-nje paketov z obleko, hrano in podobnim blagom. Ima tudi štab voljnih ljudi, ki primejo za tako delo, Če imajo — kaj delati. To so člani krajevne LIGINE podružnice, novi in stari. Dosedaj smo skušali dobiti blago za pakete le tu v New Yor- Glavna ali osrednja pisarna LIGE se je pa zdaj definitivno' organizirala v New Yorku, da je v neposredni bližini NCWC (NaPnal Catholic Welfare Conference), katere sestavni del je LIGA. Tako sta zdaj mati — NCWC in hčerka LIGA SKA bližnji sosedi, da se lahko zmerom sproti posvetujeta o tekočih zadevah, pa si tudi medsebojno pomagata. To ugodno medsebojnost olajšuje tudi o-kolnost, da je isti človek zastopnik Slovencev pri NCWC (Slovenian Desk), obenem pa glavni tajnik LIGE SKA. Naslov osrednje LIGINE pisarne je torej odslej ta: LIGA S. K. A. 62 St. Marks Place New York 3, N. Y. Kdor pa hoče pisati v angleščini, lahko napravi tako: LEAGUE S. C. A. 62 St. Marks Place, New York 3, N." Y. * "* * beguncev pa zmerom nove prp- Na gornji naslov- naj torej phje! -'Saj'' menda vendar"" nišo) odslej prihaja pošta, ki‘je na-', vsi prostor med ameriškimi vse tiste prijatelje in prijateljice ubogih rojakov onstran morja, ki so že v preteklih letih toliko pomagali LIGI tudi z nabiranjem in pošiljanjem blaga. Apelirati nanje—s kakšno prošnjo? Poskusimo! Takole: Če imate kje kaj ponošene o-bleke, ali jo lahko dobite, pa nimate ravno volje, da bi jo sami poslali čez morje, ali pa ne veste, kam bi jo polah — pošljite jo sem v New York na LIGIN naslov, pa bo kmalu našla pot od tu čez morje. Le brez skrbi! Yrse bo dobro, saj veste, kako prosijo od tam, posebno seveda iz Slovenije. Težko je zakrkniti srce ob tako milih prošnjah, toda če ni kaj pri' roki, se paket ne more narediti. Z združenimi močmi bi se morda dalo marsikateri prošnji ustreči. Zato mo se odločili, da objavimo ta apel na vso dobromislečo javnost. * * * Druga reč ki naj bi prihajala v novo LIGINO pisarno v New Yorku, so prijave sponzorjev. Saj bi bilo treba, da b to postavili na prvo mesto. Zadnje čase kar ni novih prijav. Skoraj nihče se ne o, ’asi več. da bi kakega. begune j prej čl« Iz vrst menjena osrednji LIGI NI pisarni, zlasti za kar je potrebno posredovanje NCWC, na primer dobivanje beguncev v A-meriko. Te reči je imel do pred-kratkim na skrbi dr. Krek z gospo na znanem naslovu v Clevelandu. Imenovana sta napravila ogromrjo dobrega za begunce in sponzorje, zdaj je pa tozadevno njiju delo v glavnem končano. To delo bo skušala po najboljših močeh uspešno nadaljevati na novo organizirana osrednja LIGIN A pisarna v New Yorku. Pisarna v New Yorku in Slovenska Pisarna v Clevelandu bosta odslej gotovo dve najbolj Slovenci tako do zadnjega kotička polni, daj bi nihče ne mogel več koga \(zeti. Zelo glasno prosimo vse, kj ste dobre volje: Odločite se še ta tega ali onega, da ga sprejmelje in se v našo pisarno priglasile kot sponzorji! Zelo radi bi še komu ustregli med begunci, pa brez vaše pomoči in ponudbe ne moremo. Apeliramo tjjdi na LIGINE podružnice in POVERJENIKE! Dobili ste že |)rvo okrožnico iz nove pisarne, vzemite si k srcu njene besede, izvršujte po najboljših močeh njena naročila. Enako naj se N'OV( še malo bolj zavzamejo da najdejo sponzorjev za svoje znance in pri- Ker so pa LIGINE podružnice že organizirane tudi drugod, marsikje se bodo pa kmalu u-stanovile, bo gotovo v doglednem času stopila na dan še kaka nadaljna LIG1NA pisarna za krajevne potrebe. * 'A' * Na naslov LIGINE osrednje pisarne naj bi zanaprej prihajala tudi pošta, ki je navadno hodila na SLOVENIAN DSK. Zankrat to .sicer ni važno, za-jiaj oba naslova sta blizu skupaj, pa se pomenita. Računati pa moramo s tem, da bo SLOV VENIAN DESK v doglednem času “likvidiran,” zlasti če z novim begunskim zakonom ne bo1 kaj prida za našo korist.. Na to moramo biti pripravljeni. Ko pride do tega, bo postalo brezpomembno, pošiljati pošto tja. Ostala bo le LIGA in ž njo verjetno njen sedanji naslov. Zato se lahko že zdaj navadite nato, da pošiljate pisma in razne pošiljke rajši na LIGO nego na zaposleni pisarni v Ameriki. —i jatelje, ki še čakajo za morjem, da bi jim kdo priskočil na pomoč. # ^ * Premnogi begunci so v velikih zadregah. Saj bi se ne branili, vsaj mnogi ne, sprejeti vabila Avstralije Hočeš nočeš bodo morali pjej uh slej sprejeti, zakaj drugje ne bo prostora zanje. Končno pa Avstralija tudi gii tako slaba dežela. Tako poročajo odh ki so že tam. Le to je, da iflfj- Avstralija zopet posebne predpise, ki so deloma drugačni kot na primer a-merikanski. Z euo besedo, mnogi ne morejo v Avstralijo, mogli bi pa v Arrffiko, če bi našli tu sponzorje. Zlasti za take prosi LIGA sponzorjev. Nikar ne zakrkniti sfe, rojaki in rojakinje križem Amerike! • ;* * Seveda je pa treba zapisati svarilno besedo RUi na naslov sponzorjev. Navadno se ta kolona obrača le g® begunce, sedaj nove Amerikaijce, jih uči, svari, farmarji, si naročajo delavce izmed beguncev le zato, ker niso mogli nikoli shajati s svojimi ulužbenci. Zmerom so hoteli imeti cenene delovne moči, zmerom so jim uslužbenci spet in pet uhajali. Zdaj so zvedeli za begunce, pa so si mislili, da bo izmed njih mogoče dobiti uslužbence napol zastonj ali celo čisto zastonj. Pa so se proglasili za sponzorje, gonili sem begun ce, jim dali mnogo dela, za silo tudi jela, drugega pa nič. In tako je prišlo do sporov, zakaj begunci niso prišli v Ameriko na kako suženjsko delo, ampak Jim begunski zakon sam predvideva plačilo za delo po obstoječih krajevnih lestvicah.” * * * Tudi nekaj naših slovenskih beguncev je naletelo na take sponzorje. Dobili so jih sem, dali jim dela, o plačilu pa nočejo kar nič slišati. Je že res, da bi tud v taborščih begunci, če bi ostali tam, ne dobili nič plačila, toda begunski zakon Amerike želi več kot samo izprazniti taborišča. Ta zakon ima namen, da begunci potanejo zopet ljudje z vsemi človeškimi pravicami, kajpada tudi dolžnostmi, ki jih uživa na tej strani morja poprečen Amerikanec. In ena teh pravic je, da dobi za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Ako kak begunec naleti na take sponzorje, po nekaj tednih ali vsaj mesecih popolnoma naravno začne premišljevati, kako bi si prebral bivališče in de-io, da bi tudi kaj zaslužil, ne pa zgolj “iz hvležnosti do sponzorja'’ garal od zofe do mraka. Ko sponzor zavoha to misel v glavi svojega “varovanca,” je pa naenkrat ogenj v' strehi, obtožbe začne leteti iz ogorčenih in u-žaljenih sponzorjevih prsi, vsa okolica kmalu izve, v časopise pride, slaba volja se dela, ves '/selitveni program za begunce prihaja v slab kredit. . . * * * * Naprej pa 'sami* razmišljajte to reč, jo .pretehta jte do dna in napravite primerne 'zaključke. Saj imate -— Bog vam je vsem oboje dal — SRCE in GLAVO! Slovenian Desk. Tudi privat- včasih krega, £liče k redu. To na pisma, naslovljena bodisi na Rev. Bernarda ali dr. Basaja bomo nadalje rajši sprejemali na LIGO nego na Sloven. Desk NCWC. Vemo, da naenkrat ne boste tega vsi na znanje vzeli, pa polagoma se bo stvar pri- ie seveda potrebno. Dostikrat je pa krivda ,ža nesporazum med begunci in sponzorji na strani slednjih. Celo v nekem zelo znanem ameriškem tedniku sem našel zapisano to-le: “Ameriški delodajalci, zlasti Na novem naslovu Chicago, 111. — Mojim klijen-tom in naročnikom Baragovih knjig naznanjam, da sem se te dni preselil na novi naslov v bližnje predmestje Chicage v Berwyn, Illinois, kjer bom imel dozdaj naprej moj notarski Prad na naslovu: 6519 West 34th St., Berwyn, Illinois. Telefonska številka: Stanley 5863. Rojakom v Chicagi, South Chicagi, v Jolietu in Waukeganu m drugih bližnjih naselbinah, kakor tudi po Ameriki naznanjam, da jim bom tu prav tako na razpolago z notarsko in drugo poslugo, kakor sem bil doslej v Chicagi. Kadarkoli boste potrebovali kakoršno koli ureditev vaših papirjev, kakor pooblastil za stari kraj ali tu, prepisnih izjav, kakih kupnih pogodb, ali kakih prestav na angleščino ali slovensščino, ali kadar rabite izpolnitev davčnih prijav, ali kdor želi sestaviti oporoko, me pokličite smo na telefon, ali mi sporočite na dopisnci ali s pismom, kedaj želite imeti sestanek in posvetovanje, bodisi v mojem uradu, ali pa da pridem osebno k vam na dom. Oporoka je najvažnejša zadeva za vsakega človeka. Potrebno je posvetovanje glede pravilnosti in glede zapuščinskih postav, da so oporoke veljavne in da po smrti ni tožarenja in sitnosti. če želite napraviti novo oporoko ali pa spremeniti staro, sem Vam na razpolago z zaupnim posvetovanjem. V vseh slučajih se od sedaj naprej obračajte na moj novi zgoraj navedeni naslov. S hvaležnostjo za naklonjenosti v preteklosti se priporočam vsem, John Jerich, Notar in izdajatelj Baragove Pratike. Da si ne bi Micka roke porezala North Chicago, 111. — Priloženo pošiljam ček kot naročnino za Ameriška Domovino za celo leto naprej. Po navadi sem prišla plačti v uredništvo, ker so pa sedaj vožnjo za v Cleveland podražili, pa si mislim, da bo ceneje, če naročnino pošljem po pošti, ker ne bi rada videla, da bi mi list ustavili, čieprav je ,skoro prenehala kolona “če vr-jamete al pa ne,” je list še vedno zanimiv, da bi bila res bolj težko brez njega. Micka jo tudi kar dobro pihne v svoji koloni; samo to se jaz bojim, da si bo rokce porezala, ker vedno črepinje pomiva, kajti pri nas pravimo takemu šrepi-nje če se kaj .ubije in tako potem vržemo proč, da se kakšna nesreča ne zgodi. Pozdravljeni. Frances Svete. ------o------ DOBRO SI JE POSTLAL TITO, BI MISLILI 8) Lovišče Sežnik na Notranjskem, znano po jelenih in srnah. 9) Lovišče sv. Ana nad Trži-ščam, kjer je baron Born kot edini v Jugoslaviji v stenah Begunj ščice vzgojil kozoroge. 10) Lovišče Polaj med Bačko Palanko in Obrovcem. 11) Lovišče z razkošnim dvorcem na veleposestvu habsburške dinastije na Bel ju. 12) “Beli dvor” na Bledu, ki je bil last bivše jugoslovanske dinastije. 13) Vilo na Bledu, ki je bila prej last kralja Aleksandra. 14) Vilo v Somboru na vrhu ščitijo življenje njegovega diktatorskega veličanstva. Ubogi narod, ki je sledil komunistični propagandi, je mislil, da bodo v bodočnosti dvorci služili samo za bolnice, šole ali pa kolonije. Toliko so komunisti pisali o razkošju raznih bivših dvorov. Toda kruto so se prevarali! Število dvorcev se je celo povečalo in medtem ko prejemajo predsedniki republik ali pa kralji svojo civilno listo, v katere okviru moraj o gospodariti, ni pri teh rdečih mogotcih nikakor mogoče določiti, koliko potrosijo.. Med svojo in državno blagajno ne delajo prav nobene razlike! četudi državna blagajna ne dovoljuje njihovih posebnih izdatkov, pa so na vrsti nacionalizacije, zaplembe in procesi. Razumljivo je, da se po toli kih nevarnostih Titu in njegovim nikakor ne da odstopiti od položajev, na katerih so si tako mehko postlali. Zato so tudi ostali gluhi, ko jih je Moskva pozvala na zagovor. Kdo bi bil tako neumen, da bi zamenjal štiri kvadratne metre v kleteh moskovske Lubjanke ali pa celo tesno mrtvaško krsto z naštetimi krasnimi lovišči in dvorci? Tega ni napravil Tito na ljubo niti svojemu staremu protektor-ju Stalinu, kot tudi ne bo tega napravil na ljubo Zapadu, ki ga danes podpira z denarjem, blagom in nasveti. |g Al PA NE i hriba. 15) Letni dvorec pri Kranju, prej last kneza Pavla. 16) Vilo na Lapadu. 17) Vilo v Kraljeviči. 18) Vilo “Izstranka” v Opatiji, ki je bila prej last nekega madžarskega • industrij ca. Titov sopotnik, ki v resnici na ve, zakaj je za Tita, zakaj mu tovarišuje, vpraša novega Ame-rikanca: “Kako pa ti lajkaš Ameriko?” “O, everything is O. K.,” mu pove novi Amerikanec, ki pobi- 19) Posebno vilo v Tuskancu: ra jezik .1» dežele, kot bi tresel v Zagrebu, ki jo vedno straži gardna četa, sestavljena iz. samih podoficirjev. 20) Vilo v Romunski ulici v Beogradu. 21) Kraljevsko vilo v Miloče-ru. 22) Kraljevsko posestvo Han Pijesak v Bosni. 23) Kraljevsko letovišče v Budvi. , 24) Otok Brioni z razkošno vilo. Samo ob sebi se rzurne, da navedeni dvorci in vile niso prazni. Skupno s temi idvorei je za Titove potrebe “nacionalizirana” tudi vsa oprema. V mnogih primerih stara oprema dvorcev nikakor ni zadostovala velikim željam po razkošju, ki jih izkazuje novi despot. Zato je bila potrebna nova oprema, ki so jo bodisi zaplenili na drugem mestu, ali pa je bila napravljena na novo iz državnih sredstev, podobno kot se (tudi iz državne blagajne vzdržuje in plačuje vse osebje, potrebno za upravljanje in nad zorstvo nad tako velikim premoženjem. “Izseljenička Rijec” nato še na dolgo in široko našteva razne dvorske železniške kompozicije, jahte, motorne čolne, luksuzne avtomobile s posebnimi stekli ki naj v primeru atentata za- (Ameriko. lešnike. . “Ali n§ misliš, da bi bilo bolje V Jugoslaviji?” sili dalje van-; tovariš, ki je v. globino svojega srca prepričan, da ga ni boljšega kraja (za druge ljudi, ne zanj, kot je Titovina). “Najbrže ne,” trmasto vztraja novi Amerikanec. “Zakaj bi bilo bolje v Tito vini, saj mi gre tukaj v Ameriki še celo-bolj e kot je šlo samemu nebeškemu Očetu, ko je zemljo ustvarjal. Ti si sicer najbrže že pozabil, pa vedi, da sv. pismo govori, da je Bog Oče 5 dni delal, sedmi dan pa počival. Jaz pa delam samo 5 dni in dva pa počivam. Tudi v Titovini, sem slišal, da delajo še celo en dan več, kot je delal Stvarnik, ker delajo 6 dni za državo, en dan pa za Tita zastonj. Saj nisem na glavo padel, da bi silil od tukaj, kjer delamo samo 5 dni.” Titov sopotnik ni rekel ničesar več. Mogoče je uvidel resničnost dokazov novega Ameri-kanca. Menda je tak kot so oni tovariši, ki na vso sapo letijo v Titov raj, pa so tako hitro nazaj, da bi se skoraj sami sebe srečali, ko gredo šele tj e. Pridejo v Titovino, se malo ozrejo okrog sebe, potem pa adijo in zdravi bodite, nazaj v to grdo M POZABITE! Da bomo na 4. marca o polnoči spremenili svoje telefonske številke! Ako želite javnosti naznaniti svojo novo telefonsko številko naznanite to v ameriški domovini Računamo za enkrat samo Važno je, da ljudje vei vašo telefonsko številk« Karl mauser: KAPLAN KLEMEN roman Počasi je šlo navkreber. Kle-menu 'se ni mudilo. Na ozki Poti se mu je zazdelo, da roma »roti večnosti. S snegom obložene smreke so negibne strme-’•e kvišku in redke zajčje sledi % se zgubljale v goščavo. Klemenu je bilo, kakor da je na-Vava oledenela v najbolj burnem veselju in da je prvi, ki stopa v zakleto kraljestvo go-^da. Hodil je počasi in se neprenehoma oziral okoli sebe. Mirno vse, kakor ponoči v semenišču. Klemenove misli so se počasi začele zbirati. Samota je bila kakor starec s culo spominov. Klemen se mu ni mogel »gniti. Do Valvazorjeve koče se je Pošteno ogrel. Zveselil se je °b pogledu na hišo, čeprav v začetku ni kanil vstopiti. Zaželel si je toplega čaja z runo om. Sedel je v kot. Na mizi, ra-vno pred njim je ležela vpisna knjiga. Nikdar se ni vpisal Vanjo. Zdelo se mu je neumno. Preden mu je natakarica prinesla naročeni čaj, je vendar malomarno listal po knjigi. Na zadnji popisani strani je nekaj dlje obstal. Reven Maks, datum in neumna pripomba. Nato so se vrstila imena. Potlej so Klemenu zardela lica. Jelka Robežnik. Na robu je hnipisala: Ko človek vse izigu-tn, mu nič ne ostane. Koj za njo je bil podpisan Noj:ze Breznik, učitelj. Klemenove Ustnice so .se stisnile. Natakarica je prinesla čaj. Plačaj jo in zamahnil z roko, ko mu je hotela vrniti drobiž. Njene zahvale m oilšal. Počasi je ml \\\ strmel v črke. Pisava je Jpjkina. Dobro -,e poznal njen po- 's* Kakor k ejnegv- siveta Je prišla v Klemena grenka misel. “Hitro je pozabila na vse.’ Ustrašil se je je in segel ipo svinčniku. Klemen Gornik. Potlej je za hip premišljeval. Nato je 2»pisal z drobnimi črkami na nofou; Kdor je vse zgubil, je v33 našel. Srečen tisti, ki ima ma-in potreb. Nato je zaprl knjigo in jo Porinil od sebe. Koj nato je odšel, pred vrati pripel smuči počasi krenil naprej. Zaželel si je gladke ravnine, po kameri bi se mogel spustiti in poleteti skozj Jasno jutro kakor Ptica. Prišel je na prašno mesto. Ustavil se je. Pod njim breg, nekaj smrek, ki so strmele iz beline, pod bregom gozd in tam sPodaj dolina, v kateri so ži-veli ljudje. Klemen je oprtna Palice strmel predse. Jelkina Pripomba v knjigi ga je nepristno zadela. Ni se je nade-»l, toda razumel jo je. Protect Against V1TAM1M DEFICIENCY With Zanimivosti iz Šf. Lovrenca ob Temenici (ROBE FRITZ, 243 E. 124. St., Cleveland, O.) QNE>| PAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnishes the full basic daily quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed ♦o be full potency, as shown on the label. Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your drug store. MILES LABORATORIES, INC. I . Elkhart, Indiana ___^ Ni smel misliti. Zagnal se je po strmini, sneg pod smučmi je švistnil in potem je šlo gori, doli — v Klemena je planila blazna volja, da se izdiv-ja. V nevarni Ovnikih je preskušal svojo spretnost in ugajalo mu je, kako se je pri zavojih prašilo .spod1 smuči. Razgrel se je, misel na Jelki-no pripombo je zginila nekam v ozadje, videl je samo še krasno jutro in razvožen breg. Bredi razigranosti ga je ustavil vrisk, ki se je odtrgal nekje nad njim. Sledil mu je ženski smeh. Klemen je počakal pod bregom. Izza smerčja je privozil •'ant, zavil z ostrim zavojem na lovo in se spustil proti Klemenu. Klemen je začel riniti v breg. Ni mu bilo do govorjenja z neznanim človekom. Samo mimogrede, ko je švignil mimo njega, ga je pogledal. Dolg, suh obraz, kratke brčice in vode-nosive oči, ki so ležale globoko pod čelom. Koj za njim je privozilo dekle v modrem dresu. Klemen je takoj videl, da ne bo izvozila ovinka. Sredi brega je še opazil, kako se je zaprašil sneg. Fant spodaj se je ustalil in se obrnil. Začel je lesti za Klemenom v breg. Dekle se je med tem že samo pobralo, toda Klemen je videl, da se prijemlje za koleno, “Bi se udarila, Jelka?” je zoklical glas za Klemenom. Klemen se je zdrznil. Čutil je, kako so se mu potresle noge. Z očmi se je zavrtal v dekle, ki se je rahlo sklanjalo naprej, tako da so se ji bogati lasje usuli z ramen naprsi. Da je ni takoj spoznal! Že na dnu brega bi se obrnil in zaril v drugo smer. Zdaj se ni mogel ganiti. Fant iza njim ga je prihitel, ga ošinil .z vo-denosivim pogledom, in se obrnil k ponesrečenki. Pokleknil ji je k nogam in ji pričel odpenjati smuči. Dekle se je vzravnalo, se z desno roko oprlo na fantovo ramo in gledalo po bregu. Klemen je kakor vkopam strmel v njene oci, ki so rasle in rasle, dokler se ni iz dekleta utrgal vesel vzklik, ki je obrnil iudi fantovo glavo. “Klemen!’’ Zdaj šele se je Klemen prav zavddel. Z vso silo je potisnil nemir vase in se premakni z mesta. “Dober dan, Jelka. Da smo se tako srečali.” Mučil se je, da je govoril mirno, skoraj brezbarvno. Jel-irin spremljevalec se je vzdignil in Jelka je stopila na sneg. Ponudila je roko Klemenu-“Pozdravljen, Klemen!” Klemen je čutil, kako se ji tresejo prsti. Ujela sta se z očmi. Klemen se je takoj obrnil* k spremljevalcu. “Lojze Breznik, kolega,” je skoraj dahnila Jelka. Kleme-mu ni ušlo, da H ie nerodno.-Ponudil je predstavljenemu roko. _ “Klemen Gornik. - čast mi \ je, vas spoznati. Breznik je bil prisiljeno prijazen. Klemen je takoj začu-tn da bi jelka s svojo veselostjo rada zakrila Breznikovo vljudno hladnost. “Zanimivo, v kakšnem položaju smo se srečali, kaj. Suho se je izasmejala in se prestopila na udarjeno nogo. “Mislila sem, da bo huje. Tako nerodno sem padla.” Breznik je z jelkinimi smu-črni izgubljeno strmel predse. Stal je ob Klemenu m Jelki kakor nekdo, ki se je po sili vrnil med izbrano družbo. (Dalje prihodnjič.) Št- Lovrenc ob Temnici na Dolenjskem je tiha vas, kakor bi bila sama na svetu. Grički jo obrobljajo in polna je zniuUIjcnih njivic, skromnih trat in starin, starih izmučenih tepk in redkih gozdičev s su-hoparnimli gabri, bukvami in brezami. Skozi vasico teče Temenica, ki se senči pod jelšami in vrbami in je huda. v tolmunih. Nad vasjo se razpreda o-toižnosit in zamišljenost. Zato so ljudje tihi in sanjavi, ki se jim le v vinskem veselju razmahne duša, v treznosti pa o-slabi volja in jim Upade pogum. — Tako je zapisala Marija Kmetova o naši vasi. Bila je moja teta. Župnik Anton Oblak skoro že pol stoletja pase ovčice v Št. Lovrencu, tam ob zeleni lihi Temenici. Veselil in žalostil se je s svojimi farani. Bil jim je dušni pastir ter skrben gospodarski svetovalec. U-stanovil je mlekarsko zadrugo, sezidal pitališče za rejo prašičev, bodril in uči] ljudi ljubit, rodno grudo. Na večer svojega življenja trpi s svojimi farani ter blagoslavlja one, ki mu v težkih časih stojijo na strani. Prejela .sem več pisem od njega, katerih delno vsebino hočem na tem mestu objaviti, j “Draga Rezika! Tvoje pismo setm prejel o Božiču. Tvoj , paket pa 2. januarja 1949. To je očividni dokaz prave vda-; nosti do starega župnika, kateri pase ovčice v St. Lovrencu od 23. oktobra 1905. Ne morem Ti povedati, kakšno veselje si mi z darili napravila. Menda si vse nabrala, kar imate sladkega in dobrega / Ameriki. Nežka je bila kave in sladkorja posebno vesela, ker se pri nas kaj takega sploh ne dobi. Vse je prav v lepem stanju dospelo do nas. Da se Ti vsaj malo skažem hvaležnega, bo za Te sv. maša ia Tvoj rojstni dan. Pri glav-iem oltarju bo pa ena sv. ma-,a za vse žive in mrtve člane Tvoj ih sorodnikov. V hvaležno priznanje in ljubezni Ti pošiljam svojo slivo v spomin. Rojen sem bil 12. junija 1871 v Horjulu na Gorenjskem. Letos bom dopolnil i'8 let. .Sama si videla, da sem oil vedno predvsem duhov-->ik. Vse delo pri mlekarni in nitališču je imelo msmen po-nagati ljudem ter jih naučiti Ubro gospodariti, da bi bili oolj voljni poslušati božjo besedo. Delal in trpel sem veliko, zaje nisem prav ničesar dosegel. Navsezadnje mi je par ljudi ■zelo mlekarno, za katero sem vse žrtvoval. Meni je bilo hudo. Odpustil sem vsem- Zdaj vidim, da je bilo prav tako. Ko bi imel še vse, bi me že davno zaprli, ali pa ubili. Zdaj pa sem vedno vesel in še tako pri moči, da morem opravljati službo. Pomanjkanje duhonikov je grdzno. Moj nečak je v št. Joštu, mašuje doma dvakrat vsa-kno nedeljo, popoldne pa v sosedni dve uri oddaljeni fari. Molite za nas.” * * Hi Drugo pismo. “Tvoje pismo sem prejel kot tudi poslani denar za sv. maše za Tvojega pok. moža. Po Tvoji želji bo sv. maša 26. maja. Je to prav primeren dan. Ravno ta dan ko obhajamo god) Marije Pomočnice Kristjanov, ki nam v zadnjem času tako očito kaže svojo materinsko srce. Začudil sem se nad Tvojo veliko dobroto, katero v sedanjih časih prav rad sprejmem. Za vse Ti bom fz srca hvaležen. Kot svojo nekdanjo učenko Te vprašam v važni zadevi. Jeseni bo treba imeti zase in za moje potrebno Usnje ter zim->e obleke. Ako bi bilo v Tvp-ji moči preskrbeti nam Vse potrebno., Za plačilo bi opravil sv. maše. Pri mnogih izginja prejšnja vedska mlačnost, mnogi, mnogi so pa vero popolnoma izgubili. Mladi ljudje gredo na tuje, v lahke službe. Dajatve so zelo hude. Gozdi se strašno u-ničujejo. Tretje pismo. Včeraj sem prejel Tvoj paket, jutri bo Tvoj rojstni 'dan. Oba dneva sta za me vesel dogodek na Tvoje usmiljeno srce. Saj je naj lepše na svetu drugemu potrebnemu bratu dobro storiti. Poslala si res veliko Ivpih reči. Prav prisrčna hva-'•>. za vse. Pri nas smo sedaj v težavah. Skoro vsa vozna živina je morala v kočevske gozdove, da vozil les. Na delo so bili klicani fantje in možje ter veliko deklet. Pšenična žetev je tu in ajda bo za sejati, pa ni nikogar doma. Zdaj hočejo osnovati skupnost, da bi skupno polje obdelovali. Včeraj smo imeli procesijo Sv. Reš. Telesa. Več sto naših ljudi ni doma. Nekateri so v kočevskih hribih, nekaj deklet na madžarski meji, kjer delajo ceste. Mlaje in vence sem moral sam. nadzorovati, toda kapelice so bile čudovito, okrašene.' Notranja zbranost je bila vidna pri vseh. (Dalje prihodnjič) --------o------- Okus Ulfra-zvok v zdravništvu “Momba” žirafa v Washington Park živalskem vrtu v Milwaukee se sklanja nad svojim komaj rojenim in šest čevljev visokim mladičem. Prav tako izgleda kot bi mu stara hotela pogledati, če si je “mali Augie” umil ušesa. Le priden bodi “Augie” in morda bo kdaj tvoja slika v knjigi s slikami, kjer živali govore kot ljudje. On: “Gospodična, ali se vam ne zdi, da je poljub brez brkov kakor kava brez sladkorja?” Ona: “Nisem še nikoli poskusila. . . .” On: “No, no, gospodična...” Ona: “Namreč piti kave brez Sladkorja.” Učenje se izplača — Prodajalec sladoleda, Sam J. Miller, na vzhodni sham New Yorka je obesil tablico na okno svoje trgovine z napisom, da vsak dober ucenec z redom g0 ali več dobi pol pinta sladoleda. Komaj s dijaki iz bližnjih sol dobili svoja spričevala, se jih je že lepo število zglasilo pri Millerju. Mnogim je znano že iz šole, kako nastaja oziroma kako se prenaša zvok od mesta njegovega nastanka pa do našega ušesa. Zračno nihanje je tista sila, ki prinaša zvok do naših ušes, ki so nekak sprejemni aparat za razne zvoke ali glasove. Globok glas ima le malo nihajev. Cim višji pa je zvok ali glas, tem večje število nihajev je potrebno. Naše .uho zamore sprejeti in razločevati od 16 - 20.000 zračnih nihajev v sekundi. Zvokov, ki imajo še večje število nihajev, naše uho ne more več sprejeti oziroma slišati. In te visoke zvoke, ki jih izvajajo posebni, do-sedaj že grajeni aparati in ki proizvajajo okoli 450,000 nihajev, imenujemo ultra-zvok. Izgotovili pa so pred kratkim tudi že aparate, ki proizvajajo do 12 milijonov nihajev na sekundo. Učinki teh ultrazvokov sejale o zanimivi. Dandanes že uporabljajo ultra zvok v različnih panogah, bodisi v industriji, bodisi v poljedelstvu ali tudi v medicini. V mnogih tovarnah Uporabljajo takšne zvočne valove, ki zamorejo natančno “pregledati” in preiskati do tri metre debele kovinaste stene in takoj opaziti skrite raapoMme in pogreške v njih. Takšni zvočni valovi imajo več milijonov zračnih nihajev v sekundi.. Neka amerlkanska tyrdka iaedeluje sedaj avtomatične odpirače garaž. Šofer pritisne na posebni gumb v svojem avtomobilu, nakar povzroči maj-ma piščalka neslišni ultrazvok. Na vratih garaže pritrjen in v to svrho izdelan mi-krofon sprejme zvočne nihaje in sproži neki motor v premika-nie, ki odpre vrata in užge svetilko. Ultra zvok zamore tudi izvršiti velike spremembe v trdih, tekočih in plinastih snoveh. Tako je že tudi uspelo očistiti mleko skoro vseh klic (bakterij), ki plavajo v nečistem mleku. Ravnotako je uspelo razcepiti majcene mastne krogljice iz koj ih sestoji vsako mastno mleko v še manjše delce. Ker se tako nile-\o v želodcu strdi v jako majhne drobce, priporočajo sedaj zdravniki takšno “razdrobljeno” mleko majhnim otrokom, ker je zelo lahko prebavljivo. » S pomočjo ultra zvoka so znižali število bakterij v mleku do samo osem v kubičnem centimetru, dočim ima mleko, Id ga navadno pijemo dan na dan, še vedno do 30,000 bakterij, pa ga smatramo še za čisto. Bližamo se času, ko nam bo uspelo po tem novem načinu steriiizarati razna jedila (t. j. uničiti v njih škodljive hakta-jije), ki nam danes še povzročajo marsikatero obolenje. V bližji bodočnosti bo že najbrž možno spremeniti sitno in ^norečo meglo v dež in jo na ta način odstraniti, da nam ne zagrinja sonca. V ta namen gra$ de že takozvani ultrazvočni generator s 30 KS (konjskih sil.) Amerikanski raziskovalci delajo že velike in uspešne poizkuse z ultrazvokom v poljedelstvu. Tako je dr. Raymond H Wallace (na vse-učlišču Connecticut) pustil vplivati zvočne valove s 400,000 nihaji v sekundi na ralma semena nekaj minut. Opazi] je, da so se takšne rastline hitreje razvijale in dajale dva do trikrat večjo le-; tino. Kakšnega pomena bo ta i iznajdba zn zvišanje piidei-kov, s] lahko mislimo že zato, ko raste število prebivalstva po vsem svetu vedno bolj in bolj. S pomočjo ultrazvoka so začeli zdravniki s poskusi, ope- rirati brez — noža! Tako sta dr. Lyon in dr. Tracy na nevrološkem zavodu kolumbijske univerza napravila na 37 poskusnih živalih možganske operacije, ne da bi bilo treba odpreti lobanjo. Uspelo jim je razdražiti ali celo uničiti določene dele možganskega tkiva. Psiček, na kejega možganski centrum za premikanje nog so znanstveniki naperili zvočne valove, je začel res premikati, svoje tačke. Mačka, “operirana” po ultrazvočnem načinu na .ičeh, je bila še nekaj ur precej občutljiva za svetlobne žarke oziroma za luč. V Ameriki izvajajo pri zelo um abotnih nevarne operacije na možganih, da morejo, ako že ne ozdraviti, vsaj olajšati trpljenje bolnikov. Operaterji morajo prebiti lobanjo in odrezati krpe velikih možganov od ostalih mežgan. Nič manj Kakor 2,000 takih težkih in krvavih operacij so v zadnjih časih izvrišili v Severni Ameriki. V kratki bodočnosti pa bo lahko marsikatera takšna operacija izostala, ker bo to po nadaljnjih izboljšanjih novega postopka mogoče namesto o-menjenih težkih kompliciranih ter krvavih izvajati le zračno-valovne, nekrvne operacije. In kakor trdi dr. Lynn, bo mogoče na ta način ozdraviti tudi blazne in bo treba samo najti one predele v možganih, jz katerih izhaja blaznost, in jim zmanjašati njihove funkcije. Seveda je danes vse to, kar sem tu omenil jtU v povojih oziroma v : bj -m razvoju.' 8 temi vrstic . udi ni rečeno, da bo kirurg že kmalu treščil svoj oster noč v kot. Toda čas prihaja, ko se bo tudi to zgodilo, vteaj v toliko, da bo nož !e redkeje treba vzeti v roke. Dr. K. KATOLIŠKI BUS POMAGA JAVNI ŠOLI Mercer, Wis. — Otroci iz javne šole v tem kraju dobe trans-p or taci j o do šole v Hurkey, oddaljenost 20 milj, na busu, ki je last katoliške cerkve. Ko se je pokazalo, da otroci ne morejo drugače do šole, je ukazal župnk Higgins, da jih pobere katoliški bus obenem z otroci, ki pohajajo v katoliško šolo. V kongresu pa lomijo kopja naši predstavniki in si pulijo lase, da bi ne bil sprejet predlog, ki bi dovolil vladno podporo javnim in katoliškim šolam ena- MALI OGLASI Iščemo kupce za apartmente, za i ali 2 družini; vsakojake cene. Stopite v stik z * Anthony Sakttel Anidon Go. 15975 Euclid Ave. GL 1968 (42) Sobe iščeta Mati in hči, obe zaposleni, iščeta 3 do 4 sobe od 55. do 65. St. Kdbr ima kaj primernega naj sporoči na 997 E. 63. St. vsak dan po 6 zvečer, ali v soboto ves dan, ali pokliče UT 1-1896. —(42) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug 15702 Waterloo Road Cleveland 10 .Ohio Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko >c zanesljivo obrnete na obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 K1LDEEB POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Tako se je cdtij vrženega v to strašno življenje, polno hudih sanj, in ni vedel niti, če živi. In misel, da se mora toliko trpljenja končati z novo, nepopravljivo Kasta.str of o, ga je delala napol blaznega ter izpreminjala tega olikanca v bitje, ki se je vdajalo zgolj svojim nagonom ter se vedno zopet prepuščalo trenutnemu raizburjenjiu. Rajši vse, porušenje m uničenje, kakor da le en belič, francoskega premoženja, le eno ped franco-sre zemlje! V njem se je zaključeval razvoj, ki je bil pod udarci prvih izgubljenih bitek pogazii napoleonsko legendo, tisti sentimentalni bonapartizem, ki ga je imel od junaških novosti svojega deda. Zdaj že niti ni bil več pritaš teoretske in modre republike, nagibal se j c k revolucionarskim nasil-stvom ter veroval v potrebnost strahovlade, da sg pometo nesposobneži in izdajalci, ki so se pripravljali, da Iziakopljejo domovino. In tako je bil z vsem srcem za vtaše, ko so si dne 31. oktobra nesrečne novice sledile tik za petami: izguba Bourgeta, ki so ga prostovoljci Presse tako hrabro zavzeli v noči od 27. do 28., prihod gospoda Thiersa, vrnivšega se s svojega potovanja po prestolnicah Evrope, v Versailles, kjer se je hotel ipo glasu ljudskih govoric pogajati v imenu Napoleona III; in naposled predaja Met-za ki mu je bila sredi krožečih nesigurnih vesti postala že strašna gotovost, poslednji u-darec z batom, nov, še sramot-nejši Sedan. In ko je drugo j utro izvedel o dogodkih v mesni hiši, kako so bili uporniki nekaj časa zmagovalci, člani vlade Narodne Obrane pa jetniki do štirih zjutraj in šele nato osvobojeni vsled izpre-memlbe mnenja med prebival-srvom, ki je bilo od kraja ogdrčeno nad njimi, nato pa se je siplašilo ob misli na zmago upornikov, je obžaloval to ponesrečno vstajo, komuno, ki bi blia morda rodila blagor, zaklicala k orožju pa ogroženo domovino in obnovila vse sta-ročastite spomine svobodnega naroda, ki noče umreti. ' Gospod Thiers si niti ni upal sto- piti v Pariz, čigar prebivaltsvo je hotelo prirediti slovesno razsvetljavo, ko iso Be pfrekin uda pogajanja. Nato je pretekel mesec november y mrzlični nestrpnosti. Vršili bo ®e majhni boji, ki se jih Maurice ni udeležil. Ta čas je taboril v bližini Saint-Ouena; neprestana želja po novicah ga je tirala, da je ušel ob sleherni priliki. Kakor on, je bil tudi Pariz ves v plašnem pričakovanju. Zdelo se je, da je volitev županov pomirila politične strasti, toda skoraj vsi izvoljeni so bili pristaši skrajnih strank, in v tem se je skrivalo strašno ‘znamenje za bodočnost. In to, česar je čakal Pariz v tej ipo-rnirjenosti, je bil toli glasno zahtevani veliki izpad, osvobojen j e in zmage In zopet ni nihče dvomil o tem, da vržejo Pruse nazaj ter jim pojdejo po trebuhih. Priprave so bile storjene na Gennevillierskem polotoku, ki je veljal za najugodnejšo točko za prelom. Nato je nekega jutra napočilo noro veselje nad dobrimi novicami o Coulmiersu, o zopetnem zavzetju Orleansa, o tem, da je Loirska armada na maršu in da tabori že pri Eampes-u, kakor so govorili. Vse je bilo izpremenjeno, šlo je le še za to, da ji podado roko preko Marne. Preustrojili so bili vojaške sile in sestavili troje mad, prvo iz batalijonov narodne garde pod poveljstvom generala Klementa Thomasa, drugo iz 13. in 14. zbora, pomnoženo iz najboljšimi četami, vzetimi od vseh strani, ki naj bi jo general Ducrot vodij k velikemu naskoku, in naposled še tretjo, rezervno armado, ki je sestojala samo iz mobilne garde in je bila poverjena generalu Vinoy-u. Im popolno zaupanje je dvigalo Maurica, ko je prišel dne 28. novembra s .115. polkom taborit v Vincenn-ski gozd. Tu so bili Vsi trije zbori druge armade; govorilo so je, da velja sestanek, napovedan Loirski armadi, za drugi dan v Fontainebleau-u. Nato pa so se takoj začele običajne nezgode in napake: nenadno naraščanje reke, ki je preprečilo gradnjo ladijskih mostov in zoiperna povelja, ki so ustavljala pohod. V naslednji noči je 115. polk Kot eden prvih prekoračil reko, in ob desetih je Maurice med strašnim ognjem prodiral v vas Champigny. Bil je kakor blazen, in chassepotka ga je žgala v roki vzlic silnemu mrazu. Odkar je marširal, je bila njegova edina volja, iti tako naprej j, vse naprej, (dokler ne pridejo do tovarišev tamkaj v provinci ji. Toda pred Ohampigny-em in Bry-em je armada zadela ob zidove .Coeuilly-skega in Villierske-ga parka, ki so jih bili Prusi izpremenili v ne'zavzetne trdnjave. To je bila meja, kjer se je razbil pogum vseh. Zdaj je ostalo le še obotavljanje in umikanje. 3. armadhi zbor se je bil zakasnil, 1. in 2., ki sta bila tačas že pribita, sta dva dni 'branila Champagny, pa sta ga morala zapustiti v noči 2. decembra pe svoji brezplodni zmagi. To noč se je vsa armada vrnila taborit pod Irevesa Vincennskega gozda, ki so bila bela od slane; in Maurice je ležal z zamrlimi nagomi in obrazom na ledeni zemlji ter plakal. O mračni in žalostni dnevi po izjalovljen ju tega neizmernega napora! Veliki izpad, ki so ga pripravljali toliko ča!sa, nezmagljivi sunek, ki je imel osvoboditi Pariz, se je bil ponesrečil; in tri dni kasneje je pismo generala von Moltke naznanilo, da je Loirska armada poražena in je zopet zapustila Orleans. To je bil tisti obroč, ki se je ožil in ki ga odslej ni bilo več mogoče prodreti. Toda zdelo se je, da Pariz v svojem grezničnem obupu nahaja novih sil za odpor. Lakota se je oglašala pred1 vrati. Že od srede oktobra so delili meso na racije. Meseca decembra ni bilo več niti repa od ŽENSKE! Sedaj lahko dobite SPOMLADANSKO HIŠNO OBLEKO pri Anzlovar's Dept. Store po znižani ceni S2.»8 Obleke za majhne ženske do mere 521/2 r* ---—' ——A ZAHVALA V dolžnost si štejem izreči najiskrenejšo zahvalo številnim prijateljem in dobrotnikom, ki so v času moje bolezni, ko sem se nahajal v bolnišnici od 26. decembra 1949 do 12. februarja 1950, darovali potrebno kri za operacijo, poslali simpatične karte, cvetlice in razne dobrote v znak sočutja, in to iz vseh delov Zedinjenih držav. Vse mi je bilo v dokaz vašega čustvovanja in spoštovanja ter v veliko olajšavo in uteho. Vsled zdravnikovega nasveta niso bili obiski v bolnišnici dovoljeni, za kar naj mi številni prijatelji oprostijo. Ponovno izrekam vsem prijateljem-dobrot-nikom mojo in moje družine najiskrenejšo zahvalo! JOŽE ŽELE ST. . ------ ---------------------------------^ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite te z vsem zaupanjem do vašega starega znane« JOHN OBLAK 114« E. «1. St HE 271« velikih čed goved in koštru-nov, ki so jih bili izpustili po gozdičku Bois de Boulogne, da so dirjale okoli in delale prah; pričeli so klati konje. Zaloge in poznejše rekvizicije moke in žita bi moralo biti še za štiri mesece. Ko je zmanjkalo moke, so morali zgraditi na kolodvorih mline zanjo. Primanjkovalo je tudi drv, hranili so jih za mletje žita, za peko in za izdelavanje orožja. In Pariz, brez plina, razsvetljen z redkimi petrolejkami, Pariz, ki so mu merili kruh in konjiško meso, je vseeno upal ter govo- ril o Faidherbe-u na severu, o Chanzy-u ob Loiri, Bourbaki-u na vetoku, kakor da se ima zgoditi čudež, ki jih privede zmagovite pred. mestno obzidje. Pred pekarnami in mesarijami so se dolge vrste ljudi, čakajočih v snegu, včasih razveselile vesti o namišljenih zmagah. Za potrtostjo, ki je sladila vsa- kemu porazu, se je zopet poro-d’la iluzija ter še jasneje plamenela v tej množici, ki se ji jo blodilo od trpljenja in gladu. Na trgu Chateau-d’Eau so mimogredoči skoraj razmesarili vojaka, ki je govoril o predaja (Dalje prihodnjič) ------o------ 6* priporočamo za popravila fenderjev. ogrodja in za BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANE CVELBAR, lastnik. Of course with Built-In “Picturemgnet” Aerial jtSfcr, New Zenith “Graemere" Television Console with Glare-Ban 1 * Black ’ ’ tube, 105 sq. in. Screen. Period cabinet of elegant simplicity, finished in genuine Mahogany veneers. Naw Zenith Glare-Ban “Black” Tube . . . greatly increases picture clarity. Relieves eyestrain by reducing glare. Provides unequalled television viewing pleasure even in normally lighted rooms—the way medical authorities recommend TV should be viewed! Exclusive Built-In “Picturemagnet” Aerial eliminates the need for an external aerial in many Ideations! Giant Circle Screen With Zenith r. . Control . . . allows your choice of either the circular or rectangular television picture at the flick of a finger. One-Knob Automatic Tuning . . . just one twist brings in station, picture, sound— all pre-adjusted! Ends retuning nuisance. COME IN...SEE...COMPARE! Low Down Payment *,. Easy Terms Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.—V torek in petek do 6:00. Zaprto cel dan v sredo. CATCHES CONTRACT—Here comes one of those unpredictable balls from the long left arm of a high school athlete who has caught the attention of the nation. The 18-year-old pitcher, Paul Pettit, has been signed by the Pittsburgh Pirates for $100,000 bonus, to be paid over a period of 10 t— years in addition to his regular salary. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Walerloo Rd. IV 6072 Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci! “TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!” s°glašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven Klej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. IVAN JONTEZ 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. 'VAN JONTEZ Naprodaj tudi pri tvrdkah: GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.