Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS List_s!ovenskih jelavcev t Ameriki. TELEFON: CHekea 1—3871 NO. 193. — ŠTEV. 193. Entered m leeand Clan Mattel, September 21« 1H3, al the Fort Office at New York, N. Y„ under Act ef Centre* of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily m the United States. loaned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 18, 1931. — TOREK, 18. AVGUSTA 1931 -—-—-—— i VOLUMS PREDSEDNIK BO SKLICAL POSEBNO ZASEDANJE ZAVLAČEVANJE POMOČI NEZAPOSLENIM BI BILO US0DEP0LN0 ZA STRANKO Kongres se bo najbrž sestal se pred 15. novembrom. Predsednik se bo moral vkloniti splošnemu pritisku ter storiti nekaj, čemur se je z vsemi štirimi protivil. — Načelnik republikanskega narodnega odbora, senator Fess, je še vedno proti posebnemu sklicanju. — Pri zveznih javnih gradnjah bo pozimi zaposlenih komaj stopetdeset tisoč mož. Sest milijonov ameriških otrok je slabo hranjenih. Vlada in vstaši poročaj o o zmagah WASHINGTON, D. C., 1 7. avgusta. — Tukaj so se pojavile govorice, ki se vztrajno širijo, namreč, da se je predsednik Hoover premislil ter da bo sklical posebno zasedanje kongresa. Kdaj se bo kongres sestal, se še ne ve natančno, toda iz precej zanesljivih virov se je izvedelo, da še pred I 5. novembrom. Iz vseh strani dežele prihajajo vedno nujnejši pozivi, da mora vlada sestaviti program za pomoč nezaposlenim v prihodnji zimi. Kot znano, je predsednik dosedaj odločno nasprotoval, da bi se kongres prej sestal kot običajno,! namreč dne 7. decembra. Vse pa kaže, da se bo moral ukloniti splošnemu pritisku. Načelnik republikanskega narodnega odbora, senator Fess, in senator Watson iz Indiane, ki je vo-titelj republikancev v senatu, sta sicer odločno proti posebnemu zasedanju kongresa, toda njun protest ne bo dosti zalegel, ker se bo moral predsednik Hoover vkloniti volji drugih uglednih republikancev. Skoro vsi soglašajo v mnenju, da mora zvezna vlada sodelovati z državnimi in občinskimi oblastmi ter privatnimi pomožnimi družbami, da se pomaga nezaposlenim, katerih bo, kot je ugotovil predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, meseca januarja nad sedem milijonov. Ako bi se predsednik še obotavljal, bi postala stiska brezdvoma še večja, kar bi imelo skrajno neugodne posledice za vso republikansko stranko. Pretežna večina ni zato, da bi delila vlada nezaposlenim miloščino, pač naj pa vlada pomaga potom Rdečega križa ali kake druge agenture. Vladne gradnje ne bodo zadostovale za odpravo nezaposlenosti. Pri teh gradnjah je sedaj zaposlenih dvaintrideset tisoč ljudi. Največje število, kar jih morejo zaposliti, pa znaša kvečjem I 50,000. Nekateri svetujejo naj bi kongres najel pettisoč milij onov dolarjev takozvanega 'prosperitetnega** posojila. Ta vsota bi zadostovala za zmanjšanje stiske in bede. WASHINGTON, D. C. 7. avgusta. — Konferenca za zdravje in zaščito otrok je dognala, da je v Združenih državah šest milijonov otrok, ki so premalo hranjeni. Skoro štiritisoč otrok boleha za jetiko, nad en "milijon jih ima srčno napako. ALEKSANDER IN MARIJA S£ BOSTA LOČILA Po Zagrebu o začele krožiti govorice, da m e d kraljem in kraljico ne vlada več tako prisrčno razmerje kot je vladalo nekoč. ZAGREB, Jugoslavija, 17. avgu-* sta. — Ljudje so se začeli čuditi, zakaj sta za;ela jugoslovanski kralj Aleksander in 'kraljica Marij-a hoditi vsak svoj-a pota. Pojavile so se celo govorice, da se nameravata ločiti. Ako se natančno premisli, niso te domneve brez vsake podlage. O priliki desete obletnice, odkar je zasedel Aleksander jugoslovanski prestol, se niso vršile nikake ofi-cijelne slovesnosti. Kralj se je mudil v svojem poletnem bivuliču, do-čim si je kraljica ogledala mornariško parado v Konštanci. Kralj Alkesander se ni pojavil v Bukarešti, too se je njegova svakinja, romunska princesa Ileana, poročila z avstrijskim nadvojvodom Antonom. Jugoslovanska kraljica Marija je bila navzoča, in njena mati kraljica-vdova Marija, je bila baje zelo nevoljrra, ker kralja Aleksandra ni biLo. Jugoslovanska kraljica je že dolgo pri svoji materi na Romunskem, dočim se mudi kralj v Jugoslaviji ter pravi, da je preobložen z vladnimi posli. VLADA PODPIRA IZDELOVALCE 'VINSKEGA KAMNA' WASHINGTON. D. C., 15. avgu-sa. — Zvezni farmski posojilni uivd je dal nadaljno posojito Fruit Industries L»td. Kot znano izdeluje ta družba, iz grozdnega soka takozvani "vinski kamen", ki se v dotiki z vo-cfo po petih dneh izpremeni v vino. Suhači so odločno nasprotovali posojilu, toda vsi njihovi pro-testi niso nič zalegli. BOMBE NA BOLGARSKEM Načelnik Protogerovove stranke je bil nevarno ranjen. —Bomba je bila poslana v -glavni stan. SOFIJA, Bolgarsko, 15. avgusta. Med pristaši dveh macetfcnskih revolucionarnih organizacij, Proto-gerova in Mlhajlova, vlada smrtno savraštvo, ki se očituje v lviznih •bombnih napadih. Pristaši MihajJ'cva so pobili že na stotine svojih nasprotnikov ter imajo več vpliva kot pa pristaši Proto-gerova. Voditelji slednjih se skrivajo ter se vedno močno zastraženi. No;oj je bil poslan v neko hišo v Sofiji, kjer žive voditelji Protoge-rovcev, zaVcj, ki je bil naslovljen na načelnika Kristova Todorova. Kot odpošiljatelj je bil označen neki u-radnik zunanjega urada. Ko je Todorov odprl paket, je nastala strašna eksplozija. Drobec bombe je izbil Todorovu oko in ga ranil na obrazu. Peco Trajkov je izgubil obe roki kakih pot drugih o-seb je bilo več ali manj poškodovanih. Pakot je prinesla v hišo neka ženska, ki je pa še pravočasno brez sledu izginila. ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE SO PRAZEN SEN W1LUAM8TOWN, Mass.. 16. avgusta. _ Danes je gororil tukaj dr. Rapiurd. slavni profesor iz Ženeve ter «e v svojem tovoru pečal z nameravano evropsko zvezo. — Do®U la±je t* bilo združiti ves svet kot pa sedemindvajset evropskih d rta v. — j« pekel. — Evropske drla ve *> dosti preblizu. di bi jim bilo mogoče skleniti kak sporazum. Sporazum bi bil v najskrajnejšem slučaju mogoč edi-nole s posredovanjem Združenih držav. STRELA MU JE VRNILA GOVOR ROGERSVHA£. Ala.. 16. avgusta. Strela je omamila 40-letnega W. C. Pa«e-a. ki že dvajset let ni mogel govoriti. Ko se je zavedel. Je zopet izprtgovoriL STOLETNA ŠE NI SITA ŽIVLJENJA CHESTER, Pa., 16. avgusta. — Včeraj je praznovala tukaj Mrs. Anna Gorham svoj stoti rojstni dan. Skuhali je obed, pomila posoda, naito pa začela čitati časopise. Nekemu časniškemu poročevalcu je rekla: — Življenje je tako lepo, in sem prepričana, da bom še nekaj let živeli. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠTAJERSKEM Dvanajst oseb je bilo u-smrčenih, skoro petdeset pa nevarno poškodovanih. — Sedem vagonov je skočilo iz tira. DUNAJ, Avstrija, 17. avgusta. — Na vožnji z Dunaja proti Rimu je kolidiral v bližini Leobna na Štajerskem ekspresni vlak s tovornim vlakom. Dvanajst oseb je bilo na mestu usmročnih, kakih petdeset pa nevarno poškodovanih. Eksplozija je bila .tako silna, da je sodem vugenov skočilo iz tira. U-radna poročila pravijo, da ni med ponesrečenimi nobenega Amerkan-ca. Strojevodja in kurjač ekspresnega vlaka sta se rešila s tem, da sta skočila z lokomotive še prcdno se je za vršila eksplozija. Dosti vagonov so morali razbiti, da so prišli do mrtvih oziroma ponesrečenih. Uvedena je bila obširna preiskava. Dva postajna načelnika sta bila (aretirana, češ, da nista "oddala pravih signalov. LINDBERGHU NAGAJA VREME Letalec in njegova žena sta v Petropavlovsku in čakata ugodnega vremena za nadaljni polet. TOKIO, Japonska, 17. avgusta. — Z otoka Paramušir je dospela sem j brzojavka, da sta dospela ameriški I letalec Lindbergh in njegova žena , v Petropavlovsk na Kumčatki ter da Č3kata tam ugodnega vremena za nadaljni polet. Od tam bosta odletela proto Nemuro. Razdalja znaša 897 milj. TOKIO, Japonsko, 17. vgusta. — Delavci grade ograjo okoli Kasu-migaura letališča, da bo zamogcl Lindberghov aerophan varno pristati. Letalca in njegovo ženo bo pozdravilo najmanj petindvajset tisoč oseb. Lindberghu bo odletelo nasproti j šest mornariških zrakoplovov. J TOKIO, Japonska, 17. avgusta. — Polkovnik Charles Lindbergh in njegova žena st-a bila danes gosta priprostih prebivalcev Petropavlov-ska v Sibiriji. Jutri nameravata le-jteti naprej v Nemuro, Japonska. Lindbergh, ki se nahaja na pole-. tu v Orijent je pristal včeraj po-| poldne ob treh, po poletu s Kara-gin-otoka na iztočni obali Sibirije Letalca sta sprejela dva motorna čolna, ki sta spremila letalo na pripravljeni kraj. 60 šolskih otrok je prepevalo pod improviziranim slavolokom ruske pesmi. Petropavlovsk je mesto nekakih 10.000 prebivaicov. Prebivalci obstajajo deloma iz Rusov, Japoncev in Mongolov. Leži v ravnini, obdmo od visokih gora ter ima izvrstno pristanišče. Preoivalci se pečajo v glavnem z iskanjem zlata, trgovino z kožuhi in ribolovom. Prebivalstvo je bilo navdušeno vsled prihoda slavnega ameriškega letalca in njegove žene. Se pred izkrcanjem se je govorilo o načrtu, naj se preskrbi ženi letalca zadostno množino kožic za kožuh. Ziakoplovna postaja Običi ni imela danes zjutraj poročati ničesar drugega kot o sprejemu letalcev. V HAVAN1, KUBA, VLADA MIR HAVANA, Kuba, 1 7. avgusta. — Vojaštvo kubanskega predsednika Gerarda Machade si je danes z vsemi silami prizadevalo premagati vstaše, kojih voditelji se nahajajo v ječi Cabana trdnjave. BREZPLAČNA VOŽNJA ZA NEZAPOSLENE OTTAWA, Ont., 16. avgusta. — Železniške družbe so izjavile, da bodo dale brezplačno vožnjo onim nezaposlenim, ki si hočejo poiskati dela izven mesta. 0SEMDESETLETN1 SE BO POROČIL LONDON. Anglija. 1«. avgusta. — Bivši newjr^riki sodnik Charles Wheeler, ki je star fte osemdeset let. se bo v kratkem poročil z Ruth Ounttaer Winant is New Yocfca. NEWYORSKI ZUPAN V KARLOVIH VARIH KARLOVE VARI. Čehoslovaška. 16. avgusta — Noecj je dosptl iz Berlina sem newyortki župan Walker. DeMen je bil takega sprejema kot Je bU svoječasno prireje« priljubljenemu angleškemu kralju Edvarda vn. Tukaj bo ostal tri tedne. ADVERTISE in "GLAS NARODA" M AXIMIL1AN0 V SIN SE JE POROČIL BADEN, BADEN, Nemiija, 16. avgusta. — Grof Berchtold Dadenski sin Makshnilhna, zadnjega nemškega cesarskega kanclerja, se je poročil dan:s s princeso Teodoro. Na stoti* je bilo dosti kajzerjeve žlah-te. BOJI V NEMIH LJMBAH. Nem ji j a 16. avgusta. — Po ulicah tukajšnjega mesta so se vršili resni nemiri. Med komunisti in narodnimi sodjalisti je prišlo do yro&h spopadov, t katerih je bite ena oseba usmrfena, dočim so bile *tiri nevarno poškodovane. ŠTRAJKARJI SE POSLUŽUJEJO BOMB MADRID. Španska. 16. avgusta. Sira j k telefonskih uslužbencev se vednp bolj širi ter je v zvezi z resnimi nemiri. Včeraj so eksplodirale v Madridu tri br-nbe ter povzročile na imetju telefonske družbe precejšnjo škodo. Dve bombi so našli v bližini ameriškega poslaništva. Boj se je završil v provinci Santa Clara. Kljub precejšnjim izgubam so vstaši premagali vladne vojake in jih zapodili v beg. Predsednik Maehado razpolaga v onem kraju s tisoč vojaki, dočim imajo vstaši nekako osemsto mož, Bitka se je vršila v pogorju Sierra Moreno ter se je za vstaše ugodno končala. Predsednik Maehado je ostal v Santa. Clari ter osebno vodil kampanjo. O uspešnih vstaških delavnostih poročajo iz Coralilla, Fomenta in Quinte. Machadova poročila seveda ne soglašajo s poročili vstaš£*v, kajti MSachudo pravi, da zmagujejo njegovi vojaki na vsej črti. Vstaško gibanje je zadobilo močan udarec za zajetjem generala Maria Menocaia. ki je bil vrhovni poveljnik vsfciških čet ter svoječasno predsednik republike Kube. Zdaj je s svojimi tovariši vred v trdnjavski ječi Cabani, kjer čaka obravnave. V Havani vlada mir. V glavnem mestu kot tudi drugod je proglašeno vojno stanje, v splošnem pa revolucija ni vznemirila normalnega, življenja. Gledališča so polna. Tudi po kavarnah in gostilnah je dosti gostov. Generala Menocaia. ki je bil v petek ujet v provinci Pina del Rio. so privedli včeraj semkaj. Bil je neobrit. in obleka je v cunjah visela od njega. Navzlic temu je bilo pa opaziti v njegovem obrazu veliko odločnost. Predno so jetnike zaprli, so jih kinematografirali. WASHINGTON. D. C., 17. avgusta. — Dr. Cosme de la Torrientei bivši kubanski poslanik in eden voditeljev kubanskih nacijonalistov, je rekel, danes zastopniku Uinted Press, da se bo revolucijonarno gi- banje toliko časa vršilo, dokler n« bodo revolucijonarji zmagali. Na raznih bojiščih je do osem tisoč dobro opremljenih nacijonalistov. HAVANA. Kuba, 17. avgusta. — Enajst mož, med njimi tudi prejšnji predsednik Menocal, se je vrnilo danes na krovu kanonskega 1 čolna. Z njih prihodom je izgubilo vstaško gibanje vso veljavo. Vsaj zaenkrat je bila vstaja preprečena. Vlad,-ne čete se nahajajo v provinci Santa Clara. Završili so se že nadaljni boji. a v splošnem je vstaja zatrta. Boji so zahtevali dosedaj življenj3 27 ljudi. V Cabarra jetnišnico, ki obvladuje pristaniške, so cddali jetnike. Z generalom Menocalom so bili pretirani tudi njegov pribočnik, polkovnik Carlos Mendieta. in devet firugih ve>diteljcv. Vsi bodo morali čakati prihoda predsednika Machade. Le polkovnik Men die ta kaže svoj pogum, ker je odrekel pokorščino, vsi ostali pa mirno čakajo prihoda generala Nfachade. Medtem so vprizorili vstaši korake. da v zadnji minuti rešijo vstajo. Vstaški voditelj, polkovnik Roberto Mendee Pena te je baje že ponudil predajo. Več kot tri tisoč vladnih vojakov je odšlo v provinco Santa Clara. AMERIKANKO POGREŠAJO V MEHIKI SAN DIEGO. Cal. 15. avgusta. — Zvezne in okrajne oblasti iščejo Amertkanko Paulino Phillips, katero od včeraj pogrevajo. Zadnjič so jo videli v Agua Caliente. Mehika, kamor se Je podali s svojo družino iz Santa Clara. Cal. DEjj A R N A NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM v jugoslavijo Din 500 ...................... % 9.35 Din 1000 ____________________ 8 18.50 Din 2500 _____________________ % 45.75 Din 3000 ___________________ $ 54.60 Din 5000 ---------------------- % 90.50 Din 10,000 .................... $180.00 v italuo Lir 10« __________________________________________________| 5.75 Lir 200 ----------------------------------------------% 11.30 Lir 300 ----------------------------816.80 Ur 500 ------------------------------827.40 Lir 1000 ----------------854JS5 % "T izflaclla v ameriških dolarjih Pristojbinz. znata 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45— 90 centov, za $50.— $L—, a $100.— $2.—, za $200.— K—, za $300.— $5.25. večjih neakor kot av*aj i Urah aH dolarjih, dovoljujemo «e boljle lih priporočamo. da m poprej s nam la state Birtm nekealla Najaa aakiTih brriajema pa CABLZ LZTTEK sa Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, M, T. Telephone BArday * J L tank Owned and PubUahed bj nOTKNIO rDBLDHDU} COMTANX (A Corporation) . PreUdffxl L. Bcnedlk, Tre«. of buxlneaa of the corporation and addresses of above officers: Hi W. 1Mb Street, Bonnfh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (▼•lee ef the reople) Issued Every Day Except Sundays and Holidays fe oeto leto velja Hat in Kanado Sa pol leta „ fta četrt leta Ameriko .00 .$3.00 ..$1.50 Za New York xa celo leto $7.00 Za pol leta -------------------------$3.50 Za Inozemstvo sa celo lato--$740 Za pol leta _____________________________.$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" lahaja rsaM dan lzrsemAl nedelj In praanikov. bees podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli ir1*"!"** po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. win NARODA", $1$ W. 13th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—387$ VZROKI ZLOČINOV Wickershamova komisija, kateri je naročil predsednik Hoover dognati vzroke neizpolnjevanja postav, jt-izdala zopet poročilo, ki se bavi z zločinskim valom, ki se je razširil po vseh Združenih državah. Poročilo je izredno važno, ker potrjuje že splošno razširjeno domnevo, da vzroka zločinov ni iskati pri ino-zemeih, pač pa v pomanjkanju in bedi. Poročilo jr vsebovano v dveh debelih zvezkih. Posebno važno je poglavje glede sredstev, ki jih priporoča komisar Henry \Y. Anderson vladi za odpravo sedanjih neznosnih razmer. Pravi, da je treba v prvi vrsti odpraviti po velikih mestih one okraje, v katerih prevladuje velika beda. Temeljito je treba preiskati soeijalne, politične pravosodne in gospodarske sisteme ter jih sproti prilagoditi vedno izpreniinjajočim se razmeram. Kot enega glavnih vzrokov zločinov navajajo komisarji politično korupcijo. Marsikateri zločin ima svoj vzrok še v letih, ko je sedanji zločinec obiskoval se ljudsko šolo, vsled česar naj se tudi šolski sistem podvrže temeljiti preiskavi. Komisija je preiskala najrazličnejša mesta, pa je našla vsepovsod skoro ista znamenja zločinov: borna stanovanja in vedno menjajoče se prebivalstvo; veliko pomanjkanje in odvisnost; pomanjkanje igrišč v prosti naravi. Za vse to so odgovorne razne družabne organizacije. Del poročila se bavi z vlogo, ki jo igrajo črnci v zločinu. Izprašali so večino črncev, ki so zaprti v Sing Singu, in prišli do zaključka, da so skoro slehernega poslale v zločin razmere, v Icaterih je moral živeti. Naravnost presenetljive so izjave mladih zločincev* Koliko mladih ljudi bi se dalo spraviti na pravo pot, če bi se dnilžba pravočasno pobrigala zanje. Na zemljevidih mest — Chicago, Philadelphia, Richmond, Cleveland, Birmingham, Denver in Seattle so na-značili z malimi točkami kraje, iz katerih so se rekrutirali zločinci. Teh črnih točk kar mrgoli tam, kjer so v bližini tovarn delavska stanovanja in kjer je v bližini veletrgovin takozvana "ifoožaia četrt". Na obronkih mesta se število zločinov manjša, dočim se na farmah zelo redko dogajajo. Nadalje je komisije ovrgla naziranje, da je pretežna večina zločincev inozeincev. Baš nasprotno je res. Na prvem mestu so turojeni Amerikanci, dočim pridejo ino-zemci šele kot drugi vpoštev. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV iN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za -morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih _ zelo važno. Vloge obrestujejo po 4% Sakser State Bank U OOBTLANDT ffffT NEW YORK, N. T. ' r« 'NEff YORK, TUESP&y, AUGUST 18,1931 L&KQBT ■LOYKPW DAILY HO, LI. LAŠKI IREDENTIZEM IN TERORISTI Šibenik, 28. julij-a. Šibenik se pripravlja, padel od 53 na 51 kil. Največ ljudi oboli na sladkorni botazni v velemestih, razmeroma malo pa na deželi. S CENA DR. KERN0VEGA BERILA 2 i JE ZNIŽANA Angleško-sloveosko Berilo tmUil BLOTKNI ■**""' KNJIGARNI %XM NARODA - . P* Wjrt IS t*~l Hew M Advokat dr. Sievers pripoveduje v "Hamburger Fremdenblattu" nenavadno a resničiio zgodbo. Pred 19 leti se je ločil neki Hamburgovec od svoje žene, s katero ni imel otrok. Ločen je bil po lastnik krivdi. Pozneje se je oženil z drugo žensko, s katero ima otroke. In 19 let potem ko je izreklo sodišče ločitev od prve žene, je potrkal na njegova vrata mladenič, ki se mu je predstavil za sina ter ga prosil, naj mu dovoli stopiti v zakon, česar ne more storiti brez očetove privolitve, kr še ni polnoleten. Fant se je namreč zaplel v razmerje z dekletom, ki je zanosilo z njim in bi s poroko rad popravil svojo mladostno zablodo. Lahko si mislimo, kako je bilo očetu pri srcu, ko je pod 19 letih izvedel, da ima otroka in celo sina. Stvar mu je bila tem manj razumljiva, ker je že dve leti, preden je sodišče izreklo ločitev, živel brez žene, s katero je bil poročen. V ločitvenem procesu se je malo brigal za obravnavo. To se je nad njim maščevalo. Zadovoljil se je le s končne odločitvijo, ki je bila zanj u-godna, drugega mu ni bilo mar. Kakšnih 14 dni po ločitvi je ločena žena povila sina. Da je v drugem stanu, seveda ni dala vedeti možu spričo važne odločitve, ki j° imela pasti na sodišču. A kakor se je ločeni mož zopet oženil, se je tudi ona vnovič omožila. Njuna pota so šla potlej daleč narazen. Po do - ( ločbah zakona pa velja še 302 dneva po izvršeni ločitvi zakona za o četa otroka mož, ki je do rečenega dne živel z ženo v zakonski skupno- PREPLAVE NA KITAJSKEM Večji del Hankova je izpostavljen razdejanju vsled preplave. — Skrb za inozemce. sti. Na podlagi tega je oblast vpijala za očeta novorojenca, ločenega moža, kar se je zdelo tem narav-nejše, ker je bila zveza ločena samo dva tedna pred porodom. Mogoče bi bil "oče" vse življenje ostal brez vednosti, da ima sina ir. prvega zakona, da se ni primerila fantu smola, ki je naravnost za- j LONDON, Anglija, 17. avgusta. — htevala očetovega pristanka. In ker iz šanghaja poročajo, da so obla-n! hotel "oče" priznati svojesa c- sti pripravljene spraviti inoeemce iz četovstva, kar bi zopet lahko ime- prepiavl j enih ozemelj južne Kitaj-lo dalekosežne posledice, kajti oče >ike obstaja namreč nevarnost, da je premožen in bi moral razdeliti ^ unaerio staro mesto Hankov Ob premoženje po smrti na enake de- ] jangtse-reki. le med otroke iz prvega in drugega j v°zadnjih 24 urah je voda zelo narasla, in porušilo se je skladišče japonske koncesije. Boje se tudi za hiše ob vodi, ker zakona, je prišlo do tožbe, v kateri ne zahteva sin od "očeta" nič drugega kakor pristanek na zakon, kar pa je zopet istovetno s prizna- nimajo upanja, da bi se lahko še nadalje ustavljale vodi. V tukem slučaju bo zopet več tisoč ljudi brez njem očetovstva. Posili očetu zdaj ne preostaja nič ! drugega, kakor tožiti že davno ločeno ženo, da se njegovo ime izbriše iz očetovske rubrike v matični knjigi. Če se mu to ne posreči, boj na večne čase ostal oče sina, ki njegov sin in bo moral prevzeti tudi obveznosti, ki sledijo iz takšnega razmerja. Zares roman, ki ga more napisati samo življenje! strehe. Hankov fe zavit v temo, kajti električna naprava je preplavljena. Trije mostovi ira Hankov-Peking m ? žcleznici so bili odneseni. Prebivalstvu so svetovali, naj da cepiti preti koleri. Nevarnosti izbruha epidemije mogoče zanikati. si ni kakor v starih pravljicah ZA KRATEK CAS. POLARNI PAS V MEGLI Med poiarnim poletom "Grofa Zeppelina" so časniški poročevalci/ ki so bili na njegovem krovu, ves čas sporočali svoja opazovanja listom. Takega se je enega med nji-ko so pluli nad meglo, ki je ležala na tečajnem morju. Zdelo se je, kakor da je pod njimi zaledenela planjava, na kateri je bila vidna celo senca zrakoplova. Senco je obdajal spredaj mavričen krog. Za-i radi megle ni bilo mogoče ločiti vodo od neba, neprestano so se pojavljale pod njimi in v ozračju čudne barvne krogle in temperatura se je neprestano in divje spreminjala za 2 do 8 stopinj. Ob 15.30 se je megla razpršila in so zapazili prve ledene plošče, ko so naraščale po obsegu vedno bolj, dokler niso postale ena sama mogočna ledena bariera. Ob 17. so zagledali Nansenovo deželo in pokrajina je postala tako namah vsa drugačna, tako bujno barvita, da je postal celo fiegma-tični dr. Eckener ves vzhičen in je neprestano klical akvareliste. Na plavajoči ledeni plošči so zapazili družinico severnega medveda: samca, samico in mladiča ki so ob pogledu na "Grofa Zepelina" nevoijno stresali glave. Na takšni ledeni plošči bi bil moral po neki domnevi Američana Fiale pripluti do Nan-senove dežele Amundsen od Medvedjega otoka, kjer ga je bila doletela z njeigovimii spremljevalci nesreča. Pot je dolga 3000 km — in profesor Samojlovič je označil to domnevo za absurdnost. Vseeno so z daljnogledi natančno preiskovali določen zaliv v Nansenovi deželi, kjer bi moral biti Amundsen po pismu, ki ga je dr. Eckenerju pred startom odposlala neka "jasnovidka". Toda vse opazovanje je bilo seveda zaman. TRI LEVE JE SREČAL Iz Johanesburga poročajo o nenavadnem doživljaju nekega Wohl-huterja, ki vrši službo čuvaja v o-zemlju Sabie. Kakor vsak zvečer, je šel tudi pred dnevi na pohod s svojim konjem. V divjini je srečal leva, pred katerim je hotel pobegniti, pa ni mogel, ker je v istem trenutku skočil iz goščave drug lev in ga napadel. Opraskal ga je s šapo po rami in mu iizfoil puško. Moral je seči po lovskem nožu, s katerim je sunil napadalca dvakrat v prša. To je pomagalo. Zver se je naposled zgrudila na zemljo. Preden pa je mogel Wohlhuter oditi domov, se. je prikazal se tretji lev iz goščave. Legel je poleg mrtvega tovariša in čakal, kdaj bo zlezel Wohlhuter z drevesa, kaipor je sple -zal pred nevarnostjo. Ostal je na drevesu vso noč in drugo jutro ga je rešil tovariš, ki ga je bil pogrešil v koči. Iz Londona poročajo: Ljudje so splošno prepričani, da se ženijo pravi princi in grefje z ubogimi deklicami samo v pravljicah ali v operetah. Življenj: pa je to trditev zopet enkrat temeljito postavilo na glavo to dokazuje slučaj, ki se je dcgodil te dni v Londonu. Mladi lord Castlereagh, ki je se-d?j komaj 28 let star, je dovršil svoje šole v Etonu in v Oksfordu (tam se šola cvet angleškega krvnega in finančnega plemstva t. Mladi lord je edini sin marki-ja Lond;nderry-ja. Po svoji promociji je bil dodeljen -angleškemu poslaništvu v Rimu kot ataše, sedaj pa velja kot naj resnejši kandidat za parlament za konservativni tkraj County Down na severnem Irskem. V nekem brivskem sulonu v Mayfair-u pa je spoznal mladi lord mlado kra-sotico, ki je v salonu sprejemala goste. Lord se je v dekle zaljubil in vse se je začelo sedaj kakor v pravljici. Dekle pa, ki je bilo silno samozavestno, je hotelo mladega lorda preskusiti in se prepričati, če je njegeva ljubezen res pristna in ko jo je mladi lord prosil, naj postane njegova nevesta, je dekle odgovorilo, da je to nemogoče, ker je le ubogo dekle, ki nič nima razun svoje službe. Ker pa lord le ni odnehal, je končno le reklo "da" — kajti lord tudi njej ni bil nevšeč. Ko pa so hoteli po angleškem običaju zaroko objaviti, je lord zvedel na svoje veiliko začudenje, da njegova nevesta le ni taika sirota, -ampak da je hčerka vojVcde Sutherlandskega, bivšega častnika, ki ima ogromn-a posestva v Surreju. Gospodična je seveda morala pustiti svojo službo v brivskem salonu, kar pa ni nič V ' Prager Tagblattu" beremo: "Henrijeta Feurbach. duhovita mačehi velikega slikarja Angelma Feuerbacha. je v nekem pismu na svojega brata Kristijana Heyden-reicha omenila tudi genijalno, a nič manj razposajeno Betino von Ar-nimovo in o tej pripoveduje tole: Betina je šla nekoč* v Berlinu v gledišče in slučaj je hotel, gm je sedel na sedežu poleg nje lep častnik, ki ga pa ni prav nič poznala. Nenadoma pa vpraša Betina častnika: "Ali sme Betina položiti svcuo glavico na njegevo roko?" Častnik pa je odgovoril: "Sme, če Betina nima — uši!"" Zelo razposajene naarve je bila tudi Francozinja Minon de Lencloe. Ta žetnska v svoji zgodnji mladosti ni živela baš prekrepestno. Nekega dne pa je moraha svojo naklonjenost pismeno odpovedato svojemu oboževalcu grofu SegouMju, češ da se namerava zaročiti z nekim italijanskim knezom. Grof je pa na pismo na kratko odgovoril: "Spoštovana gospdična! Potrjujem prejem vaše cenjene okrožnice...." ZLATO IZ SREBRA. ! Francoz Jollivet-Castelot sporoča, da se mu je posrečilo pridobivati zlato iz srebra posredstvom kemič-neg*a postopka. Po dolgih poskusih je dobil mož na ta način gram zlata. Jollivet-Castelot je predsednik francoskega društva za alkimijo in urejuje že nad 20 let vestnik "Rose Croix", ki obravn-ava večinoma preobrazbo kovin. SEJALEC V LETALU. Nad kubanskim ozemljem v Rusiji je nedavno ikrožilo letalo, ki je kazalo novo metodo sejanja iz ae- rada storila, kajti, kakor sama pra-j roplana. V uri časa je posejalo 50 vi, je prav rada vstajala zjutraj že) ha zemlje. Poskus se je popolnoma ob osmih, ob devetih pa nastopila J obnesel in je posebno za Rusijo da- svojo službo.. Jekosežnega pomena. nrasinosnQRiiiii!f ininiiRn::. nrfuitiiii [j ni«!;) nint^iJi i liummnst niu »iisii^L M!!l!!M!!!i!liIMlWlll!ll!lilS imajo velik uspeh Prepričajte se! IAI 111OIT NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 18, 1931 LiBOHT ILOTKini DAILY hU.I.& 37 (Nadaljevanje.) Lice Harolda se je pordečilo, ko je govorila grofica o mladi ženi. Njegove misM so takoj pohitele k prince sin j i Roveni. Ali bi bila pripravljena zamenjati knežji naslov ter se preseliti v hišo grofa kot njegova iskreno ljubljena žena? Ce ne bo mogel dobiti nje, se sploh ne bo poročil. , Grof Harold je prepustil mater Juti. On sam je sklenil jahati po poljih ter se vrniti za čaj. Poslovil se je ter pustil dami sami. Tekom pogovora je rekla Juta svoji materi: — Pojdiva v grajsko kapelico, draga mati. Rada bi prinesla tvojemu sinu cvetje. On je bil moj polbrat kot tudi Harold. Jaz pa sem ga k|)ub temu vzljubila. Njegova slika je napravila name tak vtis, da sem čutila, kot da je soroden z menoj. Grofica se je dvignila ter potegnila Juto na srce. Njene oči so bile oroden«. Juta je okrasila grob svojega brata Malta. — Moji dragi grobovi na južnem zapadu morajo biti negovani od tujih rek. Vsled tega bom ostala tukaj vse svoje žive dni. Cvetke, katere polagam na grob svojega brata, bo do vzcvetele. Ko so oni pozneje v gradu, je prišla brzojavka od Krasnika, ki je naznanila svoj prihod danes zvečer. Brat in sestra sta se zelo veselila. — Hans von Krasnik je nekdanji zaročenec Marije. Ona je nagnila glavo. — Juta mi je p°vea_nes sem prišel v Hainau, da vam in vašemu bratu vse pojasnim. Domnevati bi moral da Je bila srčna bolest, ki je držala mojo sestro vstran od matere. Oba pa sva povsem nedolžna pri tem. Če pa sem kazal vam nasproti trd obraz, visokost, se je zgodilo to le raditega, ker sem potreboval ščita, zm katerim se skrivam. Ona je povesila pogled. Potem ga je pa tako pogledala, da mu je pričela valoviti kri. Predno pa Jc megla odgovoriti, se je pojavila baronica Storkau. — Ali je moj brat že doma? — je vprašala baronica. Baronica Je vrgla oster, motreč pogled na razburjena obraza. Ni ji bilo prav. da visokost promenira tako prosto po parku ter kramlja tako neprisiljeno s tem nekultiviranim grofom. — Ne. ni se še vrnil! — je odvrnila precej prisiljeno in leseno. —Potem morate nama nekcJiko preganjati dolgžas, moja dnga baronica, dokler ne pride moj brat domov! Vrnili so se vsi trije zopet k gradu. Ker Herbert se Je medtem vrnil ter prišel urno na teraso. — Tukaj sem, Harold! Zelo me veseli, — je rekel ter stisnil prijatelju roko. Baronica Je delala presenečene oči, ko je slišala, kako knez grofa tika. Videti Je bilo, da nI zadovoljna s tem. — Moram prositi za pogovor med Štirimi očmi, ali ne, pogovor se lahko vrti v navzočnosti njene visokosti! — Je izjavil Harold. Baronica je napravila nepopisen obraz. Bila je ogorčena, da jo je ta "napolcivilizirani" grof enostavno postavil na cesto. Smeje ga je knez pogledal. — Čestita baronica, za nekaj časa naju morate pustiti sama. Prosim, sledite mi v mojo sobo. Ali smem prositi, Rovena? V sobi je ponudil knez svoji sestri stol ter prosil Harolda, naj sede. Sam jima je sedel nasproti. — Tako, dragi Harold, sedaj smo nemoteni. Moram ti priznati, da sem te že čakal nestrpno. Najraje bi prišel sum v Nordegg. a nisem vedel, če bom dobrodošel. Pri jezeru sem se sestal s tvojo sestro in pri tem izkramljal skrivnest, katero bi moral držati zase. Najbrž je ta za-ceva, ki te vodi semkaj? Grof Harold je prikimal. — Tako je, Herbert. Najprej se ti moram zahvaliti, da si s svojim poročilom rešil zagonetko. — Zakaj pa nisi storil tega sam? — je vprašal knez. Princesinja se je ozrla v Harolda polna pričakovanja. On se je vzravnal. f (Dalje prihodnjič.) FRANK IN FUNT Svet se je temeljito spremeni?. Pred kratkim smo sledili dvem ve-1'kim konferncam v Parizu in Lon-conu kjer so se sešli vodilni državniki vsega sveta, a kljub dobri volji za sporazum niso mogli priti do nobenega rezultata. Ti dve konferenci sta pokazali, da diplomati in državniki niso več izključni gospodarji politične situacije. Svcjo moč morajo deliti s finančniki iz Wall Streeta. Lombard Street in Iz j Pariza, v čijih rokah je danes koncentrirana ona moč zlata ki vlada kolonije, vodi brodovja, ustvarja mednarodne pokrete, rodi konflikte ter prinaša lahko mir ali vojno. S tega vidika naše današnje velike borbe niso samo politične, te:r-več v enaki meri ali še večji gospodarski meri. Boj za nemško marko v Londonu in Parizu je razgalil vse težave svetovnega gospodarstva. Pokazal je globino prepada nad katerim visi Nemčija, razkril pa je tudi nevarne razpoke britskega gospodarstva.. ki je bilo v teku stoletij najsolidnejše in najčvrstejše na vsem svetu. Neizmerno bogastvo, ki ga je Anglija isnela v naravnih zakladih iji ki ga je ^nakopičila v svojem premaklji-em premoženju, jo je ščitilo skoro pred vsakim udarcem usode. ritski kredit je bil čist in trd kakor dijamant. In vendar smo sedaj priča, kako se tudi v tej mogočni in bogati državi počasi majejo stebri gospodarstva. Dogodki zadnjih dveh let kažejo, da se noben velik mednaroden akt, naj si bo zamišljen še tako velikodušno in plemenito, ne da tako izvesti, kakor je bil zamišljen. Tako je bilo s Panevropo, ki naj bi o-zdravila politične razmere Evrope, in tako je sedaj s Hoovrovim načrtom, ki naj bi vsaj začasno o-zdravil finančne razmere Evropa, fcoovrov predlog ni povrnil svetu porušenega zaupanja; mednarodni kapital je nadaljeval svoje romanje iz države v državo. Reperkusije tega nezaupanja je najprej občutila Nemčija, a Za njo tudi Anglija. Eden vodilnih angleških listov Daily Telegraph je spričo tega pojava grenko potožil: — Najgloblji razlog za odtok zlata iz Anglje v Francijo lezi v tem, da svet, zlasti Francija, nima več zaupanja v stabilnost in kredit Velike Britanije. To pomanjkanje zaupanja je tudi vzrok dogodkov, ki so se pravkar odigrali v Parizu in Londonu. Pomanjkanje kredita in v%re v angleško gospodarstvo je za Angle-ra huda beseda, zato ni čuda, da je najvišji predstavnik gospodarske moči imperija, finančni minister Snowden, udaril z nogo ob tla, in odločno nastopil v obrambo angleškega prestiža. Londonska "City" je največje denarno tržišče sveta. Tam se stekajo n::Iijarde iz raznih držav in v veliki meri tudi iz Francije. Ta francoski denar pa je v London posodil naprej, in sicer v znatni meri tudi v Nemčijo, seveda za večje obresti. Po londonski konferenci pa so začeli Francozi odpovedovati svoje naložbe v Angliji in zlata reka se je usmerila nazaj v Francijo. Na konferenci v Londonu je bilo sklenjeno, naj se nemškemu gospodarstvu ne odpovedujejo več krediti. Za Anglijo je zaradi tega in tudi iz drugih razlogov postalo nemogoče izterjanje njenih naložb i v Nemčiji, kar bi v normalnih razmerah onemogočilo povračilo odpovedanih francoskih naložb brez vsakega trenja. Tako pa je morala Bank of England v izravnavo plačilne bilance oddati velike količine zlata. Bank of England se je obrnila na Banque de France, naj ji pomaga. Slednja je bila tudi pripravljena priskočiti na pomoč z rediskontnim kreditom 20 milijonov iuntov, ki naj bi zaustavil odtok zlata iz Anglije. Objavljeni pogoji so bili zelo zmerni. Snowdenov veto je zato ob sklepu pogajanj udaril tem bolj nepričakovano. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžnjmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. Kretanje Parnikov — Shipping Nora — KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez......................90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................l.8o SKRBI ZA DUŠO v platno vez................. .90 v fino usnje vez ............1J»(, v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez.................80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1__ v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 l MARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60 19. avgusta: Oeuischland, Cherbourg, Hamburg A vez. (KalinAekj ..........B.— VemAfiAa brez učitelja: 1. del ....................... JI 2. del ...................... ,St Nemško slovensko slovar.........2.25 j Največji spisovnik IJnbavnih In dragih pisem ..................75 Slovensko nemški slovar ..........1.— Ojačrn beton .................. Jt« Obrtno knjigovodstvo ............2JS« Perotninarstvo. trd. vez. ........ l.M Perotninarslvo. bro*. ............1.50 Prva čitanka .....................................75 Pravila za oliko ...............U PriLroJevanJa perila po ilvotnl meri s vzorci..................l.— Psihične motnje na alkohotskl podili .........................71 Praktični računar ...............7» Pravo in revolucija (Pltamic) .. M Predhodniki In Idejni utemelji ruskega Ide jalizma ..............1.56 Radio, osnovni pojmi Is Radio teh. nike. vesano ..................t._ broširano ....................Lil Računar v kronski In dinarski ve-Uavf .........................................75 Ročni slov.-italijanski in Italijanski-slovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih | pisem —................................... .50 Holntenje........................ Jt% Slike iz živalstva, trdo vesana .. JM Slovenska narodna "»'"»"s obsega 452 strani .............ljjf Spretna knhariea. trdo vezana____1.4B Sveto Pismo stare ln nove zaveze, lepo trdo vesana .............. g._ Sadno vino .................... .4* Spolna nevarnost ............... JU> Sadje v gospodinjstvo........... Slavonic American Year Book „..1__ Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano .........................\JZ3 Učna knjiga ln berilo Iaikega je- ......................... Uvod v Filozofijo (Veberr).....1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in Vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedei ................ M VoSCilna knjižica ............... M Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................UM» Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................L25 Zdravje In bolezen v domači hlfti. 2 zv. ...................... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Meliir) H. zvez.................................... .80 Prorokovalne karte ______________1,— naravnost v jugoslavijo Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vat čaka. Uijudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vize|. Odločite se za potovanje vnaprej- SATURNIA 21. avgusta 25. septembra VULCANIA 9. septembra 13. oktobra Katerikoli agent vam bo reservlta] kabino COSULICH LINE 17 Batterv Place New York hollan'>-america l,ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam BTA PRILJUBLJENA PAIt.NIKA TE DHUŽHE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogm-iur Mer Potovanje s parnlkl Holland-Anrrka Line pomenja udobnost, domače rax-l>o]ožeiije. neprekoBljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko »dplutja. — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta ali — holland america line 24 STATE ST.. NEW YORK CITY razne poyebti in £ omani: Ana Karenlna CioMtoJ) zanimivi roman 12 1 vezka >..f5.50 Amerika, persod de*ro, iw najbolje ..................... M Agitator (Kervlk) brc*. ...... M Andrej Hofer................... M Beneška vedeievalka .......... iS BetsrejakI biaer ................ Ji5 Bell mecesen ....................44 Bele noti, mali jonak .......... .66 Balkanako-Tnrika vojska ...... JI Balkanska vojska, ■ Bilkami .... JU Boj in zmaga. t>OT*.............. .2« Blagajna Velikega vajude.......M Bclfegor .............................................go Boy. roman .................... .65 Rurska vojska..................... Beat in dnevnik ................ .60 Boiifni darovi.................. jg Božja pot na Bledo .............M Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Knjig« poHljamo po.itnin* proti0 "GLAS NARODA" tie w. is. st., New York