CIO namerava očistiti svoje vrste komunističnega vpliva LEWIS ODLOČNO NASTOPA PROTI KOMUNISTOM San Francisco, Cal. — Po konvenciji umjske organizacije CIO, je zbral predsednik John L. Lewis glavne voditelje te unije na posvetovanje in jim razložil svoje načrte za bodoče. Lewis je zagrozil, da bo vsak Uradnik CIO, ki bo skušal uvesti v unijo politiko komunistič-116 stranke, takoj odslovljen iz yrada. Ta odločen nastop Lew-je mnoge presenečil in zelo ra2veselil one člane CIO, ki so dolgo zahtevali, da se za-fre v uniji delovanje komunistov. Lewis je celo zagrozil, da ')0 javno nastopil pred kongresom preiskovalnim odborom, če komunistična stranka še nadalje vsiljevala svojo politiko1 v uniji. Dalje je Lewis svetoval vsakemu mlademu možu, ki stremi za napredkom, naj se drži proč od komunistične stranke, če hoče doseči vplivno mesto v CIO. Lewis je tudi zatrdil, da nima nobenega važnejšega mesta v CIO kak komunist in da je torej abotno trditi, da komunisti vladajo v CIO. Lewisova bodoča taktika v CIO, kar se tiče komunistov, bo zelo spremenila politiko v C. I. O. Dozdaj je Lewis še vselej ustavil kako čiščenje komunistov v CIO, kadar se je kaj takega nameravalo. Zdaj se bo pa počasi komuniste izločilo iz CIO, ali vsaj ustavilo njih vplivno delovanje. Nemški zrakoplovi bombardirali Anglijo Turčija se je odločno uprla Stalinu glede kontrole na Balkanu in razdelitve Romunske London. — Iz Moskve se dobava, da se je turški zunanji Minister Sukru Saracoglu odločno uprl Stalinovim zahtevni v nekaterih točkah, dasi se •iG v drugih podal in se v kratim pričakuje, da bo podpisa- Pogodba med Rusijo in Turčijo. V sledečih točkah pa Stalin ni mogel ukloniti turškega ministra, da bi pristal: 1) da bi Turčija priznala razdelitev Poljske, 2) da bi se formiral Nevtralni blokna Balkanu pod vod$tvom Rusije in Nemčije, in 3) da bi se razdelilo Romunijo toed Rusijo in Bolgarijo. Stalin je tudi zahteval od Turčije, da zapre Dardanele vsaki zavezniški bojni ladji. Kakor se poroča iz Moskve, sta se Rusija in Turčija sporazumeli na tem vprašanju, toda podrobnosti še niso znane. Poroča se tudi, da Norveška in Turčija zbirata vojaštvo na mejah proti Rusiji. Norveška se pripravlja za Stalinov na-daljni korak proti severozapa-du, Turška je pa zvedela, da zbira Rusija armado v Kavkazu na turški in perzijski meji, da je tudi sama naglo storila potrebne korake za vsak slučaj. Rusija odločno zanika, da namerava kako akcijo na jugu tako proti Turčiji ali Perziji. če se to ne bere kot roman Father Coughlin trdi, da rdeči ne želijo miru, ampak vojno Detroit, Mich. — V nedeljskem radio govoru je rekel Rev. Coughlin, da bi Anglija in Francija storili pameten korak, če bi sprejeli Hitlerjeve ponudbe za mir. Rusija in Nemčija bi bili namreč razočarani, če bi se vojna ne nadaljevala in če bi Zed. države ne šle v vojno, trdi Father Coughlin.- Nadalje je izvajal govornik, da sta Rusija in Nemčija dobro pripravljeni za vojno proti kapitalističnim narodom, ki so o-slabljeni v svoji notranjosti in družabnosti. Hitler in Stalin bi rada nadaljevala vojno, ker bo dolga vojna strmoglavila kapitalistični sistem v takozva-nih demokratskih državah. Če se ne bo pričelo z mirovnimi pogajanji, je zatrdil Rev. Coughlin, bo ta vojna smrtni hoj, v katerem bodo podlegli vsi, ki prebivajo v takozvanih kapitalističnih deželah. Anglija in Francija morata najti pot za mirovna pogajanja, preftno izbruhne ta vojna v vsej svoji furiji, pravi Father Coughlin, ki tudi pozivlje da Zed. države obdrže embargo na orožje. in nmnicjj.o, •-o- Londonsko časopisje zelo napada Lindbergha London, 16. oktobra. — Londonsko časopisje ostro kritizira govor ameriški ga polkovnika Lindbergha, ki ga je imel na radijskem omrežju zadnji p-'U Iv. časopisi pravijo, da je dobil Lindbergh Hitlerjeve ideje, odkar ga je Hitler odlikoval z redom nemškega orla, kar je najvišje nemško odlikovanje. Angleški časnikarji pravijo, da je prav, da se je Lindbergh razgalil, da bodo zdaj Angleži vedeli, kaj naj mislijo o možu, ki je povrnil angleško gostoljubnost s tem, da podcenjuje njih vojno sposobnost in da bi rad razjčlal angleški imperij. —-o-- UMOR ZA 48c Sfoughton, Mass. — Policija je prijela nekega 18 letnega fanta in 17 letno dekle, ki sta priznala, da sta oropala in umorila Simona Danilovicha, prj katerem sta dobila samo 48 centov. Samomor starega moža Včeraj je skočil \z Ceritr*1 Ave. mostu 79 letni Jameg 0'- Neil iz 2240 W. 14th St. /pž je bil potrt, odkar mu je urf^a žena. Predno je starci- Skočil z mostu, si je za vsak slučaj *pr izal še žile na rokah in vrat«; .i imel pa smolo. Na 55. cesti in Euclid Ave., ga je policija pri- , jela, ker je imel samo eno lioen- , čno ploščo. Dokler ni imel nobene, je bilo vse O. K., toda z eno pa ne. -o-- SOCIALISTI SO ZA BIGELOW PREDLOG Massillon, O., 15. oktobra,— Ohijski socialisti so imeli v tern . mestu dvodnevno konferenco, na kateri so sprejeli več resolucij., Ena teh se strinja z Bige-lowim pokojninskim načrtom, druga pa, da ostane ameriška nevtralna postava taka kot je. Resolucija poživlja na strog ; embargo za ves vojni material ; in za plačilo v gotovini za vse , druge potrebščine. » Slavčki i • Danes zvečer ob pol osmih se 1 vrši seja mlad. pev. zbora Slavčki. Starši so prošeni, da se udeleže v večjem številu. Repeal bo dobil v senatu večino, za poslance ni gotovo Washington, D. C. — Pristaši predsednika Roosevelta trdijo, da bo prišla nevtralna postava koncem drugega tedna v senatu na glasovanje in da bo sprememba te postave sprejeta, kakor jo priporoča Roosevelt. Za poslansko zbornico pa niso tako gotovi, če bo tam večina za spremembo ali ne. Kolikor se je moglo dognati dozdaj je mnenje precej v enakem številu, za in proti. Med senatorji se je že pričelo gibanje, da se kongres razide, kakor hitro bo odglasoval na nevtralni postavi. Naciji in boljševiki se niso našli slučajno New York. — Wm. Aiken White iz Emporia, Kans. je govoril po radiju na Columbia o-mrežju ter rekel, da je bilo še malo postav pred kongresom, katere bi ameriški narod tako odobraval, kot odobrava spremembo nevtralne postave. • "Seve," je rekel White, "nobena postava nas ne bo obvarovala vojne, toda sedanja nevtralna postava nas bo do nje privedla'prej, kot pa predlagana sprememba iste." "Nemčija in Rusija si nista podali roke slučajno," je rekel White. "Na boj proti zapad-nim demokracijam s»« šii iz vzroka, ker naciji in boljševiki ne morejo živeti ločen« v . o-bodnem svetu." LETALO UKRADEL Sudbury, Out. — Nek tujec je prišel na tukajšno zrakoplovno pristanišče, zvezal paznika, si pomagal do cigaret in ruma v uradu, napolnil eno izmed letal 3 gazolinom in se odpeljal. Policija sumi, da se bo rabilo aero-plan pri kakem bančnem ropu, Predno se je tujec odpeljal, je pokvaril še ostala dva letala, da bo tako varen pred zasledovanjem. —-O-;- Odlikovani krožki SžZ Pri veliki paradi, ki se je vršila pretekli teden v Lakewoodu, so dobile kadetke od krožkov Slovenske Ženske zveze častno odlikovanje in krasno trofejo, čestitamo našim vrlim dekletom, ki vedno doprinašajo Slovencem lepa priznanja. popravek Glede rojstnega kraja Antonije Oblak se nas je napačno informiralo, da je bila cfoma iz čr-I nomljia, v re?nici je bila doma iz 1 Martin j aka Pri Cerknici. * Angleži zbili tri letala na tla, druga so ušla NADALJNA ANGLEŠKA LADJA NAPADENA London, 16. okt. — Več nem-i ških bojnih letal je napadlo danes angleško bojno pristanišče Rosyth, hoteč obenem razdejati znam&hiti most ,Firth of Forth pri Edinburghu. Angleška zračna flotila jih je pa sprejela s takim ognjem, da so bila zbita tri nemška letala na tla, ostala so pa pobegnila nazaj v Nemčijo. Angleška poročila trdijo, da so bili pri tem trije nemški • piloti ubiti, eden je utonil, enega so pa ujeli. Angleška poročila trdijo, so bile zadete tri angleške ladje in 15 mož ubitih. Most, ki je bil oči-vidno tarča nemškega napada, veže bojno pristanišče Rosyth z mestom Edinburghom in je naj- 1 __n večji most v Evropi. Dolg je 2,765 čevljev in je bil zgrajen leta 1883. če bi Nemci razbili ta most in bi padel v kanal, bi bilo | pristanišče odrezano od morja. Pot, ki so jo morala napraviti nemška letala za napad je 850 milj dolga sem in tje. Ta napad in pa zadnji napadi na angleške bojne ladje priča, da so se Nemci odločili za vojno v zraku in na morju in da ne bodo napadali francoske utrjene meje. Berlin, 16. okt. — Nemška poročila trdijo, da je prav ista nemška podmornica, ki je potopila angleško bojno ladjo Royal Oak, kmalu zatem napadla drugo angleško bojno ladjo, Repulse in jo močno poškodovala. Berlin, 16. oktobra. — Iz na-cijskih krogov se poroča, da se! bodo začeli v par dneh razgovori med Rusijo in Nemčijo, da se napravi nadaljne načrte glede zadržanja obeh držav, ker so zavezniki zavrnili Hitlerje- : ve ponudbe za mir. Nemški po-, slanik v Moskvi se bo vrnil taj teden domov in ž njim bo naj- j brže prišel kak visok ruski ] vladni zastopnik . Najbrže pri-! de v Berlin sam sovjetski premier Molotov ali pa pomožni tujezemski komisar Potemkin. Kakšne cilje zasledujeta obe državi se ne more reči, toda so-! di se, da bosta razglasili tesno , LETALA ZA ANGLIJO Los Angeles, Cal. — šestdeset bojnih letal, ki so bila narejena za Anglijo, bo letelo iz raznih kalifornijskih zrako-plovnih pristanov v Newark, N. J., da bodo tako bližje za izvoz, Če kongres spremeni nevtralno postavo. Po sedanji postavi ta letala ne smejo iz dežele. JUGOSLAVIJA IMA PREOSTANEK Belgvad. — Jugoslovanska vlada poroča, da izkazuje dr- , žavna blagajna za fiskalno le- , to 1938-39 preostanek v znesku 60,000,000 dinarjev in to kljub vsem izrednim stroškom za ar-1 mado. Jugoslavija je edina država v Evropi, ki izkazuje preostanek v državni blagajni. V bolnišnici Mrs. Apolonija Kozina, 6311 Carl Ave. se nahaja v Glenville1 j bolnišnici, kjer jo prijateljice lah-I ko obiščejo. Zopet donia Svetkova ambulanca je pripeljala iz Glenville bolnišnice Viktorja Grebenca, 963 E. 222. St. Prijatelji g-a lahko obiščejo. --h_r, zvezo med naciji in boljševiki J in da bosta skupno še enkrat zagrozili zaveznikom, da sprejmejo mirovne pogoje. Poroča se tudi, da si bodo ruski štabni častniki ogledali iiemške utrdbena zapadni fron-| ti, ruski mornariški častniki si j bodp. .agledaJLLpa- nemške- obre-I žne utrdbe. ! Poročila nadalje trdijo, da se i bo vršilo posvetovanje med Italijo, Nemčijo in Rusijo in sicer se bo vršilo nekje v Italiji. Nemci še vedno mislijo, da so lahko zagotovljeni Mussolini-jjeve vojaške pomoči, .kadar bo i Hitler to zahteval. >—---- Avtna stavka grozi Detroit, Mich. — Avtomobilska unija, ki spada k CIO, ob-država v raznih tovarnah Chrysler korporacije glasovanje, če so delavci, za stavko ali ne. Pri Dodge tovarni so delavci že odglasovali, da se proglasi stavka, če se unija ne sporazumi z korporacijo. Richard T. Frankensteen, načelnik CIO za ta okraj, je izjavil, da unija ne želi stavke, toda glasovanje za stavko se je pričelo, da je unija pripravljena, če pogajanja ne bodo dovedla do sporazuma. Unija zahteva manjšo obremenitev delavcev z delom, priznanje unijske tovar-| ne, zvišanje mezde 10 centov na uro ter dva tedna plačanih počitnic za vse delavce, ki imajo več kot eno leto zaposlitve. -O- Smrtna kosa V pondeljek zvečer je po kratki bolezni preminul v Lakeside bolnišnici Frank šavel, stanujoč na 654 E. 162nd St. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda j Jos. žele in Sinovi, 452 E. 152nd St. Podrobnosti poročamo prihodnjič. "Ne streljajte, pa Še mi ne bomo!" ja je posl»la dozdaj že l58>000 svojih vo.l'akov "a francosko fronto, od teh jih je 30,000 že v bojni črti- Kolikor so mogli dognati p0_ izvedovždni aeroplani, se pripravlja 750,000 nemških vojakov za naskok, s katerim se misli nemški generalni štab ^pičiti v francosko črto v bližini Wissenbourga, kjer rekaRena zavije od francoskega (Zemlja. ameriška if domovin a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 242. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Cleveland, O. — Chai'les Lind- i say je ukradel avto iz nekega I Prostora na Euclid Ave. kjer pro- i lajajo avtomobile zunaj na lotu. Avto ni imel licenčne številke. Na Euclid in 73. St. se mu avto Ustavi. Mimo pripelje policijski ( avto in prijazni policisti so mu ' avto porinili, da je motor zopet 2a&el. Charles se je nato peljal v East Cleveland, kjer se mu je zopet ustavil. Sreča je na-da je prišel mimo policijski 'slVt°. ki ga je zopet porinil, da j6 Je motor užgal. Potem je pe-Jal avto na Euclid Ave. in 73. ^esto, kjer ga je pustil. Drugi ^ n Pride mimo, avto je še vedno p11- No, če je tako, si misli, se JOtr>o pa še vozili. Požene in se na zapadno stran mesta, Jjer Pusti avto na W. 56. St. Pri-e Čez en teden naokrog, avto !e «e vedno tam. No, skušnjava •lebila prevelika, pa je nekje snel en° licenčno ploščo, jo pritrdil lla avto in se odpeljal. Zdaj je Diktatorji bodo parlamentirali Nekje v italiji, trdijo nemci Berlin, 14. okt. — Iz nacijskih pogov se poroča, da se bo vrši-j ^ konferenca med Italijo, Nem-ci3o in Rusijo nekje v Italiji, da Se Pogovore o skupnih obramb-; nih načrtih. To je posledica za^ j Vrnitve Hitlerjevih mirovnih! P°gojev od strani Anglije in j f rancije. Dan se za tako skupno1 T>nferenco sicer še ni določil, to-aa iz nazijskih virov se trdi, da se bo sestanek vršil v kratkem. Konferenca se bo najbrže vršila ob jezeru Como, kjer so se vršile v preteklosti že mnoge va-!žne konference. Heinrich Him-jmler, načelnik nemške tajne po-jlicije, je že v Italiji. Sicer prfl-jvijo, da nadzira selitev nemškega prebivalstva iz Tirolske, v" j resnici pa pripravlja za vam^t Hitlerja, če bo prišel tje. BILL1GS M SVOBODI San Francisco, Cal. 16. okt. — Governer Olson bo jutri spustil iz ječe Warren K. Billingsa, ki je bil obsojen 21. septembra 1916 na dosmrtno ječo obenem ž Tom Mooneyern. Obdolžena sta bila in spoznana krivim, da sta vrgla bombo pri paradi v San Fran-ciscu, kjer je bilo io oseb ubitih in 40 ranjenih. Governer Olson je osvobodil Mooneya in zdaj še Billingsa potem, ko je državna najvišja sodnija izjavila da to dovoli. Billings boj v torek opoldne spuščen na svobodo. Izlet v Columbus, Ohio Lepo število članic Slovenske ženske zveze se.bo peljalo v sredo v Columbus, Ohio, kjer bodo ogledale državne zapore ter državni kapitol, kjer bodo obiskale governerja in zborovalne prostore naših državnih zastopnikov. Izlet bo izobraževalnega kot zanimivega pomena za naše Slovenke. Mi se itak >Vse premalo ptorudimo, da bi sebsebno seznanili s prostori, za Matere prispevamo v davkih in vamo 0 njih samo kar beremo v čnsop}s;h zato je na mestu, da iste.ogledamo od časa do časa. želimi, da bi imele prav r.,vi vpžn^. J^nam. ka- rneje poročale o svojih vtisi'n. Albina Novak, urednica Zarje, glasila Slovenske ženske zveze, bo spremljala te izletnice v sredo v Columbus, Ohio in tem potom naznanja članicam SžZ, da so pred S. N. Domom na Addison in St. Clair Ave. vršil v i trtek zjutraj ob 9:1& iz hiše - lostt, 1154 E. 148th «t. v cerkev j sv. Pavla na ^Kbj^^i^iapok o-l pališče Calvary pod vodstvom August F« Svetka. ;«*' Rusija in Nemčija bosta podvzeli nadaljne korake, da prisilita zaveznike k mira POLICIJA PREISKUJE ZAGONETNE UMORE Cleveland, O. — V New Castle, pa. so našli truplo nekega mladega fanta. Glava je bila opešana od telesa. Na lice rtesta so bili odšli clevelar.dski detektivi, da bi dognali, če so bile okoliščine podobne zagonetnim in do danes še nepojasnjenim umorom v Clevelandu z^nja leta. Pri truplu so na- šli papir, kakor ga rabijo železniški tovorni vozovi za obi-janje. Enak papir se je našel tudi pri elevelandskih žrtvah. Policija v New Castle je prepričana, da je odgovoren za u-mor isti zločinec, kot je za cle-velandske umore, ker vse okoliščine kažejo na to. Pri razte-lešenju je zločinec najbrže rabil nož. Paris, 15. oktobra.,— jvja za-| padni fronti je tako malo boj-! ne akcije od nemške strani ta- i ko, da so se francoski Vojaki že j pričeli norčevati iz Nemcev. Neko poročilo iz fronte Pravi> da so v sekciji v dolini Moseiie razobesili Nemci velik napis: "Ne streljajte, pa še mi ne bomo!" Zatem so pa Francozi izobesili svoj napis, ki je re. . kel: "Tukaj je prepoVedano nabijati letake!" Neki francoski general se je izjavil, da je to vo;na Potrpežljivosti in da zav(Z»iki želijo j pridobiti na času. Vsaka ura, j ki poteče brez boa> je v ko-j rist zaveznikov, jei"ekel general- Zadnje dni neiresta»o dežuje na fr0nti in nkatere reke vzdolž bojne črte P že Prestopile bregove, kar oežkoča vsako akcijo vojaštva. Na saarski sekciji so zdaj stopli v prednje , vi«te angleški vojtki- Angli- » AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17, 1939 [Mnogokrat, na poznejšem potovanju nam je stopil ta dogodek pred oči, kajti doživeli smo precej veselih in kratkočasnih ur v njihovi družbi, ko smo se mudili v domovini. že sem pospravljala svoje utvari v kovčeg, ko prideta naslednjega dne moja sestrična Matilda Tekavec in njen soprog iz Maribora. Šli smo še po slovo k sv. Križu na pokopališče, da se poslovimo od naše pok. tete Ivanke Kraljeve in sestrične vvice ter jim položiti še zadnjič venec na grob. Tu smo si otirali solzo za solzo, kajti pred 11. leti smo bili ravno tako skupaj z Matildo, takrat še ne poročeno, toda takrat ota še živeli teta in Ivica. Koliko krasnih dni smo takrat preživeli, koliko žalosti ob slovesu je bili takrat, a danes ... ko smo stali ob njihovih grobovih, se nam je videlo, kakor da se še žive poslavljati od nas. Krasen spomenik s kipom Matere božje krasi njih grob in krasen prostor takoj pri vhodu na pokopališče dovolj jasno kaže, da ne bosta nikdar pozabljeni. Istega popoldne smo šli v spremstvu Francke v Trnovo ibiškat ono krasno cerkev ter si potoma ogledali tudi rimski zid, d se ga še vedno lahko vidi v Ljubljani. Videli Smo tudi kako se prodajajo šolske knjige, kar na prostem ob Ljubljanici, blizu sv. Jakoba cerkve, to je bil dir in daj, brez števila šolarjev in kupcev. To je bilo zopet nekaj novega za nas. Obiskali smo ..udi bolnišnico. O tem več pozneje. BilS je treba zapreti naš veliki kovčeg in hiteti smo morali, da smo spravili notri vse kar med potjo nismo potrebovali. Tako sem spravila tudi narodno nošo, ki sem jo podedovala po mojih prednikih, je že precej stara, iajti moja mama in j Izročali so nam šopek za šopkom : v slovo. . . . Vlak je prisopihal, bil je pre- - napolnjen. Našo prtljago so hi-i tro znesli na vlak, segli smo si v - roke. Slovo je bilo zelo ganlji-t vo; kajti zbrali so se bili vsi na- > ši sorodniki iz vse Slovenije, - sestrične, bratranci, tete in dru-" gi prijatelji, s solznimi očmi so i nam naročali pozdrave za svojce 3 v Ameriki. Teta ga. Marija Še- - tina je še posebej naročala po- - zdrave za sina. Zadnji trenu-i tek smo zagledali go. Rogel in - hčerko Maime iz Jolieta, ker sta - "udi one dve potovali z nami na - isti ladji nazaj proti Ameriki, a ;ta ostali in prišli kasneje za na- " ni v Pariz, kajti mi smo šli od ;am 12 dni prej, ker smo si ho-,eli ogledati tuli Italijo. Ko smo se zadnjič ozrli skozi jkno, sem se takoj v duhu videla pred 11. leti, ko smo doživeli e-lak prizor. Takrat je bilo tudi še toliko mojih dragih živih, Spominjam se ko je rekla teta Lisja-cova . . . "zdi se mi kakor, da iremo k pogrebu, ko jih spremljamo na postajo . . ." toda tudi ma ni doživela našega snidenja. Ravno tako mi je bilo pri srcu sot pred tremi meseci, ko sem ?e poslavljala od svojih domačih v Ameriki, kajti mislila sem u koliko izmed teh bo zopet doživelo snidenje tu v domovini, caterega izmed nas bo manjka-o? Kakor je snidenje veselo, da nam privabi solze, ravno tako in ie težje je slovo, kajti neutolažljivo smo jokali in se objemali jrug drugega . . . še enkrat z Bogom moji predragi, moja domovina, z Bogom moj rojstni kraj! Vlak se je pričel pomikati in kmalu smo videli le. še robce in Dddalujoče se postave, ki so nam mahale v slovo. Izginjala nam je naša rodna zemlja čim dal je bolj izpred oči. . . . --o-- Svetovna stavka v teku Danes stavka preko 250,000,-300 ljudi v 38 državah sveta — to je največja stavka na svetu. Brezdvomno to je najbolj impo-iantna in najuspešnejša stavka. In kaj je ta stavka? Ta stavka je proti izkoriščanju ljudi — obojno odjemalcev kot pridelovalcev. Tekom te dolgoletne :tavke je že doprinesla izboljša-ae življenske razmere vsem onim, d;.so del te armade. Prvi,cilj te stavke je odprava izkoriščanja katerega trpimo od strani gamblerjev, špekulantov !n dobičkarjev. To storimo s tem, obrnemo svojo denarno pla-•o V PRAVO PLAČO V obliki irane, obleke, zavetišča in druge potrebščine. Drugi cilj - je odprava izkoriščanja nas'samih kot delavci in pridelovalci s tem, da eventualno postanemo lastni delodajalci. In ta stavka se nikoli ne konča, ?re venomer naprej, leto za letom, brez da bi pri tem zgubili en sam delovni dan, in pri tem prihrani ljudem širom sveta mi-Ijone in miljone dolarjev letno. Članarina v to unijo je odprta vsem neglede na poklic, politično prepričanje, ekonomsko stanje, pleme, vero ali barvo in vse je pod demokratično lastnino in kontrolo vseh teh članov. Ta unija ima za svoj cilj najvišji standard plač in delovnih razmer, boljša kot katerakoli obstoječa unija danes. Ta je najstarejša in največja obstoječa unija. Ta unija ne računa nobenih članarin — samo malo pristopnino ko postanete član, katera se vsakemu vrne ko preneha biti Član s tem, da proda to j vstopnino ali delež. Pri tej uniji [ ni nobenega picket line, nima no-j benih izgredov ali nasilij, vendar i pridobiva svoje cilje legalno in I mirnim potom. Najbolj važno je pa to, da ta unija ni noben eksperiment, in i tudi ni nobena nepraktična sanjarija. Preiskušena je v zadnjih 100 letih pod vsakojakimi razmerami. Zgubila ni še niti najmanjše stavčice, nasprotno, pridobila je na člaristvu in moči vsako leto. Ta unija je unija odjemalcev, znana pod imenom Zadružništvo ! Ako hočete vedeti kako lahko je postati njen član, kako se udejstvujemo, pridite k nam in vsak direktor Slovenske zadružne zveze vam bo radevolje raztolmačil kako lahko postanete član in svoj rešitelj. Ne pozabite to dejstvo: da danes ko vsak odjemalec IŠČE BARGAINS, pomislite kaj se bo zgodilo takrat kadar bo velemo-nopol in verižna trgovina uničila male neodvisne trgovce in tovar-narčke. Naj kdo reče karkoli hoče, vedeti je treba, da zadružništvo je POŠTENO, da so njeni člani ljudje, ki sami sebe spoštujejo, ljudje, ki vedo, da edina pomoč katera res nekaj izda je SAMOPOMOČ! Rešujejo svoj ekonomski problem na svoj miren in uspešen način. Plačajo za svoje sproti in odklanjajo biti sužnji privatnega businessa, ali da bi postali žrtve goljufivih metod, katerih se poslužuje profitni sistem in business. Ti člani se upirajo plačati za pravice do življenja potom profita. Oni vodijo lastni business, kupčujejo in produci-rajo sami zase in profit rabijo v lastno korist. Vsi, ki verjamete v te principe ste vabljeni, da se nam pridružite in delite dobrote ZADRUŽNIŠTVA. Saj veste, čim več nas je tem večji dobrobit. Finska, Norveška, Danska, Hclandska in Anglija so nam žive priče teh blagrov, katere je pridobila zadružna ideja zanje. Čas ni daleč, ko bomo tudi mi v Ameriki pristopili v to tiho, odločno, ekonomsko stavko —-kpuili svoje lastne produkte iz svojih lastnih tovarn, rudnikov in poljan. Joseph A. Siskovich. -—o-- — Huda nesreča v gramozni jami. V Trgovišču, župnija Vel. Nedelja, se je pripetila v gramozni jami nesreča, ki bi skoraj zahtevali eno žrtev. 39 letni Mun-la Franc je kopal v gramozni jami. Ker je bil precej globoko, je večl;xat pogledal, če mu preti kak anevarnost. Vendar ni opa-lil nič nevarnega. Ko je z delom zopet nadaljeval, se je zem-ja nenadoma začela rušiti. Skočil je, da bi se rešil, a je bilo prepozno. Velik plaz zemlje ter gramoza ga je pokopal pod seboj, vendar so mu roke in glava molele iz plaza. Priča tej nesreči sta bila njegova otroka, ki sta bila pri njem. Poklicala sta ljudi, ki so bili v bližini.' Prihiteli so'ter so ponesrečenca rešili ii hudega položaja. Pripeljali so ga domov ter poklizali zdravnika, ki je ugotovil hude poškodbe ter odredil, da so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. Če verjamete al1 pa ne mrjmwtwmmnjmmmumjsmaaiJi' Kaj vse ne prinesejo ljudje sOdnijo! V Fort Worth, Texas, se je neka ženska, ki vodi groce-rsiko trgovino, pritožila na sod' niji, da bo izgubila vse odjema}' ce, če ne bo posegla vmes sod«1" j a in prepovedala njenim sorodnikom, ki stanujejo čez cesto, ne bodo kazali oslov ljudem, 1{1 pridejo v njeno trgovino kup0' vat, V Dallas, Texas, se je P& ne!° gostilničar pritožil na sodni j i, so orgle v bližnji cerkvi tako glasne, da prevpijejo njeg^V gramofon in bo radi tega izgubi vse pivce. Pa tudi pridige W petje v cerkvi je tako glasno, ^ postaja njegovim pivcem P1 nadležno. ~"A ME RI mD OHO VI Mi" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays ____ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. > Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c._ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Cana,da, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c.____ Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act Of March 3d, 1878. ™ No. 242, Tue., Oct. 17, 1939. Vsi za enega! Slovenski demokratski klub 32. varde je imel sejo, na kateri se je sklenilo, da se apelira na vse politične organizacije, klube in posameznike, da delujejo za izvolitev Mr. Ve-hovca councilmanom 32. vare. Oba slovenska kanidata, ki sta bila poražena v primarnih volitvah, Mr. Poznik in Mr. Lokar, sta se javno izjavila, da bosta delovala za Vehovčevo izvolitev. Vsa čast zavednim Collinwoodčanom! Kakor je razvideti iz politične situacije, bo treba res skrajnega naporr, da se izvoli Slovenca v mestno zbornico. Njegov protikandidat je meščan italijanskega rodu, ki bo, kakor je pokazal rezultat primarnih volitev, zelo močan. Kakor kažejo številke v posameznih precinktih, so bili Italijani 108$ organizirani in so se solidno zedinili na enem kandidatu ter ga tudi nominirali. Razumljivo je, da bodo zdaj napeli vse sile, da ga tudi izvolijo. Pred primarnimi volitvami smo pisali, da bo naš list nevtralen, kjer bosta dva ali več slovenskih kandidatov. Tega smo se tudi držali. Svarili pa smo že takrat 32. vardo, da naj gleda, da bodo nominirali vsaj enega naših rojakov. Po primarnih volitvah pa naj se pozabi vsa kampanjska ihta in tekma, in naj se solidno podpre nominiranca. Tako imamo v 32. vardi dva kandidata za councilmana. s enega, ki je slovenskega rodu, enega, ki je italijanskega. Ali . pa če bi bil kdo drugi proti našemu kandidatu, to bi naj nam bilo vseeno, mi moramo le gledati, da izvolimo našega rojaka. Kot rečeno, treba bo napeti vse sile in vsak slovenski državljan in državljanka bosta morala na volišče, če hočemo poslati Mr. Veh ovca nazaj v mestno zbornico. Naj nam ne bo vseeno, če 32. vardo zastopa naš rojak, ali pa kdo drugi. Drugim narodnostim, ki nimajo svojega kandidata, je pač vseeno, nam pa ne. Naš narodni ponos zahteva, da pokažemo svojo moč in zavednost, da se ne bodo smejali in nas omalovaževali češ, kaj bodo Slovenci! Reči moramo, da je storil Mr. Vehovec za vardo vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Eno je gotovo in to vemo vsi, da kimal ni v mestni zbornici. Cest tudi ne more tlakovati z zlato opeko. Za vsako izboljšavo se mora councilman boriti, predno dobi kaj od mestne vlade. Za prihodnji termin ima Mr. Veh ovca več načrtov za izboljšavo 32. varde, kot kopališče in igrišče v White City, pristan za čolne isto-tam, pristan za čolne v ustju potoka Euclid in več drugega. Pa naj je že storil veliko ali malo, delal je po svoji najboljši moči za dobrobit varde in drugi ne bo ali ne bi storil nič več ali pa še manj. Danes tri tedne mora iti vsak Slovenec in Slovenka na volišče in oddati svoj glas za Mr. Vehovca, sicer nas bo vse skupaj zelo sram. Vremena se jasnijo demokratom "Ameriška institucija za javno mnenje" poroča, da se je sentiment v deželi naenkrat obrnil od republikancev in se zopet klanja demokratom. Razno poskusno glasovanje je vse leto kazalo, da si večina ameriškega naroda želi izpre-membe pri vladi in da bodo drugo leto volili republikanskega predsednika. Še pred šestimi meseci je bil politični sentiment na republikanski strani. Zadnje poskusno glasovanje je pa pokazalo, da veje zdaj veter v drugo smer in 65 odstotkov vseh volivcev se je izjavilo, da bo drugo leto izvoljen zopet demokratski predsednik. Ta sprememba mišljenja je ena. najbolj značilnih, kar }ih je še bilo rekordiranih pri kakem poskusnem glasovanju. Politikarji sodijo, da je vzrok tej spremembi vojna v Evropi in ker narod vidi, da sedanja vlada v Washingtonu vodi zelo previdno in pametno tujezemsko politiko. Nedavno smo zapisali v tem listu, da ima predsednik Roosevelt lepo priliko biti izvoljen v tretje, če bo trajala vojna v Evropi še vse prihodnje leto in če bo ta čas Roosevelt vozil naš državni voz tako, da sel Zed. države ne zaplete v vojno. Kot je videti, ameriški narod zaupa Rooseveltu v polni meri v tem času svetovne zmešnjave. Tako stoji situacija danes. Kaj pa bo, če vojna v Evropi naenkrat preneha in se bo ameriški narod vrnil z°Pet k svojim domačim problemom? Nekateri so že zavpili da Roosevelt zato posveča toliko pozornosti Evropi, da narod pozabi na svoje domače težkoče. Če se prepiramo doma z ženo m prične ropotati tudi pri sosedovih, bomo utihnili, odprli okna in se pasli nad sosedovim problemom. Ko bo tam utihnilo, bomo začeli odkraja doma. f Nekaj podobnega je tudi v politiki. Narod je v teh časih pozabil na težkoče doma in gleda samo v Evropo, kako se tepejo in ugiblje, kdo bo tepen, kdo bo zmagal. V takiH časih bomo brez pomisleka glasovali, da ostane domača situacija kot je. Kadar pa v Evropi ne bo več cirkusa omo premlevali domače razmere in ugibali, kdo bi bil doijsi na Torej je zdaj na republikancih, da molijo za hiter konec vojne v Evropi, če hočejo izvoliti drugo leto svojega predsednika. Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. Naši zadnji dnevi na domačih tleh. — Slovo. Zvečer 5. septembra smo se lj podale na ljubljanski kolodvor, * da smo se poslovile od naših so- z potnic, ki so že odhajale proti p Ameriki. Bile so: Mrs. Jose- v phine Schlosar iz West Allis, d Wis., Mrs. Mary Krall iz Auro- r ra, Minn, in Miss Agnes Lach iz s Clevelanda in še nekaj drugih. I Segli smo jim v roke in jim t želeli srečno pot z mnogimi naročili za naše domače, katere bo- 1 mo tudi mi videli v par tednih, i Tudi one so imele solzne oči, kaj- i ti precej pota smo skupno prevo- [ žile v domovini in sedaj pa gredo i naprej same. Posebno Nežika ] Lahova je imela vse polno ob- 1 ljub, da se kmalu zopet vrne v j domovino in imela je vse polno ] skrbi, če je njena prtljaga v redu in končno si je tudi ona oddahnila. Vlak; se je premaknil in kmalu so nam bile naše sopotnice izpred oči. Tudi nam se je čas odhoda približaval z vsakim dnem. Imele smo na razpolago še samo pet dni in med tem časom smo morali še mnogo videti in obiskati. Takoj drugi dan smo šli k "Put-nik" agenciji, da smo uredili vse' potrebno za naše nadalnje potovanje iz Slovenije v Italijo, kajti ibzrali smo si bili to pot za na-| še potovanje proti Havrom. ' Zgodaj zjutraj, istega dne, so 1 nas zbudili topovi z gradu, ki so zagrmeli vsakih pet minut 15 strelov v počast rojstnega dne jugoslovanskega kralja Petra II. V cerkvah so bile darovane posebne sv. maše zanj. Pri stolni cerkvi sv. Nikolaja je stalo v vrstah številno vojaštvo, ki je tvorilo častno stražo vsem državnim in mestnim uradnikom, ki so se udeležili sv-, maše v svojih uniformah. Tudi mi smo šli v cerkev toda v Št. Vid, da smo se poslovili od naših prijateljefl!ih>rsorodnikov, kakor tudi na pokopališču od naših mrtvih sorodnikov. Tu smo jih zadnjič obiskali in si nemo rekli: z Bogom! Sli smo tudi na Brod k moji sestrični Kristini, ki je šla z na-j mi do soproga sestrične moje mame. On g. Trškan vodi obširno kmetijo. Ustavili smo se pri Beletovih, katera je bila že več , dni bolna v postelji in tako ni mo-, gla z nami. Ta dan smo zaključili v restavraciji v moji rojstni hiši. Zvečer smo se podali k "Her-mesu," kamor so bili povabljeni vsi sorodniki od blizu in daleč, da vidijo moje filmske slike, ka-' tere sem posnemala po vsej Ju-' goslaviji in še ob času našega ' slovesa in dalje. Tu nam je bil gi_. Bernik, ki vodi lekar no pri Hermesu, tako prijazen, da nam je tisti večer kazal slike in so se sorodniki videli na platnu kakšni so bili ob času ko sem ji slikala. Seveda je bilo to nekaj novega za njih. Zbralo se .jih .je bilo skoro sto. Slike sip prišli gledat tudi iz Ško-fijskih%avodov čč. gg. Marlež, Ter dan Hv Florjahčič. Ko je b\\u slikovna prestava gotova smo podali na prosto jn tu se nam je nudil prizor, kakršnega še nisem videla v domovini. Vršila se je na večer rojstnega dne kralja Petra II. Velikanska demonstracija. Tu smo slišali na enem vogalu kričati dijake: "živijo Korošec!" in na drugem pa zopet ravno obratno in mnogo drugih klicev in vzklikov, kar je bilo za nas Amerikance nekaj popolnoma novega. %ogo sem že čitala o demonstracijah v domovini, a nikdar si ni%n mislila, da bom tudi sama lahko priča takemu prizoru. Policaji so drveli za demonstranti in katerega so ujeli, so 8'a tudi aretirali in zopet je bila nevarnost; tudi za nas, da bi bili lahko aretirani, ker smo bili v sredini tega mateža in izbruha. : Bilo je na tisoče ljudi, ki so se - podili in pehali po cesti in tekali z erf&a konca na drugega. Po- licija je imela polne roke dela. Kako čudno so se menjavali priori. Pred dvema urama je bila procesija, katere so se udeležili vsi obrtniki, uradniki mestni in državni, ženske z gorečimi svečami v rokah. V tako kratkem času, še isti večer pa tak izbruh! Povedali so mi, da se kaj takega tukaj večkrat pripeti. Drugi dan, bili smo še doma, \ ko smo dobili obisk iz Smlednika in sicer moja sestrična Marija j Konjar, soprog moje sestrične iz i Zagorja g. Gustel Kušar, ki je i imel še nekaj več opravkov v mestu, ker on prodaja radie in i biciklje. Ker bi ne bilo naše po- i tovanje v domovini popolno, če i bi ne bili obiskali -grob ustanovitelja naše fare sv. Jožefa v Jo-lietu, Rev. Franc šusteršiča, ki je že mnogo let pokopan na Viču. Napotili smo se v družbi že prej omenjenih in sestrične Francke June na Vič. Poklenili smo na grob onega, :cateremu se ima vsa Jolietska naselbina zahvaliti, da imamo :ako faro, tako krasno cerkev, ki je v ponos vsem Slovencem v Ameriki. Kajti delo in trud našega prvega župnika Rev. šusteršiča, bo za vedno zapisan v zgodovini naše fare. Tu leži po-eg svoje matere tudi "Bobenč-kov" France. Naj počivajo v miru božjem in mi ameriški rojaki pa jih ohranimo v trajnem spominu. Isto popoldne smo si ogledali .udi ljubljanski muzej. Plačali smo 5 dinarjev in vstop nam je bil dovoljen. Tu smo.videli mno-| p zgodovinskih reči, mnogo krasnega in lepega, razne naro-ine noše, starodavne oltarje, spomenike slavnih mož, krasne slike, nagačenih pite, razno starodavno pohištvo itd. Misdlila sem al, kako bi naši ljudje lahko služili s tem lepe denarce, če bi malo bolj oglašali, kajti ta muzej audi tujcu skoraj enake zgodovinske stvari, kakor drugi mu-:eji po Evropi, katere smo videli. Samo treba bi bilo malo več reda in oglaševanja, da se na ta način privabi, turiste. Naslednji dan je bil Mali šmaren 8. septembra. Ta dan smo šli k sv. maši v cerkev sv. Jožefa, čeprav je bila ta cerkev tako blizu Kraljevih, kjer smo stanovali ,v času irašega obiska v domovini, vendp nam je bila dana prilika šele sfdaj, da smo si ogledali tudi td krasno cerkev. Tc ie krasna stavba<_ ki je bila zgrajena tekom zadnje svetovne vojne. Ima krasPe oltarje in se precej razlikuje^d drugih ljubljanskih cerkva. Zjutraj istPSa dne .Sp (32 pripekali iz Zagfia moja: sestrična Angela Kušf in s6Pfog, Anica Paviinič in sj>Pr°g Nik0 jn g, in ga. Suscha. šli smo k zavodu šolskih šeste! »a Loncatsko ste-20, kjer sta !ima hčerki^aigra- • li par koma j^j-ti tu najdeš #znih P^Jateljev in znancev od v!e strani. Bji0 je že pozno in md'im sorodnikom se je mudilo -na vlak> tu smo si P°-slednjikrat s^15 v roke in sj solznih oči želel srečno pot_ Slovo je lil0 zel° Sanjljivo, kajti tudi on so imeli Vae polno naročil za blata Lojzeta šetina' v Chicago, katerega so pričakovali, da prid z nami in kateremu usoda ni kila mila to pot. časi pa sigurno zagospodujejo, kar bo pa vspričo arabskega odpora zelo težko! Jeruzalem, ki šteje okrog 25,000 prebivalcev, zelo lepo napreduje, zlasti po vojni, ko so upravo Svete dežele dobili v roke Angleži, ki so začasno varuhi teh krajev. Pred vojno so tod gospodarili Turki, ki so pa tekom svetovne vojne morali pobrati šila in kopita ter se umakniti pred zmagovitimi Angleži. Dne 9. decembra 1917 je Jeruzalem zavzel angleški general Allemby, ki je slovesno ukorakal v Sveto mesto do katerega so oboji, Angleži kot Turki, pokazali toliko spoštovanja, da ga niso rušili z granatami in bombami, ampak je prešel v roke Angležev brez boja, kar je vse. hvale vredno, če je katero mesto na svetu upravičeno, da se ga po vseh postavah pusti nedotaknjenega, to je v prvi vrsti Jeruzalem. Vsega obsojanja vreden pa bi bil to kdorkoli, kdor bi ta kraj rušil z topovi, Tu je tudi angleški High Commissioner, pod katerega upravo spada Palestina; on skrbi za napredek in pa red v deželi. Da to svojo dolžnost dobro vrši, se vidi vsepovsod, tako po mestih, kakor tudi po deželi, kjer so krasne ceste, ki so gladke kakor ameriški bu-levardi, vojaštvo, ki je nastanjeno širom dežele pa pazi na red, ki je prav vzoren. Ko sem hodil po Jeruzalemu, sem često srečal angleške vojake, ki so patrulirali po mestu ter z bistrim očesom pazili na Arabce kot Jude, ki se večkrat med seboj udarijo, da pride do prav resnih bojev in prelivanja krvi, kar ni v Jeruzalemu nič nenavadnega. V takem slučaju sežejo Angleži po orožju ter zadušijo boje in upore kot so to delali že Rimljani pod Pilatom. Da pri takem oboroženem posredovanju pade marsikak Anglež, je umevno. To, da Jeruzalem napreduje tudi v modernizaciji, pa ni dobro, za druga mesta po svetu je to drugače, za Jeruzalem pa ne, ker ta je preveč ^tar, pre- ■nj:iniii»t;mm::»»ž»nnMt>tm»»»nt»»n>iMiiiiin»»»»t»n»i»»»»»t»»t, ne samo novice in berilo, ar"Pf k tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Amer^ki Domovini je zanesljiv in Pri njem kupujva." AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17, 1939 WINNET0U Po nemikem l*ylrmlk» K. M Toda povej mi, ključavničar, ali bodo vetrihi pomagali?" "Ne razžalite me, kapitan! Razumem se na svoj posel. Kar je na tejle hiši vrat, nobena se ne bodo ustavljala mojim vetri-hom." "Torej bi lahko začeli. Da bi ta lopova le že kmal ulegla spat! Naši ljudje bodo nepotrpežljivi, vražje slabo se sedi tam v tistem bezgovem grmu! Langeja sta črepinje nametala v grmovje. Da bi te že kmalu lahko poslal po tovariše —. Bom le šel prisluškovat k oknu. Morebiti pa da sta že legla, tista prokleta Nemca." Kapitan je vstal in stopil k oknu. Tovariš ga je imenoval "kapitana." Iz tega naslova in iz pogovora sem posnel, da je najbrž vodja kukluksarjev. Svojega tovariša je kapitan imenoval "ključavničarja." Najbrž je bil Po poklicu res ključavničar, kar je bilo že zato zelo verjetno, ker Se je hvalil, da se razume na ve-trihe. In ko se je zganil, je zarožljalo. Vetrihe je imel v že-Pu. Iz mojega razmišljanja me je zdramil rahel sunek v nogo. Old ^sath je bil. Zlezel sem nazaj. Čakal me je za hmelovkami. Tesno sem se nagnil k njemu. "Ste vse dobro razumeli?" me je vprašal. "Vse." "Sedaj veva, pri čem da smo. Bom tem lopovom eno zagodel, da bodo še dolgo z glavami majali ! Da bi se le smel zanesti na Vas —." "Lahko se zanesete! Poskusite! Kaj pa-naj storim?" "Enega izmed njiju bodete Zgrabili za vrat." "Well 1 Bom!" "Dobro! Pa da bo šlo čisto gladko, vam bom povedal, kako je treba narediti. Pa čujte! Menda ja ne bo prišel sem —." Kapitan je bil. K sreči mu ni prišlo na misel, da bi bil stopil naokoli. Koj je spet sedel k tovarišu. Old Deathu se ni zdelo potrebno, da bi spet prisluškovala. Šepnil mi je: "Povedal vam bom, kako ga morate prijeti. Zlezli bodete k njemu in ko polglasno zakhčem, mu položite prste krog vratu. Pa pravilno, razumete! Palca v tilnik, tako, da se drug drugega dotikata, prste pa na sapnik. In CJ Potem stisnite, kar morete." vc "Zadušil se bo!" "Neufnnost! olovek se ne za- .je duši tako naglo! Taki lopovi in tč zločinci so kakor plevel, ki se ne si ^a iztrebiti. Ko ste ga torej prijeli, ga mo- p, *s£e pritisniti k tlom, kjer ga bo- laže in z večjo močjo tišča- p li za vrat, ko pa če sedi. Ampak ^ % smete ga napačno vreči na č tla! Sunite ga na levo in potem šele ga vrzite na trebuh in mu p Pokleknite na hrbet. Le tako ga t bodete čisto varno držali. Niste v vajeni takih prijemov in utegne v se le zgoditi, da bo kriknil. Pa s bo sile. Držite ga, da pridem. 5 Bodete znali?" 1 "Gotovo! Svojčas sem se mno-£o pretepal." "Pretepal —!" se je rogal sta- 1 rec. "To ni nič, čisto nič! In po- i mislite tudi, da je kapitan dolg človek! Ne osramotite svojega Učitelja pa glejte, da se vam oni j tam v sobi ne bodo smejali! Torej naprej! In počakajte, da zakličem!" Zlezla sva spet oglednikoma hrbet. Počenil sem, da bi bil vsak hip pripravljen. Pogovarjala sta se. Kapitan je bil nevoljen, da morajo tako dolgo čakati in da kovača ne legata spat. Omenila sta tudi naju z Old Deathom in da naju bo "Polž" že našel. Prav tedaj pa je povedal Old Death polglasno: "Tule sva, meššurs! Pazita vendar!" Brž sem se zravnal za kapita-'nom in ga prijel za vrat, kakor je Old Death naročil, ga položil na tla in mu pokleknil na hrbet. Besedice ni zinil, le z rokami in nogami je nekaj časa otepal, pa tiho obležal. Old Death je pristopil, udaril kapitana z ročajem samokresa po glavi in rekel: "Izpustite ga, sicer se res zaduši ! Ste čisto dobro opravili-Zdi se, da ste nadarjeni za take reči. še bodete kedaj velik lopov ali pa prvovrsten westman! | Vzemite ga na rame pa pojdi-! va!" Pobasala sva ujetnika in šla k vratom. Old Death je popraskal in Lange je odprl. Začuden naju je gledal. "Koga pa prinašate —? Menda ne —?" "Bodete že videli!' 'se je smejal Old Death, "Zaklenite pa pojdimo v sobo!" Kako so gledali, ko sva položila najin plen na tla! . "Vraga —!" je pravil stari sivolasi Nemec. "Dva kukluksa-rja —! Mrta —v?" "Še ne čisto," je pravil Old Death. "Vidite, kako je bilo dobro, da sem vzel svojega mladega tovariša s seboj! Dobro je opravil, celo poveljnika samega je premagal!" "Poveljnika —? Ah, sijajno! Ampak —. kje pa so njegovi ljudje in zakaj sta ju prinesla v sobo?" "Vam moram šele povedati? Bi vendar lahko sami uganili! Jaz in tale mladi sir bova vzela temale dvema obleko, se našemi- J la za kukluksarja in zvabila lopove v sobo. Za hlevom se skrivajo." "Ali ste od vraga —? življenje tvegata! Kaj če opazijo, da nista prava —•'•" "Tega seveda ne bodo opazili!" je dejal stari. "Old Death je navihan človek in tale mladi master tudi ni tako neumen, kakor I podoba kaže." Pripovedoval je, kaj sva sli-i&la in kako sva opravila, in nato je povedal svoj načrt. Jaz bi se preoblekel za "kiju- ; ; čavničarja" in šel za hlev k bez-, govemu grmu po kukluksarje.J i Old Death bi si nadel obleko ka-- pitana, ki mu je bila ravno prav, 1 ker je bil tudi kapitan zelo dolg človek, in bi prevzel vlogo poveljnika. "Razume se samo po sebi," je pridjal, "da smeva le šepe-taje govoriti. Pri šepetanju so si vsi glasovi podobni." "No, če že hočeta tvegati, pa tvegajta!" je pravil Lange. "Lastno kožo bodeta nesla naprodaj, ne pa našo —• ■ Kaj pa naj mi medtem počenjamo?" "Predvsem pojdita ven pa poiščita močnih drogov ali pa tramov. Podprli bomo z njimi i vrata in okna, da jih ne bodo ! vlomili. Nato ugasnete luči in t se skrijete kje v hiši. To je . zaenkrat vse. Kaj vse še bo j treba storiti, se bo pokazalo.' Oče in sin sta odšla. Midva pa sva slekla ujetni- - koma "društveni kroj." Iz čr- - nega blaga je bil in bele znake ? je imel našite. Kapitanov kroj a je imel na kapuci, na prsih in i na bedrih našito bodalo iz belega sukna, ključavničarjev pa !, ključe. Bodalo je bilo torej znamenje poveljnika. Tisti, ki a je sedel v gostilni in čakal na il naju in ki mu je bilo ir»e "polž," je. imel torej najbrž n znak polža našit na kroju, o Ko sva slačila kapitanu hla-če, se je prebudil. Divje je P°~ i- gledal krog sebe in segel za Pas »o po samokres. Seveda sva 11111 ga že zdavnaj odvzela. Id (Dalje prihodnjič) Iz cerkve sv. Janeza greva na zapadno stran mesta, kjer ; je cerkev Marijinega Obisko-1 vanja. Cerkev, katero oskrbu-jejo frančiškani, je prav lična; lepe slike v oltarjih, kakor tu-! di na steni predočujejo razne dogodke Device Marije in njene tete Elizabete, predvsem njuno srečanje. Tukaj je pre-blažena Devica Marija srečala svojo teto Elizabeto in tu je ona I zapela "Magnificat" (Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu mojem j Zveličarju . . .) Kakor dru-god, tako sem tudi tukaj z za-1 nimanjem gledal kraj važnega ! svetopisemskega dogodka in vredno je, da si ga človek ogleda. Frančiškanski brat nama je z veseljem razkazoval svetišče, ki je pozidano na mestu stare cerkve, ki je stala tukaj že v 5. stoletju, toda je bila potem porušena in nato zopet pozidana. Ogledala sva si še Marijin studenec in še več drugih zanimivosti iz križarske dobe. Prav zanimala me je tudi zbir-I ka raznih prav starih predmetov, katere zbira frančiškanski brat in jih je potem nama i*az-kazoval. Ko sem si nakupil še nekaj spominkov na ta kraj sva se napotila nazaj proti cerkvi sv. Janeza. Mimogrede sem si ogledal prijazno okolico, ki je prav rodovitna; tu raste vsakovrstno južno sadje, katerega izvažajo na jeruzalemski trg ter se tako prežive. Med potoma sem se sešel z neko rusko redovnico, ki mi je tožila o križih in težavah, ki dandanes tarejo človeštvo, zlasti se je pritožila nad sedanjo Rusijo. Bila je prav razsodna in resna ženska in razgovor z njo mi jeprav trga-jal. Rusi imajo tu svojo cerkev in samostan, toda po velikem ruskem preobratu so usahnili viri, ki so prej prihajali iz Rusije in tako so zdaj bolj pre- puščeni samim sebi. V Ain ; Karimu je pokopan p. Alfonz ; Ratisbonne, nekdaj zagrizen Jud, ki se je v Rimu čudežno ! spreobrnil ter postal katoličan. ! Blagi mož, ki se je kot duhovnik veliko trudil za spreobrne-nje svojih rojakov se je štel nevrednega, da bi počival v Jeruzalemu pa si je izbral za počivališče ta kraj. Ko sva z obiskom zaključila, sva se še pred poldnem odpeljala nazaj v Jeruzalem. Po obedu greva v cerkev sv. j Odrešenika, ki je severozapad-I no od cerkve Božjega groba. | Tam sem hotel obiskati rojaka Tomaž Peruška, ki se je nahajal ondi kot frančiškanski brat. Žal, da v tem oziru nisem imel sreče; zaman je dr. Aleksič gledal pa iskal kje je br. Tomaž. Nikjer ga ni bilo, dasi bi prav rad govoril z njim, zlasti ko ima v Clevelandu sorodnike in bi ga tozadevno gotovo zanimalo in prav tako tudi njegove sorodnike tukaj. Še pred odhodom iz Clevelanda mi je g. M. Tekauc omenil, naj ob-J iščem br. Peruška. No, ni se mi posrečilo. Ker se nama ni obneslo, da bi našla br. Peruška, jo krene-j v? dalje na zapadno stran skozi Nova vrata, kjer zapustiva stari z zidom obdani Jeruzalem, ter stopiva v novo moderno mesto, ki je pravzaprav predmestje Jeruzalema. Tuje pa vse tako moderno ter nič v skladu z starim mestom; gladke široke ulice, moderna poslopja, palače, trgpvine; hoteli, banke, bolnišnice. yse prav po • vzorcu evropskih velemest. Tu imajo po večini sv<)je konzular-■ ne urade konzuli tujih držav, i ki zastopajo svoje interese ter . ščitijo svoje podanrke. Trgo-. vina ,ie zelo razvita in se tu jasno razvidi judovski Vpliv in denar, ki so ga Judje, ki se sem trumoma naseljujejo, investirali semkaj, v nadi, da tako po- poslužite se ga. Imeli smo tudi 11 gostov iz Pittsburgha in precej iz Barber-tona in drugod. Hvala vsem tem in ostalim prijateljem, kateri so bili v dvorani v nedeljo 8. oktobra 1939. Za Skupne mladinske pevske zbore, Joseph šiškovich, preds. iZPRIMORJA —Praznik grozdja. V Gorici se je praznik grozdja letos obhajal v nedeljo, 24. septembra. Naslednje nedelje se bo potem ta praznik proslavljal po drugih večjih središčih na deželi. Praznik se letos ponavlja že desetič. Njegov namen je čimbolj razširiti uživanje grozdja in dvigniti pridelovanje namiznega grozdja. Glavni točki praznovanja sta razprodaja grozdja v vrečicah in košaricah ter sprevod kmečkih voz s simboličnimi skupinami in prizori iz trgatve. —Suša. V goriški okolici, še bolj pa na Krasu južno od Komna že dolge tedne ni bilo dežja. Suša je močno prizadela vsč poljske pridelke, zlasti koruzo in krompir. Tudi otave ne bo. Celo trta je začela ponekod močno trpeti; grozdje je ovenelo in drobno. Zlasti Kraševci se boje za svoj dobri teran. Zadnje dni smo imeli sicer nekoliko dežja, pa ga je bilo premalo. — Gorica. Pred sodiščem je bil kaznovan delodajalec Alojz Luin iz Gabrovice, star 38 let, ker ni dajal delavcem minimalne plače, kakor je predpisano po zakonu. Dobil je 500 lir. den. kazni. —Bazovica. Avtomobil je prevrnil voz, ki ga je vodil 16-letni Stanko Gredovac iz Gotice, ki je bil pri tem težja ranjen in nato odpeljan v bolnišnico. MALI OGLASI V najem se odda opremljeno spalno sobo poštenemu moškemu ali ženski: gorkota, kopalnica in še druge ugodnosti. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd. blizu St. Clair Ave. (245) Soba se odda poštenemu fantu. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (244) ~~ GROZDJE MOŠT! Mošt Concord grozdje, sod ....$13.00 Belo grozdje, sod............ 20.00 Muscatel, sod .............. 30.00 \<2 Concord Vs> Muscatel 22.50 | % Concord % belo ........ 15.75 1 a Concord y2 Muscatel 15.75 % Concord M Muscatel 18.25 Grozdje Concord grozdje, tona.. 30.00 Belo grozdje, tona ........ 55.00 S odi Sodi od žganja .............. 1.75 Za 4 sode skupaj je sod 50c manj. Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445 Tues., Sat. (x) MOŠT rcieč m bel izpod Jernej Knausove preše. To grozdje je raslo na moji farmi, zato dam lahko posebno nizko ceno. Zglasite se pri meni JOSEPH CAHODAS 1052 E. 62nd St. HE-9309 (246) Naprodaj razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrane in so zunaj na kupih. Lahko jih sami izberete katere hočete in so po jako zmerni ceni. Valentin Mavko Madison, Ohio Route 84. North Dayton Road (Oct. 11. 13. 14. 17. 19. 21.) ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave, ;n««n:nt: na katerem je svoje dni presedel dolge ure in čital zanimive romane. Martial hili proti pisalni mizi, kjer najde kos papirja, katerega vtakne v žep. "In sedaj," reče, "pojdiva. "Preprečiti moram vsak nadalj-ni sestanek. Moj oče — in moja žena me bosta iskala. Razložil vam bom vse, kakor hitro prideva iz grada." V naglici zapustita sobo, korakata preko vrta in se znajdeta na cesti, ki vodi v grad. Toda Jean Lacheneur se na- gloma ustavi. "Priti tako daleč za navaden odgovor, kaj naj se glasi da ali ne, je dovolj," reče. "Ali ste se odločili? Kakšen odgovor naj ponesem Mauricu Escorva-lu?" "Nobenega odgovora ne potrebuje. Vi me peljite do njega.! Videti ga moram in govoriti z njim, da se opravičim. Naprej!" Toda Jean Lacheneur se ne premakne z mesta. "Kar vi zahtevate je nemogoče," reče. "Zakaj?" "Ker Maurica zasledujejo. Ako ga dobijo v roke, pride pred sodnijo in skoro gotovo bo objosen v smrt. Nahaja se sedaj v varnem zavetju, in jaz nimam nobene pravice, da vam izdamo to zavetje." "Varno azvetje" Maurica seveda ni bilo drugega kot bližnja hosta, kjer je Maurice v družbi korporala Eavoisa pričakoval vrnitve Jeana. "Torej mi ne zaupate?" reče Martial z žalostnim glasom. Jean Lacheneur molči. "Toda," nadaljuje Martial, "od vsega tega, kar ste videli in slišali v gradu, vendar ne morete sumničiti, da sem jaz bil oni, ki je prerezal vrvi?" "Ne, ne! Prepričan seni, da ste vi nedolžni pri tem." "Videli ste, kako sem kaznoval moža, ki se je drznil osramotiti čast in pošteno ime Sair-meuse. In ta mož je oče mladega dekleta, s katerim sem se danes poročil." Dalje prihodnjič Nova poveljniku v zasedenem ozemlju, ki je zdaj pod Nemčijo. Na levi je general Gerd von Rundstedt, na desno dr. Hans Frank, ki je načelnik civilne administracije. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 66X2 ST. CLAIR AVE. HEnderson2978__ MAR-RET COAL CO. 1261 Marquette KdENdieott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Prank J. Cimperman A. M. Klemenetc, Sec'y modri trgovci pokažejo svoje zaupanje v nakupovalno MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, da oglašajo v Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Investigate today all the sensational new 1940 Zeniths with The marvelous new device that meant no aerial — no ground—no installation ... just plug your Zenith in and play and what's more Wavemagnet eliminates man-made static. Gives radio reception noise-free beyond belief. MODEL 6D456 — Ni k d a r prej nismo imeli tako poccni . . . . avtomatično tunanje < ■ radio, s tolikimi odličnostmi * valovni magnet . . . poln 8 inč zvočnik ... z roko cglajena orehovina. Cene na malih radijih od SI2.95 naprej. Plačate samo $1.00 na teden. Mi damo popust v gotovini mesto Ea?le znamk. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave.—E'N 3634 819 E. 185th Si.—KE 5700 JOHN SUSNIK in JERRY BOIIINC, lastnika Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih i Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska © Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% * K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov In članic v odraslem in mladinskem oddelku. BKUPNO ŠTEVILO KRAjfeVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE:."VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpornv [H] organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer h se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se |||| lahko od $250 do $5000 posmrtnine. (Ml V Mladinskem Oddelku K. s. K. J. se otroci lahko zavarujejo v [rji razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, ; dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka | ; zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v [Uj gotovini. (]f| BOLNIŠKA PODPORA S Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in BOc na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavaro- ; Vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim HI] rezervo izplačano v gotovini. m] Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-toentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki iz- : baja enkrat na teden v slovenskem in angleSkem jeziku in katerega , dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) pri ml K. s. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član a'1 Kfl Danica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in Pristopi tako i. I V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti h društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti, Kjerkoli Se nimate društva, ^Padajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na- | daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: jOSif j/v ZALar, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17, 1939 ....... -!—rT1______inm»MTiwi i—iii—inii 11 hmhiiih—i ■ i ■ n—i i ........ i—mih ihi—i—ii i....... r 1 *-- Za čast in poštenje (ROMAN) Ko so je naredil mrak, se je n oblekel v dolgo modro bluzo, si); za kril obraz s širokokra.jnim < klobukom in se napotil proti va- ! si Sairmeuse. V župnišču je vladala popolna tema. Bibiana, stara hišna gospodinja, je najbrž odšla klepetat k sosedovim. župnik je bil prisiljen vlomiti v svojo lastno hišo in sicer pri zadnjih vratih, ki so se odpirala na vrt. Kmalu je dobil kar je potreboval in odšel, ne da bi ga kdo opazil. , Še istega večera je abe tvegal nevarno, kruto operacijo, ki pa je bila na vsak način potrebna. Srce mu je skoro zastalo, toda roka, ki je držala nož, je bila mirna, dasi še nikdar prej v življenju ni poskusil kaj enakega. "Zanesti se moram na lastno slabost. Oni, ki je nad nami, mi bo pomagal." In njegovo zaupanje je bilo poplačano. Po treh anevih je ranjeni baron zopet prišel k zavesti. Njegov prvi pogled je bil obrnjen proti zvesti soprogi, ki je sedela pri njegovi postelji. Njegova prva beseda pa je bila namenjena sinu. "Maurice!" vzklikne. "Se nahaja na varnem," odgovori ona. "Najbrž je sedaj na po- tu v Turin." Ustnice gospoda Escrovala s< gibljejo kot bi molil k Bogu kmalu potem pa reče s slabotnim r . glasom: J "Dolžan sem vam globoko hva- s ležnost, ki ne more biti nikdar j poplačana," šepeta. "Zdi se mi, da se mi zdravje vrača." t In zdravje se mu je v resnici c vračalo, toda tako počasi in bo- i lestni, da so navzoči okoli njega , se šei vedno tresli za njegovo živ- j Ijenje. Bolj srečen je bil Jean , Lacheneur, ki je vstal iz postelje že po poteku enega tedna. In tako je minulo štirideset dni, ko se nekega večera — bilo je 17. aprila — ko je župnik čital iz časopisa in je baron poslušal, vrata nalahko odpro in se prikaže pri vratih glava enega izmed sinov Poignota, ki se pa hitro umakne. župnik konča stavek, položi časopis vstran in mirno odide iz g, sobe. "Kaj je?" vpraša mladega 5 fanta, e "Ah, gospod, gospod Maurice, % gospodična Lacheneur in stan c korporal so pravkar dospeli sem. Njih želja je videti gospoda Es- ,, corvala." z V treh skokih je bil župnik x preko stopnic spodaj. \ "Nesrečna bitja!" vzklikne, kol skoro osorno pogleda novodošle-ce, "kakšna nesreča vas je prinesla sem?" In ko se obrne proti Mauricu, pravi: "Ali ni dovolj, da je za vas m skozi vas, vaš oče skoro umrl?. Kaj ste znoreli, da se vračate sem in tako privabite sovražnike nad to hišo in nad vašega očeta? Dolžnost je vaša, da se takoj odstranite !" Ubogi fgant je nekaj zastokal v opravičilo. Negotovost mu je bila hujša kot smrt. Čital je o l ^^ " —^ ---1 1 -—---- usmrtitvi Lacheneurja; premišljeval ni popolnoma nič, pač pa se takoj podal na pot. Prosil je le, da vidi svojega očeta in obja* me svojo mater. Toda župnik se ni dal prego-jvoriti. "Najmanjše vznemirjenje lahko ubije očeta," izjavi abe. "In če bi povedal materi, da ste se vrnili in o nevarnostih, katerim ste se nepotrebno izpostavili, bi uboga mati trpela muke, ki so nepopisne. Takoj proč! Preko meje morate še nocoj!" Zdajci se pojavi na mestu • Jc-m Lacheneur, ki je bil priča ■ prizoru. čas je prišel za mene, da odpotujem," reče, "in rotim vas, da skrbite za mojo sestro, kajti njen prostor ni na javnih cestah, pač pa tu." župnik premišljuje za trenutek, notem pa reče osorno: "Naj bo! Toda takoj proč! ' Vaše ime ni na imeniku prokle-tih. Vas ne bodo zasledovali." Maurice je želel, da predno se loči od žene, da se z njo posvetuje, da ji podeli nekaj nasvetov, predno se ločita, toda župnik niti tega ni dovolil. "Takoj proč in naprej!" je zahteval. "Potujte z Bogom!" Dobri župnik se je to pot pre- ■ naglih Ravno ob času, ko je Maurice ! nujno potreboval pametnega sve-; tovalca, je bil izročen vplivu sil-'' nega sovraštva, ki ga je gojil Jean Lacheneur. Kakor hitro sta se oba znašla zunaj hiše .je Jean vzkliknil: "Vse to je delo vojvode Sairmeuse in markiza Courtornieu. Saj niti ne vem, kam so vrgli trupu, ubitega očeta. Člo- veku niti ne dovolijo objeti očeta, ki je bil na izdajalski način umorjen." Jean Lacheneur se rezko, strašno zasmeje in nadaljuje: : "Kakor hitro prideva na vrh > hriba lahko zagledava sijajni - grad Sairmeuse v daljavi, ki je - nocoj ves v.blesku. V gradu pra- 3 znujejo poročno slavnost Blanche t a Courtornieu in Martiala Sair- t a meuse. Dočim sva midva popot- ! nika brez domačije, brez prija- j - teljev, v brez strehe, se oni tam j lostijo in veselijo." fj V Mauricu je začelo vreti. Za- | •el je misliti, kako bi vznemiril | gostovanje s tem, da bi se osebno g prikazal v gradu. To bi bilo ma- 1 ščevanje vredno njega. "Takoj grem v grad in pozovem Martiala na dvoboj v nav- ■ zočnosti vseh gostov," je vzklik- nil Maurice. Toda Jean se ni strinjal z njim. "Ne, ne tega 1 Ljudje v gradu so strahopetci. Takoj bi vas zaprli. Pošljite pismo. Drage volje ponesem jaz pismo v grad." Te besede je slišal tudi korporal Bavois, ki pa brezpametni ideji ni nasprotoval. Računal je, da v danih okoliščinah Jean in Maurice pametno postopata in ju je radi njune naglice celo bolj visoko cenil. Jean in Maurice stopita v bi' ; žn jo trgovino, kjer napišeta uso- i depolno pismo, katero pozneje vzame Jean in ponese v grad Sairmeuse. Osemintrideseto poglavje Vznemiriti veseljake v gradu, spremeniti ženitovanjsko radost v žalost, povzročiti gorje Mar-tialu in njegovi nevesti. Vse to je Jean nameraval doseči s svo- jim pismom. Jean pa ni verjel, da bo Martial, zmagoslaven in srečen, sprejel poziv Maurica, nesrečnega iz- I gnanca. Ko je čakal v veži na Martiala, [ j se je oborožil napram režanju in psovkam, katere je pričakoval od ponosnega plemenitaša, h kateremu je dospel, da mu pritisne pečat sramote na čelo. Toda prijazni pozdrav Martiala je Jeana spravil iz ravnotežja. Bolj zaupen je pa postal, ko .je videl kako strašen vtis je na markiza povzročilo njegovo pismo. "'Hitro smo ga pritisnili k tlom," .je momljal Jean. In ko ga je Martial pograbil za roko ter ga peljal s seboj po stopnicah, se nikakor ni upiral. Ko ga je vodil po sijajno razsvetljenih koridorjih in dvora-ličui, „j t.ui korakala mimo začudenih gostov, ni Jean mislil niti na svoje težko okpyane čevlje niti na svojo kmetsko obleko. Ves je (ril iz sebe in premišljeval je, kaj se bo ,vena,ar zgodilo. In kmalu je zvedel. Sloneč ob pozlačenih vratih malega salona je bil priča strašnega prizora med očetom, markizom in poslušalci. Videl je, kako je Martial Sairmeuse, ves divji od razpaljene strasti, vrgel njegovo pismo v L obraz svojemu tastu, markizu de Courtornieu. Jean ni pričakoval tako točnega in staranega maščevanja. Toda to še ni bilo vse. Ko je surovo pahnil svojo nevesto Blanche od sebe, ki ga je skušala zadržati, je Martial po-novno zgrabil Jeana za roko. "In sedaj," reče, "pojdi z me- ; noj." Jean mu sledi, ne da bi zinil eno samo besedo. Zopet sta korakala preko velike dvorane, toda namesto, da bi zavil v vežo, je Martial zgrabil za svečo na mizi in odprl vrata, ki so vodila do nekega privatne-, ga stopnišča. "Kaj nameravate z menoj?" vprašuje Jean Lacheneur. j Martial, ki je bil že par stop-} nic spodaj, »e obrne. "Ali se bojite?" vpraša. Jean pa zmaje z rameni in hladno odvrne: ~ "Ako mislite tako, tedaj grem z vami." Prišla sta v sobo, v kateri je Martial bival, odkar je prišel v grad. Bila je ista soba, kjer je nekoč stanoval Jean Lacheneur. V sobi nrbilo ničesar spremenjenega. Jean je takoj spoznal krasne zavese ob oknih, preproge m tleh in celo neki star naslonjač ^ i ________ ' •__ pmwmsl BSmwWW Vf^Ujm Epa)m^mjg^m ■Mlaigl Wm*w!ji»Jeztim I^KlMI feiulM >11 |||Sh1oH I __