GLAS" NARODA [C^Sirl j % \ delovanje. Bkuiajte I ^ * 1 A VfX/11, ropo6tinamtnomnadom IL ™P"3 pUČ"0-l| Osf slovenskih delavcem Ameriki. ^uro, kaT^IT^^ _ C> __——W - O— Matter Utt, 1W X tt« flU PfIW ■» Htm Yffc, N. I« Ufcf AdTI Qmpmi W Itoh faj UM._1' ,. J No. 55.- \ \___(Telephone: CHelsea 3-1242) NfcW YORK, TUESDAY, MAROt 23, 1943. - TOREK. 23. MARCA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL SPLOSNA OFENZIVA V TUNIZIJI Angleška osma armada pod poveljstvom gen. sira Bernarda L. Montgomery ja, ki prodira na 6 milj široki fronti med morjem in cesto, ki pelje v Gabes ob zalivu istega imena, je že prebila Mareth utrjeno črto in se trdno vstanovi-la na drugi strani črte. V osrednji Tuniziji pa Amerikanci pritiskajo v jugovzhodni smeri proti Gabesu ter so včeraj napredoval kakih 30 milj in zavzeli Maknassy; južno ameriško krilo pa je zavedlo Bou Hamram. V teh bojih so Amerikanci vjeli 1400 vojakov, samih Italjanov, samo en Nemec je bil med niimi. ---------------------- v to dopuščal zakon, da se odkrije vse krivce in vse one, ki so bili soudeleženi pri delitvi graf-ta. Smatra se, da je bilo spravljenega pod roko za približno deset milijonov dolarjev denarja na leto, ako se vzame v poštev graft, ki ga bodo še odkrili tekom te preiskave po newyorski državi in to posebuo v mestih Syracuse, Buffalo in Rochester. Kaznovani stavkarji 'Montgomery, Ala., 20. mar-kSL — Brigadni general Ben Smitiij ,dir«lrfor_4r|av]afiga_na-bornega urada Culler je dejal, da je department za oškodnine, izredno zaprepašČen spričo odkritja grafta. toda obenem pa je dobro, da se je zadevo razkrilo, da se bo moglo "počistiti tozadevni urad. Storilo re bo vse, kar bo mogoče in v kolikor bo Boji v Jugoslaviji Uspešna borba Osvobodilne fronte Tekom preteklega tedna so dospela poročila o uspešnih bojih, katere je i^vojevala Ljudska fronta v Jugoslaviji po o-semdnevnein bojevanju pri Gor njem Vakufu v južnem predelu Bosne. Radio • posta ja "Free Yugoslavia" je o poteku in zaključku tega bojevanja poročala, pravi poročilo iz Moskve, sledeče: Pri Gornjem Vakufu, ki leži ob reki Vrba« iji severno od Mostar-Sarajeve črte, so se vršili težki spopadi med osiščni-mi in partizanskimi četami. Cefee Ljudske fronte so se borile tudi proti Mihajlovičevim četnikom, kakor tudi proti U-stašem in boji so se vlekli cel mesec. V južnem delu Bosne, kakih GO milj od Sarajeva, so bili pognani v beg. osiščni in ustaški vojaki. Patrijotje so pobili 850 sovražitikov, med temi tudfi več častniko. Mnogo osiščni-j kov je bilo tudi zajetih ki pa-trijotjo so dobili tudi precej munioije .in..di"Hcega materija-la. Seveda so tndr sami utrpeli precejšnje izgube. Ko so se Nemfei in Ust asi umaknili proti Bugojni. so nacijska letala napadla Gornji Vakuf in Pro-zor ter vasi v bližini. Nekatere vasi, kot Makovac, Sava in Bi-liči, so bile popolnoma uničene >n zravnane z zemljo. Ob reki Neretvi in pri Konici se boji nadaljujejo. Slovenske edinioe Ljudska o-svofiboditne armade in guerilskili oddelkov so po uka&u poveljnika Tita pospešile svoje vojne operacije in to posebno v dveh predelih na Štajerskem, kjer je bilo pobitih <400 Nemcev. Pri Kamniku in v Savinjski Dolini ter pri Moravčah so partizani zajeli precej materijala in mitnknje. V Pohorju je gueril-ski. bataljon pobil 120 Nemcev. V Srbiji okupatorji nadaljujejo s terorjem in pri tem delu pobijanja ropanja in krvavega strahovanja civilnega prebivalstva pomaga jo osrčnikom Nedi-oevci ter Mihajlovičevi četniki. V trgu Čačak in okolici so bili ljudje s silo odtirani v koncentracijska taborišča za delo v rudnikih. V okrožju Lubiča so četniki na povelje jrenerala Mihajlovi-ča poklali 50 kmetov, katerih sorodniki so se pridružili partizanom. Bandi, ki je izvršila te zločine, je iračeloval Rakovič. Enaka ^rrotzodejstva so se za-vršila v oki-ožju Drasračeva pod poveljstvom Jankoviča. Priprave v Albaniji London, 17. ntarca. (Kadio prejemna sužba). — JIC. — Italijani «o poslali v Albanijo na mesto civilnega governerja generala Alberto Pariani. bivšega feefa. generalnega štaba, ki je bil leta 1929 n«čelnik ita-Kjansfe' vojaške misije v Albaniji. To nameščen je, ki izroča civilno upravo vojaški oblasti, je nov dokaz za italijaitski strah pred oboroženim odporom na Balkanu in zavezniške invazije. Kaj namerava Hitler? Po »dolgem molku je Hitler zopet govori v Berlinu. V teh mesecih molka je najbrže razmtisljal svoj težavni položaj ter čakal na kako "navdihnenje", ki bi ga vodilo k novim činom.___ fliktu v Zapadni Evropi. * Če bo nacijski vodja doznal, da nameravajo zavezniki napasti evropski kontinent z angleške obale, bo morda smatral, da je vredno zgiibiti nekaj sto-tisoč mož v vojnih operacijah, ki bi preprečile in zavlekle vpad na za pad no evropsko o-zemljc za več mesecev, tekom tega časa pa bi se stvari na ruski fronti morda zanj izboljšale. Po drugi strani bi bilo soditi, da namerava vprizoriti nekaj konoentriran^h pomorskih operacij, ke je bila vsa nemška bojna flotila odstranjena iz baltiškega vodovja. Nekateri opazovalci pravijo, da Hitler morda verjame, da bi nenaden sunek proti Tcelandiji in otočju F?roe in Shetland budil Nemčiji priiko uspeha, ker bi bila Britanija na ta niiein oblegan« od severa in vzhoda in to bi o-jačilo nemško pozicijo v bitkah na Atlantiku. Vkljub temu, dn so zavezniški strategi in generali že proučili in pretehtali vse te možnosti, bo Hitler nedvomno poizkusil vsaj že eno drago avanturo, ki bo vodila do njegovega končnega propada. Tako vsa j menijo veščelki, ki ptfzno zasledujejo taktiko njegove s trn! tffije od zaoe$ka vojne, London. — Hitlerjevo dolgotrajno in nadaljujoče se molčanje v javnosti je laiiko predhodnik kake njegove nove, nore avanture s katero hoče presenetiti svet. Tako mnenje je podal novinarski agenciji ONA neki j »obličji opazovalec, ki pa-o sledi dogodkom v Nemčiji.. V [xniporo svoje tozadevne teorije, je opazovalec pokaizal na nemške vojaške priprave v zapadni EvropL Hitler je -spričo sta,liivgrad-skega poraza bi-ezdvoma iz«pa-del težki mentalni depi*esiji, toda njegov značaj je tak, da nenadoma preskoči iz moreče duhovni* krize v kak " intuitivni" načrt, ki mu pokaie pot iz krize in nevarne situacije. Pred vpadom na Norveško in Francosko je bil tiho in sumljivo je ntoTčal tpdi preden je vdrl v Jugoslavijo, Grči jo in po-^ eneje Rusijo. Zato njegovega , sedanjega molka ne moremo I smatrati za molk poraženca, nmpak raje za molk človeka, ki kuje i n do višnje nove načrte, ki so na potu. Proučevanje raznih nemških priprav za obrambo Zapadne Evrope daje človeku dvojno sliko, kajti vse je zgrajeno tako, da se lahko uporalbi za obrambo ali pa za napad, kar pomeni, | da Hitlet ne izključuje potrebe 1 obojega v bližajočem se kon- ti ) protizakonite posesli o-rožju in streliva (čl. 2 Duceje-vega razglasa z dne 24. 10. 1941), ker je v istem casxfin na ietem kraju hranil in nosil orožje in strelivo brez dovoljenja pristojne oblasti. e) prevratne propagande (čl. 6 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941.), ker je v istem času in na istem kraju vršil propaganda za najino spreinen^bo vseh državnih ureditev z razpečevanjem prevratnih brošur. Iz teh razlogov in sklicujoč pe na čl. 483 kazensko-pravdne-ga postopka izreka obtoženega za krivega zločina sodelovanja in prevratne propagande ter ga obsoja v dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic, obenem pa na plačanje stroškov procesa in vzdrževanje v zaporu. Upoštevajoč čl. 479. kazensko-pravdnega postopka opročča obtoženega1 eločina atentata na državno varnost in nošnjo orožja zaradi pomanjkanja dokazov. Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku v "Jutru" v Ljubljani in "Pieoolu" v Trstu. (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 12. avgusta 1942 v izvirnem 'besedilu.) Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenije in Dalmacije, odsek v Ljubljani, je izreklo nasledil jo sodbo v zadevi proti: Petriču Martinu, rojenemu 5. 15. 1916 v Vipavi, bivajočemu na Brezovici, delavcu, na begu, obtoženemu: a) atentata na državno varnost (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941.), ker je od nedoločene dobe do 23. junija 1942" izvršil v Brezovici dejanja, ki so imela namen zanesti opustošenje, krvoprelitje in ropanje na državno ozemlje j b) pripads&nja prevratni družbi (čl. 4 Ducejevega razglas z dne 3. 10. 1941), ker je v i-stem času in na istem kraju pripadal družbi, ki je hotela nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; c) sodelovanja v oboroženi tolpi (cl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3.10.1941), ker je v • istem času in na istem kraju I sodeloval pri oboroženi tolpi, j ustanovljeni z namenom, da bi i iizvrševala zločine proti predstavnikom države; IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA Premeteno vodstvo bolniškega zavoda kazal, da ni bilo v nobenem stranišču in v nobeni sobi za u-anivanje zadostne vode. Ker je omenjena bolnišnica zavod za um oboi ne, je nastala huda kritika in na dan prihajajo reč', ki mečejo sum tudi na droge bolnišnice in zavode. V teku je nadaljna preiskava in pričakuje se, da 'bo governor počistil to umaizano zadevo take, kot se spodobi. Črni trg na Norveškem Na Norveškem ni mogoče dobiti čajnega listja nikjer razen včasih na črnem trgu, kjer se je prodalo funt čaja pred kratkim za 200 dolarjev. Ko je bila pri governerju J Deweyu vložena pritožba proti državnemu bolniškemu zavodu ' Creedmore, je governor takoj poslal štab zdravnikov in inšpektorjev, da pregledajo bolnišnico, ali v zavodu so bili oči-1 vidno pripravljeni na inšpekci-Ijo, krjjfci, sitraničča, o katerih je bilo rečeno, da širijo vsled umazanosti in zanemarjenosti, ki je vladala v njab neko čreve-t-no bolezen, so bila tako čista, da so se kar svetila od snage. Eden od inšpektorjev pa tudi ni (bil ravno nenmen in je po-iekusil nekatere vodne pipe, da vidi koliko vode je dano bolnikom na ratzpolago — voda je žalostno in počasi curljala iz pip — nadaijni pregled je po- Kakor vedno, je tudi na tem kraju feldmaršal Rommel pustil za seboj Italijane, da bra-1 n i jo umikanje Nemcev. Angleži so morali -zlomiti ino-čan odpor osišča in očistiti polja min, p mino so pričeli razbijati zelo močno Mareth črto. Associated Press poroča, da so bile razbite velike vrzeli v nemške postojanke in da so se Angleži trdno utaborili v nem-«ki črti. Ameriškim oddelkom, ki so zavzeli Bou Hamram in Maknassy, poveljuje general Geo. S. Patten, ki iana močne motorizirane čete in oklopne oddelke ter je zmožen razbiti vsak odpor. Pattonovo prodiranje giv dvojno pot: ob železnici, ki veže Gafso in Maknassv z Ma-haresom ob morju, v južnejši smeri pa od E1 Guettarja skozi Bou Hamram. Ta dys oddelka sta se morala prebiti zbežali, da so pustili za seboj pripravljeno kosilo: mesne cmoke in makaroni. Ravno so hoteli pričeti jesti, pa so morali zbe-j žati. Na tem kraju je bilo vje-j tih 1400 Italjanov in poročila s fronte pravijo, da se predajajo še nadaijni Italjani. Pattonova in Montgomerv-jeva a rmada sta oddaljeni samo še nekaj nad 60 milj. Pri \fak-| nassyju so Amerikanci od Ma-baresa ob morju oddaljeni sa-siK) še 50 .milj. Kot pravi tajna nemška radio postaja "Siegfriedje feklmarlšal poslal Hitlerju uiti-1 matum, v katerem je zahtevali boljše vojake in boljši vojni n laterjal, ker se bo drugače •noral takoj umakniti iz Tunizije. Madridski radio poroča, da je Hitler svoji armadi v Tuniziji ukaral, da se ne sme umakniti in *e mora boriti do zadnjega moia. Boriti se mora z istim junaštvom, ko se je borila "siveta armada", ki je poginila pred Stalingradom. sta'. Kreisfuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve svetovne vojne; zopet gre za isto 'staro tradicijo.' Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; jK>zvani so na boj za evropsko kulturo proti boljševizmu. "Prvi vlaki delavskih obve-zancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu, v taborišča nemškega "Reichsarbeits-diensta." Poroča Jugoslav Information Center, N. Y. C. Iz Slovenije NACISTIČNtnKRSENJE MEDNARODNEGA PRAVA Nove vesti o mobilizaciji Slovencev—Jugoslovanov. Kaemtner Zeitung p'še v svojih številkah od 19. in 20. januarja o novib naborih v slovenskem delu jugoslovanskega ozemlja, za vojaško službo, i— Mnogo delavcev pa je bilo mobiliziranih za prisilno delo. 44V večih del«wkili taborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev. Istočasno so se začeli nabori novih vojaških abvezaucev." "»Skupine mladih mož odhajajo v taborišča v Rajhu na službo dela. Oblečeni so v uniformo nemškega 'Arbeitsdien- •tiLAS NAKOPA" — New Iwfc "GLAS NARODA" (▲ Oorpomtlon) frank SakMr. Prwident; Ignftr Hi d«, Treuurer; Joaepb Lapaba. Sac. Pite* «t fcfrtam ot tt* corpacatM« ud iMupm af a bore officers: Itn V1KT ltth fflDMJKT. TOBK. H. X. SeSTVear -Olaa Naroda* U lMd ewj day mut Mlardaya. Bsadar« — »»d SeUtUj«. - - .. m Sobacrlption Yearly M 4dT«rtlaej«»aat on ^greprneat. Am celo leto valja Hat m &swrlko la Kanado ««.—; »a pol lata »S.— j « torn lata «1 JO- - S* N«tr Tork mt oalo lato : aa pol lata $3JKX Z» lao^atro « oa»o lata fT—j aa pol leta «M0. , ~CJIm Naroda" Uhaja vaakl dan Imi« eotoot , nedelj ta praanlkor. liLAS NARODA", til WEST I8t* STREET, NEW TORE, N. I Telephone: CBeltiea »—IMS TUESDAY, MARCH 23, 1943 vstajwvmen l. tm RAZGLEDNIH Ptt« Ann*?. Krasna Obleganje Leningrada ba rabiti predvsem za industrijo, ker kar se je moglo o-foramjbnega mčt^rijala pripeljBr tl po ledeni poti ocfzunaj, je kilo kakor prigrizek |>o vederjir-' glavni tlel vojnega materijala je moral producirati Leningrad, sam. /In takb so -delavci ostali pa, Kvoljih mestih pri strojih, v vlakom slučaju, kjiib mrazu, ki je mnogokrat bjj taj^o hud, da je padlo živo srebro do 60 in več stopinj pod ničlo in vkljnfb bonibardiranjn. Včasih je padla v tovarno bomba in prekinila delo. Padle so žrtve, px^duk-cije to ni zmanjšalo niti oviralo, vse se je popravilo sproti, dejo se je nadaljevalo pod vsakimi okolščinanri, -zakaj Leningrad ni smel pasti v roke sovražniku! Sl*ik» prikazuje kako je šlo naprej svojo pot vkljmb obleganju kulturno in. drugo življenje v mestu. Medtem, ko so, zunaj mesta grmeli sovražni topovi in se je eeajdatje bolj stiskal obroč okoli inegU, je skladal Šostafcov^ svojo sgdaj teko slavno Sedmo simfonijo. Ves je bil omota-n v gorko obleko in je ! s premrzlimi prsti udarjal na tipke ter preL&kušal napisane note, ki so mu jih diktirali topovi, rezek žvžg bomb, ki so padale na mesto; pok in stok ranjenih, in tmiirajočih, škrtajo-če hreščanje tanenih koles, prasketanje zubljev, ki so švigali v ledeno ozračje, regljanje stroj nic, pokanje pušk, brnenje ko-. lesja, ki se ni nikdar ustavilo, . in pa melodija ruske pesmi, ki . je spremljala vojake na fronto . in (blažila (težke treivotke onim, ki so v mestu vztrajali pri de-. Iti za obrambo. Ženske, Sklade in stare, so Tt>i. 7 le na delu povsod. Pomagale so '! odstranjati ruševine, sekale so' ' debel led s poti in tračnic, da je bil omogočen promet po mest n. Učiteljice so skrbele za šolsko dečad. delavke so bile na delu povsod. Kesn^, a nika-" kor ne žalostnih obrazov so vsi L prebivalci doprinašali žrtve, ki so bile končno ovenčane z u-spetiom. Sovražnik je bil potisnjen nazaj in obleganje je pre- : nehalo, a delo ni zastalo niti za hi-p, zaikaj sovražnik, je še zmi-rom na ruski zemlji in dokler I ni ta osvobojena, ne sme biti počitka v produkciji. Kjerkoli bo imel kdo priliko, dia gre pogledati fikn "The Siege of Leningrad' * naj to stori, ker to ni kaka hollywood-ska vojska, pač aktualna* 'bortta rdeče armade in civilnega prebivalstva mesta Leningrada za f olbrambo mesta pred sovražnikom, ki je eno celo dolgo leto p režal zunaj mesta, kakor gla-dna zver, ter se polagoma pritoževal mestu, kateremu je zaprl vse poti, po katerih so prihajale v mesto zalbge živil Ln municije ter drugega materi ja- • Toda Rusi so bili i znajti lji-j vejdi od sovražnika, utrli so si | pot preko na deibelo zamrznje-i j nega jezera in po tej poti so noč ' m dan vozili živež in vo jni ma-j. torija! >22. mesto in za vojaštvo. Nazajgrede so vozili otroke in i ženske ter stare ljudi, ki niso j mogli dSostL pomagati pri obram mesta. Celo tračnice so položili po ledeni cesti in s tem dobili neko-. iapo; več prevoza. Ogromni tan-. ki so prihajali po isti poti in -^vojaštvo, ki je jačaio čete, ki so i branile Learnfjrad. ) j Mesto samo je bilo kakor ena j sama ve.lika delavnica, kjer no-} bena roka ni brez dela in opra-x vila. V k 1 j u b neprestanemu bonfbardirangu, vkljub pičlim s odmerkom krnha, se je nadaljevalo delo v tovarnah, iz katerih 11 so šle krogle namenjene sovra-» žniku takorekoč še gorke v to-r povske cevi. < j Delavci in delavke so si diha- - lli.v roke, da so mogli nadalje-i j vati z delom in produkcijo, za--1 kaj sovražnik je z obstreljeva-5 njem mesta naredil m»ogo ško- - de in tako ni bilo nikjer cen-i tralne knrjave, ni bilo mnogo- 5 krat n:ti dovolj vode, ker so bi-i le razbite v mnogih krajih vo- - .dne. cevi, premog pa je bilo tre- ŽIVA DRAMA ... ki M J« razvila iz današnjih vziMmiHJIvih dnevnih veitth ! Bavno ta trenutek . . . Je bil uničen na<- ' cljakl vodniki vfek! Ravno to sekunda ' ... Je nacjjffko skladi Me zletelo v srak! Življenj* Uubezfc »j, . . \ z boredml se gruerlTcl naroda, Irt note umreti! C H ET NI K S ! BOREČI SE GUERLCI v Srbiji, Boanljt. Hiarcegbvjnl. Hrvatski, Sloveniji. Dalmaciji — s PtJIUP DORN .j AM NA STEN MARTIN KOSLECK GLOBE Theatre \ Broadway in 4*th St.. New York c I ^r-r u i IZ LONDONSKEGA RADIA, a | (JIC.) — V oddaji za Jugo- [ slavijo odgovarja loitdonski ra- i i dio nemški propagandi, ki se. c ' pritoaruje Tadi angleefeih zrač- \ nih napadov na netnška mesta. ^ Vodilni nemlški Usti odkrito < priznavajo, da napadi bri- ^ . tanskih letal hjadb pofekodova- 1 - li nearjška niesta in povedo če- ^ , lo, da je vzdrževanje morale 1 » civilnega prebivalstva ena naj1 1 ,J težjih nalog. Tudi na radiu j L dajejo oljčna priznavanja, kot j1 L j uvod sjAošno ofenzive propa-M gonde, s katero nameravajo!1 > ustaviti zračno, vfojno. . J j Toda N} mci pozabljajc, daj "(so oni sami zaceli to vojno vi; ".času, (ko tso imeli preinoč v zra-| j L ku in da civilno prebivalstvo ; 1 drugih dežel takrat ni bilo vre-1 1 dno. njihovega usmiljenja* , I *j Že pred 10 leta je Hitler iz-' : . jarril. da bo z zračno vojnto uni-j čil, zav znike, Varšava, Roit-j ^erd.atm, B cgrad. Coventry ln j London potrjuiejfo, da je to j zares nameraval. . - V letu 1940 je nemiki radio i navdušeno klical nemškemu . narodu: "Nebo nad Londonom je potemneio od bombnih letal, ki so prinašala Angležem za-IslvE^eiLO' kafzen, a nemsškeanpi narodu veliko zadovoljevo.". Pred tiemi 1 .ti so opisali v r knjigi, namenjeni otrokom, > uničenje Coventryja. "N-ebo je; x bilo svetlo kaikor pednevi, inf i j pod našimi letali se je razjrro- j e stiiralo na eaiirt obe^sno mesto - —--Britanija, sama si to hotela." Ko je v januai^a tega ^ ieta London poročal, da so -.nemške bombe ubile 50 šolskih - ictroik, je izjavil nemški kape-tan, ki je bii vodja tega poleta, - da j? bil "izredno zanimiv in | da je najbrže Anglijo razlju- L- bil". Sedaj, ko se jim vrača niilo e za dragw, so se Nemci začeli b pritoževati Toda pomočnik i- britanskega ministra za letalstvo je izjavil: "Aio nemško n z maščobami, H dolbro ižijo tud^ v to^ pkm vrementi, tako pa "bodo top-" rali biti zadovoljni z eaiak;mi , odmerki, kot bodo imeii va ostali, linije. ___L.......... ženin— Slovemec, srednja starosti, bi se rad seznanil z Slovenko v . starosti 28—35 let; tudi vdova b?ez otrok m tehfco oglasi — Katera resno misli naj se oglasi na: ^Ameriška Slovenec*^, c. ofGUas Naroda, West 16th Street, New York, N. Y-. Najholjži prijatelj i v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA » ^ f > ■« BRATSKA, DELAVSKA | PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih o> >. v £** Prepričajte se! JPrvi predznak zore. ; General Hoari Giiaud »civilni in vojaški vrhovni povelj- : nik Frarudczov v Seveirni Afriki, je odpravil vladni urad, katerega edina svirba je bila nalagati in uveljavljati omejitve proti Židom t23godba o zatiranju Židov! pod vlado in kontrolo Nacijev ^ je naj^razneitša zgodba v vsej čfcn;4ski a^cldovini. Mkdar, ( uiti v najbolj čnu dobi t, mn^- j ga veka v/Evricpil ni najti pii-i mete take .brezsrčne krutosti kot je poskus Nacijev, da sej izmelbijo Židov. . I [Djanets v Evropi, ki je pod kontrolo Nacijev, nesrečne Žide. še večno lovijo zveri v elo-veSJai ptxM)i, pristaši Hitlerja , in njegove nacijeke vere. Še ' vedno jih ubijajo na tisoče kot j , kako živimo, aH pa pustijo, da , umirajo brez hrane v kakem J prenatrpanem ghetu. BoJj&a bodočnost se vendarle ■ obeta. Svet zna, da čim zver ? Osišča bo ubita, napovedi kr-Liščan^ke ljulb.zni dvignejo ne-t znani jatcan z ram;n židovstva' . da icjb;na5anje v zmielu bratstva t :n demoki acije povrne Židom >:michodo in jih oprosti zatiran-j ja. krivionos-tl in bojazni I t: Ta dogodek v Severni Afri-i ki je edem Izmed prvih znakov . nastopajoče ziarje, dasi je le l prva svetloba na nebo pred s zarjo po noči strahote. Svobo-. da s? je x>ovrnila na ono pokrajino in z njo prihaja kon c omejitev in zatimnja Židov, j Dobro to obeta za bodočnost. •I NEMCI O BOJIH V BOSNI IN NA HRVAŠKEM. j Our^ka 4*Xoue Zuerchfer J Zeitung" je piinesla ptoročflo iz Zagreba, ki trdi, da razsaja, lesgar v onem delu hrvašk^a oz.mlja, iz katerega je osLšče y pred^ kratkim pregnalo gneiil- Ista brzojavka tudi poroča, .da §e partizani umikajo v sme--, ]ri goratih predelov Hercegovd-* ne in da eo nemllke, italijan-i ske in vstaske čete zasedle Gla-i irtctcko in Lovansko polje. , j časopi&m poročeval-& ci trde, da so imeli partizani v j - meseca februarja težke izgiibe - 6,000 mrtvih, in 6,000 ranjenih a — izgub e. ki bodo Nemčiji prav gotovo razparale trebuh. Ko bodo zavezniki opravili s Hitler- 1 e-m, se bodo z vso silo vrgli na vzhod, da kaznujejo požrešno, • k ruto japonsko cesarstvo. Zatem pa pride razorožitev narodov, ki zakrivi« seda- 1 nje veliko prelivanje krvi, priala bo kazen za vse one, ki so za- ! krivili velike zločine nad podjarmi j en ion i narodi in slednje ofo- 1 nova sveta, da bo napočila nova, srečnejša dofoa vsem narodom. O zmagi je Churchill tako zelo prepričan, da je celo napovedal po vojni omejeno razorožitev zavezniških in popolno raz- 1 rož tev o?iških narodov. i Hitler je govoril ob priliki dne\ra nemških junakov. Pro- * -lava pa je bila preložena en teden, da je padla na dan tradicionalnega nemškega birmansikega dne, ki so ga nae ji oerkvi vkradli in istega dne posvečali svojo ml«tttno načini stranki In—emrti. " * ■ " 'V . ^ Klar se more reci o Hitlerjevem govoru, je to, da je govori v prvi vrsti zaito, da je dokamal, da še ni ne mrtev, ne blazen-Tixla to ni bil več oni glas,, ki je, bil se pred nekaj m^&eei tako poznan in doonač njegovim poslušalcem. , V svojem govoru svojega fflasv ni več dvigal v velike višave, temveč o^ta) je v rnvir nižini, brez zvoka; njegov glac je 'bil kot lesen. Zdelo se je, kot da govori v gramofonsko ploščo, v prazni dvorani^ kajti nobenega ploskanja ni bilo. Poslušalci v tujih deželah pa so pri vserri tem uverjeni, da! je v resnic: govoril Hitler, kajti glas; je \>il popolnoma njegov in ga ni kdo, ponaredil. Pa jasno je, da Hiler ni bil več tisti, ki je (bil oib ^zsulii' francoske armade. * V nedeljo je bil Hitler raizočaran mož, klavern zaradi "krize1' na rusflr fronti-in, v.Ftriaihu pred podrtijo, ki se mu bliža. Se ie 'mei v pebi .toliko junaštva, da je zatrdil, da je fronta zopet trdna, toda ni ve© kazal svoje velike oholosti, kot jo je vedno v svojih govorih IfazaJ, poprej. , _.. • • .. . . H tier, ki je prej znal navdušiti samega sebe, svoje poslu-šalioe rn ves narod, je v nedeljo govoril, kot sam ne "bi verjel *vri;m besedami. Njegova besede, da bo Angliia padla, d» bo boljševizem uničen, po padla na glyha uses>a. Njegova trditev, da je na razn'h bojiščih dosedaj padlo samo 542,000 nemških vojakov, ni mogla najti verjetnosti pri njegovih poslušalcih, Vajti le malokatera nema/ka družina ne ofojpkuje svojih dragih, •:i so na bojitšču zagrizli v zemljo. . Kot vedno, pa je tudi v tem govoru atre&ul svojo jezo nad . nad karoitalisti, nad boljševiki, nad največjim vojnim huj-skaČem Churchillom in zopet zatrjeval neizprosno nacijski.fa-"fttizem. P» še to je zvenelo suhoparno in trudno ip piogo$e •^anhnivp samo za najkrutejšesra mesarja v zgodovini človeštva, i se Postavlja za brani tel ja civilizacije najstarejšega kontinen-• proti uacijskemu barbarizmu. *<»AB NAHODA" — W«w Tmk Kratka Dnevna Zgodba TUESDAY, MARCH 23, 1943 ,_ WtANOVUW L UM JT.-V .v**' JC5 " l Kampanja ARK se bliža koncu ces Andrew, Mis. Lanzetta in Mrs. Casamasfiina. h S"tretr je ne bo klical na odgovor in je cfosofcli ker se je sama dovolj obsodi i-a. . ' - Odbor zadnje dni razposlal nekaj okronic onim reja-kem" in rojakinjam, katerih iipen- na svfcji seji zadnji petek *e ni našel med da^ofvaki. Ako je prejemaik (prejemnica) te okrožnice žsr prispevala, bodisi nabiralcem sJoveaiskegd odfco-1 ra. bodisi v ?voji kvarni ali pa Tokafcian ■žaistopnikom -ABK naj okitjfenico smatra brez-; ' pnecfcaetnfcv Nasprotno pa so prejemniki Okrožnic. ki še niso prispevale za Ameriški Bdeči Križ v tej1 kampanji, naj-Vljudntr jše naprošenv da se odzovejo apelu trn* prispevajo čira prej m tako storijo to svojo dolžnost. ; - j GHede z nakidv Rdečega-križa zh okno naj bo povdarjeoo, da direkcija Rdečega križa o£>-č«n|m zelotnim izkazom dvigne sklad na $419.35. Prvo med zgoraj omenjenimi' •tremi polarni je Vrnil ''"Zvest član" Slov. del. podpornega ih-ustva, ki noče biti javno ■imenovali. Ta p:-la izkazuje skupnih $14. Prispevali so: Po $5.00: Jos. Petek; "Friend" je p risp^val $2; "a po $1.00 so prispevali:n Amalia Obenval-d r, Antbnia Žonir, Jennie Jaaičigaj, Mary Pi mat, Frank Svetfin, Margaret Gerbec in FraTuce Merčun. 1 'Z drugo polo nas, je prijetno iznenadila Astoria, to ise pra-; vi Aštomia "M:. Viktor Kobilca, ki je eden tistih, ki ne go-' vore pos !bnc veliko in tndf posebno glasno ne — izjema je samo tedaj,' kadar je na odru v kaki vodilni' vlogi, ali pa kadar Trued; "Slovanovimi'* basi fortissimo pritisne — a najdete ga vselej in povsod, retm in pridno na d:lu, kadar gre za dobro narodno stvar. "Zato še tudi v tem slučaju ili umanj-kai Nabral je na sv^jo pest $37. h katerertiu znesku so prispevali. Po $5.00:: Rudi in Albina Potočnik. Po \ $2.50 Frances Kobilca m Viktor Ko-j bi!ca, Po $2.60: Katie Urbani-' ^a, Martin Stare/" Ignac Zatc,' A^hael Košak, m žetia ter Te-r-toiia Zaje. Po $1.00: Max lienček. Ann Troiafšek, Mike TriopnnseiV, Matilda Zobec, He len "KohiW. Jennie Ore+n^. Antonia Kosimik, Anna Foley .Jennie Vidmar. Jakeib Cerar, Anna Cai*ar. Anfcn Kerc. Romala Ovca, Vincenc Ovca, Fran- L ----- > SLOVENSKI. VOJAK. 1 Charlie Andoljšek, na jrnii a j- c ši sin Mr. Louisa Andolj&.ka iz i k Bcdheiie Park, X. J., je (icibil « ■ komisijo mornariškega poroč-^ L; nika in je 3. iaarca cdpoto^al > . v Florido ter je bil prideljen k < Aircraft, oauoma PI Carrier i Division. " j --- ' 1 SiZ BOLCrAXSKE. < * Bolgaisko časopisje poskuša t ohraibriti javnost s fanatična ] gotijo proti Srbom in Grkom, i ' -V^i januarski listi prigovarja- • jo narodu naj trezao in pfe- j mišljeno presoja" sftuacijo na 1 \1z3iodncm bojišča. Ves bei- 1 gar^fci narod pozivajo, naj se : spejrmnje, prve' svetovne vojne, 3 ki je pustila velik del ">bol- 1 ganskega" ozemlja pod "straš- l nW" jarmom S hov in Grkov. 4 Pilcpagandno pisanje tega čar 1 sopisja trdi, da so Bo^ari po -svojem, Conemfinjjh. J. Rkmtk Cofertile In okol^ Tot. P»«n»i Export, Uril Btig—Hi ^ . »wwU, Jerry O^wa fore* City. M*tfc ImIb ' - b Blednlksr ■ .. . TTT" ... QrmifMiii, ifrcok Monk Imperial Vence Palcicb JobnitowB, Mn Pilflti fram". Aai TaidaiJ Loaerae. Frank Ballot* I MU—|b. Jmuk fat ^ / »-in fw Steal too, A. graa . Turtle Creek. Fr. BfWrii wiscosew. w- 2T , * Ste •a, kaiera jc preJaL llaU^fca U»t VKAVi 'flUl imM' . ORNIA: fraociaou, Jaeak Lmfeto • ■ottADO: teblo. Peter Ouli«. ^'aiaenbarc, M. JL By^ IM-IANA: Indianapolis: Fr. Markiob It LiLNOIS: i blcaco. Be*tta . ~ ^ . ' loero, 4. FiMii "BIG AN: i atroli, L. Plaakw MfVj^aoTA: 1 SjUbolm, J. Takanldi Ell* .Joa. J. Peabel Kveleth, Loola Ooqla .O'lkart, Urala Vaaaal MOIfTA4U: Bomdmt. M. 1L Paalaa WaAoe. L. Oham •'•3a . - - - ■ N"HBABEAl VBW TORS: . nrooklya, Mmtkmr Oval Oowanda. Kari Stralaka Tattle ralU Frank Maala _- T -j, "•«, OHIO: . = VA2NO ZA NAROČNIKE (j oaalora te razvidno do kdaj knate plačano oaroCnlno Prva (( Ilka vowa plavajte naVana asatopnlkc r VaSeis. krajn alt kaiecevs lnoad \\ t««rnpDlkov. kojlb imena ae tl^fpaa a ^urikBl Crkaial, Vyr an QQQ|v(f // N>nl Oblakatt umi dnnce naaetbine, kjer }e kaj nafttb rojakov oa»» •lenlh. bo Vaaa farbCU potrdilo m* platno naročnino if KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf Ali Nations. RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranici Recepti so napisani % angleškem jezika,- ponekod pa so tndi v jexiku nan>da, ki mn je kaka jed posebno v navadi : Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj lavelbati in izpolniti. ; —^.--^.r^,:.-.-.^«^ i- ; . 1 , ■ J- - . 1 . . ■ pn . ^ ^ ^ ^ ^ -afc. KNJIGARNI SLOVENIČ PUBLISHING C( 21« Wert ltth Btreet How York, K. nas cilj je: aedinjena,-neofcrrr-ji»a Sloveilaja, \7 mejah aedin-jene JugoeLa-vije. V odgovor sofvražni propagandi in na zadnji govpr g^jt-leiterja Reinerja^ v ^grorjl^ pa izjavljamo, da ano' vSi ^o-ve^ca del JugpeTavijeV da ' damo k njej, in z ^ufiofcr-odf--bivanja Vse drugačne pplitefe; komjbinacije, bodisi hafeTrar-sHe ali e; najodioe^^e odklanjamo tndi" katdK- ške sredin je-e vropefce"? dr&ve': V mjeff bi bili zopet Kemei gospodarji ~ a-mi zdaj:iaJ!l^ kŠi lastnik ižkn&nj le predaš tmd in naša tkšriba naletela na "hladen sprejem." Bodite filožni, kajti ^dfff gre ža uresničenje všeh nadih' sb-e^jenj3 *in: ža cloSeg^ našega ^ajsvet^g^a cifla. I Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — ] UNITED STATES - oHroma ; r. v CANADIAN POSTAL MONEY t ORDER, ako je vam le priročno vesica uraia nugonii m v-a-diil Tndi ta dva sta iny^a isti namen, kakršnega je $0G let kasneje imel njun genoveaki . rojak Kristoi Kolmmtb. Tudi ta dva sta hotela najti najkrajšo pett iz Evrope v Indijo. Odjactraia sta torej, iz Oeno-ve proti Gibraltarju, da bi nato zaplula naravnost na neznano Atlantsko morje. Njun j VBgled so pozneje posnemali ia^ki, španski in portugalski pomorščaki, dokler se Genove-žanu Kjiištofu Kolumbu pod Špansko zastavo in na španskih ladjah ni posrečilo, kar sta želela že njegova rojaka pred 200 leti. O usodi obeh geno-veških bratov je izlila na podlagi natančnih dognanj posebna sgodovinska 'knjiga v Ttiri-nu. izpod peresa prof. MSagna-ghija Iz tega dela naj stfedi nekaj podatkov- . Skrivnostna in gotovo ztiito žalostna usoda obeh bratov Vivaldijev, je v vsej preteklosti zanimala že marsikakega zgodovinarja. Magnaghi sedaj v svoji omenjeni knjigi dokazuje, da genoveška brata nista , iskala novih dežela, anipak sle /hotela res le najti najkrajšo pot v Indijo. Ob koncu 1& Poletja jie bi'1 to gotovo silno dr-izen načrt iPV>mo:iska plovba tistega časa pa je bila še tako preprosta, da je biio njuno podjetj: že vnaprej «flbefcjeno v pogin. Obe ladji genoveških bratov so zadnjič videli nasproti Kanarskih otokov ob afriški obali. Najbrze sta se brata v kakem zalivu teh otokov hotela še esikrat - vsidrjati in se pripraviti na daljno pat ■po neznanih morjih. Kanarski ,vctcki so bili namreč v tistih [časih zadnje š? znano oporišče ladjam, ki so jadrale po Atlantskem oceanu. Poslej sta brata Vivaldi za vedno izginila Nihee več ju ni videl. Magna-ghrjeva knjiga skuša na podlagi domnev, do-ilra^att, kaj se -jim:^"je."ugodilo. j Zgodovinski ^dogodki ob istem jeasn so bili ti-le: V začetku le->jta 1291 je genqveski adSmii ali t Zaecaria tcdločno premagal l Vodovje maroškega sultana. Brata Vivaldi sta najbrže kje , med potjo trčila ob brodovje maroškega sultana, kx ju je po -t. m kneb ujetai kot svoja so-'vmžnika: Izključeno pa tudi . ni, da ee je njuno nioštvio. mo-. ralo kje izkrcati, "nakar so jih obrežni Berberi zavlekli kam v notranjost Afiike. To je vsekakor le domneva. Vendar pa bi to domnevo utegnilo potrditi dejstvo, da neki leto pisec. še tri leta potem, ko sta brata | Vivaldi izginHa, v svojem leto-1 pisu piše, da ni še izginilo vsa-| kto upanje ,da bi ju. našl^L Rav-I no talko potrjuje to domnevo j okolnost, da j. Hugolinov sin! s svojo ladjo odjadral aa morje I da bi ipoi«kail kje je njegove coe. Arabski trgtvoi so mu najbiže dajali navodila, naj obišče slo-. veče trge ob atlantski obali. , Morda so bila ta navodila pre-mallenkostna, da bi potrdila njegovo upanje,"aU pa je morda c ilo, prodrl v notrargjotst črne Afrike, dejstvo je, da je Huigoliirtcv sin. končno opustil vsak poskus najti svojega očeta in svojega strica. . ITaka je zgodba dveh posnor-isčakov, kr sta prifoftžno pred 650 leti krenila na tisto, pott proti 4pneriki, na katero ja krenil 200 let za njima Krištof Kolumb. Oba junaka sta najbrže žalostno končala, kot suž-Inja berbenskib rodov, ali pa počivata kje na morskem dnu. Taka .ie usoda raziskovalcev neznanih karjev. . Novi vek v zgodovina iza-i vonjamo z odkritjem Ametrke. 'Ho je bil namreč v zgodovini tako važen dogodek;* da ^e preobrazil vso Evropo in taktore-ketč vsemu svetu dal novo smer. Zato se vprioo tega svetovne-ra dogodka večkrat sprašujemo, ali je h'A Krištof Kolumfbus 1 1 je pm stolpi! na ameriška edini Evropejec, ki si je ujmi v tedanjih maminih lad-jali tako daleč vtii na žirokJo morje. Res je, da je Kolumib' ' mehko le slučajno odkril Mož je prav za prav iskal fte , i . jše poti iz Evrope v Indijo.1 Poti v Indijo pi našel, pač pa j ■ bil prepričan, da je stopil na d. le dežele, katera je bila blizu Xhd%.' Zato Yu njem. Že staroveški pisatelji poi*o>-o o drznih poskusih pomorščakov, ki »o jadrali daAeo po neznanih morjih. "Tr pisatelji po očajo, o možeh, ki jadrali ob obalah Atlantskega oceana. .. brodjotvje objadralo vso a-i'; i:ko obalo od vzhoda proti zahodu. Prav tako, čudno se dozdeva človeku poiočilo sta-j h pisateljev, da je 200 let pred Kristusovimi rojstvom Evdokus odjadral iz Rdečega morja tc'b afriški obali in talko' «rečno prijadral do obale da-1 našnjtga Maroka. V>se je »icer verjetno, vendar nimamo zgo-j dov irskih dokazm- za resnic-' no-t teh poročil. •Pr\-i zgodovi'nski podatki,: ki jih imamo o \-ožnjah pic> neznanih vodah Atlantskega ooe-j ana, izvirajo izza leta 1291 po K Meseca inajnika Estesra i » ta sta namreč na dveh ladjah iz G -odjadrala ifva' geijp- rt Pred 650 leti m Ameriko FEUDO JDVANEO: ZJatraj ....,................. SloTonaka ...................M Pl^CISItoJCltFIgyPetin iota; VASlp.^JI LIJ M IRK : Podokoka........ /IOKKO PttELOVBSO: L0 enkrat i« ................JO ..................M 11K VOLA1UČ: Hoimarta, SOS fAVClČ: Potrkan pie« ......JI JZ STARE ZALOGE pa ima nap ie naslednje pesmi, k^te.rict smo. zoižali cene: Vni«ri&ka sl«vemlca Ura, (Halanr) Jf M Orlovske Himne (Vadopivee) ...... M SbavMtKld akordi, 9 a^ftauik -Mk moških zborov (Kari AdamU) ^H rrije narianl ibori (Glasbena ^ tiea) --------------- J.—....'.-—.. M -">» • ■ —*- , * tU- rt V pfpflnUM BO«, kan tata n aote, zbor io orkester, (8att^gr)^ Mladini, pensl za ntadino s klavir- Jeat CE. Adamič)____M Dve »capi. (Prelovee) sa aMttl *¥>* m —------- NaAi bimnl, dvogUuno ----- M (•orskl odmrvl. (Labarnar), U svesek. amikl sbori-------- M ZA TAMBUBICB: NA GORENJSKEM JU FLETNO, podponri do-venskih narodnih peami za tamburice, zložil Mar «t ko Bajnk............... Ji f, .Slovenske narodne pesmi za tank«- ražki zbor (l^Juk)-------T; Bom «el na planince, (Bajnk), M7 ZA (TOB*: - - • J Poduk za eltre. — i zvezki — CKoielisfcl) ---------------- » - 4 ' r •» • ... jI ZA KUm: ! »ari pridejo. - Koratelea - PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KALIJE. SIX)VENSKE PESMI ■Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Cleveland«!. }• C^op t£mil Adamič—16 JUG0S1.0VANSl£lU NAKtUJNlll PESMI »a mild m a m a••o«••^p a o••o a a m • •a o ŠEST NARODNIH PESMI ta mo-nti ihor .................... * SEST N Alt« ONIH PESMI za me-kani »bor-----^............. Prane Vmitnrinl—AE8T MI&ANIB IN MOŠKIH ZBOROV ......-•» I --T- - - Frrda 4nvanee -TI MI.ADIH l.ET. | mofiki tborl"................. M PMer ZBOROV (mo- iki m m^anl) ............Jt Moški zbori •8KAK OBV: Bartlra; OJ. moj Aoce) lov; Kam ml. taatje. drov v vaa poj-demo ......................jI •HKAK DEV . ^reČDo. tjubes moja: Ko ptlčl-ca na raje gre; Su£I: MoJ nfti ma konjička dva; itobiv sem pl •enif*: Hlorn J«> vdihnila IQČ 41 EMU. ADAMlO; Modni devojka (belraranjaka.. t«, Vso Doi pri potucl ...........JSV -JarJ«va ................ — ...JtS Hodi Micka domo; Kaj drugega botem; Pravica ........M V ASILIJ MIRK la A. GBOBMINQ: Vetrl«; P« gradlot ..........M KNJIGARNA SLOVENIC PUBLI^INQ£flt 216 West 18th Street, He* Z'ki z njeno lastno sjjosob- j na-titjo vse gorje in vso tragiko nesrečne dru&ine, kjer je družinski glavar najprej osna- y tiftjen, a naposled i>a po]>olno-ma ugonoibljen v sled pijance- s vanja. Strahovite posledice pi- y jančevanja mora prenašati n predvsean njegova edina hči i Sonja, ki se 3nora p>roti svoji ^ j volji zavesti Ukvarjati z ne- j I človeško obrtjo ljubezni, da je ]*amaga*la vzdružvati ostalo , dnižino, a njen oče Marmelado^- je večkrat izvlekel od nje j zadnje kopejke njenega ne- < snenejra zaslužka, da je še4 ( • popivat. Posledice je seveda tip: la tndi ostala družina, in J to tudi še po nesrečni njegovi ^ smrti. i (Sicer dokazuje Dostojevski i tudi v drugih svojih spisih po-- gubne posledice alkohola. Tu 1 treba drtelVv,_ x Pa tudi strastni igralci so o l>o pisateljevih mislih večkrat i. vzrok družinskih tragedij. iPi-' satelj »omenja še različne d nage i- slučaje, ki <*o lahko tudi vzrok družinskim nesrečam. l>ostojevsk i pa je orisal v pogledu <1 ružine tudi svetle i- /-trani. V svogih spisih, kjer KNJIGARNA H=====^ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ^VL » « r ¥ ^ ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . 2i 1 ^T (Finžgar) _ __ _ POUČNI SPISI V OBRTNO KNJIGOVODSTVO 1 Zl V 11\ JL 4 _ 258 strani, ezana. — Knjig« Je ***mT/ST/S ANGLEŠKO SLOVENSKO namenjena t prrl Trati a« eta»- OpliSl IVAN MATICIC BERILO bno> ametno 'n strojno UjaCar- r=====================z nlčantvo ter ielezoHvarwtvo. (F. J. Kernt — Zbrano Knjiga je (ToJeTrateo po Jar Cena »2-— Cen® ▼ alOTenakl knjlternoatl, kajti ▼ nji j« t trinaJaUh dolgih Bodoči driavljani na) oarotij« ZDRAVILNA ŽELlSCA poglavju, opiaanib triamjat knjižico _ C2 .tranL Ceo« 25 r««U>r rodor «lorenrtega naroda od "IIOW TO BECOME A CITIZEN "____HllL^T d'. OF THE UNITED STATES ======== dne. Knjiga Je vemo arS^o V tej knjigi ao vaa pojasnila In naSega Urljenja ln trplje- sakoni za naseljence. LISTKI "J"« In kdor P«**®« 50 Cena 35 eer-la* vedel o Slovencih več kot odu ' Spisal Kttvar Meik«. more °ud'tl Jk*terukoU BaSe DOMAČI ŽI\XN0ZDBAVN1K (144 ^^ tgodovlpgko delo._ Spisal Franjo Durar. — 278 , Cena 70c strani. Trda vez. — Zelo korlatua knjiga » vsakega flvlnorej,-«; 1« POGLAVIJ - 411 STRANJ Opis raenih bolernl In rdravlje- MALENKOSTI v PLATNU VEZANO nje; sUke. Cena $1*9 Spisal Ivan Albreht. AA GOVEDOREJA <1:i0 ,tr*Di > Cena W X PoMoina platana Spisal B. Legvart. 145 atranl a Cena 75c alikami. Cena $1.— ———lllin IIIMIIIWI illllllll ......... iS KNJIGA O DOSTOJNEM 50c ZVeZek vedenju Po zvezek 111 strani. Cena M rent., Ternevae (Iv.o Albreht) Filoiofska zgodba (Alojz Jiraaek) , ?, . I. ,» . . i MLEKARSTVO 1'ingvinaki otok (Anatole France) Spisal Anton Pevc. S slikami. ir-V.^1:^'**'- Po 75c zv«ek Po $ 1.50 zvezek Cena M reniav Bel f eg or (Art ur Bernede) Zločin Ln kasen (F. M. Dostojevski J) Note I xm PIANO-HARMONIKO | KLAVIR BBCiSZUtJ OF tU'HliNO i TXMK py BLOSSOM (Cvetni čam) : vo JEZERO KOLO_ TAM NA VBTN1 QBBD1 MARIBOR WALTZ__ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ__ DEKLE NA VRTO OJ. MABIČKA, PEGLJAJ BARClCA MLADI KAPBTANR_ GREMO NA ŠTAJERSKO STAJERIS_ BAPPX POLKA ČE NA TUJBM 35 centov komad _ 3 za $1. MOJA DEKLE JE |B MLADA _Pe tit kne 21. dec. 1942 jel bilo. kakor se t-eni. le 4,280,058 inozojivcev. ■Govoroč o legist raciji inozemcev, ki stopa sedaj že v svojo tretje leto, je Mr. Harrison omenil, da "danes znamo ve*; o svojem prebivalstvu, ne-a. za ottbijače, za stopnišča. ^ Pa če visiš na strehah, na koles?pli, na odbijačili, na stop- . n išči h — suiiio da t«e otlj>eiješ iz strašnega, pustega mesta. i'u če visiš na rokah, če se vlečeš po tračnicah, ce se oprimeš " zadnj^i v;igona — .jamo da uideš, zbežiš gladili, bližajoči se smrti. Pa>ja zalegra se jvodi preko stepe v mesečini. Pasje oči ji»»rt. Zobje šklepecejo. r "Za boga — miti — pusfti me!" 1 "Križani bou; — car nebeški!" " * , v ^JSodrugi!" - Miška se je zasukal, zavrtel Ogromne stew ljudi okoli vagonov pa ni prebil. Živa stena se maje, giblje, dvigne ga s komolci, zgnete 1 v stran in tdvrže. P:(skočiti živo, valujočo steno ni livo- J goče in ntniogtče je rešili se iz nje. Vleče te k sebi, meisa kakor v kotlu, davi, melje. ^ Miška je planil I- majhni, oddalji ni lokomotivi. Nasproti mu pribiti Trofim j cunjo iz rogoza, kakor majhen, sonešen ! pop v kratki rizi. 44Imaš prostor!" "Kjt - f '~f r P< jdi z menoj." Zelo «e je Miško razveselil. • Dva sta. Ni sam. Pri- s j* 1 je Trofima za roguz in odrškakula sta; mimo mužikov z t rabami, mimo vagonov. Pribežala sta do konca vlaka — tam c je bil vojak. Pogledala sta vojaka, se obrnila in zbežala a nazaj. _ j "Onkaj" j - rekel Tr- fint. — 44Nji streho morava. Na i; trebuh >e vleževa, |ui najn ne bodo zagledali." I, Miška je stopil TtVfiinu na pfeča. I>a. streha je visoko. ^ "Stegni se nekoliko, da se priineni za kvvdj. — Pa mu i] je spodrknilo in Mi>ka m padel in udaril Trofima z nogami t po glavi. Trofim -e je razjezil in klikne: v "Baba, postavi se!" j Miška m1 je močno udaril, a jokati ni uttgifcil. l\«stavil j t* je, da bi zlezel Trofim; Pa tudi Trofimu je spodiknilo.« in je udaril MLško z nogami po glavi. z L " Hajdi kam drugatm — na tem jiiestu ne zlezeva." J< "Roke >i opraskal." '^ "Kri!" "Ni koliko teče." _ , "S peskom posiplji." t Ko je zažvižgala lok« ii* .tiva in prevpila ljudske glaso- , ve, eta Miška in Trofim ležala na trebuhu na »trohi vagona. Trofim je olehkočon šepetal, njuha je. j»ra«no streha. "Ni koliko sem Še živ. Takoj se odpijciuo." Močno je pihal kirgiŠki veter. Toliko, da ni Miške in Trofima odpihalo v *>tep'» brez ljudi in življenja. lai ko eta gledala na skrčene babe in nruažke, 'ki =k> se piilepili na strehe. vagonov, sta mislila, da plavata po zraku, nad zemljo, nad stepo in da ju nikdo nikdar ne bo ilmsegel. ni kdo n<' \*znemiril. Snino enkrat se je >tisni'o od bolesti Miškovo srce. Mužik nasproti je Kliknil: 44Umrla je." Z glavo nekje ob Mirkovih nogah, je. ležala raznirsena kmetica, obrnjena z obrazom kvišku in je z mrtvima, nezapr-tiroi očmi strmela v tuj?, daljno nebo. Tanki, posneli nos, nepremično odprta usta, z žoltimi zobmi so vznemiijala Miš-kove misli. Bolestno g« je udarilo v srce. T*.t'im je pogledal ravnodušno. Isto tako lavnodušno so pove>ili mužiki -voje brade, razmišljajoč o svojih stvareh. Nekdo jo rekel: " Moramo jo v: oči s 4 re he, da es ne-zgodi kakšna ne-pi ilrka." "Kam!" "S strehe." Miška j. najpe-l anttši«*e. Zaprl je oči in mislil na Lopati-nj»j. na mater, liežal je v mislih v Taskent. A mrtva kmetica z žoltiani zobmi je zakrivala mater in Lopatrnje in daljni Tsškent, do katerega človek nikdar ne pride. Nemirno ee '•. zirajoč na mrtvo, .f" za>i']x-tal skrivoma Trofimu: "Kdo je ta!" "Ijačna ženska." • "Ali jo vržejo doli?" "Po dnevi st- n-e snne. — Videli bi--" Ogromen-oWak se je zbral na nebu, zaslepil je solnce in vrgel črno senco na vlak. Vlak, napolnjen z ljudmi, dirja v ta oblak, ira reže z žvižgi, kliči, tuli, a ne more uiti. Ali ga oblak zavira, ali je preveč strmo? Kolesa so nehala plesati, vagoni uo »e prenehali zibati. Rjčas-i gre vlak, kakor da bi vsak hip ol*-tal. Nena.loaita se je vUl težak, debel dež iiz ogmmnejra vedra, snropotal ob umazani obdrgnjeni strehi. Mužiki so s« stisnili Tuili Miška in Trofim sta nepremično bedela pod Trofiiuov:m rogozonu San*c« mrtva kmetica je ležala kakor i*>ptej, - kvišku obrnjenim obrazom, z mrtvimi, nezaprtimi očmi, polnimi dežja. A ko se je ogro«*en oblak raztrgal na majhne kose in so se jlctoki vili po stepi, je nastopil vlažen, mrzel večer. Kakor majhna pega se je pokazala majhna postaja. Po bližnji dolini .so šli velblodi. Nad hribčkom se je vil dim. Trofim dreigetajoč jk> vsem telewu, vpraša Miško. "Te zebe?" "A tebe?" "Nekoliko me zebe " -"Mene tudi nekoliko " "l^ačen um" —■ je rekel Trofim. . (Nadaljevanje prihodnjič.)