gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr., poailjanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Gospodarske stvari. njivi ostane, kmalu se Iz rahle, lahke mlj spet razraste, da je je Razglas. Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je z odpisom in sežgó dovelj. dajo take korenine izvleči pa težko. Vendar ni počivati, dokler je je kaj. Izvlečene korenine se pograbijo po orani i z o 3 se se brano; iz ilovice terstvo Kmetijstva je z oapisom in sezgo, ali pa še boljše, v vocli opero in štev. 1773, kranjski kmetijski jesti dajo, ki jih rada jé in jej dobro teknej pa v se od 24. avgusta t. družbi 1500 gold, v ta namen izročilo, da kupi dobrih bikov za pleme Můrctalskega in Mariahoferskega rodu boli vodi opero in živini po rada Slipovka, trica (galium aparine) se pri nas po jivah plod in jih dá na deželo takim soseskam ali pa gruntnim stebla, kolenca po posestnikom, ktere je volja in kteri so v stanu prevzeti mastna je, gré nakviško, in gladko zrnje naredi toli jih, in ob v vsa žita; ima štirivoglat kolencih po osem pereš takega bika za pleme in v povzdigo živinoreje košno, da- pri obranavanji skoz rešeto ne gré, ter v žitu svoje okolice. Glavni odbor družbe kmetijske si je že naročil iz ostane. Ta plevél se naj lože zatare, ako se iz mlađeg žita pi Stajarskega in Koroškega tacih bikov, in zdaj želi iz- mena raste vedeti soseske ali posestnike, ki vzamejo ta- gredó, brž kega bika, kadar pride, pod pogoji, kteri se bodo prejemniku že pred povedali. ali s korenino vred izdere Ce seme v pie pride 7 ker iz se- 1 pleve pa v gnoj se slipovka spet v žitu zaredi Kokolj (agrostemma githago) žene iz zrna po tri, štiri stebla, ki imajo še razrastlike, na vrhu se na- — ~ f--~ * ---------... • " -----------? ---J .^.«««..uv, «1M OV> U« Naj tedaj tiste častite županije ali posamesni zem- r »dé kapice polne črnega semena, grahorju nekoliko ljiščini gospodarji na Gorenskem, Dolenskem in Notranj- podobnega, ki je toliko debelo, da skoz rešeto ne gré skem, ki hočejo bika za pleme v gori imenovani namen in toraj v žitu ostane. Raste najraji v rži in ker iz se- prevzeti, to oznanijo podpisanemu odboru do 15. dne mena raste prihodnjega meseca listopada (novembra) t. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 14. oktobra 1868. 7 se predno zori, s pridno plete zatare jbolj Ljulika (lolium temulentum) raste med pše- nico in lanom sicer malokje, iz zrna v tri, štiri stebla Od plevéla. in naredi ploščate klase polne stoklasu enacega semena. Je tudi dosti debelo, da skoz rešeto ne gré, nici ostane in je zdravju škodljivo Po oranji je dobro, če vreme dopustí, nekaj časa, Mlada se od pšenice težko loči. Ce postavimo, en dan ali dva njivo presušati duoati, to je, jji*- j^u pseiiiua. , tuura iz pseuiut; prt;u zt;i\ To je za ilovično pobrati, pšenica pa za seme posebno očistiti. pu- ko pa , v pse- omotice. dozori, takrat polno da jo solnce nekoliko osuši. štiti _ | J/^M zemljo najbolj potrebno, posebno po deževanju pšenica, mora se iz pšenice pred žetvijo skrbno 7 da Osât (cirsium arvense) ima debele, dolge ko- zemlja nekoliko mokrotě izgubi in se potlej lože z renine in močno trnjevo steblo in perje široko brano povleče. 7 mes ; Pa vlaka ni le samo zato, da se zemlja pod brano drobi nato jih Je pa drobno seme. Korenine imajo razrastlike in težko izruvati, in se torej pri oranji najbolj za- 1 ampak tudi zato je, da se škodljivi plevél tare, ko oralo zemljo zrahljá in se z brano korenine iz m plevélne korenine na dan izvlečejo in če je zemlje izvlečejo. Najbolj je treba varovati, da seme ne 7 ali težko zatreti. solnčno, na njivi od solnea posušé, ali pa se pograbijo dozori, ker ga je veliko. Sicer pa raste tudi iz kore-in v kupe sprsteniti denejo, ali sežgó in zatarejo pa operó in živini pojesti dajo. Kaj pa je plevél? f nin, in ga je toraj zelo Gabez (symphitum oftic.) pri nas sèm ter tjè zaploden, se najteže z nj lv čisto spravi Ima de- nami, ktere smo gre vsej ali, imeti navadni plevél: pirnica, nocemo. 7 zene m Za plevél imamo vse, česar na njivi med rastli- bele, dolge korenine in iz korenin raste široko in dolgo perje, skoraj kakor lapúh, je rastlinam zelo škodljiv. Ce majhen košček koreninice v zemlji ostane se brž spet razraste; toraj dá gospodarju veliko opraviti. Ne dá se drugače zatreti, kakor da se tako dolgo korenine iščejo, dokler jih je kaj. Grah (pisum sativum), raste najraji v pšenici to število ne kokolj, ljulika itd., am-rastline, ktere drugej radi rži, ječmen pak tudi druge sicer koristne imamo, postavimo: kako koruzovo steblo v v pšenici, proso in gorčica v ajdi itd. Najškodljiviši plevéli so pa ti-le: Pirenka ali pirnica (triticum repens Ona ima dolge kolenčaste in razraščene korenine 7 L.). da v m rzi, naredi stročje m rešeto, toraj okroglo zrnje, da ne gré skoz v žitu ostane. Da-si ni ravno škodljiv, ga naredé v zemlji kakor vrvi ali mreže, s kterimi vse vendar krušarice črtijo, ker rahlega kruha ne dá. Za-preprežejo, in iz njih trava raste, ki ji pirenka ali M pirnica pravimo. Ta plevél je, kjer se vgnjezdi, zelo težko zatreti. Ce ^^^m .. im mm H tare se lahko s pletvijo, ker iz semena raste. Stoklas (bromus secalinus) je trava ki ima jjicvci je, rv j Vyl o vy y ^ujvs^ivtx, u^iv u i u a i a o > uiuuiuo ou^aiiu Uo j t? n a v a , i\i nuci kak majhen košček koreninice v precej velike plošate klase piri podobne, raste najraji v mokrotnih njivah v ječmenu in rži, ki žito tako za- nijskeg m % * * • I « I 1 • « 1 t 1 r-v 1 moří, da bi mislil, da se je v stoklas spremenilo. tare se, 6e se z vesto požanje, ker iz semena raste. Za- jezika takrat izpraševati brez tolmača ke dar znata preiskovalni sodnik in zapisovalec zadostno tisti jezik, kterega govori priča. V tem primerljeji mora Kostreba (panicům crus galii L.) raste najraji se priložiti spisom poverjen přepis zapisnika v sodném v ajdi, ki jo v deževju tako zatopí, da je ondi skoraj jeziku nič ni. Ker iz semena raste, zato se labko zatare če uiu 111 * ijL.v/1 lít ov/iuvuc* ictoiivs, a at uu o laucvu ^atai \jkj jmaauu loga pit se prej požanje, predno seme dozori. Je dobra klaja poklicati zaprisežen Kazen tega primerljeja mora se pa k izpraševanj tolmac, in za živino. v vsako vprašanje in ak odgovor se mora tako v jeziku, v kterem se izprašuje Se veliko druge baže zeli in plevéla je, postavimo, svedok, kakor tudi v převodu v sodni jezik v zapisnik latice (ranunculus), ha bát (sambucus ebulus) púh (tussilago) itd. Vse take reči se večidel lahko iz- postavljati Enako veleva 184 rečenega kaz reda plevejo in zatarejo. Nektere zeli pa, ki majhne osta- treba, kedar ne zná obdolženec sodneg ? nej o y postavimo y zelo malo škoduj ej o kurj č (alsine media) žitu vzame zraven tolmač jezika > da ako se najpred vprašanje v sodnijske m dobro brano se pred setvijo jeziku in precej spodej prestava od besede do besede lahko veliko škodljivih korenin z njive izvleče in za- in ravno tako odgo tare, in to naj se z vso skrbjó zgodi, da bo y najprej v jeziku izpraševalca in žito lep Ce v se ple pobere, predno zori kaj ostane, se potlej iz žita po- savati njiva čista in precej spodej v převodu od besede do besede zapi t 7 Skušnja učí, da v Se bolj razločno se glasi razpis vis. pravosodnega Pa saj prosu in v lanu je rado največ ministerstva 17. marca 1862. leta na dež. nadsodniji v plevél rad raste, raste še tudi v Gradcu in Trstu, s kterim je bilo ukazano, da mo- plevela. - ««y, —T«« «^v** . « u^im «nv uBa^uv, v*« kaj druzega, bolj koristnega. rajo sodnije v obravnavah z ljudmí, ki govoré izključ- e je ktera njiva tako zelo plevélna bila, da take ljivo slovenski jezik, izpraševanje obdolžencev in zasli- nesnage ni bilo mogoče kmalu zatreti, smo tako-le na- šanje prie v kazenskih rečéh, kolikor redili je mogoce y v vso skrbjo smo varovali da plevélnega semena prišlo slovenskem jeziku zapisavati in vsaj odločne dele izpo-v gnoj ni nič vedeb obdolženca ali priče v slovenskem jeziku v za- Ko smo njivo zorali, smo pisnik postavljati; da se morajo zapisniki o polaganji jo z brano tako dolgo trebili, da^smo mislili, da ni kar priseg slovenskih strank po mogočosti vselej v sloven-cempera plevela več v njej. 3. Ce se je pa plevél ven- skem jeziku v zapisnik dostavljati; — da pri kazenskih dar spet pokazal, pleli smo žito in plevél zatirali. 4. in konečnih obravnavah z obdolženci, ki samo sloven- Ce vse to pomagalo, smo ločili, kteri plevél bolj zatarejo. Smo namreč na tako njivo za, take pridelke od- ski jezik umejo, morajo biti sodnijske osebe z državno- pravdniškimi uradniki in zagovorniki vred slovenskega njivo krompir posadili in ga pleli in okopali, potlej pa jezika popolnoma zmožni, da naj se imajo toraj obrav- osuli sejali zorel y y Za krompirjem smo ječmen ter jo y ječme detelj potlej s plevelom vred, predno je plevél kosili. Po detelji pšenico, po pšenici repo, ki smo jo tudi plél okopavali; po repi koruzo, ki smo nave v slovenskem jeziku; da se imajo razsodbe in po mogočosti razlogi v slovenskem jeziku razglaševati ; da morajo sodnije v rečenih deželnih delih sprejemati vloge, ki omu jKj tuui ^LKJLCJKJ, m** .se podajajo v slovenskem jeziku, m, cwucwi jo spet pleli, okopavali in osipali. In to je pomagalo, je mogoče, izdajati slovenskim stránkám odloke ali rein tako vojsko zoper plevél smo tudi drugim s pridom šitve na-nje v slovenskem jeziku. svetovali. in kolikor Akoravno so te postavne naredbe jako vlačne in I Û r\AlTC! A/1 nt«l I A^ûno kna Ari n »Vk /«AAA oi 4- « ( ć K i gg Veliko plevélnega semena pa pride tudi iz bližnjih jim je povsod priložena beseda „po mogočosti na nase y i utuv^u f VVAVI. vA.uujmu. J«U JW J/WIUVVA ^řlUV/JVUM UUQUUU „LSVS IXJVCUVJUOII , KJ 1 OV ki zeleni in se razširi. Vetrovi ga pri- bil vendar čutljivo zboljšal položaj slovenskih strank nj iv nesó, kterih ne moremo braniti nase grofije y ako bi bili vsi c. kr. uradi in vse c. kr. Politične »tvari. ;-------# —------' v vi~y r~ in ako bi bile c. kr. nadsodnije na tanko na to Interpelacija dr. Tonkli-a in tovaršev v seji 9. goriškega zbora sodnije navdane resnične in trdne volje, ravnati se po njih, ... .. pazile, da bi jih njim podložne sodnije vestno spolno-vale, kar se pa, žalibog! ni storilo. Rodila se je nova tako imenovana liberalna dôba. 19. ustanovnih postav 21. decembra 1867. leta Po ; 1. oktobra t. 1 ravnopravnosti slovenskega jezika v uradili vsled kterega imajo vsi narodi naše države enake pravice . sme vsak narod zahtevati. da se mu narodnost in šolah Že občni pravdni red 1781. 1. zapoveduj v 13 7 . ---, ^ w--' ---- #---~ — —"V^.^v*, -- — - —---------- o hra ni in goji, in priznava država sama enakopravnost da obe stranki, kakor tudi Vi t« V MV KJ VJL Ml U «A M, y 4A M» 4L» VJ A. VUU& HJ UUi« J/4 M» f 1A l« «JVKM wv/^/M» u v« w * ^ ^ vi. "W. imajo v svojih govorih posluževati jezika v deželi na- življenji. pravna stopnika se vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem vadneg y temu se je bila izdala najviša odločba 27 aprila 1835, št. 109, vsled ktere imajo dolžnost stranke vsem pismom, ki niso pisana v tistem izmed deželnih jezikov, ki se rabi v sodniji, in ki se ima rabiti v pre-pirnih ali neprepirnih rečeh, prilagati poverjene prevode roda y naši pokneženi grofiji živita od nekdaj dva na-laški in slovenski, in sicer ste dve tretjini Slo- vencev, ena tretjina pa Lahov. Kedar je šio za davek v blagu in v krvi i poznala v deželni jezik, ki se rabi v sodnij Nadalje veleva 165 obč pravd reda y da y se z imajo povedbe svedokov ali prič, kolikor je mogoče njihovimi lastnimi besedami zapisavati in vsakemu po končanih povedbah podati, da jih sam prebere naj se mu preberejo, da se jim potem podp je vlada vselej dobro Slovence na Goriškem; ko je šio pa za njih pravice, ona ni poznala nikdar slovenskega naroda na Goriškem, ker v politiških in sodnijskih uradih gospodaril je izključljivo le nemški ali laški y ali jezik. pa niki y Pošiljali so se med Slovence po navadi urad-ki niso umeli slovenskega jezika, in oni so go- deci mHHHHHHHHm^l^HH^l branjem svojo povedbo nekoliko premeniti i u pi^ucicju, ua oc; jim pukem puu^iot/, in sie- vorili pravo cez premoženje, uaoi, ui * ij guj v» «u 166. obč. pravd, reda, da če hoče priča med Vkljub vsem omenjenim postávám so se zapisniki v y # čast, življenje ali smrt. ali kaj laškem ali nemškem jeziku, in ravno tako pošiljali so pristaviti, se ima to na koncu ravno z njenimi lastnimi se vsi dopisi in razsodbe v rečenih jezikih, tako da besedami zaznamovati. Slovenec ni nikdar vedel, pri čem da je, in si je moral Na dalje veleva §. 123 kazenskega pravdnega reda za drag denar še tolmača iskati. Posebno čutljive 1853. leta, da se sme svedok ali priča, ki ne zna sod- rane sekale so se vdeležencem kazenskih obravnav, ker 349 skoraj po vseh uradnijah so bile izročene te obravnave dane robe, ki jo zdaj takim sodnij skim ose bam vaše ki niso ali celó nič ali površno slovenski jezik umele. Tako se je godilo posebno pri okrajnih sodnijah v Tominu, Cirknem hčerke nosijo? — koliko kofeta" popili na leto? — koliko ste davka pla- ste čevali? Vaš grunt pa danes ni nič veči, kakor je bil Časi so zdaj vse drugačni. Al takrat t kaj ne da? nalu in pri okrožni sodniji v Gorici. Namestu da bi se smemo tedaj mi taki biti kakor so bili nekdaj? Gotovo posluževali preiskovalni sodniki priseženih tolmačev da ne ? sicer konec vzamemo. rabili so navadno take deninarje (diurniste) ; ki še pamet, da Bog nam Je dal um in sami niso znali dobro slovenskega jezika, tako da pre- morajo to vprezamo, ne pa samo voliče. Otroci se tedaj učiti, da si pridobijo vednosti ktere 'Cl 1X11 UlOU HUCk111 UU Ul \J jvmuMF, «»«v «« f* ^ *"V1MIJV u v* v« j j;*iuvwijv » UUUVOWj MC1C jím skovalni kazenski zapisniki so bili navadno brez vsake pomagajo do tega, da si pridobijo več dohodkov in postavne velj To se je skazalo mnogokrat pri olajšajo življenje. In zato je šola. Za to pa je učitelj konečnih obravnavab, pri kterih so se glasile izpovedbe da p o d u č u j e vašo mladino prie in obtožencev vse drugače, kakor so zapisniki ka- zvoniti ali pa uro „rihtati". zali. ; _ > ne pa da zná ,,s tremi" Akoravno so bile te napake pri konečnih obrav navah prvopodpisanega večkrat karane, ostal je njegov Vam je zasolil novi učitelj! In zadej se oglasi pameten kmet, rekši: Resnico vpijočega v puščavi (Ko prih.) Šolske stvari V Kako so učitelji ljudskih šol na Stajarskem plaćani govora grofa Buola v deželnem zboru štajarskem posnamemo tole: „Znano Vam je gotovo, da na deželi, tudi v malih mestih in trgih ena oseba opravlja tri službe Zabavno berilo. Dobri veseljaki. Spisal Fr. Zakraj šek. oiiA^c, je ob enem učitelj, mežu«. — ~. 0 —. ~ -, ter da dobi za vsako posebno plačilo, od kterega ima telj naj manj. Pred sabo imam nad 200 fasij iz 1859 g a n i s t Res je , da so se te malo spremenile zato, število prebivalcev množi ker se tudi vedno služi učitelj manj Mojster. Hitro pive donesite, Gladka čela zdaj, ju ju ! I s skrbmi nas ne motite, Mi smo dobre volje tu. Vsi. I s skrbmi nas ne motite, Mi smo dobre volje tu. Mojster. Ak je v pivi malo hmelja ko mežnar. V Ligistu dobiva učitelj kot učitelj 82 gld. Nam preseda, ne diši 33 kr., kot mežnar 338 gold. 35 kr. in kot organist Tak neslani kuriželj > 76 gold. 40 kr., toraj skupaj 497 gold. 8 kr Kajnah telj je pa razloček še veči. Tù dobiva učitelj kot 25 gold., kot mežnar 398 gold. 35 kr. in kot organist 123 gold. 57 ^kr., skupaj toraj 446 gold 92 kr Se lab ej gold Staj Tù dobiva učitelj kot učitelj 13 je v 30 kr., kot mežnar 207 gold. - in kot organist Nam prav nič po godu ni. Kdor le kremži svoja lica, Od veselja nič ne vé; A postěna veselica Tu odpiraj nam srcé. Vsi. A postěna veselica telj kot učitelj 5 gold., kot mežnar 237 gold, in kot organist 13 gold., toraj za službo učiteljsko komaj 50. del celega zaslužka." «.vu .uvuuMj. «v. — ---- --o —— xv jpu.3teliti veselica 50 gold. 52 kr. Največi je pa v Brežicah. Tu dobiva Tu odpiraj nam srcé! Mojster. V pitji bomo govorili Tak že davn' sklenili smo Bote, bratje, pa pazili, Da pošten govor nam bo. En požirk pa, dragi svatje, Se poprej je dovoljen: Radost nam podne vi, bratje! I ponoći lahek sèn! Novi učitelj. Resnica ali pa zabavljica, kar kdo hoče. Neka fara je dobila novega učitelja. Pa mož fa- ranom ni nič po volji — in zakaj neki ne? Saj ne zná ,,s tremi" zvoniti šal se so mi tožili, ko sem jih vpra-»«i — 8 do 10 let se mora „šolmaštra" učiti zvoniti ne zná in tudi ure ne gleštati? To je vendar poglavitna stvar. Kar imamo novega šolmaštra, je zmiraj ' " hoče, da bi otroci vsak dan r______ . __________, res se jim zná ta krota v šoli tako sladkati, da po sili hočejo vsaki dan v šolo. > br atj e ! ura prehitra. Potlej pa pridno v šolo hodili še imamo mar kmetje otroke za š olo? Kaj Ce bo šolmašter mu ne tako siten s svojo šolo, kakor se zdaj kaže , ^ damo niti žita, niti jajc in nobene klobáse; potlej se bo To, verjemi, ne veljá. Vsi. Radost nam po dnevi I ponoči lahek sèn! Mojster. Joža, teb' pa lahka senca Na obrazu zdaj igra , Turška brada, za Slovenca To, verjemi, ne veljá. Vsi. Turska brada, za Slovenca že poboljšah Rajnki Pucman, Bog mu ďaj dobro! to bil šolmašter, kakor se spodobi; zvonil je sam s Mojster. - . Zdaj pověj nam svoje želje tremi, kakor da bi bil godel; uro je znal na minute Da obsodimo te mi: rihtati" in vse eno mu je bilo, ali je kdo přišel v šolo Kdor kalí nam tu veselje, » ali ne. Ce otrók ni bilo v šolo, ker so domá krave pásli ali pa po hosti strže pobírali, je ranjki naložil koš gnoja pa ga je nesel na njivo. Sedanji šolmaštri Kdor kalí nam tu veselje, Tud požirka vreden Vsi. pa kaže kričijo : „otroke v šolo, otroke v šolo!" Res se da je na svetu današnji dan vse narobe!' i Tud požirka vreden ni. Joza. ivaiío j v*«* jo ua ovciu uaiiaouji ulciu .yqo v w . --- Tako so godrnjali sosedje. Novi učitelj se ni ježil nad Da, přiznávám njimi Le eno vprašanje jim je uljudno zastavil. >> Vi > stari oče Grega! imate pač že dobrih 6 križev na hrbtu; povejte mi : koliko ste pred 40 leti iz štacun kupil* ri- vano jezo I pravičen je osup ; Zgubil sem nezvesto Rezo Kaj ženske stavim up? móro y Mojster. Tacih muh odpodi Ženske bile, ženske so ; Dans pa delal bos pokoro Žensk omenjaj ti s Častjó. Vsi. Dans pa delal boš pokoro Zensk omenjaj ti s častjó. Mojster. Al med rožami vse rože, Kar jih cvete, so lepé? Da odslej boš sodil lože, Danes pive posti se. Vsi. Da odslej boš sodil lože, Danes pive posti se. Mojster. Ti, Justin, pa boš povedal Ki tak ljubko se smehljaš, Kaj si v duhu ravno gledal Kake misli zdaj imaš. Blagi čut se naznanjuje Na obličji dobrega, Kdor pa zle naklepe kuje Gleda tmavo dol na tla. Vsi. Kdor pa zle naklepe kuje Gleda tmavo dol na tla. Justin. O prijaznosti, o slogi Ravno zdaj premišljal sem Ino, glej, občutki mnogi So rodili se o tem. Mojster. Sloga pač, mlađeneč mili > i Slog je lepa stvar Da b' jo vredno vsi cenili Ona je nebeski dar; Saj sad njeni, le recimo Slava i popolnomast, Ta kozarec posvetimo » Lep logi zdaj na čast Fsi (vstanejo). Ta kozarec posvetimo Lepi slogi zdaj na čast! Mojster. Bod' veliko ali malo, Porazumbe Tud' Jožetu bi kazalo treba je! Da bi z Rezo spravil se. Kar se pri peneči pivi Tù nodolžna šala zdí, To v V ve elikem, ljub l'ki m se god 350 Iz Istre 17. okt. (Deželni zbor istr ski in njegov sad.) Sklenjen je tudi naš zbor v Poreču. Znano je, da mi Slovani nimamo v Poreču ne enega narodnega zastopnika. V primorski i srednji Istri so zmagali pri volitvah Lahi, v Liburniji i čisto slovenskih krajih pa vladini priporočanci ; uni so na vso moč zagovarjali italijanstvo, ti pa so pozabili nas Slovanov. Zato so pa tudi vse odloke našega zbora le Lahom na korist i le njim po volji. Današnja namera v Istri ie ta: da se istrski Slovani morajo preliti v Lahe! Gorjé mu, kdor v Istri slovansko izobraževanje brani. Tako se godi skor v vsem Primorju, tako se godi tudi v Trstu. Trem ravnateljem, ki so se čez 20 let pridno i izgledno pri tržaških šolah trudili, ki niso nikoli proti nobenemu agitirali, je tržaški magistrat službo odpovedal, zato, ker so slovenski duhovni. To si zapomnimo vsi primorski Slovani, posebno pa naj si to zapomnijo tisti postaraní slovenski duhovni, ki še dandanašnji v Istri najraje po nemško kramljajo, i ki so pri zadnji volitvi v Predloki zoper nasvèt dolinskega g. dekana glasovali! Najprej se je naš zbor spravil na naše tri škofe, kterih pa še v zboru ni bilo. Tržaškemu škofu tako ni bilo nikoli mar za poreški zbor; imel je domá važneja opravila; poreškega i krškega škofa v zadnji seji tudi ni bilo. Zbor bi bil tedaj lahko vse tri pri miru pustil, sosebno ko je znal, da zavolj pomanjkanja po zakonu zahtevanih glasov nič ne bo mogel skleniti. Ali zbor v svoji sveti jezi jim je vendar odrekel vsako pravico glasovati, ter je razlil svoj po receptu dunajské kemije prekuhani žolc na naše cerkvene poglavarje, da še bolje potrese cerkev, i da duhovne pred občinstvom pocrni kolikor mogoče. Šolske stvari so bile tako obravnane, da se lo-čijo od cerkve, da se duhovni kolikor mogoče izpah-nejo od nadzorništva, i da se laškemu jeziku odprejo vrata, okna i podstrešne line v vse naše šole. Hudil se je zbor nad krškim škofom, ki je zapovedal učenikom, da v vseh ljudskih šolah morajo podučevati tudi za naprej le v materinskem (slovanském) jeziku. Ne znam, kako ga bodo zavolj te strašne pregrehe kaznili?! Za pazinsko gimnazijo bo napravil deželni odbor prošnjo na ministerstvo, da se prestroji v laško. Na nas se v zboru niso spomnili, akoravno so znali, da so naše prošnje zavolj pazinske gimnazije še na Dunaji. Zato živo prosimo slovenske poslance, naj nas v zadnji borbi ne zapusté! Prosil bo tudi deželni odbor, da se poděli učitelj stvo v Paznu s veto v-nim možém, ker „kranjski coklarji" (tako imenuje laški list „Provincia" pazinske frančiškane) motijo i ubijaj o duh, mesto da bi ga razsvitljevali z današnjim modrijanstvom. Zapomnimo si, da beseda „kranjski" tù še mnogo več pomeni kakor pa beseda „coklar", i pazinski frančiškani bodo gotovo zahvalni „alla Provincia" za omikani i oglajeni kompliment! — O koparski gimnaziji so „Novice" že zdavnej vse povedale. Tu ostane vse in statu quo. Na zadnje je nam Slovanom zbor zadal zadnji smrtni udarec z ustrojenjem novih župan i j. Poprej jih je bilo okoli 150, zdaj jih je okoli 50. Ne protivimo se sicer združevanju, samo da bi bilo pravično i naravsko! Ali po sili so združili skor vse slovanské občine s kakim laški m trgom ali mesticem, kjer se bo vse le talijanski obravnavalo. Vsak lahko vidi, kam i^kaj se s tem namerja. Tako na pr. je združeno pol Ćićarije z Buzetom (ringuente), i reveži bodo morali po 3 ure daleč čez skalovje, prepade i brezdna, da pridejo do svojega župana, kteri pa njih jezika še raz-umel ne bo. Bog pomagaj ! Iz Kanalske doline 12. okt. — Žalibog! da zopet danes imam žalostno nalogo naznaniti svetu smrt častitega rojaka. 8. dne t. m. smo v Ovčji vasi pokopali gospoda Jurij a Prešerna, fajmoštra v pokoju in brata neumrlega pesnika slovenskega dr. Franceta Prešerna. Bil je rajnki nekdaj tudi bistra glava in dobro izurjen v bogoslovskih vednostih ter je v Krški škofiji na dveh farah za kaplana, na eni za oskrbnika, na štirih pa za fajmoštra služil. Pa čudno! da so — razun poslednje — vse le nemške bile. Dušne moči so mu jele pešati, toraj se je podal v pokoj, ter si je za to Ovčjo vas v tihi dolinici pod Višarjami tik italijan-skih planin izvolil. Pa še ta štiri leta kratkega pokoja mu je grenila huda vodenica, ktera se ga je bila lotila ter mu hude nadležnosti delala, dokler ni, ves vdan v Božjo voljo, v 64. letu svoje starosti šel v večni po-čitek. Gospod dekan Trebiški Anton Valentinič in štirje fajmoštri, med njimi dva kranjska rojaka, smo ga spremili k grobu. Še živi pet njegovih sester ; brata pa (mlajši brat in dr. France) sta že poprej odmrla. Božja previdnost svoje darove in talente človeškim otrokom razno deli; tako rajni Jurij ni imel ne trohice pesniškega duha; bil je čisto prozaičen; še rad ni imel, da je kdo njegovega brata Franceta v misel vzel, — gotovo le zavolj žalostné osode pesnikove. Vsem njegovim prijatlom, sošolcem in znancem priporočujem rajnega v blagi spomin. — Ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi, s kakošno pozornostjo smo prebirati v „No-vicah" vse obravnave deželnega zbora kranj skega; navdušeni smo ploskali postopanju vseh slovenskih ro-doljubov, ki tako moško zastopajo narod slovenski ter tako neustrašeno pa tudi zmagalno spodbijajo srdite napade nemškutarjev. Zdelo se je nam, kakor da bi naše sovražnike prav slišali z zobmí škripati in na glas ve-kati v njihovi nezmožnosti. Da! pravi rodoljubi slovenski so to, kteri se tako krepko potezajo za svetinje národové: za vero in domovino. Slava jim! Naše veselje grenila je le zavest, da mi koroški Slovenci celó nobenega zastopnika v našem deželnem zboru nimamo, da tam skoraj zgolj protivniki narodnosti naše, in rekel bi skoraj, tudi protivniki pravic katoliške cerkve, se-dijo. Bog pomagaj! Kdaj pridejo nam spet boljši časi! — O letini imam le to povedati, da smo koruze in krompirja, skoraj edine setovne v Kanalski dolini, hvala Bogu! precej přidělali; le krompir v nekterih krajih malo gnjije. Od sadja je bilo jabelk prav veliko, pa tudi ne povsod. — In tako za zdaj pa z Bogom! Iz Kompolj 12. okt. Š. — Ponoči od 7. na 8. dan t. m. je nekemu tukajšnemu kmetu medvedovka s celo svojo familijo velik kos njive, kjer je korenje rastlo, izkopala in vse sladké korene poručala, — grenke pa pustila. Ne vem, ali ne bi bilo vendar le dobro, da bi se spet vpeljala strelščina na^ te kosmatine ? Iz Podgore pri Vidinu 12. okt. Š. — Přetekli teden je tukaj gad nekega vola na paši v vrat pičil tako strupeno, da je komaj sto korakov storil in mrtev obležal. Izpod Sněžníka na Kranjskem 12. okt. — Deželni zbor je končal svoje delovanje, a zamudili smo mu silno pritožbo položiti na srce. Bliža se zima in ž njo se primikujejo volkovi iz gozdov ter sledjjo za ovcami, ktere so dosihmal po gozdih paševali. Če nikjer, gotovo v tej priliki je na pravem mestu pregovor latinski : „si tacuisses itd." Ko bi bil mene ali koga svojih prijatlov gosp. Langer naprosil, bil bi se jez ali tudi njegovi prijatli radi potrudili mu povedati, da, kar mora biti mora biti, in morebiti bi potem bila ostala strelščina (talija) na divje zverine, in gotovo ne bi bila še obožala kranjska dežela zavoljo 400 gold., ki so se za strelščino dali na leto in dan. Ko se je prejšnji čas 351 prikazal volk, tepli so se ljudjé za to, kdo da ga bo ubil. Zdaj je to drugače. Za volke brez strelščine se nobeden več ne pečá, in vže lansko zimo je padlo na gornji in dolnji Pivki in sosedni Cičereji čez 200 ovác v volkovo žrelo. Naj omenim le košanske doline, ktera je zgubila čez 70 glav, in vasi Bač v bistriškem okraji, ktera je zgrešila čez 20 glav. Posebno bistre glave, ktere s pametjo dalje segajo nego med navadne slovenske stvari, menijo menda, da za našo deželo, posebno pa za svojo okolico sloveče zasluženi knez planinski misli iz celega Notranjskega napraviti zverinjak, kajti gorjé logarju, ki bi na volka střelil, ali pa celó posebno čislanemu medvedu se ne odkril. Počasi ovce, sčasoma pa tudi ljudi bodo volki snědli, in potem „hoch von Deutschlands Gauen" bode prišla vélika gospoda na Kranjsko, to je, „in das der Kultur nicht zugângige verwilderte Krain" volkov streljat. Toda pustimo never-jetne sanjarije, in prosimo raje si. deželni odbor, da vže zdaj to reč v pretres vzame in prihodnj emu deželnemu zboru zopet nasvetuje, vsaj za Not rajnsko, talijo za divjo zver; saj nam bo pritrdil, da volkové in medvede je lepše gledati v grbu žlahne gospode nego med čedami stradajočih kmetov. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni pa naj se potrudi konstatirati resnico teh besed in naj nas odreši saj tega krvavega davka, ki nam ga požrešni volkovi jemljejo in ki bi nas z drugimi vred v kratkem od same lakote lahko v volke spremenil. Iz Notranjskega. f„Tagblattove" čenče in laži.) Sprej mite drage „Novice" te vrstice med dopise, kteri vam obilno dohajajo iz vseh pokrajin mile nam Slovenije! Ne bom vam popisaval letošnje srednje letine; ne bom govoril o vremenu ; tudi novic, kterih nimamo, vam ne morem naznanjati, le o glasovitem ljubljanskem listiću, ki se imenuje „Tagblatt", hočem vam nekoliko vrstic pisati. Ne zamerite, da s tem tratim vašemu listu prostor, kteri je boljemu namenjen. — Vsakdo, kdor je le en list „Tagblattov" v rokah imel, se je lahko pre-pričal, kake namene si je postavil. Pikati in zasmeho-vati narodnjake in duhovstvo, njihovo delavnost v prid dežele in ljudstva tajiti in zmanjševati in sploh jim pri narodu zaupnost kratiti, — to je njegov cilj in konec. Le škoda, da se siromak zastonj trudi! Naše ljudstvo ga ne razume, in ako bi ga razumelo, nevoljno bi se od njega obrnilo. Da tudi tišti, kteri ga razumejo, in kteri, misli! bi, so ž njim enacih političnih načel, za-nj ne porajtajo, previdi se iz tega, da lahko njegove na-ročnike na prstih v naših krajih našteješ. Med druzimi zanimivimi dopisi mu je nekdo iz Bistrice pisal, ki trdi, da je tako imenovani „Constitutioneller Verein" v Bistrici radost obudil in da je Bistrica nepripraven kraj za „ůberspannte Nationalitatsiđeen." Najbrže je to veselje nad delavnostjo tega društva le pri dopisniku bilo, — pri dopisniku, čegar hiša je bila vedno sovražna slovenščini; drugi Bistričani se zmenijo za „Constit. Verein" toliko, kakor za lanski sneg. Tuđi čitalnici se posmehuje možiček ter si radostno brke viha rekoč : „Čitalnica bistriška umira; bila se je zgubila, dokler je niso trije kaplanje našli." Tudi duhovnom je bil bi-striški „Tagblattovec" vedno sovražnik, ter jih je že večkrat tožil, pa večidel je siromak — po nosu dobil. Duhovni so mu pa hudo z dobrim povrnili, ter ga velikih zadrég řešili. Ni torej čuda,^da je tudi ta gospod kaplane v „Tagblatt" postavil. Čeravno niso bile okoliščine bistriške čitalnice letos kaj svitle, vendar upam, da domorodci bistriški ne boj o pustili, da bi jim poginila čitalnica, ktera je bila pred kratkim med naj živějšími. — Najbolj se pa kaže značaj „Tagblattelnov" v nekem dopisu iz Planine. Nekdo je tožil v 29. listu „Novic" iz Planine, da so tukaj ljudje mlačni in da či- talnica ne more oživeti zarad pomanjkanja podpornikov. Kako je „Tagblatt" to iz „Novic" posnel? On pravi, da je neki kaplan od hiše do hiše s pólo ude za čitalnico nabiral in da je neki kaplan „Novicam" to dopisal. Čeravno ni v „Novicah" o kaplanu ne besedice zinjeno, čeravno ni ne planinski ne drugi kaplan udov za čitalnico nabiral--vendar kaj je to „Tagblattu" mar? On piše : „ein Landkaplan ..." Toraj glej, dragi bralec! ali ni tak list v resnici — ostuden lažnjivec? — Tudi iz Ipavskega farovža je prinesel novico, da se je tamkaj hlapec z drugim poslom prepiral in potem sta si neki drug drugemu zaušnice dělila. Tako do-godbo, za ktero se v Ipavi še stare babe ne zmenijo, obesi „Tagblatt" na veliki zvon le zato, ker se je v farovžu dogodila. Ubogi „Tagblattel"! Se marsikaj bivam, drage „Novice", lahko o tem „Tag-blatu" pisal; al smili mi se papir, pa saj tuđi vem, da nerade svoj list kvarite z razpravami o tako praznih stvaréh. Le toliko rečem, da ste prav imele, ko ste zadnjič pisale, da se bo iz cunj „Tagblattovih" papir naredil, na kterem bode zapisano stalo: „Slava Slovencem !" Bogomil Zajec. Iz Zalega Loga 18. okt. — Letina se je pri nas še precej dobro obnesla. Posebno lep pridelek nam je dalo sadno drevje. Žalibog, da je po deželi naši še toliko kmetov, ki se nič ne brigajo za sadjerejo. Take gospodarje, ki nimajo srca do sadjereje, lepo vabim, naj pridejo v našo dolino pogledat s sadnim drevj em zasajenih vrtov, od kterih so kmetje letos obilen dobiček dobili; čez 100 mernikov jabelk je natresel le en sam kmet, — koliko pa vsi? M. Kalan, učitelj. Izpod Mehovskega građa na Dolenskem 12. okt. Dolenska trgatev je bila uni teden končana. Pričela se je bila pri nekterih mejaših že pred sv. Mihelom , posebno po zemljakih, se vé da nekoliko prezgodaj, ker še le Mihelov teden je bilo prav toplo vreme, toraj se prezgodnji trgaci lahko kesajo, ker bodo slabejo kapljo kot poznejši imeli. — Trta je letos bolj, kot smo se od začetka nadjali, se precej dobro obrodila, posebno be-lina in crnina, lipina pa ne; pa saj je belinsko in črninsko vince zmiraj bolje od lipenskega. Bog daj, da bi bila kaj dobra kupčija ž njim, ker vinorejci veliko novcev potre buj ej o. — Ajda na Dolenskem se ni nič kaj dobro obnesla, — snopa je dovolj, zrna malo, in še to je zelo medio. Krompir pa zelo crni, kar ga niso črvi objedli. J. O. Lepstanski. Iz Cerkljan 15. okt. R-n. — Blagovolite, predrage „Novice", da se predrznem spregovoriti besedico o naši fari, đa se prepričate, da tudi mi nismo zaspanci; akoravno dozdaj še niste izvedele skoraj nič o našem okraji. — Kar se tiče prečastite naše duhovščine, je — zunaj enega bolj nemškega gospoda — prav vneta za domačo stvar. Čuditi se je le, da se dozdaj še ni bolj očitno pokazala slovenskemu svetu, temuč le bolj na tinoma pa marljivo delà na blagor domovini. Tudi naš gospod nadučitelj Vavken, ki so ga zdaj za župana izvolili, je prav vri mož, ki je že veliko kořistil naši srenji. Tako se imamo le njemu zahvaliti, da nam je dovolila c. kr. vlada osnovati pošto, ki bode gotovo vsem faranom prav po volji. Le tako naprej, gospodje, ki Vam je izročen narod naš, da mu kažete pot do vedno više duševne omike in blagostanja posvetnega, — da ga učite in likate tako, da se moramo ponašati ž njim, da je vreden sin matere Slave! Iz Ljubljane. V nedeljo je imel odbor družbe kmetijske nenavaden zbor, ker so mu od c. k. ministerstva vojaštva došla pisma, na ktera bilo je brž odgovora treba. C. k. ministerstvo kmetijstva je naznanilo družbi, da bode od 9. do 14. dne prihodnjega meseca 352 zbor na Dunaji pod predsedništvom ministrovim, v kam drugam prepeljali zdaj, ko pridejo na grad zopet kterem se bode obravnavalo 9 vprašanj, ki ne zadevajo jetniki in se bo ta prostor za shrambo slame in postelj stvari praktičnega kmetijstva ampak kmetijstvo zadevajoča vprašanja bolj splošna, kaznovalnice rabil, se je sklenilo, da se cevi teh topov, ta zbor naj pošlje ki so dařilo presvitlega cesarja Ferdinanda deželnim tudi naša družba 2 poslanca, in to na stroške dr- stanovom leta 1840., v muzeju ali kakem drugem pro- VUVIl XI l* tj M V4* MU^«^ •• — — - '---» ----w- w ^ ^----vv^^v . V U« • v vv» J. v XVI y T JLU UUVJ ti tili U l\VLU Vi i ti^ULU J/i žavine. Odbor družbe kmetijske, pri kterem so bili storu licealnega poslopja spravijo. Ostali 4 topovi pa pričujoči predsednik T r p i n e c, podpredsednik se rabijo z dovoljenjem deželnega odbora za strel ■ I Jv ■ WĚfM ká- dr. Costa, odborniki gospodje: Prégl, dr. Orel, dar je treba kaÉ požar naznaniti v mestu ali okolici I I WÊ ■ ^^H H ■ ■ HHMH ^HH v u u ; "—- © ——j o / --- dr. Ahačič, L. Dimic, Seunig, Lasnik in pa njegovi. Pri tej priliki se je tudi sklenilo VI X • JLX JU C* X VJ y xx x j-l» * v ^ ^ v ^ ** • q ^ - ^ ^ * ^^ uJvO ^ 1 4 VVJ J/l 11XXVI O \J JU tUUl O IVlVŽUilV y LU O tCll ÍU tajnik dr. Jan. Bleiweis, je pretresal najprej vpra- pišem poizvediti, čega v a lastnina je prav za prav grad ktera pridejo v dunajském kmetijskem zboru ljubljanski. sanja, (agrarischen Congress) na vrsto namreč : stališče Druga seja je bila 16. dne t. m. (Odbor Matice slovenske) je imel 15. dne t. m. kmetij skih družeb in naprava kmetij skih zbornic, 2) ali bi ne bili komisarji ali inšpektorji svojo 22. sejo. Vnanjih odbornikov to pot ni bil nobe za kmetijstvo vladi potrebni? 3) ali se dá in kako den pričujoč. Predsednik gosp. dr. Toman prične sejo doseči statistika kmetijstva? kako nauk kmetij- s srčnim pozdravom, po kterem pa naznanja da UVOvvl ObQVIQlini« jlxxjlxv/ wiuwf i« • ^«vv.j u k/4. V444U4 M^liua U T VU1 « UV XV LV^l giii M Cm ua^iuau I CM y ua LI vž M- — t) j t) ^è ^^^ ^^^ -^ÍP ^^ _______0____________________ a gaj nice podpirati? prenehana vnanj a opravila, kterih ne bode še tako ali naj bi se ustanovile štipendije za viša kmetijska kmalu konec, da bi mogel, kakor bi rad, spolnovati in gozdarska učilišča in podpirale kmetijske šole dolžnosti Matičinega predsednika, ga silijo v odpoved iz državne blagajnice ? kako bi se dale kmetije predsedništvu. — Potem bere gosp. prof. Lésar tajni-osnovati, ki bi bile v izgled umnemu kmetovanju? ško sporočilo, v ktero so bili vpleteni mnogi pred- kaj naj bi se storilo, da se dobi več živin ozdrav- logi zarad izdavanja knjig itd., ki so se prevdarjali Novice" prihodnjič prinesó popolen po- nikov? 7) ali bi bilo prav, da bi ministerstvo na pósodo in rešili. Ker U1RU V J » J CV11 U i. UllV £/lC«V, K/M. , v A Li iVOlUi AJLVi „UU Y1VG pilUUUUjllj IUCOU dajalo denarja z obresti ali brez obresti za to, da bi se pis vseh obravnav, opuščamo danes vse to m zboljševala kmetijstva ? ali je izvrševanje goz- vemo darske postave splošna potreba ali potreba za posamne dežele? Kako naj bi se v oj a k o m o d- _ _ . po- dr. Jan. Bleiweis, predno je imela biti volitev novega predsednika, obžalovanje iz- da je pust (urlaub) dajal, da pride na korist kmetijstvu? rekel sluga y 7 da gosp. dr. Tomana, kteremu gré velika za- da je Matico v življenje sklical silijo važna m Ko se je odbor pomenil o vseh teh vprašanjih in veči- mnogovrstna opravila na državnem polji, da se za zdaj del soglasen bil v vseh zadevah, volil je potem gospoda predsedništvu odpovedati mora; govornik tedaj pred- dr. Costa in J. Seuniga za poslanca naše družbe na laga: naj Matičin odbor svoje žalo vanje o odstopu nje- Dunaj. — Druga vprašanja je dobil odbor od c. k. mi- govern razodene, ob enem pa odstopivšemu gosp. pred- nisterstva vojaštva, ki zadevajo dnino in druge sedniku zahvalo izreče za ljubezen, s ktero je vseskozi stroške primeri žita, moke itd., pri vsipanji v žakije, objemal to imenitno národno ustanovo, ter naj ga prosi, nakladanji in razkladanji, prepeljevanji itd. Ker ta stvar da jej isto iskreno ljubezen vprihodnje ohrani. Ves nikakor ne spada v kmetijstvo in je ista vprašanja zbor vstávši soglasno pritrdi temu predlogu. Po nasvetu dobila kranjska kupčijska zbornica, zato je odbor soglasno dr. Bleiweisovem bilje potem g. dr. Costa gledé ? l il t v v i • 1_____'__ _ _ __ A- _ 1_ _ __________• 1 w i i • tt m jr a • M t s klenil, da se ne more spuščati v odgovor na taka vpra- na svoje mnogozasluženo delovanje v odboru Matičinem za ktera ni nobenih skušenj in za ktera bi se za predsednika izvoljen, in ravno tako gospoda prof. Vončina in general vikar Kos zopet za pod- sanja, &»<* ui uum^uhj morali nalašč najeti delavci murau uaiasu uajow. uciavu, časa potrebujejo za to ali uno delo itd. da bi se videlo, koliko — (Iz deželnega odbora.) V v. vv. iJ voui £JC* Itvjuma, jjiua. * a, v iu. na, iviiji^uivaxjo., uiuu bor pod predsedništvom deželnega glavarja pi. dr. Wurz- Marn za zapisnikarja, prof. Solar za pregledovalca bacha po končanem deželnem zboru svojo prvo sejo; društvenih računov in gospoda Ivan Vilhar in prof. dne t. m. je imel od- Lésar za tajnika predsednika, gosp. dr. Zupanee za blagajnika prof. 7 avrvů za knjižničarja prof, prof. pričujoči so bili odborniki: dr. Jan. Bleiweis, dr. Toman in Dežman. Najprej se je posvetovalo ? 7 dr. Costa ; kaj M arn za ključarja izvoljeni; vsem pa se je ob enem zahvala izrekla za njihovo delovanje na korist Matici da je storiti, da se dovrši sklep deželnega zbora ode- slovenski. Gosp. prof. Lésar se je bránil še dalje putaciji, ki ima na Dunaj iti na poklon Njih Veli- tajništvo oskrbovati in je predlagal, naj se razpiše tajništvo; njega žalijo, je rekel, grdi osebni napadi, ki ma čanstvu zarad potrjene železnice gorenske. — Sklenilo se je dalje: razpisati službo koncipista in pa grenijo delovanje. Dr. Bleiweis, prof. Marn in prof, ingrosista pri deželnem odboru, in da se za obrok Vončina kažejo, odkod ti napadi izvirajo; kdor je konkursa odločijo4 tedni. Konkurenti za službo konci- že toliko delal za Matico našo kakor prof. Lésar, in pista morajo dokazati, da so juridično-politiške šole kdor je s tako majhno remuneracijo za veliko opra-dovršili in da so tudi teoretične in praktične državne vilstvo prihranil Matičinemu zakladu že čez sedem preskušnje o politiškem opravilstvu prestali; prosilci za stotin, kakor prof. Lésar, takega možá ne more oma- službo ingrosista se morajo izkazati s spričali iz dr- deževati blato 7 ki se na-nj meče. Na soglasno prošnjo žavnega računstva. Se vé, da obá, še posebno pa kon- odborovo je obdržal prof. Lésar tajništvo. — Zagoto-cipist mora slovenskega jezika v besedi in pismu vilo visokocenjenih naših pisateljev gosp. Koseskega tako zmožen biti kakor nemškega. Sprejeli so se in gosp. Cafa o literarni njihovi zbirki je bilo z živo tudi trije aspiranti za praktikante v čveterotedensko zahvalo sprej eto, kakor tudi ponudbe gospodov profe-poskušnjo; dva sta se odločila pomocnému uradu de- sorjev Erjavca, Tušeka, Majcigera in Zajca želnega odbora, eden pa deželnemu računstvu. Vpra- z velikim zadovoljstvom zaslišane. Ker je drama- šanje: ali bi se dvorana deželnega zbora med tično društvo za letošnje glediščino leto odložilo stop na javni glediščini oder in ker je deželnemu odboru v kak drug namen môgla prestankom deželnih zborov rabiti, řešilo se je s tem, da se, gledé na to, Ljubljani ni za javne namene pripravnih dvoran ker v nalogo dal deželni zbor 7 oaj o subvenciji slovenskih > sme 7 dramatičnih iger nasvetuje prihodnjemu deželnemu zboru rabiti za znanstvene namene in produkcije umet- bila je rešitev prošnje dramatičnega društva, ktero želí nosti, in to proti primernemu plačilu. — Na zahtevanje 300 gld. podpore iz matičine blagajnice, z a Čas no od- c. kr. državne pravdnije, da bi se stanovski topovi, ložena, kteri so v neki kazamati ljubljanskega grada shranjeni, Prošnji g. prof. Marna: naj se učencem gimnazije ljubljanske daruje nekoliko iztisov „slovnice 353 českega jezika u » ,štirih letnih časov", „vojvodstva Ahačič, vladni komisar je bil g. Gutman, prvi ina- kranjskega in koroškega" in „rudninoslovja" se Je za- gistratni svetovalec. Zbralo se je nad 80 udov, večidel dostilo. — Zarad javnega oklica o nabiranji národnih tukajšnjih. Ko je prvomestnik s kratkim ogovorom po-pesem, pripovedek itd. je bil prof. Solar napro- zdravil prvi občni zbor narodnega političnega društva na sen, naj ga on osnuje, da se potem razglasi po časnikih. podlagi dovoljenih pravil, je zacasni tajnik g. dr. Pa- Drugi pot, kakor smo gori rekli, prinesó „Novice" popolen popis odborové razprave pež poročal opravilih, potrjenih po c. k. deželni vladi, in o opravilih, ki jih je imel dozdaj začasni odbor, ter je (Odbor národně Čitalnice) je v poslednji seji naposled naznanil, da se je dozdaj že vpisalo 421 udov. sklenil, da pred novim letom bote dve „besedi": ena Potem je g. dr. Jan. Bleiweis poprijel besedo in go-v nedeljo 8. novembra, druga v nedeljo 6. decembra; voril o zedinjenji slovenskih pokraj in v eno obéma pripomore z glediščinama igrama dramatično administrativno skupino. Ta točka—je rekel društvo, ktero pa vrh tega pred novim letom še v stoji dandanes na dnevnem redu vseh Slovencev to čitalnici napravi dve ali tri predstave z vstopnino Letošnjim preskušnjam iz višega in nižega goz- vprašanje je prav za prav „slovensko vprašanje", ker brez primernega rešenja tega vprašanja nimajo Slo- darstva se je letos podvrglo 10 kandidatov iz Kranj- venci zarad ravnopravnosti národně nikakor var- skega stva ) za službe višega y za službe nižega gozdar- ki razun so vsi skušnje prestali. Izpra- nega zavetja. Prestopivši na zgodo vins ko polje je dokazal, da že večkrat, kar so Slovenci pod si. vlado habs- Olva j XXX - 1 X*C*X O \J KJl v V VUUl ^UU Oil V laUU UC%IJO ševali so c. k. gozdarji gospodje M. Oberkircher iz burško, so slovenske pokrajine bile že več ali manj po- Idrije y Kostanj evice. grof Pii kler iz Radoljce in Lud. Dimic iz litično, administrativno in sodniško zedinjene. J v ivu* tedaj vj i í kj , uitigug ov/jjcl um. jlse» pc» oc oiu v o u- Gospod Anton vitez Gariboldi se je odpo- skemu narodu samemu odkrije pogled v přetekle t ž e bilo Kar je utegne sopet biti. Da pa se s love n- vedal poslanstvu v kranjskem deželnem zboru. Mi ob- case vcurti poiauoivu v rwicujjon^uj wxv^aoo, kako so bili nekdaj Slovenci združeni, m u» ©c žalujemo to odpoved, vendar naj se nasprotniki naši tudi nasprotnikom te ideje izpriča, da je ta želja Slo- ín da se nikar ne radujejo o tem, kakor da bi ta izstop pomenil vencev zgodovinsko upravičena, nasvetoval je izneverjenje rodoljubju, po kterem se je pl. Gariboldi govornik, naj se spiše prav po domače (popularno) knji- zmiraj odlikovah žica, kakoršne dozdaj še nimamo, in v kteri se po zgo- Gosp. Janez Štempih ar, čislani naš sloven- dovinskih preiskavah dokaže, kdaj in kako so bili ski stenograf, je po dolgi pljučni bolezni v bolnišnici Slovenci vsi ali vsaj večina njih združeni v eno poli- administrativno, sodniško skupino. Naposled pa tično tukajšnji umrl. Nemila smrt bila je njemu rešiteljica od nadležnega življenja, s kterim se ni mogel več spri- je stavil sledeča dva predloga: jazniti. Naj v miru počiva t (TurjaŠka županija pa nemški jezik.) » Lai- Národno politično društvo sklene resolucijo, po kteri se priznava potreba, da se na postavno-ustavni poti delà na to, da se bacherica" in pa „Tagblatt" sta z nekim ponosom pri- Slovenci zedinijo v eno politično-administrativno sku- Odbor društveni naj skrbi za to, da se spiše nesla novico V* ^ X M ^ I7AU W V U VV« CJ 41 Uk JL Ili Jk/ W JU* ^ ^ ^ ^ • da je županija turjaška deželnemu zboru uwoxc* uu viuv/ y ua £jw^c*uijci iui j«on.c% u^^uiuvuiu piIlO« ću j vuuvi ui ua u v v/ui uaj oivi ui cac* M\jy ua d^ž ojJio1 namenila prošnjo za nemški jezik v šolah in kancelijah. knjižica, v kteri se a) na podlagah zgodovin Ker se ta časnika nekako ponašata s turjaškimi kultu- skih dokaže, da je želja tacega zedinjenja upravi- , b) da je to zedinjenje v varstvo narodne rav- A vs trij i ronosci ) naj bralcem „Novic" posnamemo par vrstic iz č e n a tega pisma, ker bi res škoda bilo, ako bi turjaški gali- nopravnosti Slovencem potrebno 7 m matija ne přišel med svet. Možje turjaški začenjajo koristno. Oba predloga sta po kratki debati bila so* pismo s tem, da pravijo, da so slišali, da so šolski glasno sprejeta. predstojniki učenikom ukazali, otroke samo v sloven- Po dovršeni tej razpravi je govoril g. dr. Etbin skem jeziku poduče vati, in ta ukaz je turjaškim možem Costa o vpeljavi slovenskega jezika v šolo da ta » » To „oslarijo pa dokazujejo tako-le: in urade. Govornik je omenil pred vsem to dummer Einfall". wie denn wenn Einer oder der Àndere zum Herrn be- stvar se je že řešila v deželnem zboru y m da u^uu yy ^uu xjiuuí uuui uw/i jnuu^iu ^uiu xxviiu uv otvai o vy j ^ x i/oxic* v uuíjv/íuuiu uxjyjL u. y XXX ua ig Uv * rufen ist und gar nichts anderes als seine Muttersprache želni zbor je edino ustavno mesto, v kterem se ) so verbleibt er doch, was wir aus der Er- rešujejo take deželne zadeve. Al ker je ljubljanski konstitutioneller Verein" to stvar vzel v svoje razprave mini- kennt fah run g lernen, ein unbehobelter Mensch so zu IttU 1 U U ^ ICI U U U ^ CIU U l_l 1/vlJ KJ l/wllvi JLIXUUOVU , OKJ ŮU , , IVvllO vi v KA CIV^lix_/ll\_/l T VÍX vlil W Oty Mi V MJKjl V O V V j tž ll sagen ein Esel und aile weitern Schritte vom Gemeinen in je v teh razpravah přišel do tega, da pošlje aufwárts sind ihm versperrt. Der Gemeindeausschuss sterstvu peticijo, naj ne priporoča v deželnem zboru trágt die sichere Hoftnung, dass diesem dummen Ein- kranjskem sklenjene postave Njih Veličanstvu v potr- falle der h. Landtag keine Folge geben werde und Hoch-derselbe geruhe zu beschliessen und zu verordnen itd." brambo narodnih jenje treba je, da društvo naše y ki je >y društvo za pravic", stopi na noge in se obrne Turjaški možje, kterim na čelu stoji gospod verboltar do c. kr. ministerstva s peticijo, v kteri dokaže Franc Sotlar, kar naravnost z „osli" pitajo vse Slovence y da y ki le slovenski Lahe znajo janče y ki itd. y vse Nemce 7 ki nemški je ustava in zlasti §. 19. te ustave prazna fraza, ako se laški Škoda vse Francoze 7 da y ki y vse VSI gotovo bi vsacemu poslali v zahvalo kos ne vedó za turjaške gor- „Tagblatt" pridigoval o narodu slovenskemu ne bi dalo, kar mu gré. Govornik kar je francozki je potem na sitice humoristične kritike djal, zlasti o tem os- je iznajdel, da pred zadevi 19. 7 in lovske krače. Ako od ene strani Nemec, ki bere to je izbudila ta razprava nemško pismo, se mora smejati tej zabuhli pisariji, peticijo do c. k. je 18. da Veliko smeha 7 Predlog : naj odbor izvrši možé y ki so ministerstva, je bil potem soglasno sprejet ; ravno tako tudi predlog g. Fr. Ravnikarja: mora pa Slovenec od druge strani milovati take križe kraže naredili pod pismo, da preočitno ž naj zbor sklene zahvalnico si. deželnemu zboru za njimi kažejo, kako potrebna bi jim bila slovenska krepko brambo narodnih pravic in to zahvalnico izroči šola, da bi bili revčeki vsaj enega jezika se naučili, deželnemu odboru. — Tudi predlog zarad priprav gledé Ako pošten človek take pisarije bere in take podpise na prihodnje volitve mestnega zbora je bil so- ..........~ naj naj se i in ako dalje vidi, da to je tista armada, ktero glasno sprejet z dostavkom g. Ravnikarjevim vidi sebi na pomoč kličeta križ božji! 7 77 Tagbl. a in yy Laib. u 7 potem odbor v zadevi poroča občnemu zboru 7 ki (Narodno politično društvo) je imelo v saboto vega odbora po skliče vsaj v 14 dneh. — Konečno so bile volitve no- društvenih pravih Izvoljeni so svoj prvi občni zbor. Predsedoval je gosp. dr. Jan. bili gospodje: dr. Ahačič, dr. Jan. Bleiweis, dr. Etb, 354 Costa, Jan. Horak, Peter Kozler, J. Murnik ; dr. Pape . «j V č e r aj dr. Poklukar, Fr. Ks. Sovan se je zbral M. Pakič, ličani na isto stalisče se vstopili, kakor so se protest an tje na svoje, ko so lastno šolo za svoje otroke odbor in je izmed sebe iz- si napravili. Čemu so to storili? saj imamo v Ljub- volil: za predsednika dr. Jan. Bleiweisa, za podpred- ljani dosti šol. In še 100 gold, se jim iz mestnega sednika dr. Murnika in dr. Pap H. Costa in dr. J. Ahačiča, za tajnika denarja plačuje, da se slovenščina uči v protestan- ) (Poberki iz „Tagblatt blagajnika F. Ks. Sovana. tiški šoli, kakor da bi naših šol ne bilo za to! Da ti jí Tagblatt a Je našo trditev, da bivšemu županu dr. Cost lujjajju ui« \j o 11 gré t/aoiu^M, «an ouiuj jo laviiu luj aai t i ^uo^j. ^aoiui^ u w ^ c t u ^ ua ut množili dohodki iz vžitnine, Vaši otroci hodili v katoliške šole. Cemu ste se tedaj spet je pokazal prav očitno, da ne tako vsopihali?! asluga da se bodo mest ku šal ovreči mi nocemo, dakatoliški otroci hodijo vprotestantiško šolo, je ravno to, kar Vi gosp. pastorj no čete da ve ka i piše, ali pa da nalašč stvar napak zavija ga podučimo, če mu še poduk more pod kožo Naj Prvi gib o vžitninskih zadevah přišel dr. Ori v seji 14. oktobra po i leta ter pel a- Na to in- Dobroznani zdravnik za zobé gosp. dr. Tancer je přišel spet iz Gradca v Ljublj ano, kjer ostane 14 dni. Bivališče njegovo je v gostilnici pri „Slonu" št. 14. Vsem, ki so blagovolili 17. dne t. m. se udeležiti pogreba gosp. Matija Murnika, se v imenu terpelacijo je župan dr. Costa odgovoril v seji še uiu ^u^icuft ^uojj. iua UJ a iu u i u i a a j oc v luicun 28. julija 1865. leta, ker je bilo zeló težavno sledů iskati svojem, svoje matere, svojih bratov in sester presrčno Janez Murnik. po mnogovrstnih aktih. Vsi odborniki so bili z župa- zahvaluje novim sporočilom zadovolj nobeden ni stavil nobe sporočilo je bilo sejnemu za-dr. Costa sam ni bil zadovo-s tem, kar je dosihmal v aktih našel zarad vžit ega druzega predlog pisniku priložen ) Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. saboto se je po 4mesečnem pre- ninskih zadev; iskal je dalje po pravnem izviru in stanku začel spet državni zbor. Malo je manjkalo 1D pravni razmeri mestnega pobotka (averzuma) za vžitni davek. In po sreči mu je izteklo, da je po daljših pre iskavah našel, da ima mesto p temu pobotk plač pa zahtevati, da se mu p odpovedati se kolikor mestna přiklad z n a s a. pravico opiraje se je dr. Costa stavil predloge bili v seji finančnega odseka tolik Na to ki so ne bi se bil mogel začeti, kajti le malo poslancev došlo je v zbornico. Sploh bo zbor imel zdaj nekak drug obraz, kakor ga je imel poprej. Edinosti med ministri ako se kaj tacega ni vec tiste . kakor je îzprva bila ? bere celó v vladinih časnikih, mora pač res tako biti. Med 17 z bo ti so d oktobra 1866. leta in p gi in mestneg sprejeti y in vzrok, da se je drugac zasuk nila stvar in da se bojo mestu zdaj povik šal ninski dohodki Mestni kt tedaj vžit- da so ti mora Tudi predsednika ministerstvo še zmiraj nima. tem pa so bili deželni zbori, in tù se je slišalo v mnogih zborih, da nikakor niso zadovoljni z vsem, kar je sklenila sedanja večina državnega zbora. Ako vladi naj se ) „Novice" pravo trdile, ko so rekle, da mesto hvaležno biti, da se mu pomnožijo dohodki. Kj so zasluge tako očit prijazni „Fremdenbl." sam opominja vlado, odločnem enotnem programu sprijazni z národními strankami, in jej kliče: kakor so dr. Cost spet košček v nikar tukaj košček y tam y danes tako, jutri drugač y Pragi treba pozná vé ? in igc lčlťvu u u 1 i u C ivcvivul ov7 ult v vo iu v oj ui da bi jih „Novice" povekševale ; Ljubljana jih Ona pa pozná tudi zagrizenost „Tagblattovcev" da vse zvijače njihove ne bodo jih ponižale druzega in Ljubljani spet kaj druzega, Levo vu to, Brni tedaj je vendar že misel, da Avstrija more to! se močna zdržati po zadovoljnosti vseh narodov Naša graja, da se ljudj vtikaj v postavodaj , presi- Sliši se, da Poljaki stopijo dežel nimajo, je kakor strela vdarila med prizadete, in blatt" kriči, da mestjan o m ne privoščimo besede. prvi g^ Vse je spet le zvijača. „Novice" so imenovale šolske 5Ji0 0 tem tvari, o kterih nobenega pravega razumka Tag nila više državne kroge. s svojimi zahtevami pred državni zbor še bode v državnem zboru nova rekrutna postava izgo- tadaj tovljena. — Važnejši predlogi, ki jih je ministerstvo v prvi seji izročilo zbornici poslancev, so ti-le: sporo- moze, ga odobrili ,, konst. društvu", ki so se udeleževali šolskega programa ali so izjemni stan djala, — splošna postava Tem nasproti so pa zavrnile govornike v Dem ali obsednem stanu, in pa postava ali izjemni stan djala zakaj je vlada Prago in okolico njeno ? splošna postava o izjem- rekši, uni so naši eksperti, ne pa se skuša J kako naj itd Vemo sicer, da se t< posamentirarji, urarji, mešetarj „Tagbl tudi za govornike v „konst. društvu" najel; al ne vsak, 9 da se zakonski ljudje, ki se hočejo ločiti, LC*JLJA^ VAX Mlj A y UUVOUVUAJ A IVU« V VAUV V* za svoje ljudi poteguje, ker jih je brž ko ne zopet ^sprijaznijo Cesko. kdor ima pravico govoriti, ima pravico zahtevati, da njegova beseda ni tak ljá Kdor še v srednjih šolah bil vé, kaj so, in jim vendar ne bode hotel biti organizator? Ne sutor etc.! In zlasti taki mestjani, ki so iz tujih krajev v našo deželo prišli in še jezika našega ne razumejo, naj bi se ne vtikali v take zadeve, narod nas! To se ne pravi Pragi in na deželi se poslednje dni ni kakošen poseben upor pokazal; vendar general Koller žuga, da bode brez milosti postopal, ako bode kje nepokoj a. Telegram « \ovicam" iz Gorice 19. oktobra. ki so Lebensfragen za za deželo biti 9 mpak P njo Gosp. Heiman je marsikaj, kar nas celó iz životopisa svojega naštel malo zanimiva, pozabil je pa povedati, da 1848. leta se je udeleževal nabire kranjskega denarja za „nemško Slovencev V Sempaski tabor se je včeraj zbralo do 10.000 , zastav je bilo 25, pevcev 50. r o* o^ j* v najlepšem redu. Predsednik dr. Lavrič; govorniki: dr. VoŠnj ak, Naber g oj, dr. Lavrič, Vse se je vrŠib dr. Tonkl%y odp konkordat iskal vsem tem pa floto" in da pozneje ie v zboljšanja valute! sti, da bi še §. 19.ustavnih pravic nam pobijali — Po polnoma po nepotrebnem se pa je ešofiral protestantiški pridobil lastno pobij al Dolenec, Živec, Klavzar, Doljak. NavduŠenost velika in sosebno za Slovenijo velika. Prerokovanega spora z Lahi nic; naredbe varnosti pre ocitne, sitne. pastor Schak Mi njegovo šole nismo niti hvalile niti grajali. Al če „Tagblattovci" celó to šolo na pomoč kličejo za svoje namene, smo mi kot zvesti kato- Kursi na Dunaji 20. oktobra. 5% metaliki 57 0 fl. 30 kr. Narodno posojilo 62 fl. 20 kr. Ažijo srebra 113 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 51 kr. Odgovorni vrednik Janez Murflik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.