G L A S I L O S L O V E N S K E G A K L U B A OB OTVORITVI U LETNIK VI. MM # tli # H ŠTEVILKA 8 VESTNI K SLOVENIAN OENTRE OBLETNICA DOMA 4. septembra- rvbhajamo prvo obletnico SLOVENSKEGA DOMA v Melbourne. Za .nami j© leto, ko smo lahko rekli s SLOVENCI imamo svoj SLOVENSKI DOM. V razdobju nam Dom ni voliko pomenil, bi rekel nekdo $ pa vendar imamo vsi zavest, da imamo kot strnjena skupnost nekaj svojega, cisto svojega. Nehote mi uide ; omislek, da je ta naša svojina v žalostnem stanju5 rahel nasmeh pomaga odgovorus Saj smo tudi mi žalo-s tni... . Vrnimo se raje k dejstvom kot h "kvašenju pogače", ^o smo slovesno odprli Slovenski dom, je bilo pred nami število zasnutkov, načrtov, celo volje - ki pa je bila menda kot blisk -, da bi to sredi -šče služilo slovenski javnosti v Sim veSjem obsegu. Tudi mimo avstral ske javnosti nismo sli. Dnevnik "Age" je pod Dayly News zapisal k od-tvoritvi Slovenskega domas Emigranti slovenske narodnosti v Melbournu in okolici so kupili hišo, ki bo njihovo kulturno središoo. Zaceli bo— do^tudi z gradnjo dvorane v ozadju... . Pač, tudi sami smo imeli take načrte in se ..noge druge, ki so pa na žalost morali v zatohli arhiv -načrtov in idej. Druga polovica lanskega leta nas je prisillila, da smo razen sob za uporabo Uprave kluba, hišo dali v najem. Klisu za posojilo - še za darove - za pomoč v kakršnikoli obliki se nismo odzvali, ker je pač v večini vsakdo izmed nas imel svoje razloge, ki so bili ali pa ne... . Tudi razpisani srečolov s,- vleče in bo menda bolj škodoval blagajni Kluba kot odplačilu Doma, Zraven vsega tega pa je SKM odplačal Dom v preteklem .oslovnem letu okrog 1.200 funtov. Menda edina -ozitivna točka v razvoju Doma v preteklem letu. Govorimo, da smo Slovenci (in to zavedni Slovenci!), ponašamo se kako draga nam je slovenska domačnost v tujini, hočemo - seveda v besedah - ohraniti svoje narodno blago, ki smo ga prinesli v naših srcih v Avstralijo £ pri vs.m tem pa nam je le za kupico pijače, za preveliko raztegovanje ust in ubogo učenost, ki smo jo pobrali prej na cesti kot v narodu samem ali v obliki naravne inteligence človeka. Ponašamo se, da smo narod, vismko civilizirani, z visoko kulturo, da smo preko stoletij ohranili sebe in svojo kulturo, čeprav smo bili skozi sto in sto let hlapci tujcev. Ne vprašamo se pa, ali ne bi tudi mi lahko pripomogli k očuvanju te kluture, ali smo troho zavedni v dejanju, ko se slovenska skupnost med nami gradi5 ne vprašamo se celo, ali sploh vemo s kaj,v č em in kakšna korist je v tej skupnosti, kajti če bi se samo nekoliko vprašali, bi danes res imeli ponosni ponos-SLOVENSKI DOM! Morda bomo ob drugi obletnici lahko zapisali boljše uspehe. Morda se boste tudi tisti, ki še vedno stojite ob strani,vprašali s Kaj, čemu 111 kakšna... ter... sem ali nisem! Urednik, KAZALO Obletnica Dorag, 2 Royal Show Iz pisarne SKM Ilovice stare komaj - leto Križem kražem po Vietoriji Kulturno novice Iz seje upravnega odbora Čajanka Dramske skupine 0 značaju - Re^ilus v Kartagini 0 značaju - Kdo jo značajen 0 značaju - Vzgajaj se 0 značaju - Bodi vztrajen in pogumen Reševalcem Vc-stnikovih križank Kozamurnik Križanka Telegrami Za smeh Literarna priloga France Balantič in njegova pesem Balantiči Pesmi Elegy Balada o cinični ljubezni 24 Literarni kotiček avstralskih Slovencev 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 14 15 17 18 18 19 20 21 22 23 24 ************** VES TNIK je enomesečnik. Izdaja in upravlja Slovenski klub Melbourne. Urejuješ J. Kapušin, 19 A'Bookott St., Ke«, Vic. Do_ise pošiljajte na uredništvo. Objavljeni rokopisi se ne vračajo. Naročnina za nečlane letno £ 1. Narošnino pošiljajte na naslov Uprave kluba. c/ V v v (7 c? v o' v c / /vV V ' t v>; o ae Kc-'jr)/ 0 /T \ \i X f'% m h *> . 1 ^ O v> v^ C1 Vl5 ^ 'Ul.'-J / ( .i'. ^..... i a2-s! aio na 1 r-M 'iT1 CO IZ PISARNE SKM Lani septembra se je Uprava SKM preselila v nove prostore - V SLOVENSKI DOM. Prosimo vse slovenske organizacije in rojake, ki so ali Sive v zamejstvu, da v bodoče vso p o "s t o oziroma tiskovine pošiljajo na Uprava SKM, 371 a Park Street, Princes Hill, Vic., Australia. Stari naslov uprave kluba - 153 Essez Street, Pascoe Vale, Vic., - je veljal dokler nismo imeli lastnih prostorov. Upravni odbor četrti redni seji, dne l8. 8. soglasno sprejel v članstvo g. Janka Koron in g. Rudija Koloini. Novo sprejetima Uprava SKM v imenu svojega članstva čestital Brezobrestno razpisano posojilo smo vrnili vsem vpisnikom, ki so bili v posesti v ta namen izstavljene obveznice. Neimenovana oseba je vrnila deset obveznic v vreenosti £ 100-00-00 s pripombo, naj ostane v dar Klubu. Tem potom se Upravni odbor dotični osebi prav prisrčno zahvaljuje! Če-bi slovenski rojaki, živeči v Viktoriji, darovali vsaj po £ 5-00-00, bi lahko društvo prirejalo svoje zabave in vesele večere v lastni dvorani in ne bi bilo potrebno nikomur priti do glavnega vhoda in slišati: Dvorana prenapolnjena. V dvorano lahko pustimo samo toliko ljudi, kolikor je sedežev. Prepozni ste. Razstava - Melbourne Royal Agricultural Show... ! Good Neigbour Council nas vabi k sodelovanju na Melbourne Royal Show, kjer naj povemo s Kdo smo, odkod prihajamo, kaj imamo in znamo! Skozi vsa leta do sedaj se je Slovenski klub Melbourne prav dobro odrezal, zavzemal celo častna prva mesta in pohvalo avstralske javnostil Doka-žimo tudi letos, kaj smo in kaj vemo! V ta namen prosimo slovenske ro jake, ki posedujejo aljnate slike, domača ročna dela, kakor so'leseni izdelki (ribniška roba), čipke in podobno, spomini iz domovine, če bi navedene predmette hoteli posoditi za čas razstave. Po razstavi Vam bodo predmeti nepoškodovani vrnjeni. Če imate kaj primernega, prosimo javite na Upravo Kluba: 371a Park Street, Princes Hill, Vic., ali pa kličite po šesti uri zvečer tel. št. 38-I679 in vprašajte po Jauku. Z Vašim sodelovanjem bomo na razstavi olepšali naš kotiček in še enkrat dokazali avstralski javnosti, da smo Slovenci kulturno zrel narod. Leopold Jauk - taj. t FOTOAMTEPIJI, POZOR! Pozivam V3e interesante fotoamaterstva, ki se žele priučiti slikanja teorično in praktično, da se prijavijo g. Jesenku ali pa na Upravo Slovenskega kluba Melbourne! Začeti hočemo s poukom čim preji Bogomir Jesenko NOVICE, S BARE KOMAJ LETO * 4. septembra i960 smo Slovenci v Melbournu dobili oficialno -SLOVENSKI DOM. Dan je bil odtvoritev Slovenskega doma. Kako hitrohiti čas! Z DOM0M nismo prišli tako daleč, kot so bili naši tedanji NA' ÖRTI, ker 3mo kot skupnost v delu za skupnost šibki v volji in delu. Nacrti narobe ! * Isti dan, 4. septembra, je bil'prvi dan pouka Slovenske šole. Prisotnih je bilo šestnajst otrok, mesec kasneje Se 34. Naši najmlajši plovejo enakomerno in z voljo ter uspehi naprej! Jezik več! * Od 22. septembra do 2. oktobra lani smo Slovenci razstavljali našo materialno narodno kulturo na Melbourne Royal Show. Naš del paviljona je odnesel pohvalo visokih avstralskih gostov. Gor z materializmom za boljši uspeh na Royal S. t Dne 25. septembra lani je Uprava SKM začela z uradnimi urami v Slovenskem domu. Uboge ure! V lanskem septembru je predsednik SKM moral preko Vestnika pozvati k večji aktivnosti posamezne člane Upravnega odbora. Vse izgleda, dasi bomo to dejanje letos prihranili za pozneje. Publikacija ! * Načelnik za prireditve je lanski september obvestil člane in rojake, ki se udeležujejo izletov, da prijavnic brez priloženega denarja ne bo upošteval. Gotovina v obljubi! * Lani septembra je Uprava SKM razposlala vsem svojim članom v lanskem letu pisma za posojilo. Za kratek čas! V * V lanskem septembru je pater Bazilij krstil dvanajst sloven -skih otrok. Smrtnega primera med Slovenci ni bilo nobenega. 12 5 0! * Septembra i960 sta bili v Melbournu dve slovenski poroki. Nova pota! IN NAJNOVEJŠA NOVICA SEPTEMBRA * LETOS i * Zdaj hladi po snegu, drugič spet po dežju, pa tudi kar soparno ali pa suho vroče že prihaja. Vremenska napoved v merilu zgoraj! PO VIKTORIJI... P. Bazilij OFM * Ne vem, kako je bilo drugje po Viktoriji, a v Mei -bournu smo imeli prvi pomladanski dan kaj žalosten : kisel. Se dan poprej, zadnji dan zime, je bil lepši.A llad je tukaj in vsaj uradno je zime konec. - Kdaj bo pa inec zime med nami? Avstralski Slovenci se kar ne ogreje- -i, da bi resno kaj napravili za skupne cilje. Peščica se ■ ■udi, drugi stoje ob strani in molče, tretji pa imajo sila i veliko govoriti. Pa bi rekel, da imajo najmanj * pravice ij reći, saj za skupnost sami niso se nie žrtvovali. Vse-ikor je laz je kritizirati iot pa poprijeti za delo. "Saj i tudi jaz kaj sodeloval, ce..." mi je ze marsikdo rekel. ), dokler bo toliko "ce" na naših jezikih, toliko dolgo jsmene pomladi ne bomo dočakali. Zima, zima... * Poroki naših rojakov morem zabeležiti dve: Dne 12. avgusta sta se v Marijini cerkvi v Bast Brunswicku ir oc ila ^ Ivan SAMOVIC in Frančiška TONO. Ženinov rojstni ■a j so Že jane v Istri, nävesta pa je iz Tomin ja (zupmja irije). Dne 26. avgusta pa je Lilijana HLE1E nodala roko •anku PETRUCCI iz Cutigliana (Pistoia, Italija). Nase ce-Ltke obema par ornai * Krsti so bili trije, pa povsod đo bili fantki: Dne 12. avgusta je pri Sv. Ignaciju v Richmondu oblila rstna voda GABRIJELA, prvorojenca Karla FILIPA in Jožefe . Vogrinčic. Drugi september pa je vpisal v krstno knjigo iAGOTA in MIHAELA STANISLAVA. Prvi je bil krščen v St. Ibansu kot elan družine Martina RECEKA inKatarine r.Zver. PUgega pa smo prinesli v cerkev sv.Terezike v Essendonu n je drugi sinko Alojza VUCKO ter Alojzije r.Mlinar. Vsem rem želimo vse dobro, starsem pa naše iskrene čestitke. * Zal je zopet zapel tudi mrtvaški zvon. Smrt se je glasila na Balohovi farmi v Riddells Creek-u. - Balohovi o znani vsem bralcem Vestnika., saj smo svoj čas poro -ali o njih,ko jim je pogorela hiša. Kmalu potem je iz do-ovine dospela k njim mama, gospa Marija TOFANT r.Baloh. ojena je bila dne 12.avgusta 1893 v Zagrebenu, okraj Ce-Je, letos ravno na svoj rojstni dan pa jo je Gospod rešil fpljenja dolge bolezni in poklical k sebi. Pokopali smo jo na pokopališču v Ridéells Creeku v ponedeljek dne 14. avgusta. Bila je lepo pripravljena na odhod v večnost, saj sem ji komaj deset dni poprej -podelil «v. zakramente za umirajoče. Nase iskreno sožalje sinovoma Antonu in Slavku , kakor vsej Antonovi■družini. Enako sinu Francu doma. * Za letošnji Royal SHOW je Slovenski klub spet dobil povabilo, da bi razstavljal. Doslej smo se ze tri leta dobro izkazali, lani celo dobili posebno pohvalo kot eni najboljših. Upam,da tudi letos ne bomo zaostajali za drugimi narodnostmi. Le spet bo dosti dela, da zberemo domače predmete med rojaki.,Bi nam pomagali napraviti razstavo čim lepšo? Javite telefonicno na naslov Slovenskega Doma (381679), ali pa na moj naslov (867787), če posedujete kako tipično slovensko stvar in stejo pripravljeni posoditi za razstavo.Dobrodošla je nasa ribniška lesena roba, ročna dela, kaka slovenska pokrajinska slika in podobno. Ko bi mogel, bi cel zemèjevid Slovenije, ki ga je našemu hostelu naslikal France Benko, ponesel na velese-jemski prostor. Pa bi moral zal prestaviti tja celo ste» no, kajti naslikan je na zid. Vem pa, da imajo nekatere nase družine lepe manjše stvari in jih hranijo kot zaklad ter najlepši spomin na doto.Enkrat na leto jih pa ze lahko posodite, da gredo pred javnost ter si jih ogledajo lahko tudi drugi. Naj vsaj pri tem sodelovanju bo resnična pomlad in ne zima, zima... Ker bo razstava že v septembru, ne odlašajte, ampak sezite TAKOJ po telefonu. Za uslugo v imenu Slovenskega kluba ze zdaj: Bog plaćaj 1 * Otroci SLOVENSKE SOLE so se izkazali na prvo nedeljo v septembru: peli so med maso. Mislim, da je bilo prvič v Avstraliji, da je med mašo pel otroški zborcek. Res za prvič malo plaho, pa vendar: ko bi bilo VEC otrok v Slovenski soli, bi bilo tudi več glasov. Čestitke nasi uciteljici Anici! Malčkom pa tudi in starsem! Ali smemo upati, da bodo otroci kmalu nastopili tudi na odru? Bog daj I * Pošteni slovenski fantje, ki se zele posluževati rekreacijskega centra v Padua Hall-u, naj mi spo- roče. Začeli bomo z raznimi tekmovanji.' Prilika je za odbojko, namizni tenis, biljard, šah, balinišče pa bo v kratkem končano. Potem bo na vrsti tudi kegljišče. Iger torej dovolj na spomlad, če le v nas ne bo - zime... KULTURNE NOVICE Avstralska državna univerza v Canberri pripravlja, po vzgledu kulturnih narodov z daljšo tradicijo, avstralski biografski leksik-kon, v katerem bodo zapisana imena najvidnejših ljudi na kulturnem,medicinskem, književnem, umetnostnem, znanstvenem, tehničnem, verskem in podobnih poljih Avstralije. Kot prijetno presenečenje smo dobili v našem Klubu vabilo, da tudi mi Slovenci damo predlog naših ljudi, ki so se v Avstraliji uveljavili na kakršnem koli področju med Avstralci ali pa tudi samo med Slovenci. Po prvih razmišljanjih smo ugotovili, da tudi mi Slovenci , majhna narodna skupina, pridamo nekaj imen, ki bodo tako zapisana v avstralski kulturni zgodovini. Predloge že pripravljajo odgovorni ljudje, ki jih je Klub pooblastil, da to narede. Sicer pa bomo o tem verjetno pisali še pozneje. * Tudi letos bo Slovenski klub Melbourne sodeloval na Royal A— gricultural Show v paviljonu Good Neigbour Councila in tako spet predstavil Slovence v Avstraliji. Prejšnja leta smo bili vedno prvi po okus-nosti in vsebini razstavljenih predmetov, Upamo, da tudi leto s ne boo zaostajali, ker bomo prikazali nekaj presenečenj. Že zdaj opozarjamo , da si razstavno prireditev ogledate! * Že zdaj opozarjamo člane kluba, pa tudi druge Slovence, da bo naš Klub kmalu začel prirejati prosv.tne čajanke v kaki mjhni dvorani. Vstopnine ne bo in čajanka bo namenjena ožjemu krogu, ki se zanima za slovenska kulturna dogajanja. Čajanke so zamišljene tako, da bodo na njih razni člani Kluba predstavili občinstvu kakega pisatelja, pesnika, glasbenika, umetnika in podobnoj ali pa, če se kdo izmed Slovencev v Melbournu bavi s takimi stvarmi, bo imel priliko predstaviti se publiki'sam. Zato prosimo vse tiste, ki znajo lepo nekaj zapeti ali pa recitirati, svoje ali tuje, da se oglasijo pismeno na naslov Kluba. Dan prve čajanke bomo še objavili. * Tukajšnji popoldanski dnevnik "Herald" je objavil v petek , 25» avgusta, na tretji strani veliko sliko slovenskega s 1 ikarj a Stanislava Ropotca. Pravi, da bo razstavljal svoja dela z drugimi osmimi sydnejskimi umetniki v "Gallery A" na Flinders i Line v City, Melbourne. Marsikdo je že slišal, da je letos g. Ropotec dobil Blake Prize za religiozno umetnost in s tem postal poznan v umetniških krogih vse Avstralije. Ropotec sam je izjavil novinarjem, da je deset let poskušal, pa brez uspeha. Omeniti je trebaj da je bil vsebina slike slikarke Judy Caszob, ki je dobila največjo avstralsko nagrado za slikarstvo - Archi-bald Prize - zopet srečni g, Ropotec. Slikarju slovenskega imena želimo tudi mi vse najboljše! (P.) Ha redni seji Upravnega odbora Tretja po redu od letne skupščine se pričenja kotvečalimanj vse B i i, trije je že kar običajno, se opravičijo radi preža VS le^seù. ?éseli°veÌr je za nami, nekakoutrujenostje f f . tel se zelo rado pridruži še prijnerno neraspoloženje} «»Sur: kulturni prireditvi veselega veSora, £ je k sreBi aa ^ ^ za rami. He pa le za upraTOi trenje ugr^ni J bore malo uspeha, poiskati nivioe za i, ^ r.lno tega ker ie ravno ta sprožil zadrževano ihto. Sledila je pripombi Sireno...?,, ampak Ja, povito e f ole. ffi^Ära ÄSaT^«;^ je moj nim ^Blaga inik skuša poročati o izdatkih in prejitikih ravnog omenje- Saas ÄÄÄ ^ To sSvenof- Nepolni idealizma. Taisti se trudijo svetovati namaka i bi Se morali storiti in na kakšen način} ne pozaoijo xiit, orrendi S e dednosti. Se več, pod geslom, "Vse za fe lega stanju tudi sami poprijeti, kaj hitro pa se lahko ^tovi, oa se t*g| Lsla poslužujejo le za zunanji videz ter da z istim prikrijejo svoja mSrtT ki 30 vedno usmorjeni na denar in samo denar. Zlobni S ki Äj Lhko dodali: In vi?" Priznajmo trf± :mi « na "H ine nrizadevamo, kako bomo istega čimveč zbrali. Ilazlika je ie, daonašihuspehih poročamo članom v prvi vrsti ter nato vsej sloven SkÌ «Sevanju je padel predlog, podan od na UDT. odbora, da v bodoče opustimo v našem Vestiku rubriko, Uiagaj SÄÄ ki poroča našim zabavah, i^J^Žf^ Da, še to opustimo, kakšna zanimivost bo potem še n*š Vestni^ m na Slani nt,»jo pravi« tega izvedeti? Tista blagajniška poročila oO rea Ä zadeva, pa'vendar sem mišljenja, naj ista e ostanej , »Jaz sem proti predlogu», se ze pred glasovanjem« slišijo glasovi. V kratkem povedano, tresle so se gore, rodile ao „e mi^i. >%a*Lo jo" pr:.dlag, .t< ,T , _ . ... stvo. ki naj bi prosilo za premirje. Za ( V nadaljevanjih, j Todjlika so določili Regula, ki je ' Ml rimski ujetnik» Pred odhodom je moral priseči, da se bo vrnil v ujetništvo, še tudi ne bo dosegel uspeha.Lah ko si predstavljaš, kako je bil prevzet, ko je zopot videl ^ljubljeno rimsko mesto. Doma bi bil lahko ostal, čo bi bilo prišlo do premirja. In veš, kaj je storil? Z veliko spretnostjo je zagovarjal, naj se vojna nadaljuje. Senat mu jo prigovabjal, naj vendar ostane doma, češ, saj prisiljena prisega prav nič ne velja. Pogumno je odgovoril! "Vi torej na vsak način hočete da bi bil neznacajen? Veiji, da me čaka hudm trpljenje in strašna smrt , ko se vrnem. Toda kako nekaj majhnega je vse to v primeri s sramoto nečastnega dejanja, četudi ostanem kartažanski ujetnik, svojega rimskega značaja ne bom nikdar omadeževal. Prisegel sem, da se bom vrnil. Zadostil bom svoji dolžnosti. Vse drugo prepustite bogovom;" Vrnil se je v Kartagino, kjer so ga strašno mučili in končno usmrtili. Tak je bil rimski značaj! Kakšen mora biti potem krščanski značaj? Od nikogar ne moremo zahtevati, da bi bil bogat ali učen; tudi ne da bi bil slaven. Nekaj pa lahko zahtotemo od vsakegas značaj. Dežele si osvajajo le malokateri. Osvajati najbogatejšo deželo, kraljestvo duše, je tako sveta in vzvišena naloga, da jo mora izvršiti bruz izjeme vsak človek. Brez izjeme. Mnogi tega ne store. Značaj ni glavni dobitek, ki ga je mogoče dobiti v loteriji, braz zasluge. Značaj tudi ni posebnm ime, ki bi ga dobili pri rojstvu, brez truda. Značaj je sad resne samovzgoje, trdega prizadevanja, mo čen eg a dušev -nega boja. Ta boj s samim seboj mora bojevati vsak. "Homines sunt voluntates - Ljudje so volje," pravi zelo kratko sxz Avguštin. Človekovo vrednost določa njegova volja. V vsakdanjem življe nju opazujemo, da je šola v minulih desetletjih enostransko poudarjala razum,- premalo pa se je ozirala na kulturo duha, na razvoj značaja in močne volje. In vendar ni znanost opora države, ampak čista nravnost , ne bogastvo, temveč čast. "Volja dela človeka velikega in majhnega", pravi Schiller. Madžar ski mislec FUtvös jo zapisals "Prava človekova vrednost ni odvisna od njegovega razuma, temveč od njegove volje. 5o te ni, slabijo človekovo vrednost tudi veliki duševni darovi. Na svetu ni nesrečnejšega in manj vrednejšega bitja, kakor jo veliki duh, ki mu manjka značaj." Spomladi hiti Ionet na polje in mirno premišljuje, o tihih brazdah, kakor da bi hotel vprašati s "Njiva, kaj mi boš prinesla to leto?" Toda tudi njiva sprašuje? "Najprej mi povej, kaj mi boš dal?" Tako stoji maldenič prod skrivnostnimi življenjskimi vrati s "Življenje, kaj mi boš dalo? Kaj me čaka?" Življenje pa sprašuje maldeniča kakor kmet njivo: "Od tebe jo odvisno, Ica j mi bos dali Kolikor boš delal, tokikor boš prejel. Zel boš, kar boš sejal." Bad M ti powdal ne.xaj sredstev sa -mo^gojo Doero si A-, cf, e ho« varal s govoril ti bora o sovražnikih, ki se uvigajo px tbi Pokazal ti bora nevarnosti. Govoril ti bora o sr.dstvih za pogumen bo " t!d"bojeval se ne bora na mosto tebe! To .duševno aule boš morala- liiqti sa,m Se hočeš postati znapajen. P Spoznal boš, da pot ni lahka. 8esto boš mogel opažava^, ^o mocne vo,je je treba v boju z majhnimi in velikimi napakami. Z ajma ne smeš nikdar skleniti premirja; Zato veljaš Hočem, hočem; Kaj hočem? v . „ , Hočem gospodovati nad svojimi cubi m čustvi. Hočem red v svojih mislih. Hočem najprej misliti, nato govorili. Ho5.ni najprej premišljevati, potom delati. ^edaniost Pri preteklosti se hočem učiti, misliti na bodočnost m sedanjost TÖStnZ vesolj cm * hoč em delati, potrpežljivo trpeti, značajno živeti in nekoč mirno umretii KBO JE ZEAČAJEH? TCii io zna Sa i? Kaj si mislimo, kadar o kom govorimo s To jc znača- ,cn Značaj je Žztrajnu^ volje v dobrem, zmčajen je oni, ki ndSi Sdnih načei tudi takrat, kadar zahteva zvesta ™tnost »^„p Ornahl ivega in nezanesljivega značaja, ali bolu strogo povea- tašSŽ je tisti, ki^svoja načela spreminja proti svojemu p ' ... ~ , -XX4-, V Am*-Ka nri iatiGl iov in ie nezvest svojim prepričanju po okoliščinah oruscs, prija^eijuv j v7nrom k^kor hitro mora le nekolik zanje trpeti. vzorom b ,sed bo§ m6 lallL;o spoznal, v č,m jo vzgojaza dober zn'čai! VPprvi vrsti moraš imeti vzore, načela. Z neprenehno va jf : moraš vaditi, se v vseh življenskih ^tù^ U trdnih načelih. Kdo* je v svojem moralnem življenju brez trdnih n^o* nirrhu ie kar trs v vetru. Danes ravna tako, jut ri drugače. Prva naloga jo torej ta, da v sebi °f^ ni-, o ie pravo načelo nasproti mojim tovarišem? Kar hočem, c,. bi kao meni storil^ to bom storil tudi jaz drugim. V vseh r,čeh imej pravo - naSel^ga težja naloga je, ravnati se Po pravih načelih, to se pravi vzsaiati se za značajno življenje. . -r,„otlot^ si p» Značaja no moreš dobiti z ..stenj -, skozi lota in cosctlctj si -, noraš zaužiti. Tvoje oi.olje, podedovane dobre ali slaoo lastnost morejo sicer vplivati na tvoj značaj, vendar v svojem temelju je zna-čai tvoje osebno delo, sad tvoje samovzgoje. Clovok prejme«avo,^ go o: eno nam daje domača hiša in šola druga važnejša pa je sads._ movzgojnega dola. Ali veš,kaj je vzgoja? V P 1 i v . n j^e o u. u Z. -I „ P V V D Ev ii. ^ 111 * v veš k e volje, eia se v _ odio- ìvi:ì ■ ;\v\n6v.-..v.-y.iy.\r.v jMtt .V,8 \\ ? = - ti spoznanega vzora, ki je dober in nepopustljiva stanovitnost v službi plemen i'-tega pojmovanja življenja. Polagoma b&S uvidel, da pri vzgoji zn.čaja ni najtežje oblikovanje pravilnega življenjskega načela, ampak ravnanje po tem načelu v vseh življenjskih t-azmerah. To je moje načelo, pri t •-■m ostanem, naj me velja, kar hoče. iL>,r zahteva značaj veliko žrtev, zato jo med nami ta ko malo značajnih ljudi^ Načelom vedno zvest ostati in se držati resnice in pravice, - kdo se ne bi navdušil za take misli? Če le ne bibi-lo težko jih spraviti v dejanje. Kaj vso bi se doseglo, če ne bi vsi dobri sklepi izginili kakor dim zaradi slabega vP3iva družbe, prija -tuljov in tudi sebičnega in udobnega našega mišljenja! Neki pesnik cv požar ja s STe smoš biti omahljiv kakor trs ob vodi ali peithMn na stolpu! "Nikar vedno ne začenjaj! Bodi vedno in povsod zvest vsem svoji m sklepom! K tej zvestobi ti pomaga pravilna samovzgoja. VZGAJAJ SE! Vzvišeno je delo samovzgojo. Vsak mora vzgajati s?.m sebe, nihče ne zmore tega namesto tebe! Drugi ti moie dajati nasvete, kazati pravo pot, ti sam pa moraš čutiti vročo željo, uresničiti ® sobi ta ču -doviti načrt. Sam moraš gojiti željo, postati dober, pošten in čistega srca. Videti mor.š, kaj je s tvojo duš^vnostjo, kaj ji škaduje,'kaj ji manj ka. Samo sam se moreš resnično vggajati! Zapomni si.dobro, da je uspeh samovzgojo plačilo za vse samopremagovanje, za vse napore in vse sa -moodpovedi. Včasih se moraš odreči čemu, kar ti je zelo isršeig! Večkrat moraš delati, kar ti ne ugaja in ni po tvojem okusu, S stisnje nimi ustnicami moraš vztrajati tudi takrat, ko so bili tvoji najboljši sklepi omalovaževani. Tvoj značaj, izoblikovanje vsega tvojega življenja je odvisno od dnevnega, podrobnega dela. Sej misel in žel boš zahtevo! Sej zahtevo inžel boš dejanje! Sej dejanje in žel boš navado ! Sej navado in žel boš značaj! S-e j zna čaj in ustvaril si boš usodo! Glej, iz najmanjših misli in dejanj si spredol svojo usodo! Vsako uro svojega življenja obrni svoj pogled s spoštovan em in ljubeznijo k čednosti ! Ob vsaki priliki delaj dobro! -Bodi zmagovalec s svojo nepramagljiv o volj o ! Lo tak o si boš pridobil značaj, s katerim boš dosegel veliko reči za sedanjst in.bodočnost. Spoštovali te bodo še pozni rodovi. Zaradi tvojega značaja! Z vzgojo značaja začni v svojih mladih letih! Kot odrasel ne boš več začenjal! In-bilo bi ptepozno! Z n a ~c a j se ne obli kuje v hrupu življenja. Kdor pagro v življenje broz dobrega značaja, bo i — zgubil "s e vse tiste dobre lastnosti, ki jih je morda imel. Začni, dokler si mlad! \\ / s BODI VZTRAJEN DI POGUMEN V 7" V • S v , Polagoma boš rammol, komi/ pravimo zn.-čajen Slovak. Značaj ion je tis t^. ki -nima samo p 1 e m o n i t ih natoci in v z V r o v , ampak" vztraja v njih tudi t o d a j , bi bili vsi ljudje o- k r o ^ njega brez vsakega značaja. KIjud vsemu nasprotovanju vztrajati! Vztrajati v načelih v vs.,h okoliščinah. K^ko je to mnogokrat tež ko 4- Med doraščajočimi fanti se blatijo z najustudnejšo brozgo pokvar-ienega govorjenja? z ugovori, vzetimi iz slabih knjig, napadajo šolski verski in vzgojni pouk: takemu govorjenju se postaviti po robu s premi šlienim pogumom in obsežnim značajem, napaduno versko resnico braniti in'obsoditi vóc zmoto, ne da bi napadalca žalil - to je zelo gotovo pogumen fant - je značaj! - + Lidrr te pod tvoiim oknom pozdravi radosten smoh prijatelja, ki to vabi na Športno igrišče, ti pa so mučiš s teško nalogo, jo veliko junaš tvo, je potreben pogum in zvestoba, da ostaneš dome, in najprej stoni s svojo dolžnost! Značaj ti jo potreben! Jekleno srce! Mod krvavim preganjanjem kristjanov v prvih krščanskih stolutjin , so ujeli preprostega kmetja in ga peljali fcred Jupitrov kip v Rim... "Stresi kadilo na ogenj in daruj bo^! " -.«Toga ne bom storil," je mirno odpovoril Barlaaam. Začeli so z mučenjem - vse zastonj. S silo so mu roko 'potegnili nad ogonj, na dlan so stresli kadila: "Obrni roko, da bordilo padlo v ogonj - potem si prost". - "Tega ne bom storil." Mirno je stal Balaam z iztegnjeno roko... Plamen jo postajal močnejši, liže roto, kmalu bo dosegel kadilo na dlani... Kmot je miren in trden, kadilo zgori na dlani, roka je opečena, toda kmet svojega Boga ni zatajil. Jekleno 'Ljudje sedanjega značaja so navdušeni za vso drugačno stvari! Co .so ozrem po vrstah sedanjo mladine, kaj mi nudi ta pogled? Vidim fante, ki hodijo naokrog z našminkanim! obrazi? vsako filmsko predstavo si^ogleda-jo, pri vsaki zabavi so navzoči, vedno in povsod žulijo v ustih cigaretno -oolovičko, športni časopisi so njihova dnevna hrana, slaba knjiga pa njihova glavna izobrazba: to so ljudje, vdani popolnem brezdelju, mnogo jih jo v vseh stanovih, mnogo je tudi dijakov, ki sploh ničesar ne študirajo! REŠEVALCEM VESTNIKOVIH KRIŽANK Avgusovsko nagradno križanko je rošilo precej rojakov, ki so posigli rešitve, toda tokrat je zreti določil gospoda Jožeta Grilj , Playmo-nth Avenue, Pascoo Vale, Vic. Izžrebanec bo dobil knjižno nagrado po pošti Rešitelju in izžrebancu čestitke, ostalim pa trdno voljo in upanje! Za spremembo prinašamo tokrat kombinacijsko križanko, ki je ravnotako nagradna. Rešitve pošljite na uredništvo najkasneje do 22. septembra! Rešitev avgustovske nagradne križanke bomo objavili v sfetoborsKi številki. KOZAHURNIK (Slikanica v nadaljevanjih. Ilust« A. UršeiS) 3 / ; Č j. # » - i iL . V/ C \v:.H|\. r! fuj frj i^-flfriffi i - t- v ;/■' 'J._._________/ I ' Ju * t I ! • ..." V . V / ^ ■ V X ^ . 'X H 1. St. Peter je prijazna vas. Na 3» In to je njegova Sena, gospa Ko-sredi vasi stoji bela hiša. Obda- zamurnica. Z možem živi v najlepšem na je z lepim vrtom. soglasju in miru. Vudno ji je namreS vse prav, kar on naredi. Zato seveda ni v hiši nikoli prepira. 2. V tej hiši živi gospod Kozamur-nik, ki zdravi živali. Je torej ži-vinozdravnik. Sila dostojanstven Človek je. To se vidi še po sliki. / s t f-J \ A (i/ -..N V',L •/ 4.Tukaj pa vidimo Minko, ki že od svojega šestnajstega lota zvesto služi pri Kozamurnikovih. To je v teh modernih Saših, ko hthce vso v Švico, bred dvoma sila čudno. 5.Nekega večera je gospod Kozamur- 7 .V vlaku jo gospa Kozamurnica Kma-nik rekel svoji ženiš "Mojci, tu je lu zadremala. Gospod Kozamurnik^je oglas trgovca z avtomobili. Staram obesil svoj dežnik na ročaj zasil-se in vožnja na kolesu me utruja. no zavore, iz žepa pa potegnil čaKaj praviš,ko bi si kupila majhon sopis. - "Imenitno jo pomislil go-avtomobil?" spod Lakše, ki je sedel nasproti njemu. "Jaz bom bral pa na drugi strani." >v. ; 'i A"-i. i I I ■.i. i. t ' J -—'i V - 1 U i a SA, it idfcM D; čil / , )i W : > \\ s I . /-V-N Reci mi, mati,. besedo, besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo. Vfr e P o k r o p i me z blagoslovljeno vodo, danajdem vsaj konec por t i , mati, jaz p o j d e m dušo i — s k a t, mati, tja, kjer jib ni. Letos novembra bo preteklo štiridesfet let, ko se je roeb dil Slovencem pesnik-umetnik -France BALANTIČ. Balantič ac je rodil 29» novembra 1921 v Kamniku. Ljudsko šolo je obis -koval v Kamniku, nato pa se je vozil kot "vagonar" na klasično gimnazijo v Ljubljano, ki jo je zdeloval z dobrimi in pravdob -rimi uspehi. V osmi šoli jeseni leta 1940 pa ga je zadela nesreča, da je na prvi konferenci 29. oktobra dobil "slab red iz grščine (pisme -no) in slovenščine (prof. A. Gapsan) ustno". Takoj nato pa je zbolel in ostal doma v Kamniku, odkoder je 12. marca 1941 prijavil izstop iz šole "zaradi težke bolezni". To se je : godilo tik pred usodnim prelomom ,6. aprila, v naši zgodovini, ki je tudi Balantiča pripeljal v Izbijano. Tu se je ponovno vpisal v razred in končal gimnazijo z letnim spričevalom, ki je tedaj imelo veljavo tudi maturitetnega. OdseJ je ostal v Ljubljani pri svojem najboljšem prijatelju Fr. Kremžarju, katerega oce je prevzel skrb za pesnika. Počitnice sta s Kremžarjem pre živela v Dobrepoljah, kjer si je utrdil zdravje, da je jeseni lahko začel študij kot slavist ljubljanskega vseučelišča. Nekaj časa je sta noval v Erlichovem Cirilovem domu, pozneje v Mostah, Ciglerjeva 27 • Zato je tudi delil usodo mošcanskih fantov, katere so 27. junija 1942 pred svetim Petrom in Pavlom odpeljali - kot toliko drugih - v internacijo v Gonars, Tam je ostal do novembra 1942. Kmalu po novem letu , pa se je prijavil k vaškim stražam v Grahovo ob Cerkniškem jezoru,kjer jo njegov prijatelj Kremžar, postal poveljnik tamkajšnjega odseka. Ob komunističnem napadu na grahovsko pošto je z drugimi vred in prijatei ljem Kr;mžarjem zgorel. To je v kratkem življenska pot slovenskega pesnika, ki ga s polno pravico lahko prištevamo med enega najboljših pesnikov po Prešer — nu. Uvrstiti ga med pesnike slovenske moderne (Murna, Ketteja, Zupančiča) ne moremo, kajti Balantič je svoj v izrazu, besedi in obliki . Ko ga prebiramo se nam zdi, da tudi Kosovela pušča za sabo. In vendar je Balantič slovenski javnosti v domovini neznan, celo tujina ga v njegovi višini"parnaških umetnikov" pozna preslabo. Ali ni rop literaturi in pesništvu kot takemu jemati njegovo višino in jo prezreti kot je prezrta Balantičeva umetnost v pesmi? In to samo zato, ker je bil iz nasprotnega tabora današnjih političnih krogov v domovini! Balantič je bogat v figuri, poln simbolizma (ogenj) kot da b v tem simbolu - ognju - čutil svoj konec."Njegova pesniška pot pomeni prehod slovenskega ekspresionizma nazaj k realizmu. Je vitalist, ki okuša zemljo z vsemi čuti, pa je romantik, ki mu zre pogled v onostranstvo, k Bogu» Tako je sklenil v formi zvezo s Kettejem in Prešernom, Bil je romantik po duhovni problematiki, simbolist po umetniškem izrazu, realist po konkretnosti dožitka," pravi dr, Tine Debeljak v opisu Balantiča ob izdaji njegovih pesmi pri Kulturni akciji v Argentini, Slobensk . kulturna akcija v Argentini je izdala Balantičeve pesmi v lepo opremljeni zbirki in s tem ohranila Slovenki literaturi in njeni zgodovini Balntiča - pesnika višine, pesnika--umetnika. Greh bi bil, če Balantiča tudi mi ne bi poznali, če njegovega velikega ustvar janja ne bi dovolj spoštovali, kajti kot pesnik-umetnik nam je lahko samo v ponosi v ( Dalje 3tr. 22 ) - /f) / ' Jr, / nTi 1U& Jio t O'i ni o 4}■?, '"t i j