Š'ev. 279.
T Lloblfanl. v torek, S. decembra 1911.
UtO XXXIX.
sa Velja po pošti: sa
Za celo leto napre] . K M'— za pol leta „ . „ 13-— ga četrt leta „ . „ 6*90 u en meseo „ . „ 3*30 sa Nemčijo oeloletno „ 38'— sa ostalo lnosemstro „ av-
IT LJubljani na dom:
Za celo lato napre) . K 34-— ss pol lata „ . „ 13*— u četrt leta „ . „ 6-— ss en meseo „ . „ 3'—
I opml pre|«wi MtUii K 1*80
SLOV
	* k____
	srH .'■■'• -J
■ -tV	r hI
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po 15 f sa dvakrat . . . . „ 13 w sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust
Poslano In reki ootlce:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vtnarie*
; Izhaja:
vsak dan. tsvzemil aedel]e tn prasnlke, ob 6. ari popoldne.
03- Orednlitro |e v Kopitar)eri nUoi Itev. S/m. Bokopisl se na vračajo; nefranklrana pisma se ne jos sprejemalo. — Uredniškega telefona itev. 74.«
Političen list za slovenski narod.
Opravalitro le v Kopltar|e»1 altol Itev. 8. Avstr postne bran račnn it 24.797. Ogrske poitne bran. račnn it 26.511. - Oprarnlškega telelona it 188.
Danatnla Številka ohsega 6 strani.
VoDi ho] do HrvaisKem.
Zagreb, dne 3. t. m.
Prvega tega meseca je zagledal beli dan v »Narodnih Novinah« službeni avizo: 15., 16. in 17 grudna se vrše volitve za sabor. Torej nas le dva pičla tedna od onega usodnega dne ločita..
V začetku se je resno govorilo, da bodo volitve razpisane takoj po razpustu sabora. Tomašič je odločil z vsemi mogočimi in nemogočimi manevri onemogočiti vsako opozicijo. Vse svoje sile je hotel napeti, da omogoči življenje svojemu nesrečnemu stvoru — stranki »narodnega napretka«. Eno teh. sredstev je naglica, namreč neposredni razpis volitev, da s tem opozicijo nepripravljeno pobije. Ali s tem ni imel sreče. Možje madžaroni, na katere je računal kot kandidate, so mu drug za drugim obrnili hrbet. Nobeden ni hotel biti za orodje, da se oživi zloglasna khuenovština, katere konec je veliko ljudstva, plačalo s smrtjo in dolgoletno .ječo. Noben količkaj pošten človek ni hotel pomagati človeku, ki pomaga Madžarom v Hrvaški zidati madžarske šole, ustanavljati madžarske kolonije, širiti madžarski jezik in mirno trpi, da ogrska vlada sabor in banstvo proglaša za sebi popolnoma podrejeni instituciji. Končno pa je našel mož v Hrvaški vendarle ijudi, ki so narodno zavest prodali za denar vsakemu, ki jih hoče najeti in jim more kaj dati. Enemu je obljubil mitro, drugemu predstojništvo, tretjemu županstvo, četrtemu kaj drugega in ko je s takimi ljudmi izpopolnil svoje kandidature, je razpisal volitve. Premeščevanje okrajnih glavarjev se je končalo te dni. Vsakemu je obljubil avansement. Tisti okrajni glavarji, ki na Hrvaškem za časa volitev največ nasilij izvršijo, dobe mesta, ki največ neso.
Za predstoječe politiške volitve sc Je strahovlada okrajnih glavarjev že na neverjeten način začela. Prestopki opozicionalnih volilcev so na dnevnem redu, pozive dobe takoj, kazen se mora tudi takoj nastopiti. Opozicionalni agitatorji, ki se le količkaj ganejo, so od mestnega poglavarstva takoj obsojeni na interniranje. Iz hiše, kjer so ložirali, se ne smejo podnevi makniti, a ponoči se morajo trikrat osebno pokazati žan-darju, kateri jih pride pogledat ! Nalogi so v tem oziru izdani od okrajnih glavarstev s to motivacijo: »Po domovini se potepajo nevarni individui, ki so v
nekaterih krajih začeli z zažiganjem hiš in zaradi tega se ukazujejo naj-ostrejše mere opreznosti!« Onozicional-ne kandidate navadno žendarmerija prežene čez meje volilnega okraja, ker ti »haramruirajo. terorizirajo in proti zakoniti državni gosposki ter upravi hujskajo ljudstvo«, in to v tem »nevarnem času požigov!« Instrukcije v tem oziru je dal sam ban Tomašič v službenem listu — »Narodnih Novinah« takole: »Haranguiranje in terorizem ljudstva od strani kandidatov, obstoji v oporekanju proti nagodbi in zabavljanju proti vladi.« Tako preti Tomašič vsem, ki se bodo upali terorizirati »naše nedolžno in m u k o t r p -n o h r va š k o 1 j u d s t v o«, ki se bodo upali »kršiti čistost volilnega zakona — sankcioniranega od samega Njegovega Veličanstva kralja«! — Tako daleč sega brezstidnost vlade bana Tomaž! ča!
Če zmaga spričo tega v Banovini ta družba propalih ljudi, potem ne vemo, kaj naj rečemo o Banovini! Seveda je treba pomisliti, da si je hrvaška vlada osigurala vojaštvo in že se napoveduje krvoprelitje. Hrvaški rodoljubi upajo, da se bodo saj zastopniki v avstrijskem parlamentu z ogorčenjem izrekli proti nameravanim nasilstvom Tomašičeve vlade in jo pred javnostjo stigmatizira-li! Protest zoper eventualno uporabljanje skupne armade za one ljudi, ki se imenujejo kandidati dr. Tomašiča, mora biti mogočen! Morcla bo to vendar kai pomagalo.
Umor oh Kolpi.
Pretekle dni so se oči vseh kulturnih ljudi obračale proti Zagrebu, koder se je vršila obravnava proti 24 kmetom, kj so v vasi Ribniku umorili in trpinčili nekega Tuhačka, Čeha, katerega so smatrali za požigalca, ali je bil nedolžen. Vsi se čudijo, kako je bilo kaj takega mogoče v XX. stolet ju, ko je naša kultura toliko napredovala. Vsi gledajo na ondotno ljudstvo kot pravi divjaški narod, v katerem je zginil pravi čut človekoljubja. Državni pravdnik je zahteval za vseh Zi oseb, ki so položile roko na tujca, smrt na vešalih.
Kako kazen pa so zaslužili ti lju-
dje?
Šel sem po isti poti isti dan in sicer samo pot ure prej kot umorjeni revež. Bilo je to v tistem jesenskem času, ko ima naše kmetsko ljudstvo največ dela na polju, ko ostane čez dan cela vas prazna in se vse življenje prenese na njive.
Toda tega usodnega dne so bile njive prazne. Le tupatam sem videl kako starko ali starca, ki je sklonjen delal na njivi in bledega in naguban-čenega obraza me pogledal in s slabotnim glasom mi odgovoril, ko sem mu nazval srečo. Pristavil je le še: »Jadna naša sreča, kad nam suša vzela vso letino (poljske pridelke), a sad nam još paliju naše lcuče, tako da moramo živi u crnu zemlju«.
Pridem sredi dneva v vas. Poleg hiš stoje večinoma ženske, kajti možki, ki so sposobni za delo, so odšli v Ameriko. Poznam te ljudi od prej: močni in čili, polnega zalitega obraza in živega pogleda. Sedaj sem pa videl samo vpa-dli blocli obraz, trudne in motne ter zabuhle oči, da sem na prvi mah uganil: ti ljudje so prečuli veliko vrsto noči.
Vprašam poznano ženo, ali imajo praznik, da so vsi doma?
In žena mi začne pripovedovati, da se ne upa nihče z doma, da morajo vsi čuvali svoje domove podnevu in ponoči, ker hodi po vseh vaseh organizirana tolpa požigalcev, ki požigajo človeška bivališča. Straža je odrejena tako, da čuva pol družine podnevi, pol ponoči. Kjer jih pa je malo pri hiši, se ne morejo niti menjati in se mučijo kakor morejo. Vse drugo delo jim zaostaja, ker ne more nihče misliti na kaj drugega, kot da čuva svojo hišico.
Letošnja suša je vzela skoraj vse poljske pridelke ;pa še tega, kar je ostalo, si nc morejo pospraviti, nit,i pripraviti; žive se le ob kruhu in vodi, ker se nihče ne upa niti par trenotkov odstranili od hiše v prepričanju, da mu jo rnecl tem požigalci zapalijo.
Njih hiše so namreč vse lesene in s slamo krite. So to bolj male bajte kot prave hiše. Stoje tesno druga poleg druge, tako da. če začne goreti ena, je vse selo v ognju.
Tako žive — pripoveduje mi žena — vsi prebivalci ob Ivulpi od Metliko doli do blizu Karlovca, že več tednov brez hrane in brez spanja v večnem strahu za svoje borno bivališče . . .
Kdo so li požigalci? O tem krožijo razne govorice. Najbolj razširjena je ta, da je požigalce poslala mad.arska vlada sama in sicer radi tega, da kaznuje ljudstvo, ker noče zadosti zvesto držati z Madjari. Druga najbolj razširjena govorica je, da je požigalce poslala žena nekega načelnika v K. Njen mož je bil namreč obsojen na več let ječe, ker je poneveril veliko denarja in ogoljufal veliko kmetov. Ker so ti pričali zoper njega, hotela se je njegova žena maščevati nad njimi, da je poslala nad nje
LISTEK.
Veli poizRns.
Spisal A. Conan Doyle. Iz angleščine prevel J. M.
Med vsemi znanostmi, ki so od nekdaj stavile največje zagonetke človeštvu, niso nobene druge v toliki meri vzbujale zanimanje učenega profesorja Baumgartna, kakor one, ki se nanašajo na dušeslovje in na slabo definirano razmerje med duhom in materijo. Profesor Baumgarten je bil slovit anatom, temeljito izobražen kemik in eden prvih fizijologov v Evropi; vendar pa mu je bilo v nekak oddih, kadar se je mogel obrniti od teh predmetov in uporabljati svoje nnogostransko znanje v proučevanje duše in skrivnostnega sorodstva duhov. V mladih letih se je začel uglabljaU v tajnosti mesmeriz-ma; njegovi duši je bilo, kakor da plava v čudni neznani deželi, kjer je b'la sama tema, kjer sc mu je samo včasih pojavilo kako veliko, nerazrešljivo, brez vsake zveze se nahajajoče dejstvo. Tekom let pa in ko je zaloga profesorjeve vednosti .mrastla — kajti vednost rodi vednost, kakor nosi denar obresti — je mnogo onega, kar so mu ie prej
zdelo čudno in nerazumljivo, v njegovih očeh dobivalo jasnejše oblike. Zaznal je nove vrste sklepanja in zapazil je vežoče člene tam, kjer je bilo prej vse nepojmljivo in nejasno. S pomočjo raznih poizkusov v dobi preko dvajset let. je dosegel nek temelj dejstev, na katerem je v svoji častihlepno-sti hotel zgradili novo eksaktno znanost, ki naj bi obsegala mezmerizemin špiritizem. V tem mu je mnogo koristilo njegovo temeljito znanje bolj zamotanih delov živalske fizijologije, ki obdelujejo živčne toke in delovanje možganov. Aleksis Baumgarten je bil namreč kraljevi profesor fizijologije na vseučilišču v Nikjergradu in je kot tak imel pri svojih temeljitih raziskava-njih na razpolago vse pripomočke laboratorija.
Profesor Baumgarten je bil suhe in visoke postave, izrazitega obraza in je-klenosivih oči, ki so bile posebno bistre in ostre. Mnogo premišljevanje je nagubalo njegovo čelo in njegove težke ob: vi, tako da jo bil obraz vedno videti nagubančen; to ,u povzročilo, da so ljudje pogosto napačno tolmačili njegov značaj, ki je bil zelo nežnosrčen, akoravno strog. Med dijaki je bil zelo priljubljen, po i.jefiovih predavanjih so so radi zbirali okoli njega ter napeto poslušali njego- c Itorijc. Pogosto jo
poklical izmed njih prostovoljce, da, bi izvršil kak poizkus in tako se je zgodilo, da v celem razredu ni bilo dijaka, ki ga ne bi pri eni ali drugi pr liki njegov profesor zazibal v mezmerično spanje.
Med vsemi temi učenci pa ni bilo nobenega, ki bi bil po svojem navdušenju enak Fricu Hartmanu. Pogostoma se je njegovim tovarišem čudno zdelo, da je ta divji, lahkomiselni Fric, ki je bil tako vesel mlad dijak, uporabil čas in trud za. čitanje temnih knjig in da je pomagal profesorju pri njegovih poizkusih. Resnica pa je bila, da je bil Fric nadarjen in bistroumen dečko. Pred nekoliko tedni sc je zagledal v mlado Elizo, modrooko, rumenolaso hčerko svojega profeso ja. Akoravno se mu je posrečilo iz njenih ust izvedeti, da ona ni nasprotna njegovi snubitvi, se on vseeno ni upal nastopti pred rodbino kot snubec. In radi tega bi mu bilo težko videti svojo mlado go-spico, ako bi mu nc bilo prišlo na um, da bi se izkazal profesorju koristnega. Na ta način je bil pogostokrat pozvan v hišo starega piotesorja, k jer se je ra-dovoljno podvrgel vsem poizkusom, samo da je mogel g ovo. iti z Elizo.
Mladi Fric Hartman je bil precej zal fant. Poleg lepo je imel njegov oče velika posestva, ki bodo po očetovi
četo organiziranih požigalcev. Tako se je večkrat razširjala v tej ali oni vasi govorica, da je določena ta in ta hiša, da mora nocoj zgoreti. Dobivali so nekateri grozilna pisma. In res, dasi so stražili hišo celo noč, je vkljub temu zgorela.
Prizor ponoči je bil nekaj pretresu-jočega v taki hrvatski vasi. Komaj se je naredil mrak, že se jc začela vika in. buka na vseh konceh. Zažigali so ognje, da se je videlo okrog, moški so se oborožili s puškami in pištolami in sekirami ter koli, ženske pa s trticami. Hodili so vsaki okrog svoje hiše od vogla do vogla po celo noč. Naenkrat je nekdo zapazil ali se mu je zdelo, da vi-, di požigalca; ustrelil je za njim in zavn pil, in naenkrat je bilo celo selo skupaj; ženske so tolkle s trticami, moški s sekirami in streljali s pištolami, vsi so pa vpili na ves glas: »Evo ga, drži ga, lovi ga«!
To se je ponavljalo od mraka do zore vsako noč več tednov . . .
In zanesla se je vera v požigalce po vseh vaseh. Vsakdo je le o tem govoril. In začeli so sumiti v vsakem nepoznanem človeku požigalca. Kdor se je vedel količkaj sumljivo, ali se ni izkazal, bil jc požigalec. Ljudska duša, izmučena od prečutih noči in vednega strahu, je videla povsod požigalce in na vsakega tujca metala krivdo te bede. In zaželela je dobiti katerega v pest, da pokaže drugim, kako velikanski greh je požiganje ljudskih domov, naj nehajo s tem. Prepričano je bilo to izmučeno ljudstvo, v katerem je le še živela od večnega sti-ahu in prečutih noči izmučena fantazija., da očita kazen nad enim požigalcem ostraši druge, da popuste to grozno požiganje.
V takem razpoloženju so našli ti bedni ljudje Tuhačka.
Njegovo obnašanje je bilo skrajno sumljivo, ker je ležal v koruzi in se tako obnašal napram ljudem, kot človek, ki nima mirne vesti. To je še povečalo sum bednega, ocl prečutih noči. gladu in vednega strahu izmučenega ljudstva, da se je vzbudila v njem želja po osveti. Upoštevati moramo še to, da niso v tem kraju neznane jugoslovanske pesmi o krvni osveti.
In nič ni čudnega, da je v tem stanju skrajne duševne onemoglosti in potrtosti dvignilo to sicer dobro in meh-kofiuteče ljudstvo roko nad očividnim požigalcem hi izvršilo nad njim kazen, kakoršna se daje v trenotku, ko človek zgubi zavest in trezno razsodnost, ko mu v izmučeno dušo stopa le ena misel; Zob za. zob! in osveta!
smrti njegova. Marsikateri materi bi se zdel prav dober slu ha č, a gospa profesorica je po strani gledala njegovo navzočnost v hiši in včasih delala" pridige. profesorju, ker dovoljuje, da so tak volk. klati okoli njunega jagnjeta. Da povemo resnico, Fric je bil doma na slabem glasu. Nikdar ni bilo izgreda ali dvoboja ali kakršnekoli podobne stvari, ne da bi mladi Hartman bil kolovodja. Nikdo ni govoril bolj prosto in s'lno, nikdo ni pil več, nikdo ni igral bolj strastno. Ni čuda, da. je dobra gospa skrivala svojo hčerko pod svoja krila ter slabovoljno sp ejela pozornosti takega dvoumnega značaja. Kar se tiče častitega profesorja, moramo povedati, da je bil preveč zatopljen v svoje čudne študije, da bi si mogel kakorkoli ustvariti kako mnenje o celi tej stvari.
Mnogo let. se mu je eno vprašanje neprestano usiljevalo v njegove misii. Vsi njegovi poizkusi in vse njegove teorije so se sukale okolo ene same točke. Sto- in stokrat na dan se je vprašal profesor, ali je človeškemu duhu mogoče živeti neki liko časa ločeno od telesa in se potem zopet vrniti vanj. Ko se mu je prvikrat kaj takega možno zdelo, se mu je začel njegov duh upirati. To jo presdno ti čilo skupaj s prej dodanimi nazori in predsodki njego-
To početje 24 kmetov ob Kutpl jc tembolj razumljivo in opravičljivo, če si preds avlmo dejstvo, da je ta beda in strah trajal žc več tednov, da so se P' ari vedno množili, da so se grozilna pisma posameznikom vedno pogosteje pošil ala in da pri vsem tem ni niti vlada, ni t občina s ori o na.manjšega koral a niti m gnila ni z mazincem, da bi em bednim ljudem zasigurala iiiiren stan in varstvo pred požigalci!
Zato ni tudi nič čuda, da je bila najbol razširjena govorica, da je vlada sama poslala požigalce.
Prav zato so se čutili vsi kmetje popolnoma brez vsake moči. brez vsega varstva, dani na milost in nemilost po-žigalcem in njihovi volji, poslati prej temu ali onemu rdečega petelina na slamnato streho.
Brez vsega postavnega varstva so storili kmetje čm obupa, ki je bil grozen in nenavaden, kot je vsak čin brez upa, ko človek zgubi zavest in razsodnost. V tem nenavadnem činu se je zrcalil močan klic bednih ljudi: »Pomoč, pomoč! . . .«
In ravno talnega klica je bilo potreba, da se je zdramil svet, da sc je zdramila vlada in se začela zanimati za te bedne ljudi. In šele sedaj so prišli prvi njeni poslanci t. j. g. preiskovalni sodnik in z njim tudi orožniki.
Toda vkljub temu ti požari niso ponehali, temveč se nadaljujejo še danes dan na dan . . .
Kdo bo pod temi razmc.ami sodil to bedno ljudstvo, ki je seglo, zapuščeno od svoje vlade do skrajnega sredstva: Krute samopomoči.
Državni pravdnik je zahteval zanje smrt na vešalah. Toda sodniki so bili boljši ljudje ter so izrekli oprostilno sodbo. S tem so najbolj pokazali, koga zadene krivda tega umora: ne kmete, temveč vlado, ki ni dala kmetom nikakega varstva.
Tužna Hrvatska! _Dr. A.
DRŽAVNOZBORSKE ZADEVE.
Z Dunaja se poroča, da obstoja v poslaniških krogih glede na rešitev dnevnega reda pred Božičem sledeči načrt: V sredo se predlaga seji klubovih načelnikov: Ta teden naj bosta seji zgolj v sredo in četrtek; bodoči teden pa zboruj zbornica pričenši s ponedeljkom vsak dan, tudi v soboto, dne 16. t. m., ko se naj vrši zadnja seja pred božičnimi prazniki. Reši naj se v tem času začasni proračun in nekaj d ugih manjših predlog. Ni še znano, če se reši tudi prvo branje uradniške predloge.
Kultnrnohojnl Zenkerjev predlog v od-seku državnih uslužbencev sprejet. — Odločen nastop poslanca Gostinčarja.
V včerajšnji seji je odsek sprejel predlog znanega framasona Zenke ja, po katerem dobe pokojnine tudi prilež-nice takih uradnikov, ki so se ločili od svojih žena. Naš poslanec Gostinčar je ostro nastopil proti Zenkerjevemu kul-turnobojnemu predlogu, po katerem bi se podpirala nemoralnost. Svobodomiselna odsekova večina je pa glasovala za Zenkerjev predlog. Poslanec Gostinčar v imenu Jugoslovanov, krščanski socialci in Italijani so priglasili proti Zenkerjevemu predlogu manjšinjski predlog. Sicer pa nima predlog, .sprejet
v odseku, iiebonega pomena; v zbornici J bo gotovo padel.
Iz proračunskega odseka.
Proračunski odsek je nadaljeval včeraj podrobno razpravo o začasnem proračunu. Poslanec Schraffl je naglašal, da mo a biti Avstrija na juga *a vsak slučaj ravno tako pripravljena, kakor je pripravljen sosed proti nje). Južna državna meja jo zaprta z utrdbami le na eni polovici proge, medtem ko ni na drugi polovici avstrijskega ozemlja nič preskrbljeno za varnost. Italija ima celo vrsto cest prve viste, ki vodijo do avstrijske meje, v Avstriji imamo pa zgolj kolovoze. Avstrijska meja se mora zavarovati z utrdbami, z dobrim* cestami ali z drugimi vojaškimi varnostnimi napravami. Vojakov imajo Lahi ob meji trikrat več, kakor jih ima naša država.
LAŠKO - TURŠKA VOJSZA.
V Afriki.
Če Berolin se poroča, da je dobilo turško vojno mmist stvo čez Deliibat sledeče poročilo: Dne 3. t. m. ob 11. uri dopoldne je napadlo 30 000 Lahov turško fronto pri Avizari. Turki so bili prisiljeni se umakniti v novo postojanko. Tako Turki kakor Lahi so izgubili velike vojakov. — Lahi poročajo, da se pred Tripolisom ponoči na 4. t. m. ni zgrdilr nič novega. Dne 3. t. m. so izročili zlato in h abrostno svetinjo 11. bersugliciskemu in 81. pešoolku.
Na morju.
Iz Soluna se poroča: V soboto okolu polnoči so se pojavile štiri laške vojne ladje ob obrežju polotoka Halkidi-ke. Vozile so v smeri Karaburnu pri Solunu, kjer so razsvitljavale z metalci svetlobe utrdbe. Laške vojne ladje so sc nato peljale proti Athosu, ko so ra/svitljavale tudi obrežje pri Apono-miju. Pri Kedival Mailu je zadela 2. t. m. ladja »Ismailia« v smirnskem pristanišču na podmorsko mino, ki je eksplodirala. Ladja je bila le nekoliko poškodovana.
Turčija prične izganjati Lahe.
Tuiški ministrski svet se je dne 4. t. m. posvetoval z vprašanjem izgona Lahov iz Turčije. Sklenili so izgnati Lahe iz Soluna, ker se boje, da bi so lunsko prebivalstvo pričelo moriti Lahe, ker je prebivalstvo vsled križarjenja laških ladij v bližini Soluna zelo razburjeno.
Nemiri v Albaniji.
V Albaniji postaja položaj zopet kritičen. Neka bulgarska četa je napadla kraj Kiseli in poklala veliko prebivalcev. Metropolit v Gorici je dobil grozilno pismo, v katerem so mu grozi s smrtjo. Taka pisma so dobili tudi popi na deželi. Veliko čet, ki so močne do 100 mož, po deželi mori in ropa.
Avstro-Ogrska izstop la Iz trozveze?
»Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada., da zadnji teden Avstro-Ogrska živahno občuje s turško vlado in cla se je Turčija odtujila Angleški, ker Angleži podpirajo rusko akcijo v Perziji. »Ikdam« pa poroča: Avstro-Ogrska je obvestila Turčijo, da je izstopila iz trozveze. Seveda to poročilo »Ikdama« pač ne bo odgovarjalo resnici in to tem manj, ker je bil ravno trozvezi na l.iu-
vih prvih študij. Polagoma pa, ko je Btopal dalje po potu samot\ornega raz-iskavanja, se je njegov duh otresel starih okov in postal pripravljen, da si mirno ogleda vsak sklep, ki bi mogel združiti dejstva. Mnogo je bilo stvari, potrjujočih misel, da je duhu mogoče bivati ločenemu od snovi. Konečno mu je prišlo na misel, da bi mogel s pomočjo drznega m originalnega poizkusa celo vprašanje definitivno rešiti.
»Jasno je,« je opomnil v svoji sloviti razpravi o nevidnih bitjih, ki je izšla v znanstvenem medicinskem listu o onem času in ki je presenetila cel svet, »jasno je, da sc pod gotovimi pogoji duša ali duh loči od telesa. V slučaju v magnetično spanje zazibane osebe se nahaja telo v nekem kataleptič-nem stanju, toda duh je šel iz njega. Morda porečete, da je duša vseeno v njem, samo v nekai-em spečem stanju. Jaz pa pravim, da temu ni tako, kajti kako si moremo razlagati stanje bi-strovidstva, ki je po lopovstvu gotovih lupcžnikov prišlu v slab glas, o katerem se pa more lahko dokazati, cla je resnično dejstvo. Meni samemu je bilo s pomočjo senziiivnnga subjekta mogoče doseči nalančen popis vsega, kar se je godilo v kaki drugi sobi ali drugi hiši. Kako si mo emo tolmačiti tako znanje s katerokoli hipotezo, ako ne s to. da je duša zapustila telo in se giblje po prostoru? Za trenutek jo pokliče nazaj glas onega, ki poizkus vodi, in ona pove. kaj je videla, nato pa zopet 0 'n'nva .-Vozi zivk. Ker je du'i po svoji niuavi neviden, ne moremo videti teh
prihodov in odhodov, vidimo pa njih učinek v telesu subjekta, ki je sedaj trdo in nepremično, ki pa se sedaj trudi, da bi povedalo vtiske, katerih bi po naravni poti nikoli ne moglo dobiti. Samo ena pot. jc, ki jo vidim, po kateri se more dejstvo dognati. Akoravno nam v našem telesu ni mogoče videti duhov, bi si vseeno naši duhovi bili s vesti navzočnosti drugih, ako bi jih mogli ločiti od telesa. Radi tega imam namen v kratkem zazibati v magnetično spanje enega svojih slušateljev. Potem zazibljem v istotako spanje samega sebe po načinu, ki mi je postal zelo lahek. Ko se to zgodi, mojemu duhu, ako je moja teorija dobra, nc bocle težko srečati se in stopiti v zvezo z duhom mojega slušatelja, ker sta obadva ločena od telesa. Nadejam se, da mi bode mogoče poročati o izidu tega zanimivega poizkusa v prihodnji številki tega lista.«
Ko je dobri profesor konečno izpolnil svojo obljubo in priobčil natančno poročilo vsega, kar se je zgodilo, jc bilo to poročilo tako izvanredno, da so ga sprejeli z občno neverjetnostjo. Ton nekaterih časnikov je bil v njihovih opazkah o celi zadevi tako žaljiv, da je srditi učenjak izjavil, da lvkdar več ne odpre svojih ust o tej zadevi in da je nikdar več ne vzame v misel — obljuba, ki jo ic točno držal. To poročilo pa je sestavljeno na podlagi najbolj avtentičnih virov in dogodki, kise v njem omenjajo so bistveno popolnoma resnični.
bo z ozirom na Italijo žrtvovan načel-nik avstrijskega generalnega štaba Komad pl. Hotzendorf.
SKUPNE MINISTRSKE KONFERENCE.
Na Dunaju se vrši danes skumia ministrska konferenca, ki se je udeleži grof Khuen. Gre za delegacijsko zasedanje, ki se vrši 27. t. m. na Dunaju, da dovolijo delegacije šestmesečni začasni proračun. Nadalje, se izpremeni tudi besedilo b mbnih predlog.
ČEŠKO NAMESTNIŠTVO POSVARILO »SVOBODNO ŠOLO«.
Poluradni »Prager Abendblatt« poroča: Namestništvo je posvarilo skupini »Svobodne šole« v Budjejevicah in Toplicah, ker skupini politikujeta, in jima je zagrozilo z razpustom, če se ne opusti v nepolitičnem društvu poli ika.
KONEC BRAMBNE PREDLOGE NA OGRSKEM.
Iz Budimpešte se poroča, da je konferiral v imenu vlade z voditelji opozicije justič. min. Sze.kely. Vlada je predlagala, da naj se za letos odstavi z dnevnega reda brambna prcesnova. V sredo sc zato ogrska zbornica letos zadnjič peča z b ambno preomovo. Opozicija upa, da se brambna preosno-va več ne predloži parlamentu.
ANARHISTI PROTI SOCIALNIM DEMOKRATOM.
Na Dunaju je na. shodu anarlvs'ov napadel pisatelj Grossmann social. demokrate češ, cla ne store ničesar proti vojski. Soc. demokrati so zdivjali in razbili shod. Na cesti je morala policija miriti razburjene anarhiste in soc Gliste.
RUSIJA IN PEFZIJA.
»Berliner Tagebmatt« poroča iz Teherana: Dne 3. t. m. je došlo 35 ruskih kozakov v Teheran, da ojačijo stražo ruskega poslaništva. Med Ruse v Teheranu so razdelili orožje. V Teheranu je proglašeno oblegovalno stanje. Prebivalstvo je na Ruse strašno ogorčeno. Širijo se oklici, ki hujskajo, da naj se usmrtita ruski poslanik in ruski generalni konzul. V burni seji je sklenila perzijska zbornica, da se napove Rusiji s pomočjo Zjedinjenih držav vojska. Derviši propovedujejo sveto vojsko in hujska:o na splošno vstajo. Turčijo so dogodki v Perziji zelo vznemi ili. Kljub vojski z Italijo namerava po carigraj-skih poročilih Turčija poslati 6. armadni zbor v Perzijo, dasi zna, da bi rusko poslan štvo nato zah-evalo, da naj se odpro Dardanele ruskim vojnim ladjam..
KI"**JSKA REVOLUCIJA..
V Hankau je odrinilo 200 angleških vojakov iz Honkonga. Podkralj Šan in tatarski general Tiehlln sta pobegnila v nemški konzulat. V Mukdenu vlada panika. Vsi hoteli so prenapolnjeni z begunci. Uradniki odpošiljajo svoje rodbine v varne kraje. Kitajski dvor prodaja svoje dragocenosti. Japonci cenijo škodo, ki jim .jo je povzročila revolucija na Kitajskem, na 90 milijonov jenov.
Dnevne novice.
-j- Zmaga S. L. S. v Spodnji Idriji.
Dve stranki samo sta se borili dne 3. dcccmbra pri občinskih volitvah v ' Spodnji Idriji, Slovenska Ljudska Stranka in socialnodemokraška. Zmagala je Slovenska Ljudska Stranka, pa tudi častno v vse h t r e h r a z r e d i h. V prvem razredu je bilo volilnih upravičencev 87. Volitve se je udelžilo 80 volilcev ter so dobili kandidatje S. L. S. 71 do 60 glasov. V II. volilnem razredu je volilnih upravičencev 149. Volilo je 138 volilcev, ki so oddali kandidatom S. L. S. 83 do 80 glasov. III. razred šteje 580 volilcev. Prišlo jih je 429. Kandidatje S. L. S. so dobili od 266 do 250 glasov. V novem odboru so zastopani poleg duhovnika in kmeta tudi krščansko-misleči delavci. Pohvaliti moramo volilce, ki so se v tolikem številu udeležili volitve, dasi so imeli mnogi daleč do volišča. Tako je večina kmečkih občin našega sodnega okraja pokazala, da zaupa S. L. S., ki sedaj vodi deželo.
-)- Zmaga S. L. S. Iz Žirov, koder je, kakor smo že poročali, pri občinskih volitvah sijajno zmagala S. L. S., se nam danes poroča, da si je izmed 30 odbornikov naša stranka priborila 28.
Občinske volitve ▼ Raholčah so se izvršile z zmago S. L. S. Za župana je bil izvoljen enoglasno vrli naš somišljenik Lovrenc Breznik.
-! Zoper zapos'avl]anje alpinsl Ih dežela, ki jih vlada skrajno zanemarja, cločim hoče sudetskim in gališkim zopet kar celih par sto milijonov v žrelo vreči, sc obračajo tudi nemški alpski poslanci in v današnji »Tagespošli« protestira proti takemu početju posla-
nec Dobernig. Dobemig biča vlado :<cr zanemarja Štajersko, Koroško. Kranjsko, Solnograško in Tirolsko in izjavlja, da bodo nemški alpski poslanci z vso odločnostjo nastopili proti vladi, če so ne bo tudi na južne dežele ozirala. — Kakor znano, je Hrvaško - slovenski klub sklenil v tem oziru na odločnejšo akcijo in jo upati, da bodo prizadevanja vseh poklicanih zastopnikov alpskih in primorskih dežela imela uspeh.
+ Soc. demokraSkl listi niso zdravi, če venomer ne grmijo zoper mili;a-rizem, naj bo njihovo zabavljanje Se tako bre« smisla. Tako očitajo zdaj od-stopivšomu šefu generalnega štaba, generalu Conradu, da je stal na čelu »vojne stranke«, ki je vedno mir ogroževa-la, in da je zato prav, da je moral svoje ir>"sfo zapustiti. Soc. demokrati in s njtmi seveda tudi svobodomiselci, ki jih ni.Koder ne manjka, koder je treba zoper državo zabavljati, hočejo s to frazo javnost nalašč begati in se čisto vedo-ma in hotoma lažejo, ker dobro vedo, da v Avstriji ni nobene vojne stranke. Noben človek pri nas ne dela na vojsko zoper Italijo. Očiti norec bi bil tisti, ki bi hotel Italijo napast! in ji kaj vzeti. Kaj pa hočemo z italijanskimi provin-cijami? Resnica je nasprotna: Vojna stranka je v Italiji! »Arbeiterzeitung« (za katero bo brezdvomno pricapljala tudi »Zarja«) trdi, da Italija ne more na vojsko z nami misliti, ker ima zdaj v Tripolisu velik del svojega vojaštva in je tudi njeno brodovje vezano. To pa ne drži. Prvič pišejo laški listi že zdaj, da bo treba parlamentu čimpreje predložiti zakon, da se armada tako pomnoži, da se popolnoma nadomeste moči, ki so v Afriki vezane, kar pa se brodovja tiče, bo svojo nalogo v turških vodah kmalu končalo, sicer pa Italija oboroževanje na naši meji neutrudno nadUjuje. Italija bo z osvojitvijo Tripolisa postala srednjemorska kolonialna velesila, katere prva težnja bo, da si zasigura še Jadransko morje, to se pravi, da položi svojo roko na Albanijo. To je že začetkom tripoliške vojske poizkusila in zato iščo Italija še tesnejšega prijateljstva z Rusijo in Anglijo. Kdor teh italijanskih namenov ne pozna, mora pač velik Jurček biti ali pa simpatizira z Italijo. Tripoliški rop je militarisiično strujo v Italiji le še bolj ojunačil. Tisti šef generalnega štaba in tisti odgovorni voditelj naših zunanjih poslov pa, ki bi se za tako eventu-alnost ne pripravil, bi zaslužil, da se ga stante pedc obesi. Zakaj, če Lah Albanijo zasede, je jadransko morje za nas izgubljeno in bi smeli v njem kvečjem še ribe loviti. Pot v Sredozemsko morje, v Tihi in Atlantski ocean nam je zaprta, Dalmacija in naše Primorje pro-padeta, nehali smo kaj biti. Mi hočemo z Italijo v miru živeti, ako ona to hoče; ker pa se očividno pripravlja na vojsko z nami, pa moramo biti na krvavi ples pripravljeni. In tisti merodajni faktorji države, ki bi pustili naše slovanske južno dežele proti laški invaziji nezavarovane, bi bili naši najhujši sovražniki!
-j- Naša socialna demokracija se
kaj rada proglaša 2a najpoštenejšo stranko, v resnici je pa najbolj lažnji-va, kar jih je pod božjim solncem. Danes na primer psu.je naš državnozbor-ski klub, da »s hudodelsko tiho ob-strukcijo zavlačuje važno ljudske zahteve« in da je hotel »usodo rudarjev, mdarskih žena in otrok s pokrito lii-navščino zrokovnjačiti rudniškim baronom v grabežljive roke.« Mi smo to zadevo že pojasnili, a velemoralna »Zarja« ne smatra za potrebno naša izvajanja stvarno ovreči, če se dajo, ampak kleveče dalje. Zato moramo o tej reči zopet izpregovoriti. Poslanec dr. Benkovič, ki je v družbi s poslancem Gosti n čar j em vsikdar energično nastopal za delavske koristi, je predlagal, cla se izvoli poseben rudarski odsek, da se v njem rudarske zadeve obravnavajo, to jc zlasti vprašanje preosnove bratovskih skladnic, razširjenje zavarovanja, rudarjev zoner nezgode, kreiranje rudarskih nadzornikov, ureditev nedeljskega počitka itd. To je dr. Benkovič zato predlagal, da bi te zadeve ne prišle kakor dozdaj pred socialno politični odsek, ki jih od-kazuje rudarskemu pododseku, odkoder morajo zopet pred glavni odsek in šele od tu v plenum. Na ta način se važne ljudske zahteve le zavlačujejo in vrlitega je socialno politični odsek tako sestavljen, da ni v njem uspešno delovanje mogoče, ker se večina poslancev posebno za rudarske težnje kaj malo zanima. Ravno to pa socialni demokrati hočejo, da bi odsek nič ne delal, ker potem lahko črez »meščanske« stranke zabavljajo in zato so tako na dr. Benkoviča hudi! Kar pa se tiče očitanja, da naš klub s »tiho obstrukcijo« za ljudstvo koristne predlogo zavlačuje zahtevajoč zanje prvo branje, je
resnica ta-le: Ravno rdeči bratci so imeli žc prejšnja leta navado, da so izmed obilice stavljenih samostojnih predlosrov izbrali posam .nc, kateri jim niso bili po godu, ter so ugovarjali zoper to, da bi se tako njim neljube predloge odkazalo v posvetovanje. Tako so socialni demokratje skozi leta zavlačevali nedolžno vladno predlogo o preosnovi vojaških veteranskih društev; tako so zavlačevali predloge, ki so bili stavljeni v korist drugim slojem prebivalstva, poseimo v prid kmer.. mu s^nu. Slovenski Poslanci so so-alno demokr. terorizmu storili konec s tem, da so izjavili: Ali se vsi predlogi naši in vaši!, odkažejo odseku brez nepos'avnega prvega branja v zbornici, ali pa nobedenl Socialni demokratje so nato hitro umaknili svoje ugovore, posebno zoper veteransko predlogo, slovenski poslanci pa so po'em tudi dovolili, da se vsi predlogi odkažejo v posvetovanje. Brczznačajna socialno de-mokraška laž je tedaj, da. so slovenski poslanci nasprotovali rudarskim zahtevam! »Zarja« je pač lažnjiv listič, ki bi se naj rajši pečal z vprašanjem, kako povzdigniti sodruško moralo kakor pa, da deli lekcije o poštenosti drugim.
-f- Liberalci in Bled, Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša sledeče poročilo: »Na Bledu so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. Sicer je klerikalna stranka zmagala samo z jako skromno večino glasov, toda zmagala je, in s tem je treba računati. Kaki vzroki so večino volilcev pripeljali v klerikalni tabor, dasi je prebivalstvo po svojem mišljenju vse prej kakor klerikalno, tega ne bomo preiskovali. Bojimo se pa, da tujskemu prometu to ne bo v korist, kajti to je čisto naravno, da svobodomiselni ljudje nimajo simpatij za kraje, kjer vladajo klerikalci, na tujce klerikalnega mišljenja pa Bled ne sme računati, zakaj ti hodijo le na Brezje, na Višarje in na Sv. Goro.« — Izid občinskih volitev po celem Kranjskem so si tedaj liberalci zelo k srcu vzeli. Kakor kaže lo poročilo, se mislijo torej liberalci iz Kranjske izseliti, ker po izidu letošnjih občinskih volitev, če hočejo pri svojem načrtu ostati, ne bodo v resnici kmalu niti toliko prostora imeli, kamor bi svojo glavo položili. In tako bomo kmalu doživeli veliko romarsko procesijo kranjskih liberalcev, ki bodo s culami in žaklji zapuščali nehvaležno in črno kranjsko deželo in romali kakor poljski židje črez ocean, da si tam poiščejo nove domovine. Kar se pa tujskega prometa tiče, stoji, da se tujci prav zato radi v našo deželo podajajo, ker pridejo med pošteno krščansko ljudstvo. In kar še posebič Bled zadeva, sc tujci najbolj pritožujejo črez podivjano liberalno mladino, ki ponoči miru ne da. Naj gre »Narodov« dopisnik v tujski sezoni na Bledu v nedeljo v cerkev pogledat, pa bo videl, koliko je ravno tujcev pri službi božji. Mi smo mnenja, da čim poštenejši in solid-nejši elementi bodo blejsko občino v rokah imeli, tembolj bo tujski promet uspeval, prenehal bi pu gotovo, če bi komandirali na Bledu kričavi, tujce odbijajoči, nestrpni sokologoji, ki so nedavno v »Jutru« hujskali zoper to, da se tujcem v njihovem jeziku postreže.
-j- »Slovanska liga katoliških akademikov« na Dunaju si je izvolila na svojem občnem zboru dne 15. novembra 1.1. za prihodnjo poslovno dobo sledeče predsedstvo: Predsednik: Imbro Bolkovac, stud. med.; I. podpredsednik: Lovro Sušnik, cand. phil.; II. podpredsednik: Anton Tomaszek, stud. agr.; tajnik: František Vitek, cand. iur.; blagajnik: Jožef Musielewi.cz, cand. phil.; odborniki: Cyrill Melicharek, cand. phil., Teodor Myslivec, stud. ing., Vlado Smoičič, stud. exp., Lovro Bogataj, cand. iur., Vckoslav Vrtovec, stud. iur.
-f- Hrvaško kat. akad. društvo »Preporod« v Gradcu ima sledeči odbor: cand. iur. Pero Popovič, predsednik; stud. iur. Marijan Ivančič, podpredsednik; stud. iur. Franjo Poje, tajnik; stud. med. Vekoslav Dilberovič, knjižničar in arhivar.
— Občinske volitve v Zagorju ob Savi. Iz Zagorja se nam piše: Dne 3. decembra smo imeli občinsko volitve. Naša stranka se je borila za I. in II. razred. V tretjem razredu nismo postavili kandidatov. Zmagali so v I. in II. razredu liberalci, v III. socialni demokrati. V prvem razredu so dobili naši možje 20 do 36 glasov, liberalci 39 do 43 glasov, socialni demokrati 8. V drugem razredu naši 50 do 61, liberalci 62 do 65, socialni demokrati 46 do 53 glasov. V tretjem socialni demokrati do 340, liberalci do 196, praznih glasov okrog 50. Agitacija jc bila huda* kakršne Zagorje šc ni videlo. Najhujše so seveda agitirali libcralci. Možje, ki so pred letom hodili ob bergljah, so se pri letošnji agitaciji popolnoma pozdravili. Na razpolago so imeli glasovnice, laži in grožnje. V občinski pisarni so se smenili, kam bodo drugi dan glasovnice dostavili, in za policajem ja šla takoj močna straža, da je podpisavala oziroma jemala v »varstvo« listine. Kjer je kazalo, so govorili, da smo v zvezi mi
in liberalci, včasih so pravni, da so se pobratili s socialnimi demokrati. Naj-gnusnojše so agitirali s kaplani,jo in mežnarijo, češ, da bomo mi, ako zma-* gamo, najprvo zidali kaplanijo, dasi so sami vedeli, da je to laž. Ampak delali; so, kar vedno nam podtikajo, po svojem receptu: namen posvečuje sredstvo. Laži, nekaj se bo ljudi žc prijelo. Zmotili se niso. Naj l>i bili raje povedali ljudem, kako so kupovali in prodajali prostor za šolo. Čc bo tudi stavba v primeri tako draga — dali so sami sebi za prostor, ki so ga pred leti dobili za par stota kov, nič manj kakor 7200 K — bo stala šola najmanj dvestotisoč kron. Tudi posojilnica jim je pomagala. Povedati bomo morali enkrat ljudem: ne strašite se liberalne posojilnice, imamo jo tudi mi; trikrat manjše stroške ima vsak, kdor pride v našo posojilnico in zraven šc cenejše obresti. Zato pa, komur bodo še s posojilnico grozili, kar k nam pridi, škode ne bo imel. Da so v komisiji delali, kakor je bilo njim prav, niti omenjati ni treba. No, pa upajmo, da jim vse skupaj ne bo pomagalo: volili borno, če Bog cla, še enkrat, in takrat bo drugače. Zato pa somišljeniki: ne izgubimo korajže!
—	Iz Mengša. Ker so volitve za ob črnski odbor raz. eljavljene in znani l'-beralni dopisnik govori o klerikalnih sleparstvih in jih vender neče natančneje omeniti, moramo mi pojasniti. Volitve so bile razveljavljene, ker h o liberalci zlorabili županovo dobroho nost in so vtihotapili v imenik volivcev III. razreda dvanajst vol vcev, ki pa niso pravi volivci, ker ne bi ajo tu nep etr-goma tri leta. Med temi je n. pr. bivši študent Anton Jenčič, domišljavi ju-trovec financar Česen, potem nekaj žganjarčkov in dr. Liberalci so torej sami svoje pristaše vtihotapili in po volitvi ko so propadli, se jim je menda vest (?) zbudila in so šli in sc sami proti sebi pritožili. In deželna vlada jo volitve razveljavila, dasi to število volivcev ni nič vplivalo na izid volitve, ker je znašala v tretjem raz odu naša večina 86 do 38 glasov. Če libera ci pišejo o sleparijah, zakaj ne povedo, da je Miha Pavlič volil s p o n a r e j e n i m pooblastilom, da ni hotel Franc Pečnik trem volivkam vrniti izkaznic, in pooblastil, dasi so to zahtevale? Ali ni to omeu.pv volivne svobode (gl. § 8. al 1, post 26 jan. 1907)? Tu pač treba, da poseže vmes državno pravdn štvo. — Sploh pa mora biti tukajšnji dopisn;k »Jutra« zelo klerikalen mož, ker ne more robenega dopisa odposlati, da bi ne omenil kakega duho.nika, posebno .kaplana. Saj bi lahko veliko pisal o tem, kako so napadli nekateri pijani l;be alni volivci na dan volitve tujca, ki je prišel po opravkih v Mengeš in o naših učiteljih Božiču in Sircu, ki sta tako brusila peto za liberalne kandidate.
—	Zoper občinske volitve v Lukovici
je vsled raznih nasilstev vložila Slovenska Ljudska Stranka rekurz.
—	Boj za županski stol. Iz ribniške doline poročajo: Da se pojasni zadeva o pismu
| g. poslanca Jakliča odbornikom občine S Dolenja vas, smo se na mestu natančno in-! formirali in Vam poročamo. He';tografira-no pismo v resnici eksistira, toda g. Jaklič o tem nima niti slutnje. Nekdo je hotel potegniti prigoriškega Načeta, in njegova namera je lepo uspela. Pismo so dobili vsi odborniki, ki sicer vedno volijo s S. L. S., in pa eden Nacetovih najožjih prijateljev. Bilo je torej gotovo, da bo pismo takoj oddal naprej, in tako se je zgodilo. Razburjen pride k županu in mu pomoli pismo pod nos. Župan bere, bledi in znojne kaplje mu rosijo čelo. Kaj storiti? Hitro so se razkropili seli po Dolenji vasi, Rakitnici in Nemški vasi. A kljub temu je drugega dne pri županski volitvi g. Ig. Merhar s strahom gledal v oči svojim izvoljenim tovarišem, kaj bodo, kako bodo. — Pa je šlo! V zadnjem trenutku so se spomnili njegovih besedi, ki jih je govoril po vaseh: Volite me! Pa zakaj bi mene ne volili! Glejte, nisem liberalec! Obrekujejo me! Sem pošten človek, hodim v cerkev, »Naroda« nc puščam na mizi, ker nočem med kmeti pohujšanja! Oba ribniška kaplana me priporočata! Cesar me jc odlikoval; pri glavarstvu so mi vrata vedno na stežaj odprta! Prosim vas, povejte, kje ga imate enakega? Kdo izmed vas je zmožen še biti župan?! Povejte, no, le govorite, ali pa mene volite! — Kdo bi ga ne volil! Saj ni tako slab človek, k:\kor govore hudobni jeziki. Sicer pa, kdo ne bi izmed občanov ijubil njega, ki mu ni nič mar njegov žep, ampak lc ljudski blagor. Kaj, tiste kronice pri lovu so pa pozabljene in enemu več koristijo, kakor vsem skupaj — sicer pa tudi Nace ni od tega obogatel in pridobil si je prijateljstvo Auersperga, kar tudi nekaj velja! In Grčavljanje! Malo jih jc — no, pa nekaj bo že! Dajmo jim tri odbornike! In šli so v boj Siidmarkovci in člani Schulvereina za - vrlega« narodnjaka g. Ig. Merherja. »Nur nicht die Klerikalen aufkommen lassen, die wollen uns kein Mandat zugestehen!« — Sicer je pa stanje doknjevaškeg aobčinskega odbora sle-
deče: 5 odločnih liberalcev, 11 mož, ki volijo sicer vedno s S. L. S. — ki pravijo, da tožijo vsakogar, ki bi jih imenoval liberalce — in 3 Kočevarji.
—	Nezaslišan napad. Pred nekaj dnevi jc pijan (?) kanonir iz Ljubljane, ki je zaostal za svojimi tovariši, na cesti mecl Terzinom in Mengšem 16 let staro deklico k sebi na konja vzel in jo hotel odpeljati! Njena tovarišica se je rešila v bližnje loške kozolce. Po cesti je prišla ženska od terzinskega kolodvori in ko je videla, kako se deklica brani, je začela na pomoč klicati. Konj je skočil s ceste na njivo, kjer je padel. Deklica je na čelu od stremen ranjena. Konj je sam tekel v Ljubljano, vojaka so pa iskali orožniki.
—	Predrzen rop. Z Brda: 30. m. m. je neznan lopov napadel 70 let staro potovko v brdskem drevoredu komaj dvesto korakov od c. kr. sodišča in ji vzel 200 kron mesečne plače, ki jo je nesla iz davkarije za učitelje v Dob. O roparju, ki je s strelom v tla prestrašil ubogo starko, ni nobenega sledu, čeorav so orožniki vztrajno na delu.
—	Umr a je v Zagrebu gospa Helena Eckert, mati gospoda Rudolfa Eckerla. absolviranega p avnika in člana »Domagoja«, dobro znanega v naših akademičnih krogih. I. krono ,-:u-žalje!
-- Razpisani srrdnješo's" a mesia,
V zadnjem času so bili izdani do t. decembra 1911 sledeči razp'si: Ravnate 1 j s k a mesta: R:ed (gimn., za II tečaj šol. 1. 1911/12), Litomerice (r., 23. dec.), Praga (nem. uč., za II. tečaj šol. 1. 1911 12. 15. dec.), Liberce (r. 23. dec.).
—	Klasična in moderna filologija: Dunaj VIII. (reform, realg. L. Fr., 20 dec.), Dunaj VIII. (:\ v zvezi z realg L. Fr., 20. dec.), Dunaj (r., Fr. D., 1. febr. 1912). -- Z g o d. z e m 1 j e pisna skupina: Knittelfeld (r., 31. jan. 1912). — M a t.-f iz. skupina: Dunaj XV. (r., M. Geom ) Ustje ob L. (gimn., M. NI 15 jan. 1912). — P r i r o d o p i s n a skupina: Ustje ob L. (r., Ng. m. nI., prov mesto za II. tečaj 1911/12, 10 dec), Kivttelfeld (r, Ng. m. nI., prov. mesto za II. tečaj 1911/12, 10. dec.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Ljudsko šolstvo, Okrajni šo'ski svet za ljubljansko okol co je na mesto obolele učiteljice Ane Ravnihar imenoval abs. učiteljsko kanclidatinjo Ivan V Zupan za suplentinjo na ljudski šoli na Viču. — Mestni šolski svet v Ljubljani je imenoval izpr. otroško vrtna ico Marijo Derganc za brezplačno pomožno vr narico na II. mestnem slovenskem otroškem vrtcu v Ljubljani.
—	Nezgode. Miho KrajŠeka, hlapca pri trgovcu Šarabonu, je na Zaloški cesti udaril konj na desno oko. — Tovarniška delavka Frančiška Prestemek se jc v Tonmesovi tovarni vžagala pri delu na cirkulami žagi v desno roko. — Knez Anton, kleparski vajenec pri tvrdlci Ecker, je pri kleparskem delu padel iz strehe in se na. glavi in levi roki poškodoval. —- Karel Mitlermajer, trgovski pomočnik pri tvrdki Stacul, ee jc iz neznanega vzroka ustrelil v prša in se smrtnonevarno ranil. — Jernej Eržen, štirileten kajžarjev sin v Ostrem Vrhu, je rezal neko šibico in se pri tem s pipccm dregnil v desno oko.
—	Kovaškemu vajencu Ivanu Zgonc je v Cerknici v kovačnici pri delu odsko-čil kos železa v desno oko in mu ga nevarno poškodoval.
—	Umrla ie nenadoma ga. Marija Rozmanova, znana lastnica nekdanje gostilne »v groti« v Gorici. — Umrl je g. Fran Pallich c. kr. okrajni inženir v Gradišču ob Soči. Pobrala ga je jetika.
—	Iz sodne službe. Deželno nadso-dišče v Gradcu je imenovalo pravnega praktikanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu Ernesta Kobc za avskul-tanta.
-- Koroška Bela. T r d o g 1 a v c i. »Slovenski Narod« je prinesel v št. 273. dolgovezen dopis o neki tožbeni zadevi med župnikom Koširjem in županom IIkavčem na Koroški Beli. Dopisnik je mislil županu lovorike plesti, pa ga je spravil le v veliko blamažo. Župnik Košir je bil občutno žaljen na javnih krajih od župana, občinskega sluge in nekega, posestnika. Bil je primoran vložiti tožbo zoper imenovane, in toženci so bili vsled prizanesljivosti župnikove obsojeni le v stroške in preklic prccl cerkvijo. Ako ti možje šer danes nc razumejo, zakaj so morali preklicati in ako jim nc sodnik, ne advokat, in ne notar niso mogli te uganke, kakor imenujejo to tožbo, razrešiti, jim najbrže tudi mi ne bomo mogli. Pripomnili bi samo to, cla se pri celi obravnavi ni šlo za to, ali je predpis direktnih davkov na Koroški Beli koncem leta 1910., kakor ga jc c. kr. davčni urad izdal, pravilen ali ne, ampak lo za to, ali si jo župnik vsoto o direktnih davkih le. izmislil, kar seveda ni res, ampak je govoril samo to, kar jo videl zapisano.
•— Zadružna mlekarna v Dubrovniku. V Dubrovniku sc je ustanovila
velika zadružna mlekarna, za katero so nabavili 125 švicarskih krav.
— Iz poljanske doline. Adolfa Ribnikarja »o poklicali zadnjo nedeljo ži-rovski liberalci, da jim pomaga pn prihodnjih občinskih volitvah vreči ob tla »klerikalnega« zmaja. Nazaj grede sc jc oglasil tržni nadzornik tudi v Poljanah. zjutraj po maši so liberalci ljudi farbali, da pride v nedeljo popoldne v gostilno na Videm predavat nek gospod iz Ljubljane o »živinoreji«. — Nekaj kmetov jim je res verjelo in so prišli poslušat znamenitega živinorejca. Liberalni študent Pavel Miklavčič — ki študira po naših gostilnah — je pripeljal nekaj Tratarcev in shod se je pričel. Ljudi je bilo kakih 80 in med temi nekaj naših ljudij. Otvoril jc shod sam »sorodnik« dr. Tavčarjev, kakor se vedno baha, nadučitelj Perko Lovric, ki jc pred gostilno glasno kričal tamkaj zbrani mladini: »Lc noter, le noter, da nas bo več!« — Ribnikar je začel govoriti o živinoreji nekako tako-lc: »Kaplanom je škot' skrajšal brevir, da ložje agitira jo, — ti slednji pa agitirajo samo zato, da dobe boljše službe. Dr. Lampe ima toliko v glavi, kakor on v peli. S. L. S. dere kmeta in je zapravila že vseh deset milijonov, ki jih je vzela na posojilo v melioracijske namene. Dr. šusteršič je samo za to tukaj, da liže ministrom frake, in da je hotel pos ati minister itd.« — Nato jc bilo zabavi :anja konec. Kmetje pa so zmi-gavali z ramami in rekli nejevoljno: »To so pa posebne vrste živinorejski shodi!«
—	Umrli Slovenci v Ameriki. V
Clevelandu je nagloma umrl rojak Andrej Kovač iz Grahovega pri Rakeku. — V Collinvvoodu je umrl Franc. Kraševec, star 28 let. Doma je iz Grahovega pri Rakeku.
—	Odbor hrv. kal. akad. društva »Bomaqoj« za zimski semester 1. 1911 in 1912 je sledeče sestavljen: Predsednik: Franjo Richter. cand. phil.; podpredsednik: Vendelin Megler, cand. iur.; tajnik: Emil Rogulja, cand. iur.; blagajnik: Vladimir Cicak, cand. iur.; knjižničar: Petar Grgec, s!ud. phil.; arhivar: Stjepan Ivanoti. stud. ing. fores; revizorja: Milko Kolovič, cand. phil. in Ivo Jelavic, cand. iur.
—	K*e so dedičf? C. in kr. avstro-ogrski generalni konzulat v Chkagi je naznanil, da je umrla tam dne 10. septembra 1907 neka Ana Oreskovich, za-pustivša 731 dolarjev. Kot dediči pridejo v poštev njen mož in njena dva otroka, katerih imena in bivališča pa niso znana. Ta otroka, sla po materini smrti bivala pri neki Ivani Toml anovič, za kamero se pa tudi ne ve, kje da ie sedaj. Prizadeti naj se obrnejo na c. kr. okr sodišče v Novem mestu.
* »Slovenska kuharica«, knjiga.
katero je v šestem natisu priiedila in spopolnila S. M. Felicita Kalinšek in jo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, ima pri svoji krasoti in obsežnosti tako nizko ceno, da je sorazmerno brezdvomno najcenejša slovenska knjiga.
Velika izdaja (čez 600 strani in 18 finih tabel s slikami), velja 5 K 20 v. vezana 6 K.
O k r a j š a n a izd a j a 3 K, vezana 3 K 60 v.
Vsako slovensko dekle in vsaka gospodinja naj ima to koristno knjigo vedno pri roki, kuhala bo z njeno pomočjo okusno in fino ter z malimi stroški.
Šialerske novice.
š Naša mladina. V Jurkloštru se bo v kratkem ustanovila Mladeniška zveza. Dekliška zveza v Št. Vidu pri Gro* belnem je imela v nedeljo, clne 3. decembra svoje zborovanje. Zborovala je ta dan tudi Dekliška zveza v Zrečah. Mariborski Orel ima stalno vsako nedeljo popoldne svoja predavanja. V nedeljo se je začelo tudi s pevskimi vajami. — Pri Š'. IIju v Slovenskih goricah priredijo dekleta dne 27. decembra t. 1. predstavo igre »Na Marijinem srcu«. Vrši se v Slov Domu.
š Drobne novice. V Mariboru se je v nedeljo, dne 3. decembra, otvorila razstava cerkvene obleke in drugih cerkvenih reči. Slovesnost je otvoril knezoškof dr. Napotnik ob navzočnosti velikega števila odličnega občinstva. —■ Novi dravski most pri Breznu ob Dravi je že dogotovljen. — Za nadoficiala jc imenovan sodni oficial Konrad Kres-nik v Celju. — Upokojeni ste učiteljici ročnih del Eliza Prante v št. Lov: encu nad Mariborom in Ana Ilufschmied v Št. Ilju v Slovenskih Goricah. — V pet-razrednico se razširi ljudska šola v Framu pri Mariboru. — Definitivno so nastavljene sledeče učiteljice, oziroma učitelji: V Središču Olga Serajnik, v Hočah pod Mariborom Cecilija Teržan, v Cirkovcah Karel Pfaner, Pri Sv.
Martinu na Pohorju Ivan Lah. — Pri Mariboru v Razvanju Ste v nedeljo, dne 3. t. m., ponoči zoreli dve hiši. — Poslanci Iv. Roškar ima v nedeljo, dne 10. doeembra, shod v Selnici ob Muri. — Na Muti zboruje v nedeljo, dne 17. decembra, v slovenski šoli poslanec dr. Verstovšek. — Pri Sv. Tomažu, v občini Savici je dne "7. novegibra pogorela hiš« in gospodarsko poslopje posestnika Toplaka. — Za novi dravski most v Mariboru so začeli graditi oboke v sredini Drave.
iš Iz jastične službe. Justični minister je prestavil deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Marenbergu od tam v Celje.
š Iz poštne službe. Poštno in tele-grafično ravnateljstvo jc imenovalo poštnega uradnika Rudolfa Pivonko poštnim oficijantom za Celje.
š Ponesrečen železniški delavec. Iz Laškega trga se nam poroča: Dne 30. novembra je delalo več železniških delavcev na skladiščnem prostoru v bližini Sv. Marjete. Med temi sta bila Ignac in Jožef Rep in ter Janez Čuješ, doma iz Sv. Marjete. Zlagali so železne šine. Ko jih je bilo že precej visok kup, sta zlezla Ignac Repin in Čuješ na njega in hotela spraviti šine v enakomerno lego. Pri tem pa sta se zlomila za podiago služeča hloda, kup se je podrl in Ignac Repin je prišel z nogami med šine. Zadobil je na nogah težke poškodbe in morali so ga prepeljati v bolnišnico v Celje. Tudi druga d^a sta bila lahko ranjena. Izročili so ju domači oskrbi.
š »Siidmarka« je na raznih krajih Spodnje Štajerske in na Koroškem naselila zopet šest nemških obrtnikov, skupno z njihovimi družinami 31 oseb.
Koroške novice.
k Miklavžev večer se vrši v Celovca 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri Tra-besingtrju. Spored: Veseloigra: »Sokratov god« ter Miklavžev nastop.
k Prestavljena sta kaplana Andrej Truppe iz Pliberka v Železno Kaplo ter Alojzij Nagelschmied iz Železne Kaple v Pliberk.
k Socialni kurz. Slovenska krščansko socialna zveza za Koroško priredi dne 13. decembra 1911 enodneven socialen kurz v Šent, Janžu v Rožu pri Tiš-lerju. Na sporedu so sledeča predavanja: 1. Varčevanje in knjigovodstvo. 2. Draginja in karteli. 3. Zadružna organizacija na Danskem. 4. Pravi avstrijski patriotizem.
k Ženski shod se vrši v Dobrlivasi dne 10. decembra ob 3. uri popoldne v Narodnem domu.
k 3. veliki ženski shod v Velikovcu se je dobro obnesel v nedeljo ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Na shodu, katerega je vodil gospod kan. Dobrove, sta govorila dr. Rožič in dr. Ehrlich. Prvi je razpravljal vprašanje o namenu in potrebi ženske organizacije slovenskih mater in deklet na Koroškem. Dr. Ehrlich je govoril o poganski in krščanski ženi.
k Slovensko podjetje. V šent Lip-su pri Dobrlivasi je gospod Primož Lužnik otvoril strojno tkalnico na vodno silo in izdeluje iz domače preje zelo močno platno.
k Prestavljen je sodnik dr. J. Me-Schitz iz Pliberka v Zg. Radgono.
k Železna Kapla. V Železni Kapli bode v nedeljo dne 10. t. m. abstinenČ-no zborovanje. Poročal bode dr. Ehrlich.
Rožne šivan
O napadu na dunajskega sodnega tolmača dr. Krausa, ki jc znan vsled svojega »tolmačenja« v Njegušovem procesu, so dognali, da je tul dr. Kraus samo strel iz navadne Hobeftove puške, s katero so se igrali otroci.
Železniška nesreča v Belgradu. K železniški nesreči v Belgradu, ki se je dogodila preteklo nedeljo in pri kateri je bila ena oseba ubita, ena težko, osem pa lahko ranjenih, poročajo, da je včeraj, 4. t. m., dospela iz Budimpešte komisija kr. ogrskih železnic v Belgrad, da preišče skupno s srbsko železniško komisijo vzroke nesreče. Železniški čuvaj Bagranič, ki je opravljal službo pri menjalniku, je izginil. Včeraj si je tudi kralj Peter ogledal mesto nesreče. Glede vzrokov nesreče se tudi govori, da je katastrofa nastala, ker je čuvaj, v mnenju, da bi ne trčila vlaka, ki sta vozila na kri-žajočih se tirih, v zadnjem hipu premenjal glavni menjalnik. Druga vest pa zopet trdi, da je budimpeštanski osebni vlak vsled prevelike brzine prevozil menjalnik in tako naravnost za vozil v tovorni vlak.
Vlom v konsumno društvo. Vlomilci tibili društvenega hmkcijonarja. Iz Prage poročajo: V Hofici je 4. t. m. ponoči začul stražnik Jauda, ko je patruljiral po Karlovi ulici, v lokalih socialnodemokraškega kon-sumnega društva sumljivo trkanje. Jauda
je takoj obvestil o tem tkalca Rybo, ki je upravni svetnik konsumnega društva ter knjigovodjo Malika in šel ž njima v hišo konsuma. Ko so vstopili v vežo, so opazili v temi nekaj oseb, ki so jih brezdvomno presenetili pri vlomu ter so ravno hoteli pobegniti skozi neko okno. Tkalec Ryba je hotel enega izmed vlomilcev pograbiti za vrat, v tem trenutku pa je nek drug vlomilec proti Rybi oddal tri strele, da se je zgrudil Ryba na mestu mrtev. Vlomilci so pobegnili in doslej še nimajo za njimi sledu.
Rudarji — vlomilci. Iz Kladna poročajo: 4. t. m. ponoči so v stanovanje trgovca Popperja v Chrasdanu vlomili tatovi, zvezali trgovca in njegovo soprogo ter ukradli iz nekega predala 134 kron. 5 pomočjo policijskega psa so izsledili vlomilca v osebah rudarjev Pitzke in Krejse, pri katerih so našli tudi krvavo obleko, vsled česar obstoji sum, da sta izvršila tudi kak drug zločin.
Inženirja zastrupila s svetilnim plinom.
V Lvovu sta se dva elektrotehnična inženirja, ki sta stanovala skupaj, zastrupila vsled denarnih težkoč s svetilnmi plinom.
Biseri bivšega sultana. V Parizu so prodali dragulje bivšega sultana Abdul Ha-mida za skupno vsoto 7 milijonov mark.
Kletni morilec. Iz Pariza poročajo, da se je moral pred dnevi zagovarjati pred porotniki departementa Loire 141etni zločinec Ivan Fafournis. Pokvarjeni deček je služil kot hlapec pri nekem kmetu, kjer pa se mu je dostikrat očitala lenoba in požrešnost. Da bi se maščeval, je deček dne 6. maja t. 1. pograbil 15mesečnega kmetovega sinčka, omamil ga z udarcem preko glave, vlekel k ribniku, v katerem ga je hladnokrvno utopil. Zločin in zločinca so kmalu odkrili in deček ni le priznal svojega zlodejstva, temveč se je tudi bahal, da je prej na paši v varstvo izročeno mu živino mučil na vsakovrstne načine. Njegovo obnašanje pred porotniki je bilo skrajno cinično. Sodišče se tudi ni oziralo na kake olajšave, ki se jih more uporabljati za mladoletne zločince ler ga je obsodilo na deset let prisilne delavnice.
Nova železniška proga v Srbiji. V doglednem času se bo pričela graditi v Srbiji železniška proga Kragujevac— Kraljevo—Raška normalnega tira. Proga, ki bo dolga 80 km, bo zlasti važna z vojaškega stališča.
75 milijonov na dnu morja. Tulon-ski pomorski prefekt je dal povelje po-grezniti v morje ves smodnik, ki je povzročil grozno katastrofo križarke »Li-berte«, ker je prenevaren. »Tempus« pravi, da znaša vrednost pogreznjenega smodnika 25 milijonov frankov. Uničena križarka »Liberte« je stala 42 milijonov; osem milijonov je bil vreden smodnik, ki je bil uničen s kri-žarko vred; dostaviti moramo pa šc stroške za popravljanje vojnih ladij", ki so bile poškodovane pri katastrofi in za odstranjen ie potopljene križarke »Liberte«.
Olimpijske igre leta 1912. Iz Stock-holma poročajo, da je organizacijski komite olimpijskih iger že določil program. Prireditve pete olimpijade. se bodo vršile v času od 29. junija do 22. julija 1912. Cesar Franc Jožef je podaril nagrado za zmagovalca v jahanju.
SodaTno demokraški teroristi. Centralistično organizirani čevljarji hočejo pripravili svoje separatistično misleče kolege pri dunajski tvrdki Ga-bores ob kruh. šli so k podjetniku in zahtevali, naj odpusti separatiste iz službe. Tako so socialno demokratski delavci v svoji bratski ljubezni zahtevali, naj se vzame socialnim demokratom kruh. Tovarnar ni mogel stavljeni zahtevi ugoditi, ker mu socialno demo-kraška centralna organizacija ne more dati na razpolago primernih delavcev kot nadomestilo. Seveda so sedaj .separatisti obrnili proti sebi naperjeno orožje ter izposlovali, da je bilo odpuščenih 47 centralno organiziranih delavcev. Širi se strasten boj od delavnice do delavnice med obema socialno-demokraškima strujama, in centralna dunajska židovska rdeča organizacija doživlja nove poraze. V 3. dunajskem okraju se je češka krajevna skupina kovinskih delavcev izrekla z 53 proti 2 glasovoma proti postopanju centrali-stov, v X. dunajskem okraju pa so iz zveze kovinskih delavcev izključili 26 članov, ki so bili sumljivi kot separatisti. Res lepo rdeče bratstvo!
Iz lineraine dobe na masirala.
Nek liberalni ekonom — menda Hribarjeve sorte — dela v uvodnem članku sobotnega. »Naroda« politično in gospodarsko bilanco po 15mcsečnem vladanju vladnega komisarja na ljubljanskem magistratu, ter konstatuje, da je imela mestna občina v tem času 100.000 Iv manj d o h o d k o v kot prejšnje leto. Med drugim pripominja, da je v tej svoti zapopadena tudi ona za tiskovine ob volitvah za občinski
svet v znesku 25.000 K, o ostalih podrobnostih pa, da namerava govoriti. Ker »Narod« in njegov nosljajoči ekonom o »podrobnostih« nečeta govoriti, bomo pa mi nekoliko o nekaterih govorili, pa za danes samo — o nekaterih! Kakor in kolikor smo se mi o tej zadevi informirali, ima mestna občina letos v istini manj dohodkov kot lani, in sicer, če smo prav poučeni v temle: Pri vodovodu n. pr. ki se je razširil in je požrl en sam stroj okolu 100.000 K — pri užitninskem zakupu, ki bo letos manj donesel za kakih 70—80.000 K, to pa zato, ker se je manj mesa konsu-miralo in manj vina in mošta uvozilo; potem vsled prekoračenja proračuna Hribarjeve obrtne šole, ki je sama požrla iz mestne blagajne nad 250.000 K, čez proračun (glej tudi Supančičev gšeft 50.000 K, ki so mu ga nesla betonska delal), in potem šola na Prulah, pa še par drugih mastnih rubrik, kakor hotel Tivoli itd.! Seveda, pri takem Hribarjevem gospodarstvu tudi vladni komisar nima žrela na razpolago, iz katerega bi zajemal cekine in mašil z njimi luknje liberalne strgane plahte. Zdaj pa se vprašajmo, kako bi lahko in kako morda bodo liberalni ekonomi poskrbeli za večje dohodke mestne občine za naprej? Pri užitninskem zakupu naj bi vpeljali večjo kontrolo. Pri tem zakupu naj zapode iz pisarn dvoje s i n e k u r, pri plinarni naj odpravijo s i n e k u r o »ravnatelja«, na magistratu naj regulirajo plače svetnikov extra statum, in jih denejo v soglasje z d e J o m , ki je ti v resnici opravljajo, tu bi imeli na tisoče kron prihranka. Ravnatelju in županu naj plače dvornih svetnikov znižajo na stopinjo plač okrajnih glavarjev in slednjič naj se prenarede tista famozna pravila »Mestne hranilnic e«, vsled katerih mestna občina še zdaj po dvajsetih letih nima nobenega h a s k a, in ga tudi imela ne bo, — potem bi dohodki takoj narasli in bi vsak skrben gospodar tako gospodarsko politiko zdaj le kričavih liberalnih mogotcev odobraval, če pa si mislijo samo z zvišanjem občinskih doklad ravnotežje pri mestnih financah vzdržati, se pa motijo, ker bi mi vsak tak poskus vedeli s primernim ventilom nazaj potisniti. Ker je pa teh manjših dohodkov dični župan Hribar ravno tako kriv, kakor suspendirane občinske avtonomije, naj primejo gobezdavi liberalci najpred njega za njegova dolga ušesa, potem pa — še sebe! Ljubljana bo strmela, ko bo videla v številkah pred seboj nasledke Hribarjevega gospodarstva!
ZA MIKLAVŽA I
Sveti Miklavž in božični Čas se že bliža. Zopet bo treba našim malim preskrbeti za primerna darila. Igrače se kmalu polomijo in so vrhtega vedno dražje; otroci pa do modernih igrač nimajo niti pravega veselja, ker so preveč komplicirane. Vse kaj drugega pa so knjige. Te imajo res trajen izobraževalen pomen, otroci jih imajo najrajši in izkušnja uči, da tudi dolgo zdrže, ker jih otroci shranijo in nanje pazijo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, ki so po ceni, imajo lepe. za otroški okus prirejene slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma po-vestice, ki so najskrbneje od veščakov, poznavalcev otroške duše, sestavljene mične, lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knjige s podobami za otroke, ki so vrhtega tudi trpežne.
Posebno so priporočljive sledeče knjige s podobami:
Našim malim. Nazorne slike iz sv. pisma. Cena 90 vin. Nudi krasne slike s kratkim poučnim besedilom povečini iz življenja Jezusa prijatelja otrok.
V zverinjaku. Cena 90 h, na kartonu 1 K 50 h. Otroci, ki imajo najrajši živali, bodo te knjige posebno veseli.
Hitra vožnja po železnici. Cena 1 K . , vin. Poleg živali se otroci najbolj zanimajo za vlak in jih bo ta knjiga prav razveseljevala.
Robinzon starši. Cena 1 K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin. Stara povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom je za otroke najprimernejše darilo.
Siovenski A B C v podobah. Cena 80 vinarjev, trdo vezan 1 K 20 vin. Iz te knjige se naučijo igraje brati, ker so posamezne črke izražene v zanimivih podobah.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih ..Slovenske Straže4«.
Uobljanske novice.
lj Miklavžev večer v »Unionu« sf prične danes ob 7. uri zvečer.
lj »Ljudski oder« igra na P aznik, v petek dne 8. t. m. ob pol 8. uri izvirno noviteto, ki se ni igrala še nikjer. Silvin Sardenko je napisal klasično religiozno delo »Mati sve ega ve elja«. Ljudski oder t>e je potrudil, da naredi svojo dolžnost in zastavil vse moči, da uspe igra popolnoma. Ženski zbor »Ljubljane« proizvaja pevske točke, ki jih jt uglasbil Stanko Premrl. Kulise so nr.lašč za to igro naročene nove. Delo je vestno naštudirano. Za kane se kaže živo zanimanje. Naj si jih kupi vsak. ki mu je do uspeha slovenske dramatike. Vstopnice se dobe v pred-p. oda ji v Kaio iškl Bukvami.
lj »Mati svetega veselja«, ki jo igra »Ljudski oder« 8. t. m. ob pol 8. uri, je izšla v tisku in se dobi v Katoliški Bukvami po 1 K izvod.
lj »Slovensko gospodarsko in iz-obraževa no društvo za Krakovo ln Trnovo« priredi predavanje v četrtek, 7. t. m. ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica št. 4 (pri Repniku). Vabila se ne bodo razpošiljala. Iv obilni udeležbi vabi odbor.
lj Krščanska ženska zveza ima v sredo 6 t. m. ob 4. uri redno predavanje v »Ljudskem domu«.
lj Ljubljanski Orel je igral kot zaključek tridnevnega tečtja za predtelo-vadce v nedeljo, dne 3. decembra narodno igro »Revček Andrejček«. V skoro polni dvorani jo vladala splošna za-dovoljnost s predstavo, ker se je vobče igralo prav dobro. Krono večera je odnesel g. Vrančič (revček Andre ček), ki je od dejanja do dejanja stonnjeval svojo ulogo in žel za svojo krasno igro burne aplavze. Bil je vseskozi konse-kventen starček, v maski, kretnjah, mimiki in je snloh nosil celo igro. Drugi najboljši je bil Zvilorog, ki je pogodil starega pustolovca nrav dobro. Ako bi bil v mimiki malo boljši, bi brezdvomno Peterlin (Jeklen), se kosal z An-drejčkom. Njegov nastop je siguren, organ lep, močan in doneč, kretnje umerjene. Maska nam ni ugajala. A. Jeločnik (Anže) je žel obilo smeha in bil kot diletant izvrsten. Ze sama hoja njegova je bila plačana s smehom, ki je rastel ob vsakem stavku. Pavel ima jasno in lepo izreko, močan organ in je bil tudi .v igri dober, isto velja tudi o Grešniku. Pavlin (Matija) je bil zadosten; druge manjše moške uloge so več ali manj srečno pogodili. Najboljša ženska uloga je bila Pavšekova (Nena), ki je naravno govorila in igrala in ki ni. kot kmetica govorila mestne izreke. Ustvarila je tip. Bonačeva (Franica) je bila prav dobra, posebno v III. dejanju, isto v IV. Jerica (Sadar) je bila v igri prav dobra, tudi Ivanka (Vrliovčeva), sodeč po kretnjah, kaže talent. Režija je vestno izpolnila svojo dolžnost. Predstava je trajala dolge štiri ure. Igra bi brezdvomno prenesla nekaj krepkih črt. V celoti smo se prav zadovoljni vračali domov; Orlu pa čestitamo na prireditvi!
lj Izredni občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši v sredo, dne 20. decembra t. 1. v predavalnici deželnega muzeja (pritličje) ob 6. uri zvečer. Dnevni red: Izprememba društvenih pravil.
lj Preprečen vlom. Pred kratkim je policija izvedela, da nameravajo neki temni elementi v Rožni dolini vlomiti v neko trgovino, kjer bi lahko dobili do 500 kron plena in o tem obvestila orožništvo, ki je kmalu nato aretovalo že petdesetkrat pred-kaznovanega postopača Ivana Jeršeta iz Cerkelj in 18letnega Jožefa Ropača iz Medvod ter oba izročilo sodišču.
lj Nesreča. Ko je včeraj peljal hlapec Gašper Rozman iz Rudolfovega kolodvora prazen voz, se mu jc splašil konj in zdirjal proti mestu. Pri tem je padel Rozman z voza ter se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Izgubljeno in najdeno. G. Jožef Papst je izgubil petkronski tolar. Gospa Ana Rehfeldova je izgubila lorgnon. Gdčna, Alma Trtnikova jc izgubila zlat naočnik. Gdčna, Erna Lchncrjeva je izgubila zlato žepno uro s srebrno verižico. Šolski učenec Franc Schoos je našel zlat prstan. Poročnik v pokoju g. Milan Štrlekar je našel neko vsoto denarja, katero dobi lastnik nazaj na Sredini št. 18. Šolska učenka Justina Celavjcva je našla zlat prstan.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Mace-doncev in 25 Hrvatov; nazaj je prišlo pa 16 Hrvatov in 60 Macedoncev.
lj V Ljubljanico padla. Včeraj popoidne je v obližju frančiškanskega mostu padla v Ljubljanico, ko je prala, 14letna služkinja Ivana Svetijeva in jo je voda nesla do mostu. Ko sta klicanje na pomoč zaslišala stražnik Pavline in jetniški paznik Franc Mikuš, sta takoj prišla na lice mesta in deklico rešila.
lj Onemogel je včeraj po poti na Poljanski cesti vsled slabosti dninar Jožef
Ciperle iz D/ora pri Cerkljah, ki jc bil na- | menjen v deželno bolnišnico, ker ni mogel j iti dalje, ga je na lice mesta došli stražnik spravil v električni voz in ga spremil v bolnišnico.
Telefonska in Brzojavna poročila.
proračunski odsek.
Dnnaj, 5. decembra. V današnji seji proračunskega odseka je posl. dr. Krama!1 zahteval, da se posojilo 20 milijonov porabi izključno le za izboljšanje teieforskih zvez, ki so silno za nič. — Sodi se, da se bo glasovanje o proračunskem provizoriju v odseku danes vršilo. Zbornica bo potem zbo ovala do 16. t. m. in rešila proračunski provizo-ri? ter izvolila člane za delegacije. Dne 16 t. m. se poda na božične počitnice.
odsee za državne uslužbence.
Dunaj, 5. decembra. Danes so se večinske stranke pogajale z vlado, naj bi državnim uradnikom ne glede na usodo parlamentarne predloge dovolila Še posebno draginjsko doklado, kakor je to predlagal posl. Steinhaus. Postopanje večinskih strank je danes v odseku ostro ož go al pod. Vrstovše : pazpiava o uradniški predlogi v odseku kaže zelo žalostno podobo. Vzrok jc ta, da je veliko poslancev uradnikov, ki se tedaj pro domo sua posvetujejo in sami sebi kar mogoče več dovoljujejo. Temu mešetarjenju in skrajno nedostojnemu postopanju bi bilo treba storiti koncc. Uradnik, ki ima kaj stanovske časti, bi moral svoj mandat v odseku, ki se posvetuje o službeni pra-gmatiki in časovnem napredovanju, odložiti. Stavil je tudi tozadeven predlog, a načelnik baron d' Elvert ga ni hotel dati na glasovanje.
zbližanje med avstrijo in rusijo?
Peterburg, 5. decembra. Bivši avstro - ogrski poslanik na carskem dvoru grof Berchtold dospe te dni v Peterburg, da se udeleži dvorskih lovov. V diplomatičnih krogih se pa za-trju'e. da ima grof Berchtold važno politično poslanstvo, mereče na to, da se med Avstrijo in Rusijo sklene tesnejša zveza. Rusija pa zahteva, da grof Aehrenthal odstoui in se danes z vso gotovostjo ve, da Aehrenthal ostane na svojem mestu le do konca delegacij.
laška zmaga. Rim, 5. decembra. »Agenzia Štefani« poroča, da so si Lahi priborili nad Turki vnovič veliko zmago.
lahi streljali na angleško ladjo.
Suez, 5. decembra. Laška križarka »Puglia« je streljala v Rdečem moriu na angleški parnik »Polvvarth«. Lahi niso parnika zadeli. Ko so sc prepričali, da imajo opraviti z Angleži, so ogenj ustavili.
vohun.
London, 5. decembra. »Reuter« poroča, da so v Portsmouthu nemškega častnika zaradi vohunstva aretirali.
nesreča na bojni ladji. Klel, 5. decembra. Na bojni ladji »Preussen« je predčasno eksplodirala granata in dva moža težko ranila.
železniška nesreča na fran coskem. Pariz, 5. decembra. Pri Clermontu sta dva vlaka trčila drug v drugega. 2 osebi sta ubiti, 10 je težko ranjenih.
konfiscira::i rpomui.
Dunaj. 5. decembra.	Vno
pravdništvo je memoire grofinjo like Kinsky zaplenilo.
velik POŽAR. ' New York, 5. decembra. V Now Yerseyu je izbruhnil velikansk požar. Skoda znaša več kot 20 milijonov kron
Slovanski vesinik.
— Dalmatinske že'eznice. *Irvašk. listi poročajo, da so se bosenski sabor-ski poslanci nasproti zastopnikom dalmatinskega železniškega odbora iz c-kli, da se oni ne vnemajo za progo Ar-žano - Bugojno, ki bi Bosno vezala s splitko luko, marveč hočejo, da sc pred vsem oskrbe prometne zvezo v plodo-nosnejših pokrajinah, namreč proge Brčko - Tuzla - Bjelina, Banjaluka-Jajce in Novi-Bihač. Ker se tiče izvoza na morje so za to, da so podaljša proga, ki vodi sedaj do Metkoviča. naprej do naravne luke Ploče (Po to Tolero). N"a podlagi teh načrtov so Bosanci dosegli sporazum z avstrijsko vlado. Bosanci pa priznavajo, da je potrebna tudi proga Aržano-Bugojno, a v prvi vrsti za Split in Dalmacijo; zato naj hi to progo zpradila avstrijska vlada na svoje stroške. Bosanci bi potem ne ugovarjali takojšnji gradbi te proge.
sl Rusinska umetnica na tujih odrih. Rusinska operna pevka Irina
Sologub, ki jo svojo karijoro začela na poljskem odru, jc v pretekli sezoni nastopila na več italijanskih odrih z zelo velikim uspehom. Vsi laški listi občudujejo njeno bogatost glasu in umetniško kretanje. V Pisti ji je občinstvo pripravilo velikansko ovacije in ginlji-vo se od njo poslovilo.
sl Nova knjiga o balkanskih zadevah. Znani bolgarski publicist A. Dran-dar je te dni izdal v Bruselju knjigo o političnih dogodkih na balkanskem polotoku v zadnjih dveh letih. Pisatelj govori v knjigi o politiki, ki naj bi jo negovale balkanske države, zlasti pa Bolgarija, da si osigurajo politično sa-mostalnost in da dosežejo svojih narodnih ciljev. Knjiga g. D andarja je izšla pod naslovom: »Actualitčs Bal-caniaues« ter je zelo aktuelna z ozirom na sedanji politični položaj na Balkanu in na iznenadonjo, ki ga bo znabiti prinesla bližnja prihodnjost balkanskim narodom.
sl Srbski gostje v Soiiji. Nedavno so bili v Sofiji zastopniki srbskega odseka nedavno ustanovljenega srbsko-bo^arskoga odbora, da se posvetujejo z bolgarskimi ekonomisti, kako naj bi se oživotvorila srbsko-bolgarska zveza na narodnogospodarskem temelju. Bolgari so srbske goste sprejeli z veseljem, toda nekateri bolgarski listi nimajo upanja, da se ta zveza kedaj uresniči. Tako n. pr. bolgarski dnevnik »Don« sedaj, ko so je navdušenje malo poleglo, v uvodnem članku piše: »Ne moremo utajiti, da je bolgarsko občinstvo precej hladno nasproti vsakemu poizkusu srbsko-bo^arskega zbl žanja. Cela vrsta takih brezplodnih poizkusov je razočarala te največje entuzia-sto jugoslovanskega zbližanja, tako da se morajo obnašati nasproti novim poizkusom popolnoma indifo entno. Da, misel je lepa in zbližanje na narodnogospodarskem polju bi se lahko mogla izpremeniti v politično zbližanje, toda takšen poizkus mora imeti kot podla go iskrenost in nesebičnost. Ako hočemo, da se doseže med Srbi in Bolgari zbližanje, morajo Srbi najprej od sebe pregnati bolgarsko strašilo in Bolgari morajo nehati govoriti in pisati o srbskem izdajstvu.«
sl Ruska banka v Soiiji. Rusko-bol-garski trgovinski stiki se bodo kmalu izboljšali. Da dozdaj ožje trgovinske zveze med Rusijo in Bolgarijo ni bilo, vzrok je bil ta, da ni bilo ruskega kredita za bolgarske trgovce. Dosedaj je bil ves trgovinski promet na Bolgarskem v rokah nemško - avstrijskih bank, katerih je veliko število v Sofiji in na deželi. Sedaj se bode ustanovila ruska banka v Sofiji, ki bode bolgarsko trgovino spravila na pravo pot. Bolgarska vlada je temu ruskemu podjetju obljubila svojo izdatno pomoč.
sl Zoper ži "e na Ruskem. Ruski vojni minister Suliomlinov je te dni govoril s poslancem ruske dumo, Nikol-skim o židovskem vprašanju v ruski armadi. Minister je izjavil, da na carjevo povelje se je pečal s tozadevnim zakonskim načrtom, ki ga je predložila ruska duma. po katerem naj bi so židje ^onolnoma izključili od vojaško službe radi njih slabega službovanja, dalje radi demoralizujočega vpliva na okol co in upeljavo nodkupovanja v vojaški službi itd. Ministrstvo je razposlalo tozadevne vprašalne pole na vse ruske "•enem'e in vo!aško poveljnike in odgovori so takšne vrste, da zakonski načrt o nonolncm izključenju Židov od vojaške službe v Rusiji so bo v kratkem predlo?1'! ruski dumi v sprejem; namesto vojaško službo se bode Židom naložil poseben davek. — Iz Kijeva, se poroča, da se je tamošnje društvo trgovcev obrnilo na ravnatelja vseh tamošnjih gledališč, da naj takoj iz službo odpusti vse židovsko igralce. — Rektorat kijevske politehnike je sklonil, da nobenega Žida kot izvanrednoga
Za otroke s Sl&kimi kostmi
Nebrojnokrat tioarnano dejstvo ie, cla Scott-ova emulzija bolj kot katerokoli drugo sredstvo pripomore k temu, dn se ojačijo otroške kos.i, dn »e začno otroci ki so nočejo učiti stati in hoditi, že po kratki uporabi pristne Scottove emulzije postavljati po koncu, sami stati in v voselio svojih starišev tudi hoditi. Naj bi torej vsi star ši, katerih otroci vsled slab.h kosti dobro no napredujejo segli po
SCOTT"08-5 EMULZIJI
ki je žo nad 35 let v|)o'jana ter v J, i mi sv"t>vnl sloves kot izhorno sredstvo za ojnčenjc otrok. Pri nakupu naj sc zahteva izrecno Scott-ovi emul zijo Znamka ..Soott" ki je ic nad 3'š let v pel ann. 'amf za lobroto in učiti k.	2003
poslušalca no sprejme na tamošnjo politehniko.
-d Jctnlštvo na Ruskem. Po nujno-v» jših statističnih podatkih bilo jo le^a 1307. na Ruskem 77.254 jetnikov. Lota 1002 jih io bilo 96.605. Lola 1906 jih jo bilo 111.403, leta 1907. žo 138.000 in leta 1908. 171.219. Lota 1909. jo bilo 175.007 jetnikov. Lani so je število jetnikov zmanjšalo na 171.274, ali lotos je število zopet poskočilo. V mesecu januarju jo lvilo na Ruskem 179.841 jetnikov, v zadnjih mesecih pa jih jo 182.000. — Rusko ministrstvo pravosodja jc sedaj predložilo dumi zakonski načrt, po katerem so, bodo izdatki za jotništvo povišali za 2,421.000 rubljev na loto. S to vsoto sc bodo sezidale nove jetnišnice in pomnožilo jetniško osobjo.
sl Rev"z'ja kraljedvorskega rokopisa. »češke Slovo« poroča, da bodo komično preizkusili kraljedvorska rokopisa, ki sc nahajata v Parizu in v Turinu, da doženejo, če jc rokopis isti-nit, ali je ponarejen, kakor trdi profesor Masaryk.
Pr strta samo s to ;;nam«io — rlblCem — kot garancijskim sna rtom Scott-ovega ravnan|a.
3610
Zahvala.
'/■d mnoge dokaze iskrenega sočutja mod boleznijo in o > smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
Min Petelina
c. ki. glmn. piof. v pok.
kako ' tudi za mnogoštevilno spremstvo U zadnjemu počitku brekamo vsem najtoplejšo zahvalo, prijateljem, znan-cetn, Kojenkn-i IV. leti'kn učiteljišča, profesor eni, ravnateljem in nadzornikom, posebno k. ravnatelju dr. L. Po-žarju, njegovemu profesorsk' mu zboru in d lakom. Nadal e prisrčna zahvala za ginljivo petjo dijaškemu pevskemu zboru in darovalcem vencev.
Prisrčna z:1 hvala vsem! Bog plača j:
Žalujoči ostali.
Višina n. moriem 30h'2 sred. zračni tlak 73r>-!) mm
j	h!»nie
C ■ Ca- upa- i	Dani-
S | icvania ]	metra
j	v mm
4 9 zveč. |~7400 7 zjutr. 39 9 | 2 pop. 396
liiinpe-1 ratura ■ po j Cel ilju ;
! = « -
i S s u
Ve travi ' Nebo ! = - S

2 9 i sr szah. oblačno
1*9 brezvetr. 3 3 | sl. jjvzli.
00
Srednja vČerajSnia temo 3 0' norm. 0'1''
ZELEZNE PECI
vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirno irske trajno grelne peči. štedilnike, ognjišča za veliko kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
[ w w
iscem
za kavarno ali hotel kot natakar ali pa plačilni natakar. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »100«.	3612
acar
Brusila MU a Božič in mu Idil!
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor
prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd.
sc bodo ob tej priliki prodajali po izredno
znižanih cenah
ter se za res ugoden uakup najtoplejc priporoča najstarejša domača tvrdku
Lud. Cerne
5558
juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec
Ljubljana, lAfollooa ulica 3.
rva.
V sredo, dno t>. decembra 1911 ob 9. uri dopold. inevetuelno naslednje clni se potom prostovoljne dražbe izredno poceni oddajo dobra drva tudi v manjših oddelkih.	3017
Falesctiiiii s SoHuppler, Ljubljana. Trnovo, Preil Konjušnico 7.


Iščem
za svojega sma domače vzgojeno dekie, ki ima veselje in ljubezen do dežele. V svrho prevzetja dobro idoče, doslej v moji posesti, se nahajajoče trgovine s posestvom vred je potrebno najmanj 10—12.000 K clote. Ponudbe nti upravo lista pod ,, Sigurna bodočnost".
K,
ZJ
astefcokreneinareboleje
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 J' 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOVHKOVIC, Ljubljana.
3015
kateri jo vešč te službo, ter ima saj nekaj let v tej stroki izkušnje, se sprejme s 1. januarjem 1912 v ;lužbo z mesečno plačo 100 lv in prostim stanovanjem. Prošnjo je vložiti do 15. t. m. na reprezentanta pogoditvenega društva Jos. Pehani v Žužemberku. Prosilci s položitvijo varščino imajo prednost.
Ustanoal.efia leta 1880.
NMa svetonKa Ma
.ŠfJpEVC
S, Prešernova ul. 7.
Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom
priporoča velcčastiti duhovščini kakor tudi sl. občinstvu zajamčeno pristne
čebelno - voščene sveč6
:: za cerkev, pogrebe in proccsije ::
mm\2 zvitke, izbora! med pitanec
ki sc dobiva v steklenicah, škatijah :: in škafih poljubne velikosti ::
Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo.
5609
Sprejmeta se takoj
3618
reddeltucn
(Vorliauer), neoženjena, za stalno delo v rudniku. Več se poizve pri gospodu A. Spoljariču, rudniškemu ravnatelju, Kolodvorska ul. št. 28, Ljubljana.
Cena izvirni
!"50 I
Dobi sc v vseh lekarn.-
najboljše kakovosti zdrav in brez-h ben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tndi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba.	5087
St. 19.210.
Razglas.
3614
Dne 2. januarja 1912. 1., ob 10. uri dopoldne se" bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XXIV. žrebanje obveznic 4 o/0 kranjskega deželnega posojila.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 27. novembra 1911.
O judovski MM.
Werner Sombart, profesor narodnega gospodarstva na berolinski univerzi in znani sociolog, jo prišel pri iudih v nemilost s svojim spisom, ki je v njem dokazal, da izhaja razvoj sedanjega velikega kapitala tudi iz talmuda. Judovski profesor Oppen-heimer je napisal Sombartu odgovor
—	Sombart na (o ni odgovoril, vendar pa ni opustil študija judovskega socialnega vprašanja.
V zadnjih dnevih je imel v Berolinu prvo izmed svojih oglašenih predavanj: O judovski bodočnosti.
Še preje pa, kot jc razodel profesor Sombart svoje mnenje o judovski bodočnosti, je moral izpovedati, kaj sodi o judovski sedanjosti.
Judje so raztreseni po celem svetu: V Ameriki —• drugi Palestini — živi dva milijona, judov, v vzhodni Evropi sedem in pol, v zapadni eden in pol milijona judov. Najboljše so godi juclom v zapadni Evropi in v Ameriki.
»Vse imamo, kar smo želeli: vse borze, večji del bank, veletrgovino, državne dolgove, gledališča, časopisje, imamo vpliv v literaturi, na univerzah. Svobodo, ki so nam jo dali v evropskih državah, smo se imenitno poslužili.«
Kako se ločijo bankirji, baroni, siri in lordi in vitezi zapadnih držav ocl galiških, ruskih in rumunskih judov, ki so dospeli pocl okriljem zlate internacionale šele. do prvih uspehov! Vkljub vsej veliki pomoči, ki jo deli »Aliance israelite universellec, tožijo revni ruski in gališki judje: »Naši bogati bratje no vedo za nas, egiptovsi j Jožef noče priznati svoje krvi.« Iz vzhodnih držav evropskih se judje preseljujejo. Glavni vzrok temu je ude- J ležba judov pri revolučnili podjetjih: -vodja in finančni podpiratelj zadnjo j ruske revolucije je bil judovski i »Bund«, temu se ne more ugovarjati, j Drugi povod judovskega preseljevanja i je, ker nimajo v vzhodnih državah po- 1 polne gospodarsko in politične svobode in zato se selijo. Kam gredo? Prva. postaja jo Angleško, kjer bivajo v Londonu, imajo svoje časopise, gledališča, šole, delavnice in kjer drži nad njimi svojo mogočno roko lord Nathaniel i Rothschild, »najbogatejši Anglež«. Tudi ! na Anggškeni so si žo pripravili proti judom zakon o nadležnih lujcih in tako so se vrgli judje na Združene države amerikanske, kjer nikdo ne vpraša po konfesiji, narodnosti, kjer vlada popolna politična in gospodarska svoboda. Dandanes je Ne\v-York največje judovsko mesto.
Judje prihajajo v Ameriko z neznatnim denarjem. Nemški izseljenec i prinese v Ameriko približno 28 dolar- ! jev, Francoz 37, Japonec 39, Škot, 41, j jud samo 8 7 dol. in v začetku mora delati kot rokodelec v krojaških delavnicah — vsa amerikanska konfekcija ie v judovskih rokah — toda to ne traja dolgo in s pomočjo sovernikov j>osta.ja samostojen, odpre svojo lastno krama-t;jyo in se peča samo s trgovino. Zdru-Qne države imajo že svoje judovske bankirje, izmed katerih bodo Loob in j Scharp in Kuhn kmalu konkurirali x Rockefellerjcm in Gouldom.
»V gospodarskem oziru gve ameriškim judom imenitno.« pravi Sombart, »zato je tudi družabni antisemitizem v Ameriki liuiši kot v Evropi.«
»Kakšna je judovska bodočnost?« se vprašuje Sombart in odgovarja: »Dvomim, da bi se judovske razmere v vzhodni Evropi izboljšale, raje se bodo še poslabšale: pridejo vladni zakoni, pridejo ljudski |>ogromi, pridejo zakoni proti oderuštvu, kartelom, proti trgovini z ljudmi, proti borzni špekulaciji
—	toda po Angliji prihaja na. vrsto že Amerika,, kjer že mislijo na omejitev priseljevanja zamorcev, Japoncev in judov.
Na Angleškem, Francoskem in Nemškem so judje sicer zelo premožni, toda primeroma jih ubija to, da jih, čeprav je njih umrljivost manjša, prerašča število ostalega prebivalstva. O zapadnih judih sta sedaj dve. teoriji: Prva pravi, da judje v zahodnih deželah izumirajo, druga pa pravi, da. se arijska družba čim dalje tem bolj po-juduje. Sombart spaja obe teoriji v to tezo: Čimbolj se arijska družba napolnjuje z judovskim duhom, tem več judov izumira. Sovražnost do judov je največja tam, kjer uživajo judje popolno enakopravnost in svobodo: v Ameriki, v Angliji, v Franciji in Sombart čaka še večjega sovraštva proti judom.
K judovski nepriljubljenosti prispevajo tudi nekatere telesne posebnosti tega orientalskega naroda.,
Seveda se izraža Sombart izrecno, da j»o njegovi znanstveni nazori daleč od političnega antisemitizma.
Tacitus je vendar imel prav: Ze od starih časov Hebrejci pri ostali ljudski družbi niso priljubljeni. Tudi z njimi se
|
Skrbna gospodinje manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil.
Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba.
Kuhinja zahteva od nas najvoč izdatkov, zato bodi tudi naša prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh. temveč tudi vsaka gospodinja.
Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki.
Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost.
Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga:
Magdalene PIeiweisove
Sesti natis
izpopolnila in predelala
S. M. Felicita Kalinšek
šolska sestra in učiteljica na .,Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi.
Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti.
Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno.
..Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica ln gospodinja.
knjiga je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5-20, vez. K 6-—, po pošti 30 v več.
Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3*—, vez. K 3 60, po pošti 30 vin. več.

izdaja konzorcij »Slovenca«.
je izvršila izprememba: Od očaka Abrahama, ki je imel stotine ovac in bil pastir — baroni Rothschildi, Bleich-roderi, Guttmani, Koheni, Ephrassi, Weili, Reitzessi s svojimi wertheim-kami in z geslom: »Svet je naš!«
SMbem biioo.
Švedski narod, ki je poklonil svojemu pesniku in pisatelju Gustavu Strindbergu znaten narodni dar, pretresa, vest o nevarni bolezni 621etnega mojstra. Slabo vreme pozno jeseni na severu, notranji in zunanji boji, so očitno prispevali k njegovemu, nerazvese-ljujočemu stanju.
Strindberg je samotar, zato je težko priti k njemu. Stanuje v pripro-steni podstrešju v notranjosti Stokhol-raa. Mnogokrat zvoni zvonec na njegovih vratih in pesnik sprejema vsakega, ki trpi in ga muči usoda, seveda le, če zasluži sočutje. Najraje pa vidi pred seboj mlade, neizkušene talente, ki jim je dober svetovalec.
Nekak narodni muzej je njegova delavnica z biblioteko, z zbirko grških in hebrejskih biblij in slovarjev. V zadnjem času se je bavil pridno s študijem jezikov in navacl indijanskih plemen, ki izumirajo. Vkljub ogromni množici knjig, pisem in skic. ki jih nosi, je njegova miza v vzornem redu. Poleg armade svinčnikov je tam kup cigaret- Strindberg je strasten kadilec. Druga njegova zabava so cvetlice, ki jih sam goji. Njegov salon, takoj za delavnico, predstavlja ušmcv cvetoče pomladi. Njegovi hišni opravi pravijo v Stokholmu sploh »Notre dame« zaradi izvirnega sloga in vse ureditve. V salonu stoji pril jubljeni mu klavir z masko Beethovena, ki je njegov ljubljenec. Čc hoče Strindberg kakega posetnika počastiti, pa mu zaigra na klavir nekaj od tega velikega komponista.. — Poleg tega salona, j DIR Strindberg še posebni, veliki atelje z drugo knjižnico, ki je v njej zastopana poezija in proza, vseh starih in novih jezikov in narodov. Tam so dela kaldejska, staroegipčanska in grška, egiptovski slovarji in clruga znamenita dela.
Mnogi obiskovalci so sc izrekli o stanovanju Strindberga, da je to pravi dom Muz in naravnost idealni kotiček za duševno delo in stvarjanje.
Strindberg vstaja ob pol sedmi uri in pije kavo, ki jo mu nosi tiha služki-nja Mina. Potem gre na sprehod. Točno o poldevetih se vsede k delu in dela do poldneva, zaeno pa sprejema obiske. Potem se pa zapre, in ne pusti nikogar k sebi. Nato bere in urejuje svojo korespondenco, ki je znatna, kajti vsak teden dobiva čez sto pisem. Zatem mu pripoveduje Mina najvažnejše novice iz listov, ker jih on iz principa ne bere. Ob štirih obeduje. Večer žrtvuje družini in družabnim obiskom. K pesniku prihajajo otroci njegovi in sorodniki, največ 91etna Ana Marija in Greta, njegovi hčeri. Mali Mariji pravi oče rad pravl jice. V celem ima š'iri potomce. 1& prvega zakona je sin Ivan. matematik in astronom, hči Karina, ljubka An; Marija in umetnica Harrieta Bosse-je-va iz drugega zakona.
Veliki njegov življenjski sen je, napisati veliko narodno švedsko dramo in jo videti na odru. Nekateri imajo za to dramo: »Gustav III.«. ki jo preveja veliki duh demokra tizma.
Nekaj posebnega na Strindbergu je njegova mržnja do literatinj. Čeprav stori mnogo dobrega in čeprav pravijo hčere, da je najboljši oče in kristjan, vendar ne priznava nobene državne vere, ne katoliške, ne luteranske, am-pok klone k filozofiji Svvedenborgovi — mistika iz XVIII. stoletja. Zdravnik je pesniku v čas bolezni prepovedal delati.
Zeleznato Kina uino
lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno mnotino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi kina vini, katero, vsebujejo samo toliko železa kot navadna uamizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazujo več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo o. kr. ministrstva *» notranje zadove v Gradcu leta 1010-
Želoznato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvno, nervozne, vsled bolezni oslabelo osebe, blede, drobne in slabotno otroke.
Vs literska steklenica K 2'—, 3 steklenice K 6-flO, poAtnina in pofltni savoj franko.
Tisk: »Katoliško Tiskarne <.
Odgovorni urednik: MIha MoSkere.