OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske .delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 23, 194%
ŠTEVILKA (NUMBER) 185
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Mrs. Theresa Mikich se bo jutri vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom na 1419 E. 47 St., kjer jo bodo prijateljice sedaj lahko obiskale. Zahvaljuje se vsem za obiske in cvetlice ter kartice.
Sorodnika išče
Mr. John Slabe iz 3777 W. 14 St. je prejel pismo od Štefke Mazovec iz Domžal, ki želi zvedeti za naslov sorodnika Franc Kožar (Košir?), ki je svoječas-no živel na 1266 E. 61 St. Star je okrog 65 let. Ako sam to či-ta, ali pa če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da sporoči na naslov Mr. Slabe.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Louis Cim-perman ml., 1115 Norwood Rd., in pustile v spomin zalo hčerko. Tako sta Mr. in Mrs. Louis Cimperman st., ki vodita groce-rijsko trgovino n a Norwood Rd., postala "grandma" in "grandpa".
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Modic (Tino), ki vodita gostilno Tino's Cafe na 6030 St. Clair Ave., so se preteklo sredo zglasile rojenice in jima pustile zopet lepo deklico, ki bo delala družbo svojim dvem sestricam. Čestitamo!
Policaj izvršil samomor
S strelom v glavo si je včpaj Vzel življenje mestni poJicuj" Jha-^ius C. Stade, star 59 let. Najden j® bil mrtev v spalnici tik pred ko je imel oditi na služ-^0- Njegova žena in hči pravita, je bil Stade že nad leto dni ^olan na živcih.
Wallace se hoji, da je depresija že neizogibna
Tarča njegovega napada je zopet Truman in sicer sedaj v zvezi z James Forrestalom
PHILADELPHIA, 20. septembra—Na shodu Progressive (Zitizens of America je Henry A. Wallace včeraj napadel vojno in proti-komunistično histerijo v Zedinjenih državah in izjavil, da je neprijetno presenečen, da je predsednik Truman nedavno dal navodila z bojne ladje Missouri, da se James Forrestala "takoj imenuje za obram-benega tajnika" in sicer vsled "mednarodne nujnosti."
"Vztrajam, da ima ljudstvo* --- : '
pravico do pojasnila, če obstoja ' nja depresije lahko pomeni voj-resnična nujnosf. Ce te nujnosti I no. Prestrašeni in lakomni Ijud-ni, potem se tako postopanje'je, ki se bojijo koasa ekonomske lahko smatra najnižjo metodo j depresije in ki dvomijo v našo zasnovanega strahu," j^ rekel [ sposobnost, da bi mogli imeti Wallace.	i polno zaposlenost in polno pro-
Glede Trumanove akcije je j dukcijo v miru, nas lahko pože-bivši podpredsednik Zedinjenih ^ nejo pod najmanjšo pretvezo v držav izjavil, da to ni nobena I vojno. To ne bo vojna za svobo-tehnika, ki naj bi zmanjšala J do, ampak vojna za v kot pritis-upornost Rusov in da vsled te njeno lakomnost.
tehnike ne bomo nikakor bolj priljubljeni pri miroljubnih narodih, kjer koli na svetu.
Izjave na časnikarski konferenci
Popoldan je Wallace priredil časnikarsko konferenco, pri kateri je zopet ponovil svoj apel za boljše razumevanje Rusije.
Ni pa hotel podati nobenih komentarjev v zvezi z govorom, ki ga je imel sovjetski zastopnik
Trygve Lie bo svetoval velikim silam slogo
NEW YORK, 22. septembra— Predsednik skupščine Združenih narodov Oswaldo Aranha je danes izjavil, da je zavrgel zahtevo zunanjega ministra Andrej Vi-! Višinskega, ki je nameraval v šinski pred skupščino Združenih j svojem drugem govoru pred narodov, v katerem je obtožil i skupščino ponoviti obtožbe pro-vplivne Američane, da poskuša- ti Zedinjenim državam, katere
jo zanetiti novo vojno.
Wallace je izjavil, da bi Višin-
I^elavec se ponesrečil pri čiščenju tovarne
Včeraj popoldne se je v tovar-White Motor Co. 19-letni Joseph G. Klamac jr. iz 1981 W.
St. po naključju dotaknil žice z 11,000 volti električne sile in pi"! tem dobil resne opekline na Vratu, po rokah in telesu. Odpeljali so ga nezavestnega v Glenville bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njegovo stanje kritično. Neki njegov sodelavec John Bobal je dobil lahke opekline.
Oba delavca sta bila najeta, da očistita eno izmed tovarniških poslopij na E. 79 St. in St. Clair Ave. Klamac se je dotaknil električne žice, ko se je priprav-da spusti lestvo s strehe, kateri je delal. Sunek je po-^^ročil, da je Klamac izgubil ^^^Motežje in padel na zemljo z 25 čevljev.
ski zelo lahko našel primerne iz-{kusije tako zaostrile, da je ge-jave, če bi hotel obtožiti vojne i neralni tajnik Trygve Lie odlo-podžigalce.	jčil, da bo jutri formalno apeli-
"Vprašanje je, če ameriško 1 ^^al na velike sile, naj zavržejo judstvo želi mir. Ni vprašanje, svoje razlike in naj sodelujejo
da se priklonimo Rusiji, ampak P" jačanju miru.
Z govorom Trygve Lie-a se bo zaključila splošna debata.
da najdemo, kaj ona želi. Mi ne moremo dobiti vsega, kar želimo in niti oni ne morejo dobiti vsega, kar želijo. Toda nesmiselno je, da se s sedanjo politiko ogroža življenje naših otrok in vnukov."
Wallace okrcal tudi ameriški tisk
Wallace je ostro ameriški tisk in radio in izjavil.
TRST, 23. septembra — Italijanska časnikarska agencija
kritizirali"-'^"®^" Poročala, da je goriški nadškof Carlo Margotti izja-
da'tVsk'prispeva'7 ustvarjanju	j® jugoslovanska policija
vojne histerije z izbiro naslovov j izgnala iz e a Gorice, ki je pri-in objavljanjem določenih član-! šel pod Jugoslavijo, apostolske-jjQy	i ga administratorja, ki se je na-
"Tisk, radio in film morajo I ^ajal v tem delu mesta.
biti uporabljeni, da pospešujejo Margo i je izjavil, pravi poro-
inson govori na 2 or o Vanju odvetnikov
Clevelandu se je včeraj o vorilo letno zborovanje Ame-i'ls e odvetniške zveze. Snoči je pred 2,000 odvetniki iz vseh de-ov dežele govoril predsednik ^a-^išjega sodišča Zedinjenih rzav Fred M. Vinson, ki je re-e da svet stoji na križpotju, koder vodi ena pot v anarhijo n propast, druga pa k novim : ecjim uspehom, kakor jih je oveštvo kdaj prej videlo. Kar e Ajnerike tiče, ji preti nevar-os , da bo postala žrtev dikta-<^ejal Vinson, ako ne . ^®''e in zaupanja v zakon ne otakljivost posameznika anes bo glavni govornik r nvene^i bivši minnesotski go-ve^r Harold E. Stassen. L
nred"?	na zborovanju
t i »ajvišjih sodišč A Slije in Kanade.
je dolžil podžiganja na vojno". Kot pravi poročilo, so se dis-
LETALO Z"ROBOTNIM PILOTOM" PRELETELO ATLANTSKI OCEAN
LONDON, 22. sept. — Danes je bil izvršen prvi prelet Atlantskega oceana v zgodovini z letalom, ki ga je dirigiral "roliotni pilot." Takozvano robotno.letalo ameriške armade je imelo na svojem krovu tekom 2,400-miljskega poleta 11 mož, ki pa niso imeli absolutno nobenega posla, kajti letalo je bilo ves čas poleta dirigirano po "mehaničnih možganih."
Ko je letalo, ki se je dvignilo v zrak v Novi Fund-landiji, pristalo na nekem armadnem letališču v Angliji, Je polkovnik James M. Gillespie dejal:
"Mi nismo storili drugega kot pritisnili na gumb v Stephenvillu v Novi Fund-landiji, odleteli in pristali natančno po načrtu v Brize Nortonu. Mehanični možgani so izvršili vse delo."
Niti pri dvigu, tekom poleta preko oceana, ali pa pri pristan ju se ni človeška roka nikdar dotaknila nobenega instrumenta v letalu, ki je odletelo iz Nove Fundlandije v nedeljo ob 5:20 popoldne in pristalo tukaj danes ob 5:20 zjutraj.
Tajna policija na letalskem polju je zabranila re-porterjem in lotogralom, da bi bodisi govorili z letalci, ki so dospeli v Anglijo z robotnim letalom, ali pa da bi vzeli kake slike. Časnikarjem je bilo povedano, da jim vstop na letalsko bazo utegne biti dovoljen jutri.
"Evropa je deMivno krenila na levo," opozaija Jan Masarvk
Evropa potrebuje 15 milijard za obnovo
v gorici ne marajo apostolskega administratorja
bratstvo, krščanstvo in demokracijo in to z vso gorečnostjo.
čilo, da je jugoslovanska policijska patrola zbudila administra-
s katero sedaj pospešujejo med-	odpeljala do meje in
narodno sovraštvo," je rekel	italijanskim vojakom.
je
Wallace in pristavil, da bi naša dežela bila bolj zdrava, če bi se vso moč ameriškega tiska in radia uporabilo za pobijanje ali pa j MILAN, 21. septembra—Kar-omejevanje nerazumnih pred- dinal Schuster je danes v govo
Milanski kardinal j napadel balkanske države
sodkov.
Bojim se, da je depresija že neizogibna"
ru, ki ga je imel pred 20,000 ka toličani, napadel "zajetje oblasti s strani množice." Ko je to izja-
Wallace je govoril tudi glede , vil, so levičarski delavci glasno vedno večje draginje in izjavil, [ izrazili svoje neodobravanje da bi morala administracija sku- ■ pt-oti Schusterju paj s kongresom deliti, odgovor-
nost tako za zunanje kot notranje težave. To je posebno resnično v zvezi z vprašanjem draginje, za katerega da sedaj ni rešitve.
"Ponovna ustanovitev kontrole cen in racioniranje (živeža) je edina učinkovita mera, toda jaz se zavedam ,da je to politično nemogoče."
Bivši podpredsednik je opozoril, da se Amerika mora pripraviti na depresijo, o kateri se zdi, da je neizogibna. Rekel je:
"Jaz vas opozarjam, da grož-
Kardinal je napadel balkanske vlade, ki da se nahajajo pod "komunistično kontrolo" in rekel:
"Cerkev ne more ostati brezčutna, ko so v raznih evropskih državah z zajetjem oblasti £ strani množice stvari postavlje na na glavo."
Kardinal in milanski nadškof je bil večkrat v znak neodobra-vanja prekinjen z žvižganjem in hrupom s strani delavcev, do-čim so mu katoličani s ploskanjem odobravali.
WASHINGTON, 22. septembra—Danes je 16 zapadnih evropskih držav objavilo proračun, ki je 6il istočasno obelodanjen :tudi v Parizu, po katerem bodo i v teku prihodnjih štirih let potrebovale 22 milijard dolarjev, da izvršijo delo obnove. Zedinje-'ne države bi imele k tej vsoti prispevati 15 milijard.
Ta proračun je bil podan v javnost kot baza razmotriva-njem, katera čakajo kongres, ko se odpre debata glede Marshallo-Ivega načrta.
I
Omenjena vsota pa nima nobene zveze z nujno pomočjo, o kateri se je državni tajnik Marshall izrazil, da jo zapadna Evropa takoj potrebuje, ako se hoče v predstoječi zimi preprečiti lakoto in splošno trpljenje.
Rop na "avtnem lotu"
'Dva bandita, katerih eden je imel revolver v roki, sta snoČi oropala trgovca z rabljenimi avtomobili Jakoba Dubbs-a, starega 62 let, ko jima je šel kazat truck v ozadju svojega "avtnega lota" na 6620 Euclid Ave. Vzela sta mu $1,100.
Ngi,ročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte
Rusija predlaga priključitev Koroške in štajerske Jugoslaviji
Zedinjene države so predlog zavrgle in zahtevajo, da se Avstriji zajamči neodvisnost
DUNAJ, 22. septembra—Zedinjene države so danes odbile sovjetsko zahtevo, da se južna Koroška in spodnja Štajerska priključita Jugoslaviji.
Zahtevo je predložil na seji*----
zavezniške komisije, ki razmo-
triva o osnutku mirovne pogodbe za Avstrijo, sovjetski predstavnik M. K. Novikov. Novikov je v celoti podprl jugoslovanske zahteve.
Na seji komisije ni bil dosežen noben sporazum, ker je tudi sovjetski delegat gladko odklonil ameriški predlog, da se v mirovno pogodbo vključi člen, ki bi naj jamčil Avstriji politično in ekonomsko neodvisnost.
Novikov je vprašal: "Kdo pa
ogroža njeno neodvisnost ?"
*
Jugoslavija poslala Italiji protestno noto
RIM, 22. septembra — Jugoslavija je poslala italijanski vladi noto, v kateri protestira proti preganjanju Slovanov, ki so ostali pod Italijo.
V noti se obtožuje Italijo, da krši določbe mirovne pogodbe. Obenem pa Jugoslavija predlaga, da se zadevo poskuša rešiti z medsebojnim sporazumom, predno se jo predloži velikim silam.
*
Diskusije glede položaja v Trstu
BEOGRAD, 22.. septembra—
Apelira na Zedinjene države, da priznajo ta nagib na levo
NEW YORK, 20. septembra—Cehoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je v govoru, ki ga je imel ob priliki včerajšnjih debat na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov v Flushing Meadow, izjavil, da je "Evropa definitivno krenila na levo."
Masaryk je opozoril, da bi bi-*---—-—
Peake in ameriški ambasador Cavendish Cannon sta danes povabila jugoslovanskega generala Vladimirja Velebita na pogovore glede položaja v Trstu.
*
Jugoslovani zajeli tri ameriške vojake
SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, 23. septembra — Uradno poročilo ameriške vojaške komande pravi, da so Jugoslovani zajeli na meji Svobodnega tržaškega ozemlja ameriškega poročnika William Van At-tena in dva vojaka, Earl G. Hen-dricka in Glen A. Myersa.
Poročilo pravi, da so se omenjeni nahajali v patroli na postojankah št, 5 in št. 6.
V nadaljevanju svojega poročila pravi armada, da je Van At-ten, ko je vodil svojo patrolo, opazil jugoslovansko patrolo, s katero so ameriški vojaki že prej govorili in s katero so, kot je izgledalo, bili v dobrih odnošajih. Van Atten in dva vojaka so se približali jugoslovanski patroli.
"Videlo se jih je, ko so govorili z Jugoslovani v razdalji kakšnih 30 do 35 čevljev. Potem pa se jih je videlo, kako so šli naprej in izginili z Jugoslovani, ki so korakali za njimi z dvignje-
Angleški ambasador Charles nimi puškami," pravi poročilo.
lo dobro, da bi vsaka članica organizacije Z. N. uvidela to stvarnost.
Češki zunanji minister, ki je sin ustanovitelja moderne če-hoslovaške demokracije, je poudaril, da je ta nagib Evrope na levo "dobro utrjeno dejstvo, ki sloni na zgodovinskem razvoju in na ekonomskih potrebah."
Svarilo Zedinjenim državam, da se sprijaznijo z dejstvi
Po tem ko je omenil, da je opazil, da je razkol med zapa-dom in vzhodom predmet, o katerem se v skupščini vodijo najbolj obsežne diskusije, je Masaryk posebno opozoril Zedinjene države, kot "priznano voditeljico zapada", da bi morale priznati dejstvo, da je Evropa krenila na levo. Rekel je, da kot Evropejec želi, da bi "mati Evropa bila ozdravljena resne bolezni, na kateri očitno trpi."
Masaryk je podprl in se "prisrčno soglasil" s predlogi sovjetskega delegata Andreja Višinskega za omejen je oboroževanja in za prepoved uporabe atomskega orožja. Zahvalil se je sovjetski armadi, da je rešila Prago pred razdejanjem potem ko se je šest let nahajala pod nemško okupacijo. Rekel je, da je videl, kaj so Nemci storili v južni Ukrajini in v Varšavi.
"To je bilo taksno razdejanje, katerega bi morali videti, če bi hoteli verjeti," je rekel Masaryk in pristavil, da ravno vsled tega prosi svoje, tovariše delegate, ki predstavljajo tiste države, katerim so bile prizane-sene takšne "nečuvene vice", da naj bodo stvarni, ko ne soglašajo z "nekimi našimi načini ali pa sredstvi."
Okrcal je zapadne sile v zvezi z obnovo Nemčije
Cehoslovaški zunanji minister je okrcal zapadne sile, ki obnavljajo Nemčijo. Rekel v je, da je čehoslovaško ljudstvo v resnih skrbeh glede govoric, da se namerava nemška industrija vrniti zasebmm lastnikom.
"Na&e ljudstvo se žal zelo dobro spominja posledic, ki so bile povzročene, ko je zapadni kapital po prvi svetovni vojni bil naložen v Nemčijo. Osebno me lahko prepričate, da Nemčija ni'nevarna in da ne bo nevarna za nedogledno bodočnost. Toda vi ne morete prepričati mladenke, ki dela v mojem uradu in kateri so Nemci umorili brez razlike celo družino."
Nato je Masaryk poudaril, da se velika večina njegovega naroda spominja Nemčije, ki je ustvarila koncentracijska taborišča v Oswiecimu. "Ta Nemčija je vsaj za sedaj zasenčila spomin na Nemčijo Goetheja, Heineja in Einsteina."
Cehi ne razumejo, zakaj Nemčija uživa prednost
Masaryk je dejal, da on ne zagovarja, da se Nemčijo osiromaši in napravi brezpravno, da pa tisti, ki so bili v osebni doti-
morajo biti vedno čuječi. Opozoril je, da so razmere v nekaterih evropskih državah še vedno obupne in da je dajanje prednosti Nemčiji pri pomoči, tako hitro po zmagi, nekaj, kar Cehoslovaki ne morejo doumeti.
(O tej prednosti Nemčije je govoril tudi francoski zunanji minister George Bidault, ki je izjavil, da se ne bi smela s poizkusi za obnovo Nemčije obnoviti tudi njena vojaška moč. Bidault je svetoval dolgoročno okupacijo Nemčije s strani zavezniških sil, strogo kontrolo razorožanja, demilitarizacijo in mednarodno kontrolo "v širšem pomenu besede" Porurja.) Masaryk zagovarja Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo
Masaryk je podprl večji del Višinskijevega programa in protestiral proti poizkusom, da se sfvicnf krivda za civilno vojno v Grčiji na Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Kritiziral je poizkuse, da se razne važne politične zadeve urejuje izven okvirja organizacije Združenih narodov, pri čemur je očitno imel v mislih Trumanovo doktrino in Marshallov načrt.
Cehoslovaški zunanji minister je tudi zahteval, da se očuva moč pravice veta, ki ga imajo velike sile.
Masaryk je pri koncu svojega govora še enkrat udaril Zedinjene države, katere je Sovjetska zveza obtožila, da nameravajo spremeniti ustavno listino Združenih narodov s svojim predlogom za ustanovitev "male skupščine". Masaryk je izjavil, da bi vsako "motenje ravnovesja posameznih organov Združenih narodov", kateri so bili ustvarjeni soglasno z ustavno listino, "slabilo samo organizacijo."
Nov grob
john gnjidich
Po kratki bolezni je preminil John Gnjidich, star 64 let. Stanoval je na 1521 E. 41 St. Tukaj nima sorodnikov. Doma je bil iz Dalmacije. Za pogreb skrbi prijatelj George Gornik, in sicer se bo pogreb vršil v sredo popoldne ob 1. uri iz Zeletove-ga pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče.
IMA ZDRAVILO PROTI HRUPNIM POROKAM
SCHENECTADY, N. Y., 22. septembra — Neka žena, katere ime ni bilo objavljeno, toda katera se je označila za "staro gospo," je zaprosila policijo, naj nekaj stori proti hrupnim porokam, odnosno navadi, da se poroke proslavljajo s cinglanjem, zvonenjem, hrupom in trobije-njem.
"Stara gospa" je s svoje strani priporočila: "Zaprite nevesto in ženina tekom prve zakonske noči v ločene celice. To bo gotovo
ki z "agresivnim tevtonizmom", pomagalo."
STRAIN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -—-
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For 3 Months—(Za 3 mesece) ---
ENAKOPRAVNOST
23. septembra 1947
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za ^ropo. Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ■	-
For Half Year—(Za pol leta) —-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
F. A. Vider, predsednik SANSa:
SANS IN TAFT-HARTLEYEV ZAKON
Oni, ki so še včeraj ukazovali, delili pravico razredno in kopičili imetja zase, kakor tudi za svoje naslednike, počasi le spoznavajo, da prihaja doba, v kateri bo treba človeško družbo tako izenačiti, dk bo kruha za vse' in da si ga bodo tudi oni, ki se sedaj dolgočasijo v brezdelju, lahko na pošten način zaslužili. Če bi človek ne bil tako podvržen slabi lastnosti-lakomnosti, bi se do tega procesa lahko prišlo brez posebnega krika ali bolečin, ker koncem konca se temu izogniti ne da. Ker pa je med ljudstvom še mnogo postopačev ter egoistov, katere preletava strah pred tako socijalno uredbo, v kateri bo mesto rezanja kuponov treba prijeti za resnejšo delo, se ti poslužujejo vse vrste zvijač in prevar za odgoditev gospodarskega prevstroja. V svoji zaslepljenosti gredo celo tako daleč, da razstrganim in izstradanim narodom mesto kruha ter obleke pošiljajo puške, kanone in municijo v upanju, da se med sabo pokoljejo in tako podaljšajo življenje sistemu privatnega lastništva. Ampak vsi ljudje vendar ne^ ostanejo slepi za vedno! Taka demokracija kot je naša, ki hoče narekovati drugim narodom, kakšno naj bo njihovo politično prepričanje, ako hočejo dobiti "skorjo," ki pade od bogate mize, ni več demokracija ampak diktatura, katere se znamo še sramovati. In kdor misli, da se .l^odo narodi, če tudi sestradani, tako ponižali, da vržejo svoj g prepričanje v koš za skodelico leče, ta bo prej ali slej razočaran.
Da so gospodarske razmere v naši deželi za povprečnega delavca za enkrat še ugodne, bo mogoče resnica, ampak tudi prosperiteta za ameriškega delavca ne bo večno trpela, katera znamenja lahko vidi oni, ki ni slep. Zelo resen korak v tem smislu je bil storjen v kongresu, ko je ta sprejel Taft-Hartleyev proti-unijski zakon, potom katerega se lahko uničijo vse strokovne unije.
Organizacija SANS je na svoji zadnji konvenciji osvojila resolucijo, v kateri je izražena naša volja za sodelovanje s strokovno organiziranim delavstvom, kakor delavstvom v obče, v boju proti omenjenemu krivičnemu zakonu. Ker je to eno izmed resnih in važnih vprašanj, ne samo za strokovno organizirano delavstvo, ampak tudi za člane SANSa, ti brez dvoma pričakujejo od nas instrukcij ali navodil za uspešno akcijo od naše strani v tem oziru. Kaj naj torej mi storimo? Za nekatere nas, ki poznamo zgodovino razrednega boja, ki preveč poznamo delavske "prijatelje" v kongresu, za katere je John L. Lewis lomil kopja pri zadnjih predsedniških volitvah, bi bil proces kaj enostaven: Takojšnja ustanovitev delavske politične stranke s popolnim socijalističnim programom, kar bi bil najmočnejši odgovor republikansko-demokratski reakciji. Toda delavske politične stranke s socijalističnim programom se ravno tako boje mnogi unij ski voditelji pri AF of L in CIO, kot profesijonalni politikaši kapitalističnih strank, v nekaterih slučajih skoro še bolj. Ampak tudi mase v tem oziru niso kaj boljše. V ogromni večini slepo sledijo svojim voditeljem in ponavljajo isto, kar slišijo od njih, češ, da je socijalizem tujezemska ideologija, katera nima prostora na tem kontinentu.
Kot dosedanja znamenja kažejo, se bosta pri prihodnjih splošnih volitvah, najmočnejši strokovni uniji CIO in AFL, kateri štejeta do petnajst milijonov delavcev, zopet vrgli v politično borbo z starim geslom: nagrado prijateljem in poraz sovražnikom delavstva. Vse dosedanje izne-verbe politikantov v interesu delavnega ljudstva še niso spametovale unijskih voditeljev in tudi ni upanja, da jih izpametujejo prej, da pride do kakšne katastrofe. Upati je bilo, da jih strezni Taft-Hartleyev zakon, toda kot je soditi, to še ni dovolj drastična zaušnica.
V teh okoliščinah ali razmerah nam kot prijateljem strokovno organiziranega delavstva ni mogoče storiti dru-zega, kot da nudimo moralno oporo unijam, koder se iste postavijo po robu omenjenemu zakonu, kateri bo brez dvoma na podlagi konstitucije neustaven. Koder in kadar se bo rabila finančna pomoč v tiranju na sodišča glede tolmačenja Taft-Hartleyevega zakona, je od naše strani priporočljivo, da članstvo po možnosti nudi tudi finančno podporo.
UREDNIKOVA POŠTA
Plesna prireditev podružnice SANSa ši. 48 *
Cleveland, O. — Naša podružnica SANSa št. 48 za okrožje SDD na Waterloo Rd., želi opozoriti naše zavedne ljudi, da se bo plesna veselica te naše podružnice vršila dne 5. oktobra in to v avditoriju SDD na \yaterloo Rd.
Prvotno se je nameravalo podati tega dne kak program s sodelovanjem dramskega društva "Verovšek", ker pa dramsko društvo vsled tehtnih razlogov ni moglo pripraviti igre, smo se morali sprijazniti le z idejo, da priredimo plesno veselico. Za ples bo igrala dobro poznana in med mladino priznana dobra godba John Zalarja. (Ta godba vedno igra v Twilight gardens tiste lepe polke in valčke.)
Prošeni ste, da opozorite vašo mladino na to prireditev. Naj pridejo tega dne na ples v SDD na Waterloo Rd.! Prvič boste vedeli kje se vaša mladina nahaja in da je v res dobri družbi, in drugič boste s tem pomagali dobri stvari, za katero se naša organizacija SANS trudi med nami, ameriškimi Slovenci.
Da nam je SANS še vedno potreben, tega se menda vsi dobro zavedamo. To je bilo potrjeno tudi na zadnji konvenciji, ki se je vršila koncem maja tekočega leta. Konvencija se je izrekla za širše delo, ki nas prizadeva kot ameriške Slovence. Takšna organizacija, kot je SANS, nam je vedno potrebna, dobro je da je stalno med nami, da goji kulturo in prosveto v vrstah naše tu rojene mladine, da jih čimbolj seznani z zgodovino našega naroda in jih spodbuja, da bodo pri temu začeli pravilnejše razumevati borbo, ki so jo vodili njih sorodniki in rojaki v stari domovini. Prispevala pa bo tudi, da ue bodo podlegli in nasedali laži-pro-pagandi, katero vodi med nami nazadnjaško časopisje in njih razne agenture.
Človek bi se nehote zjokal, ko opazuje toliko krivice in tolike laži, katere povzroča in širi zadnje čase lažnjiva propaganda. Naša mladina, ki povprečno leto čita, kaj rada naseda tej laži propagandi in ne samo tisti, ki je v zvezi s sedanjo novo Jugoslavijo, pač pa tudi tisti, ki se nanaša na nas same in ki vodi boj proti vsemu, kar je danes' med nami progresivnega.
Zadnje časd in to precej časa po drugi svetovni vojni je pričela ta reakcija vedno bolj in bolj dvigati glavo in ogrožati zasebne pravice človeka. Radi bi videli, da bi se ponovno povrnili časi izkoriščanja po vsem sve-| tu, posebno v Evropi, kjer so s to fašistično golaznijo pome-tli in jo odpravili. Danes dajajo potuho vsem tistim, ki so počenjali zverinska dejanja. Mnogi "begunci" prihajajo tudi v našo deželo, tako da bomo imeli nekega dne z fijimi še velike probleme.
Dolžnost slehernega progresivnega ameriškega Slovenca je, da poučuje mladino, da jo spodbudi, da bo bolj pravilno in jasno mislila in da ne bo nasedala taki laži propagandi, kot jo vodi med nami razno meščansko časipisje, revije, itd.
SANS bo pozvan v bodoče, da tudi na tem polju vrši svoje naloge in posveča več pozornosti naši mladini. To je posebno važno, če hočemo, da bo organizacija vršila bolj uspešno svojo nalogo.
Priporočljivo je, da priporočite vaši mladini, naj pristopi k tej organizaciji in se zaveda,' da mora tudi ona vršiti del splošnih nalog, vsaj tisti del, ki se nanaša na njo samo. To je potrebno, da jo čas ne bi pre-' hitel in jo vrgel v težak polo-' žaj.	I
Med nami imamo sicer nekaj dobrih in res progresivnih Američanov, žal pa vse premalo. Taki kot so Wallace in drugi, so v očA naše reakcije le "brrrr., komunisti"! Danes je to že tako v modi, da se res lahko vprašamo, če so ti nepridipravi tako močni, da nam grozijo z nevarnostjo, da nas bodo začeli kar žive peči.
Ker so med nami številne SANSove podružnice, je dobro, da zainteresiramo našo mladino za skupno progresivno delo. Med ameriškimi Slovenci je ta organizacija danes posebno potrebna, ker bolj kot poprej bo potrebno razkrinkati laži propagande reakcije.
Za to delo pa so nam in nam bodo še vedno potrebne finančne podpore. Brez denarja in prispevkov za razne sklade, SANS ne bo mogel vršiti vse to. Vaše sodelovanje in Vaša podpora so nujni pogoj za uspešno delovanje organizacije. Iz tega razloga je potrebna, da prirejamo od časa do časa take prireditve. Pa tudi drugače ste prošeni, da po svojih močeh skušate podpirati s prostovoljnimi prispevki naš SANS, katerega naloge, ki jih vrši med nami, bi se morali stalno zavedati.	»
Torej se vidimo dne 5. oktobra v SDD na Waterloo Rd.!
J. P. Durn, tajnik podruž. št. 48 SANS.
John Rožance za councilmana 32. varde
Cleveland, O. — Skušnje, katere si je John Rožance pridobil kot večletni trgovec, narodni, kulturni in politični delavec naj Vam bo garancija, da bo dober in uspešen mestni zastopnik naše warde.
John Rožance je poročen in oče treh sinov, Ivan je starejši in je do vstopa v armado vodil trgovino z modnim blagom, Edward in Victor, oba sta bila v vojaški službi za časa vojne.
Ko se je zbiralo denar in delovalo za gradnjo Slovenskega dalavskega doma na Waterloo Rd. je bil naš kandidat Rožance vedno med prvimi pri zbiranju denarja potom veselic, bazarjev in prodaje delnic. Kot večletni direktor in predsednik Slovenskega delavskega doma je neumorno deloval, da se je uresničila večletna želja v Col-linwoodu živečih Slovencev postaviti svoj narodni dom. Pod spretnim in umnim vodstvom takratnega predsednika Slov. del. doma Johna Rožanca in ostalega direktorija, se je leta 1927 začelo z zidavo Narodnega doma. Stavba Slov. del. doma, ki je danes ponos in središče collinwoodskih Slovencev, je bila brezhibno dovršena z impo-zantno otvoritvijo koncem leta. Delo in priprave za dopolnitev stavbe so bile ogromne in John Rož»nce se ie izkazal, da je bil kos njemu poverjenemu delu.
Lahki si mislite koliko ogromnega dela je bilo pri tej stavbi, ki je z opremo vred stala preko $95,000; na roki ko se je začelo z zidavo, pa je bilo samo 29 tisoč dolarjev.
Volilci in volilke 32. varde, poverite John Rožancu zaupnico, da vas zastopa v mestni zbornici, delujte in agitirajte za njegovo izvolitev!
Kampanjski odbor 32. varde.
Volite John A. DeVita za councilmana 32. varde!
Cleveland, O.—Še en dober teden in imeli bomo primarne volitve. V 32. vardi imamo letos zopet živahno družbo kandidatov za councilmane, toda moje osebno mnenje je, da nimamo dosti kaj izbirati, ker pred volitvami so vsi dobri, priporočajo in obljubljajo nam vse, kar jim pride na misel. Po volitvah pa na vse to pozabijo.
Čeravno nisem tako znana
oseba, hočem dati našim Slovencem eno dobro priporočilo in to je, da ker smo ameriški državljani zavrgli' idejo, katere se držimo že mnogo let in sicer, da je 32. varda slovenska. Vas, rojaki in rojakinje, kot zaveden Slovenec, toda obenem tudi zaveden delavec prosim, ko boste šli volit, volite za John A. De Vita. On ni Slovenec, toda je delavski boritelj, dober mož in ima za vsakega prijazno besedo.
Nisem noben njegov osebni znanec in nisem od nikogar zaprošen, da pišem za De Vita. Poznam ga pa iz tovarne Fisher Body, ko je vedno stal na strani delavstva. Nikdar ni bil pri kom-paniji na prodaj. Seveda ne bo naredil vse, kar bi od njega že-
leli, verujem pa, da bo vsaj nekaj izboljšal našo vardo.
Ta dopis sem dal v "Enakopravnost" iz razloga, ker sem danes dobil na pragu hiše njegove liste, odnosno priporočilo. Vem, da ga bodo ljudje smatrali po njegovem imenu, da je Italijan in čeravno to ni toliko važng, lahko mimogrede omenim, da se ne bi smeli na to ozirati.
Zato Vam še enkrat priporočam, da enkrat spremenimo in si izvolimo za dobrega councilmana v 32. vardi John A. De Vita. Upam, da se ne bomo ke-sali, če bomo pri prihodnjih primarnih volitvah oddali naše glasove za njega.
John A. De Vita priporočam po moji lastni volji.
Frank Celin.
KOLIKO JE URA?
(Povesti o času)
M. ILJIN
Ura s kazalcem, pa brez kazalcev
V dobi naših starih znancev Praksagore in Blepira, so bile na Grškem že tudi marsikje nove ure, mnogo boljše in priprav-nejše. Pravili so, da je iznajdba prišla v Grčijo iz Azije, iz mesta Babilona, ki je že davno slovel radi svojih učenjakov.
Takrat je bil Babilon eno največjih mest na svetu. Bučen promet na ulicah; oddelki vojakov, ki strumno korakajo; trgovine z dišavami, mažami in okraski; gizdalini z umetno nakodrano brado, prstani na rokah in s palico, ki je imela na vrhu zlato gumpico; nad vso to pisano isto-čno množico pa za mnogo nadstropij visoke hiše. Tak je bil Babilon pred 2,500 leti. Saj ni čudno, če je tudi znanost cvela v tem bogatem in gosto naseljenem mestu.
Babilonci so Grke mnogočesa naučili, kakor so se Rusi za Petra Velikega učili od Švedov in Holandcev. Babilonci so naučili Grke deliti čas na enake dobe, od Grkov pa je to deljenje prešlo k drugim narodom Evrope. Oni so baje tudi naučili Grke delati nove ure, prve ure s kazalom. Reči pa moramo, da je manjkalo še ene malenkosti— kazalcev samih.
"Kazalcev!" porečete. "Kaj so tudi ure brez kazalcev?" Da se prepričate, da so tudi take ure, vam ni treba hoditi v Azijo, kjer so svoje dni kipele v nebo babilonske hiše. še v Leningradu in mnogokje v ZSSR najdete take, starodavnim babilonskim podobne ure.
Na stari cesti iz Leningrada v Moskvo še sedaj marsikje stojijo kameniti stebri, ki kažejo vrste (vrsta je 1,067 kilometrov), a postavili so jih za vlade Katarine II. Tudi v Leningradu samem in v mestu Puškinu je tak steber.
Na eni strani je napis, ki pravi, kako daleč je iz kraja v kraj, na drugi strani pa je plošča s trioglato železno lameto na sredi in z rimskimi številkami okoli.
Rimska številka označuje ure. Kazalec nadomešča senca z lamele. Kakor hodi sonce po svoji poti na nebu, tako se premika senca lamele, liki kazalec na uri, in kaže čas.
To je sončna ura, kakor so jo imeli davno, davno v Babilonu.
Ko se je vozil mimo tistih stebrov, je potnik samo pogledal ven, in je skozi okno kočije videl, koliko vrst še ima in koliko časa se že vozi.
(Seveda ni treba, da bi radi sončne ure in takih kažipotov morali hoditi v Rusijo. Takih zanimivih ostankov iz starih časov je še marsikje. Tudi pri nas nismo brez njih).
Sončne ure so bile seveda boljše kakor gnomon ali fakirjeva palica. Kazale so čas bolj natančno in zanesljivo.
Vsekakor pa je od tiste ure
do naše še dolga pot. Mislim, da ne bi bili zadovoljni z uro, če bi šla samo ob jasnem vremenu, ponoči in ob slabem vremenu pa stala. SonSha ura se je res tako obnašala. V starih časih so pravili, da je to "podnevna ura."
Davno, davno, menda obenem s sončno uro, je bila iznajdena tudi ponočna ura.
Razgovor Peiriča s Petrom Pavlicem
Dva stara prijatelja, Pavel Petrič ill Peter Pavlič se nista videla že deset let.
Nenadoma pa sta se na cesti skoro zaletela drug v drugega.
Kaj je torej moral reči Pavel Petrič in kaj mu je odgovoril Peter Pavlič?
Gotovo se ne motim, da je Pavel Petrič v času, ko sta si stiskala roki, vzkliknil:
"Oh, koliko je že poteklo vode od tistih dob, dragi Peter!"
A Peter Pavlič mu je odgovoril : "Res, precej, prav gotovo, Pavel."
Pa vesta li oba—Pavel Petrič in Peter Pavlič—kaj ta izraz pomeni ?
O kaki vodi neki govorita?
Kam je stekla? Odkod je pritekla ?
Mislim, da naša prijatelja ne bi mogla tega pojasniti.
Fraza o vodi je že davno izgubila smisel, a ljudje jo ponavljajo kakor papige, ne da bi pomislili, kaj pomeni.
Kaj naj pomeni prav za prav ?
2e davno so bili ljudje našli, da je mogoče meriti čas z vodo.
Ce napolniš samovar z vodo in pipo nekoliko odvreš, voda izteče. Recimo, da je zato treba eno uro časa.
Ako potem, ne da bi se dotaknili pipe, zopet nalijemo toliko vode kakor prej, izteče točno v istem času, ne prej, ne pozneje.
To pomeni, da nam samovar more služiti za uro. Za to ga je treba vsakikrat na novo napolniti z vodo.
V Babilonu je bila taka ura v rabi že pred 2,500 leti. Seveda, takrat vode niso nalivali v samovar, ker ga niso poznali, pač pa v visoko, tesno posodo z odprtino ob dnu. Ža to postavljeni ljudje so ob sončnem vzhodu nalivali posodo z vodo.
Ko s^ je izlila vsa voda, so ti strežniki in pazniki z glasnim vpitjem opozorili prebivalce mesta na dogodek in znova napolnili posodo.
To so storili šestkrat na dan.
Vodna ura je bila močno nerodna: z njo je bila velika nadloga. Zato pa je kazala čas tudi ob slabem vremenu in celo ponoči. To je vzrok, da so jo imenovali "nočna" ura; tako za razliko od dnevne sončne ure.
Še nedavno so imeli na Kitaj' skem starinsko vodno uro.
Štirje veliki bakreni kotli so razpostavljeni eden nad drugim na Jtamenitih stopnicah. Voda se preliva iz ene posode v drugo po cevi. Vsaki dve uri (ali "ke," kakor pravijo Kitajci) izveša
stražnik deščico z napisom, ki označuje, kateri "ke" teče.
Lahko je razumljivo, čemu je bilo treba kotle tako postaviti. Tako je strežnik nalival vodo samo v en sam kotel, oni na vrhu, a vsi drugi so se polnili od gornjega sami.
Ne vem, imajo li Kitajci še sedaj tako uro, ko so že prišli v njihovo deželo različni stroji, aeroplani in radio. V minolem stoletju je bila taka ura še v navadi.
(Dalje v četrtek)
VELIK POŽAR V NILESU
NILES, O., — 22. sept. — Tu je danes zgorelo veliko skladišče letalskih in traktorskih tajerjev. Škoda znaša $100,000.
Kopel v japonskih kmelskih hišah
Japonec se koplje vsak dan proti večeru. Vodo segrevajo v kopalni kadi^ ki je na kmetih iz žgane ilovice. Pod kadjo je ognjišče, v katerem kurijo.
Ko se je voda v kadi segrela od 45 do 50 stopinj Celzija, stopi v kad najprej oče. Ali se v tej vodi ne umije. Le zmoči se. Nato stopi iz kadi, se namaže z Inilom in splakne z gorko vodo iz posebne posode, šele sedaj se okoplje v kadi.
Na ta način ostane voda čista in se za očetom lahko koplje še mati, za njo pa še otroci drug za drugim po starosti. Nazadnje pridejo na vrsto še najmlajši, ki jih gre lahko več hkrati v kopel. Najprej jih mati omoči v kadi, nato jih dvigne iz nje in jih z milnico umije in splakne z vodo. Nato morajo spet v kad. Tam postane njihova koža rdeča ko rak. Nazadnje, ko stopijo iz kadi, jih mati poli jo z mrzlo vodo, kar daje telesu odpornost in varuje pred pr^hla^zo. Otroci so na to navajeni in se celo vesele na ledeno mrzli curek. Nato se obrišejo in gredo k večerji. Za večerjo je navadno riž in čaj.
Na Japonskem ne kurijo stanovanj. Kopel in vroči čaj ohranijo v telesu toploto.
Tudi najrevnejši Japonec se zvečer koplje. Ako sam nima kopalnice, gre z vso družino v javno kopel. Mati in hčere gredo v žensko kopel, oče s sinovi pa v moško. V javnih kopelih je bazen, napolnjen z vročo vodo. Tu čepe stotine Japoncev in uživajo gorko kopel, otroci pa vrišče in drug drugega polivajo. Nato gredo vsi domov in po mestih vidimo v večernih urah na ulicah cele trume ljudi z milom, glavnikom in zobno ščetko v rokah. Japonska stoji na vulkanskih tleh. Vroči vrelci so zelo pogosti. Najbrž so se Japonci v starih časih v teh vrelcih navadili na kopel. Japonec ne sede k večerji, preden se ni oko-pal. Zaradi tega imajo tudi gostilne kopalnice za goste. Ako vprašajo trudnega Japonca v gostilni, kaj bi rad, bo najprej želel kopel.
Otvoritev sezone v rokoborbi
Nocoj se bo pod promoterjem Jack Ganson zopet otvorilo sezono rokoborbe v Centralni orožarni. Kot glavna atrakcija bosta nastopila v borbi za zmago Billy Whipper Watson in Jumpin' Joe Savoldi. Poleg njiju se bodo pomerili tudi: Dr. Ed Meske iz Akrona in Strang-ler Bob Wagner; Fred Bozik iz Clevelanda in Frank Taylor iz Toledo; Joe Go teh in Gentleman Jackie Clayborne, ki je eden izmed najboljših zamorskih rokoborcev. Kot posebnost bo nastopil najmočnejši mož iz Evrope, ki je pravkar dospel iz Pariza, Stanislaw Radwan, ki bo demonstriral kako zna^ zlomiti težke jeklene droge ter jih zviti v obliko preste.
V "Enakopravnosti" dobita vedno sveže dnevne novice o dO' godkih po svetu in doma!
23. septembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti voiiunsl(i sl(upini: Nagode, Snoj, Furian
Ljubljana, 2. avgusta —
(Danes zjutraj se je pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije nadaljevala razprava proti obtoženemu Nagodetu in soobtoženim. Sodišče je dopoldne zaslišalo obtoženega Nago-deta Črtomira, opoldne pa je bila razprava prekinjena. Nada-- Ijevala se je popoldne ob 3. uri, ko je bil zaslišan še zadnji obtoženec Boris Furian.
Predsednik; "Obtoženi Nago-de, pristopite k sodišču. Obtoženi Nagode Črtomir, ste prejeli obtožnico? Ste jo prečitali in razumeli,"
Obtoženec: "Sem jo prečital in razumel."
Predsednik: "Ali priznate krivdo v smislu obtožbe?"
Obtoženec: "Priznam krivdo, toda ne v smislu obtožbe."
Predsednik: "Prva točka obtožnice vas obtožuje, da ste bili pripadnik te protiljudske organizacije in skupine, ki se je pri vas zbirali, in da ste vokviru te organizacije ustvarili vohunske zveze z inozemstvom. Ali je bilo tako? Povejte, ali ste pripadali tej skupini, ali niste pripadali?"
Obtoženec: "Tej skupini sem pripadal."
Predsednik: "Kdo je bil razen vas še na sestankih te skupine?"
Obtoženec; "Na teh sestankih je bil Leo Kavčnik, Hribar, Hočevarjeva, Svato Zupan, Sire, Bogdan Stare in Lajevic."
Predsednik: "Ste delali te zapiske o teh sestankih? So ti zapiski, ki ste jih delali, vasi zapiski?"
Obtoženec: "Zapiski so moji." Predsednik: "Ali ste imeli za sestanke določene dneve?" ; Obtoženec: "Da."
redsednik; "Kaj se je na teh ®^ankih sklepalo?"
. ^toženec: "Na njih smo se Informirali med seboj in zadeve, , ! tukaj inkriminirane, so ' ® predmet razgovora." Predsednik: "Kako da so se, ®®stanki vršili ravno pri vas?"
Obtoženec; "Sestanki so bili Nadaljevanje dela med vojno."
Predsednik: "Ali so bili ti sestanki tajni?"
Obtoženec: "Sestanki tajni ? rav za prav bogve kaj teh se-/ Stankov nismo razglašali, da jih imamo."
furian je vojnemu zločincu rčarju dal pozitivno oceno
Predsednik: "Ali ste vedeli za ^^'620 preko kurirja Petra z Dr-^arjem?"
Obtoženec: "Da, vedel." , Predsednik: "Kako ste to zve-® H in koliko ste se pa posluže-
te zveze?"
ij^^^^oženec: "Hočevarjeva je kot znanca Drčarja, do-pQjg'^^'^kega oficirja. Jaz sem na T	profesorja Furla-
Jcdo •	juridične fakultete,
*0 Drčar, in on mi je dal oce,io."
2a	: "Potem se je zve-
varjeve?^^'^^ ® pismom Hoče-
' Obtoženec: "Jaz sem že v preiskavi izjavil, da je bilo morda pet do šest pisem s prilogami vred."
Predsednik: "To je Hočevarjeva k vam prinesla?"
Obtoženec: "Da, Hočevarjeva je nedvomno pokazala vse, kar ie dobila."
Predsednik: "To so bila navodila za obveščevalno službo?"
Obtoženec: "Torej na to sem jaz pripustil oziroma sodeloval pri «ni veliki napaki, da smo odgovorili na njegov predlog za obveščevalno službo z nekim protipredlogom."
Predsednik: "Kdo je potem tista poročila sestavljal, oziroma protipredloge ?"
Obtoženec: "Protipredloge sva sestavila s Sircem. On jih je prepisal in jih nesel h Hočevarjev!."
Predsednik: "Kako je ta pošta potem cirkulirala, ste to obravnavali na sestankih?"
Obtožfenec; "Da."
«
Ko je obtoženi Nagode potrdil, da je obtoženi Ljubo Sire, za njim pa še soobtoženi Hribar vzdrževal zvezo z nekim članom tujega predstavništva v Ljubljani ter o tem stalno poročal, ga je predsednik vprašal;
"Kako je bila vzpostavljena vaša zveza z Beogradom in Zagrebom?"
Obtoženec: "V Beograd je šel Kavčnik."
Predsednik: "Kaj pa Ljubo Sire?"
Obtoženec: "Ja, Ljubo Sire je šel v Beograd."
Predsednik: "Koga pa sta Kavčnik in Ljubo Sire obiskala
v	Zagrebu in Beogradu?"
Obtoženec: "Kavčnik je bil pri
Milanu Grolu, potem pri Drago-Ijubu Jovanoviču, Sire je hil enkrat pri Dragoljubu Jovanoviču, Kavčnik je bil pa večkrat, saj Kavčnik je veliko potoval."
Predsednik; "No, ali se je na vaših sestankih govorilo o postavitvi radiooddajne postaje sedaj po osvoboditvi?"
Obtoženec: "O radiooddajni postaji smo parkrat govorili, prav za prav mnogokrat."
Predsednik: "Ali se je pri vas kaj govorilo o skrivališčih, če bi vam postalo kaj nevarno, da pobegnete?"
Obtoženec: "Da bi se umaknili iz Ljubljane na Štajersko. Potem je bilo govora tudi, da so tam pota čez mejo."
Nagode je bil vodja zločinske skupine špijonov
Tožilec: "Obtoženi Sire, Hočevarjeva, Stare in Hribar pravijo, da je popolnoma jasno, da ste vi vodili to skupino. Kdo je dal Hribarju in Staretu nalog, da organizirata mreže? Ali ste
vi	dali ta nalog?"
Obtoženec; "Hribar in Stare
sta se nekoč srečala pri meni— jeseni 1945—in takrat je Stare, se dobro spominjam, rekel: 'torej naredimo kaj, naredimo kaj, kdaj bomo kaj napravili.' Pa sem jaz rekel; 'Dobro, pa vi enkrat nekaj napravite, nekaj organizirajte. Boste pa w prevzeli na primer Ljubljano.' No, in pri
Obtoženec: "Bil je tudi aktiven. Sem piu pač rekel, naj Hribar napravi . .. Sem jaz rekel."
Tožitelj: "Nam gre za to: 1. Kateri člani va-še skupine so bili vodilni? 2. Ali ste dali nalog za organizacijo mreže? 5. pošta je bila najdena pri vas; Jj.. takrat ko je prišla Dobbeleerjeva v Ljubljano, je Hočevarjeva izjavila: 'Jaz nisem merodajna, me-rodajen je Nagode'—in je vas pozvala na sestanek z DoVoe-leerjevo. Kaj se pravi, če ste vi pošiljali člane svoje skupine okrog in ste na primer nekomu naročili: 'pojdi v Beograd pogledat in ko se vrneš, boš povedal?' Mislim, da tako govori človek, ki vodi delo skupine, kot je bila vaša skupina. Mi vemo še nekaj. Vi ste nekajkrat pisali: 'vsi me smatrajo za svojega voditelja, jaz pa jim vedno govorim, da me ne smejo imenovati voditelja, da nihče ne sme vedeti, da sem voditelj'."'
Obtoženec: "Kdaj sem to napisal?"
Tožilec: "V toku okupacije."
"V toku okupacije pač," je obtoženi Nagode dejal v zadregi, ker nikakor ni mogel pod težo dokazov zatajiti svoje vloge v tej špijonski grupi.
Zveze z inozemstom
Tožilec: "Dajmo se povrniti na zveze z inozemstvom. Za kakšne zveze z inozemstvom veste?"
Obtoženec: "Vem za Petra."
Predsednik; "Pa čitali ste to pošto ?"
Obtoženec: "Ja, sem jo čital, sem jo prav pozorno prečital." ^ Tožitelj: "Obtoženi Nagode, povejte naprej, za kakšne zveze še veste z inozemstvom?"
Obtoženec: "Z Dobbeleerjevo in tista pisma."
Tožitelj: "Komu so bila namenjena tista pisma?"
Obtoženec; "O tistih pismih sem slišal govoriti od znanke Hočevarjeve."
Tožitelj: "Ali ste iskali zvezo z Grgo Zlatoperom in Bogdanom Radico? Ste iskali?"
Obtoženec: "Da."
• Tožitelj; "In z nekim Iskro?"
Obtoženec; "Da, Benjamina Iskra. Torej, rekel sem, naj se obrne."
Tožitelj: "Zlatoperju ste napisali to pismo?"
Obtoženec: "Ne, tega nisem jaz pisal."
Tožitelj: "Kdo pa je to pisal? Saj je bilo najdeno pri vas na domu."
Obtoženec: "To je Sire pisal."
Tožitelj: ','Kaj pa pomeni parola 'Leistungsprinzip'?" ■
Obtoženec; "Ko sem dr. Baj-cu pisal neko pismo, sem uporabil to kot spoznavni znak, da bo vedel ( kdo je pisal."
Tožitelj; "Preko koga je šlo to pismo?"
Obtoženec: "To je šlo menda preko Hočevarjeve."
Tožitelj; "Da, in preko Drčarja. Kaj veste o šifrah? Ali poznate kake šifre?"
Obtoženec; "Šifre poznam."
Tožitelj; "Kdo je napravil šifre?''
Obtoženec: "Prve, tisti, ki jih je imel Koče, je napravil inženir Hribar, ( druge pa so prišle od Mihailoviča iz Srbije."
Tožitelj; "Ali poznate tele šifre?" (pokaže obtožencu šifre).
Obtoženi dolgo časa gleda in pravi nato; "To niso šifre."
Tožitelj: "Bom prečital: an, pis; pag vrsta, število dkg . , ."
Obtoženec: "Ja, to so Sirčeve šifre."
Tožitelj; "Kje je bilo spravljeno?"
Obtoženec: "To je bilo spravljeno med kuhinjskimi recepti."
Nagodetova skrivališča
(Tožilec pokaže obtožencu dokumente).
Predsednik: "Je tako?" Obtoženec; "Je."
(Dalje prihodnja)
P J	i
Prei''l	: "Koliko pošte ste item je ostalo."
preko tega kurirja?" " Tožitelj: "Pa Hribar?'
Parmer's Poultry
NAJBOLJŠE VRSTE _ ^ PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Tožitelj: "Naštejte vsa skrivališča ,ki ste jih imeli na svojem stanovanju."
Obtoženec: "Ja, tega je bilo pa veliko."
Tožitelj: "Kje ste imela spravljene zapiske?"
Obtoženec: "Na podstrešju."
Tožitelj: "Dobro skrito. Je bila pošta ..................ki?mlč Vh
Obtoženi: "Da."
Tožitelj: "Kje ste imeli še skrivališče?"
Obtoženec: "Na podstrešju je bilo še eno ,potem v vratih ..."
Tožitelj: "In v nočni omarici ste imeli?"
Obtoženec: "Tudi."
Tožitelj: "V kuharski knjigi za šifre?"
Obtoženec: "Tudi."
Tožitelj: "V omari na stropu?"
Obtoženec: "Na treh stropih je bilo, saj je bilo ogpmno materiala."
Tožitelj: "Ste imeli tudi bunker?"
Obtoženec: "Pod zrcalom."
Tožitelj: "Kaj ste imeli v škatlici za vžigalice?"
Obtoženec: "Kartoteko sim-patizerjev."
Tožitelj: "Kje je bila spravljena?"
Obtoženec: "Na stranišču."
Tožitelj: "Kje je bila skrita vaša pošta, ki ste jo vi dobivali od drugod?"
Obtoženec: "Vse na podstrešju v roli."
Ibžitelj: "Zakaj ste ponare-jevali dokumente?"
Obtoženec: "Ponarejal dokumente?"
Tožitelj: "Samo kratko vprašanje—saj bomo o tem še govorili—ali ste ponaredili te dokumente?"
Obtoženec; "Jaz sem natipkal dva formularja in izrisal dve štampiljski."
Tožitelj: "Nam gre samo za to, da ste ponaredili dve potni dovolilnici na podlagi osnov, ki jih je dala Pavla Hočevarjeva."
NEPISMENOST ČLOVEŠTVA
Če bi vzeli za merilo naše dobe, ki se tako rada sklicuje na svojo kulturo in civilizacijo, odstotek pismenosti vsega prebivalstva sveta, potem bi morali ugotoviti, da še nismo tako daleč kakor se zdi. Število "kultu-ronoscev" je še zmerom razmeroma zelo majhno. Po najnovejših statistikah, ki seveda ne morejo biti posebno zanesljive, se lahko sodi, da je še zmerom
Razno
Prisiljeni smo se seliti
zato prodamo fino pohištvo za 6 sob ter obleko. Vse v dobrem stanju in po ceni za hitro prodajo. Vključeni so električni predmeti in bric-a-brae.
1329 E. 89 St.. GA 4796
ZELENE EAGLE ZNAMKE damo z PIVOM po najnižjih cenah.
ASPINWALL DRUG CO. 786 E. 152 St., vogal Aspinwall Ave. MU 9809
DOBER NAKUP
802 Clarence Ct.; lesena hiša za eno družino; nov linolej, nanovo papirano, fornez in kopalnica. Prodaja se radi bolezni. Se lahko takoj selite. $3,700.* Si lahko ogledate v nedeljo.
Pokličite LO 5344
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
NAZNANILO!
Naznanjava, da sva preselila najino gostilno
WELCOME TAVERN
v moderno urejene prostore na
937 E. 222 Si.
Odprto do 2.30 zj. Vsak petek igra godba za ples. Postregla bova vedno svoje goste najbolje s prvovrstnim žganjem, pivom in vinom ter okusnim prigrizkom.
2a zanesljivo zavarovalnino
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM/ ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE PRonAT	KEnmore 3662
"^JALEC zemljišč in zavarovalnine
Morete li dobiti delo, ki bi nadkriljevalo to?
Primerjajte ga lahko s civilno službo prinašajoče $2500 letno . . . nudi vam potovanje . . . šolanje '	Vse to je vaše—koj po zaključeni
višji šoli—ko vstopite v redno armado.
Zveni dobro, ne? Vaša hrana, obleka, stanovanje, zdravniška in zobozdravniška oskrba, liberalen pokojninski plan—vse prosto preskrbljeno. Dobite $75 mesečno kot prostak. in to je samo začetek. Napredovali bodete hitro, ako posedujete potrebne sposobnosti v to smer.
Uživali bodete armadno življenje. In kar je več, uživali bodete globoko zavest, ki jo ima človek vedoč. da vrši eno najvažnejših del na svetu. Vse podrobnosti vam nudi vsak najbližji Army in Air Force Recruiting Station.
PRAZNO STANOVANJE
s 3 sobami na 5416 Homer Ave. se od4a v najem starejši dvojici. Predno si ogledate stanovanje pokličite po telefonu
Wickliffe 650 J.
Avti naprodaj
200 AVTOV NA IZBERO
OD LETA 1947 DO 1937 Največji prodajalec avtov v Ohio.
OHIO AUTO SALES
4307 EUCLID AVE.
dve tretjini Zemljanov v starosti nad 10 let, ki neznajo niti citati niti pisati.
Previdnost
Zorica je vprašala mater, zakaj so med koncertom vrata v dvorano zaprta.
Mati: "Ker bi odhajanje ljudi motilo koncert."
Trgovine naprodaj
GASOLINSKA POSTAJA
Sohio lastnik; E. 131 St. in St. Clair; zaloga in inventar; vpošteva se vsako ponudbo. Pokličite
LI 5671 ali LI 9722
Dela za žensl(e
DEKLE ZA PISARNIŠKO DELO
18 do 22
Graduantinja višje šole. Pisarniško delo in nekaj strojepisje. Dobra prilika. 5 dni tedensko-plača. NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland
KUHARICE
Parna miza in za kratka naročila; izurjene. Tedenska plača.
THE GABLEŠ 16800 Lorain (Zaprto ob ponedeljkih)
Dela za ženske
Operatorice za šivalne stroje
Plača od ure. Stalno delo. Dobre delovne razmere.
NONA LOU INC. 632 ST. Clair Ave., N. W.
STREŽNICA
za counter; 6 večerov, dobra plača, stalno. 8 ur tedensko.
MEARS KITCHEN
E. 12th tc Chester
Dekleta za sortiranje in čekiranje
stalno dela. Plača od ure; 40 ur tedensko. BUCKEYE GARMENT RENTAL COMPANY 2905 East 79th Street
Ženska za hišna dela
in kuho; majhen dom blizu busa; nič pranja. Ima lastno sobo in kopalnico na 1. nadst. Dobi dovolj prostega časa; priporočila; dobra tedenska plača. Pokličite med 9. in 11. zj.
Gates Mills 507
Operatorice šivalnih strojev
za obleke. Tudi za všivanje robov; pinker in splošno delo v delavnici; visoka plača od komada, plačane počitnice; godba.
BOBBY ELAINE CO. 4618 Euclid Ave.
Posluga
cari:ers with a future
U S. Army and U« S. Air Force
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohib
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do
National Heating Co.
Postrežb^ Sirom mesta
FA 6516
DVOJICA
ženska kot kuharica; mož za splošna dela. Da bi tu živela; dober dom. Pokličite
ED 0420
Dekleta za knjigoveznico
Izurjene. Dobre delovne razmere. Dobra plača od ure.
DUGAN MILLIS PRINTERS 1426 W. 3rd St.
COUNTER DEKLETA
Izkušnja ni potrebna. DOBRA PLAČA Vprašajte za Mr. Jones
YMCA
2200 PROSPECT
za splošno dela v pisarni. 5 dni tedensko; dobre delovne razmere in dobra plača. Zglasite se med 9. zj. in 5. pop.
SINGER SEWING MACHINE CO. Soba 310 — 850 Euclid
STROJEPISKE
Od 18. do 20. let starosti; zahteva se 40 tipkanih besed na minuto. Izkušnja ni potrebna; tedenska plača» prilika za napredovanje, stalno delo; 5 dni tedensko.
AETNA CASUALTY & SURETY COMPANY 600 Leader Bldg
za counter delo; nič ob nedeljah; tedenska plača, uniforme, napitnina.
KING COLE KITCHEN 700 Superior — Pr 9297
MR. LAWSON
Ženska za splošna hišna dela
Nič težkega dela. Mora biti dobra - otroci. Uposlena je tudi druga pomoč. Dober dom ,in plača.
LO 9661
• Zemljišča

ZIDAN APARTMENT $27.000
Dobra investicija; 6 stanovanj in 2 trgovini; od E. 156 St. in Lake Shore Blvd. Letni dohodki nad $3900. Za dogovor pokličite FA 2745
10 DEKLET TAKOJ
Začetna plača $26 tedensko; 40 ur; nič ob sobotah. Za nov oddelek pri formah za obleke; lahko delo, prijetne delovne razmere. Prilika za napredovanje. Mrs. Pancoast SINGER SEWING MACHINE CO. 608 St. Clair Ave., NW—3 nastrop.
Pepper Pike Village
Radi odhoda iz mesta se proda 6V4 akra zemlje z 150 nanovo vsajenim sadnim drevjem. Pokličite lastnika
YE 7187
50 a krov v Garrettsville
Blizu 422; IVž ure od Square; dobra hiša, hlev in prostor za mleko, $8,500 — Lastnik.
AC 1833
ZA ENO DRUŽINO
6 sob, $9,100; prazno. 3 sobe spodaj, 3 spalnice in kopalnica zgoraj; hrastovi podi; klet pod vso hišo; avtomatično kontroliran fornez na vroč zrak; avtomatični grelec za vodo; posebno stranišče v kleti; 2 garaži; lepa lota. Pokličite lastnika FL 5775.
GARAŽA NAPRODAJ
Popravlja se ogrodja, fender je in barva. Vsa oprema, zelo dober prostor; vključen je 1936 Chevrolet Coupe.
CH 4024 ob večerih CE 0244
SOUTH HILL OKOLICA
2 leti stara hiša s 6 sobami, Colonial tipa; stranišče, plinska gorkota; blizu šol, cerkva in trans portacije. V slovenski naselbini. — Pokličite lastnika.
FL 1291
hiša naprodaj
PRENOVIMO—POPRAVIMO F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje. plin, ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
ROTOTILLERS
Novi in rabljeni; demonstratorji; popolni tillage; 1 operacija. Deli in popravila.
MERKLE MOTORS
17601 LORAIN AVE. OR 7100


13 sob; mesečni dohodek $212 ali več, s 5 sobami in kopalnico za lastnika. Hiša je v perfektnem stanju in zelo modernizirana. Pokličite po 6. uri zvečer.
GL 7910
KLERKINJA
STREŽAJKA
SNAŽILKA
dobi delo takoj za en dan v tednu. Dobra plača.
Izvrstna trangportacija. LO 2074
Shoe Inspector & Wrapper
(Better Shoes)
Nice working hours—pleasant surroundings—salary. MURRAY BENDER INC. 1315 Euclid Ave.
STENOGRAFKA TIPKARICA
Lahko "dictation," splošno pisarniško delo v nakupovalnem in prometnem departmentu. — Tedenska plača.
Pokličite Personnel Dept.
NATIONAL SMELTING CO.
DI 0060
Knjigovodkinja
Accounts Receivable oddelek Stanovalka na vzhodni strani ima prednost.
5 dni tedensko—plača.
MR. MILLER
THE BROOKS OIL CO. 3304 E. 87 St. MI 5100
STANOVALKE NA ZAPADNI STRANI
dobijo lahko, snažno delo v tovarni
PODNEVI IN PONOČI
Plača od ure.
Intervuj med 8. zj. in 12. opoldne, samo
The World Publishing
Company 2201 w. no St.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. septembra 1947
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
(Nadaljevanje )
Zdaj je na Magnitostroju sto vlakov in Bogatirjev je ostal taisti, kakršen je bil prve dni. O vseh sto strojih misli, da so en sam stroj, za katerega je on odgovoren.
Kadar izroči službo drugemu, ne gre domov, kjer ga čaka mlada žena Marija Grigorjev-na.
Oženil se je na stara leta in fiicer drugig. Bilo je to pred pe-)timi leti. Izpočetka mu je bilo dolgčas na vlaku; najsi je bil le tri dni z doma, je sleherni dan pisal pisma. Lepo sta živela, toda zdaj se je že navadil: ali je imel mnogo dela izven doma, ali pa je jel pozabljati na dom, — skratka, le malo je bival doma. Marija Grigorjevna se je začla jeziti, vsa se je spremenila. Bogatirjev ne vidi ničesar. On je vedno pri svojih strojih. Po ves božji dan pregleduje razbeljene stroje, lokomotive, pazi na ljudi, zahteva to in ono, zapisuje v svojo be-ležnico, računa, podčrtava številke in maje z glavo, kakor da mu nekaj ni všeč. Pritožuje se svoji ženi;
— Ali razumeš, Marija Grigorjevna, da ni niti enega izkušenega pomočnika, niti enega izkušenega in sposobnega strojevodje, razen onih tujcev . . . Pravcata nesreča!
Marija Grigorjevna je ostala hladna ob vsem tem moževem zgražanju. Lovila 'je bolhe v svilenem krzmu svoje mačke, ki jo je bila prinesla iz svojega kraja, in je zakrknjeno molčala. Rada bi bila kriknila temu mlahavemu starcu, kako ji že preseda, samotariti v tej sobi po ves božji dan, zvečer pa naj posluša pripovedke o lokomotivah! Na tihem je že začela razmišljati, kako bo povezala culo in pobegnila domov.
Bogatirjev ni sumil ničesar. Po končani službi gre na druge lokomotive, z nežaljnim karanjem pogleda neizkušenim strojevodjem v oči in jim ljubeznivo pojasnjuje, kako je treba ravnati s preobloženim vlakom ob veliki naglici, za koliko je treba potegniti vmvod. Pokaže, kako je treba z dolgim in težjim vlakom po klancih nizdol, kako se približati signalu . . .
In tako kar neopaženo prispe do neke daljne postaje in tu je pomočnik spet izpustil paro, da je upadla, nakar je oznojen klecnil na kolena, se trudil krog peči, toda strelica manometra katastrofalno pada niže in niže.
Bogatirjev sočutno zmaje z glavo in sam zgrabi lopato za premog. Spretno zajema kopice mokrega premoga na samo konico lopate in ga hlastno razsipa po vsej rešetki. Kmalu zašije žolti Iplamen, se zbeli in žari z mlečnim žarom. Trepetlji-va strelica se nagle na desno, v dimovodno cev puhajo polne sile delujočih valjev.
Ko naposled pride Bogatirjev domov, se že mrači. Toda on prinese tudi v sobo s-sroje strojevodske zadevščine.
— Ni dovolj, da je sprejel dva' gosta v hišo, treba je še po večerji "sejati", — mrmra Marija Grigorjevna.
Toda to niso seje ne zborovanja, to je nekaj drugega, — sam ne vem, kaj. Zbiramo se skoraj sami pomočniki. Soba je majhna, sedeti ni na čem. Postelja je že zasedena, kovčegi prav tako; ta sedi na mizi, drugi v naročju svojega tovariša. Na sredi pa stoji Bogatirjev in nas vodi skozi svojih trideset let strojevodniške službe.
32. poglavje
Sinkast pisemski ovoj in preprost siv papir sta prekrižala vse načrte Marije Grigorjevne.
Bilo je nekega zimskega večera.
Čim sem« se vrnil iz tečaja, sem obstal poleg svojiji že dolgo nedotaknjenih smuči. V duši mi je divjal vihar. Zunaj je ležal sneg od barak tja do samega pogorja. Mraz, zvezde in severni sij liki žarenje nad plavži. Rad bi poletel čez vse to in globoko vdihaval zrak, a ne utegnem. Moram natančno do določenega roka opraviti izpit za strojevodjo. Nedavno tega so. neizkušeni strojevodje uničili na Rudni gori dve lokomotivi in vlak. Plavži potem ves teden niso imeli železne rude.
Sleherni dan v tečaje. Danes smo imeli predavanje o sestavu in delovanju Westinghau-sove zavore. Mislil sem že, da vse razumem. Veselil sem se, da se bom danes lahko šel smučat. Ko pa sem poprijel stremena na smučeh, sem se ovedel, da mi še ni vse jasno, da sem pozabil, kako deluje zavora, in da je v mojih možganih'megla.
Poizkusim si zamisliti, kako bi v naglici in sili izkoristil takšno zavoro in kaj bi storil, ako bi se pokvarila črpalka. In lej, ne morem se spomniti, — vse to je tu v kotičku mojega spomina in na papirju, pa vendar ne morem prav razumeti . . Utrujen se sesedem na klop, zvezki so se razsuli, svinčnik se je zlomil.
Kak strojevodja neki bom, če ne poznam zavor! Mar kdaj učakam, dami bodo zaupali kak oklepni vlak? Ali bom sploh kdaj tekmoval z vetrom, ko bom vodil ekspresni vlak?
Svetilka razpreda svojo svetlo pajčevino. Več zraka je; kakor da se je strop dvignil. Bogatirjev je tu, sedi za mizo in kar sije od dobrote in ljubeznivosti. Odločno odložim smuči in sedem k Bogatirjevu, Razgrnem po mizi risbe Westinghau-sovih zavor.
Marija Grigorjevna ve, da se bomo zasedeli do razsvita, in gre kuhat čaj.
Nagla izprememba v njenem značaju je nastopila kar nepri-
Uiicle Sam Says
i- n K \X
*jr %.,...... ,-,
a A,	s .}■: 'fe«
"j" ',''> ^ i" "'ti--i


.'3
"What's in it for me?" Any time Tou buy something or invest money In something you should ask this question and get a gilt-edge answer. Supposing a U. S.'Savings Bond could talk—it would say: "Here's what's in it for you. When you exchange your money for me you get for yourself these things: future security, safety of your investment, profit (S4 for $3 in 10 years), the means to take advantage of opportunities, a nestegg ,to handle any emergencies." U. S. Treasury Dtparlmtnl
čakovano. Marija Grigorjevna je jenjala tožbovati, razvedrila se je. Postala je nežna. Po delu je Bogatirjeva vselej pričakoval lepo narezan slanik v jantar-nem olju in zlatičasta vodka s pridatkom limoninega olupka.
Zadovoljni Bogatirjev mi je rekel:
t
—	Spokorila, unesla se je; vidim, ni se mogla upreti, približala se mi je.
Za nagrado ji je pripravil darilce: izginil je v sosednjo vas, kupil kokljo pa cvetje za kon-zervne škatlice in ji je to dostojanstveno poklonil;
—	Na, Marija Grigorjevna, gospoduj!
Nato je z vedno večjim navdušenjem opazoval, kako se pričenja ona uživljati v njegovo delo. Danes je opravil poiz-kusno potovanje v družbi svojih starih učencev. Vsi so uspešno opravili izpit za samostojno vodstvo strojev in Bogatirjev zanosno pripoveduje ženi o tem;
—	Le kako so ti vozili, Marija Grigorjevna! Zaklinjam se pri bogu, da jim lahko mirne duše zavežejo oči pa ne bodo pogrešili. Kakšni mladeniči, ju naki! .
Marija Grigorjevna se je veselila z možem in zvesto poslu šala njegovo navdušeno pripovedovanje.
—	Le pomisli! Strojevodja v enem letu. V enem letu! Jaz pa sem se mrcvaril na žive in mrtve. Petnajst let! Preden ni minilo leto, nas še na stroj niso pustili.
Suhi život strojevodje Bogatirjeva se je v tihi žalosti zibal na okroglem stolčku. Morda je žaloval za najlepšimi leti, ki jih je zaman preživel.
Toda Marija Grigorjevna mu ni dala žalovati. Skoparila je čez dan z vodko in mu jo dajala malce zjutrcj, opoldne, za malico, — zvečer pa mu je na-točila polno čašo in ga obilno gostila.
Čudno! Bogatirjev je dvanajst let ljubil žganje, toda ko se je srečal s strogim značajem Marije Grigorjevne, ni več imel poguma, da bi se napil. Zdaj mu je ona sama dajala piti!
Bogatirjev ni želel obnoviti svojega starega prijateljstva z žganjem in kadar koli je po kosilu posrkal čašico, je pohitel v kurilnico, opravičujoč se;
—	Ne utegnem, ne utegnem, Marija Grigorjevna!
Nekoč je Bogatirjeva zbudilo čudno šumenje, — žena se je na svoji postelji tresla od joka in ihtenja. Nežno jo je pomiril, zjutraj mi je potem rekel:
—	Ni se še navadila, čustvena je, zato ji je hudo . . .
Tako smo se slepili vse do nocojšnjega večera, ko sva sedla jaz in Bogatirjev, da bi preučila risbe Westinghausove zavore. Čim sva se poglobila, že nekdo potrka na vrata. Odpre-va. Pogledava, — pismonoša izroči pismo. Bogatirjev raztrga plavi ovoj, pristopi k svetilki in bere. Ko prečita, raztreseno sede na stol, pogleda naokoli pa spet v pismo. Zdajci poskoči ko-kor mladenič in pohiti k Mariji Grigorjevi, vesel, kakor da je rešil uganko. Marija Grigorjevna nestrpno seže po pismu, toda Bogatirjev se premisli, vtakne pismo v žep in se nasmeje;
—	Ne, ne dam, umrla bi od veselja, jaz pa bi rad s teboj še dolgo živel.
Dolgo se je obvladala Marija Grigorjevna. Naposled je jezno zavpila;
—	Daj sem, stari zlodej! •
Bogatirjev se je preplašeno
umaknil.
Ona pa je hodila po sobi in dajala odduška vsemu, kar je dolgo dušila v sebi:
—	Herodež ti prekleti, ti nimaš srca v prsih, marveč trdi kamen. Izmučil si me, — kakšno življenje! Ne zdržim več!
In polile so jo solze, ki jih je bila tako dolgo zadrževala.
—	Stara pesem na novo vižo! —je rekel Bogatirjev. — Spet se je pričela puntati. Nič zato, se že unese.
Toda pouk o zavorah se ni več razvijal kakor bi bilo treba. Legli smo.
Vso noč nisem zaspal, poslušal sem ihtenje Marije Grigorjevne. In — nisem je razumel. Kadar je moja mati jokala, se je vselej vedelo zakaj se joče; ker jo je ded kregal ali ker smo bili lačni. A ta, kaj hoče ta? Vsega ima; kruha, mesa in konzerv in makaronov in slaščic, denar pa celo na knjižice vlaga
^ blag spomin
prve obletnice odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Volite za
John Rozance
Z£k mestnega Jsastopnilca
32. YARDE
Pošten - zanesljiv - zmožen zastopnik
PRIMARNE VOLITVE 30. SEPTEMBRA
MAX MAIOVEC
Eno leto je minulo,
odkar si ločil se od nas.
žalostno nam je »vljenj«, ker To več med nami ni.
Zaman Te kličemo, soprog in ata.
Ti ne slišiš, duša zlata,
v grobu zdaj počivaš,
večno mirno spanje spiš.
Klici, prošnje in solz«
iz tega sna Te ne zbud*.
Počivaj mirno, snivaj sladko, upanje imamo io, da nad zvezdami se snidemo!
Žalujoči ostali:
Elizabeth, soproga Albert, sin Marcella, hči Ray Kubacki, zet Agnes Malovec, sinaha Patricia in Raymie, vnuka
Cleveland, O., 23. septembra 1947.
In zdaj na lepem'solze. Čudno. Rad bi ji povedal karkoli o naši Pasji vasi, da bi jo osramotil, toda bojim se, da bi jo v temi prestrašil. Ko se je skoz okna že danilo, je zaškripala postelja Marije Grigorjevne. Marija je potuhnjeno prisluhnila, kako dihamo. Nato je stopila k svojemu možu, ki je spal oblečen, in je jela s tresočimi se rokami brskati po žepih.
Dela za moške
BUS BOYS
Dobra plača in napitnina; dobre delovne razmere: damo uniforme.
HICKORY GRILL
929 Chester Ave,
OSKRBNIK
Samski; za "country club"; mora biti trezen,'delaven in pripraven z orodjem; dobra plača, stanovanje in hrana.
FA 8810
Rubber Press operatorji
Podnevni in nočni šift. Stalno delo — Plača od ure Izkušnja ni potrebna
HE 6175
PREDILNI MEHANIKI
Morajo biti zmožni operirati stroj brez nadzorstva. Nočni šift. Plača od ure.
EXCELSIOR KNITTING MILLS 6611 Euclid Avenue EX 4920
AVTNI MEHANIKI
Potrebujemo par dobrih mehanikov.
FRANKEL CHEVROLET 1258 E. 105 St. pri Superior
BEEF BONERS (2)
IZURJENI—STALNO DELO Dobra plača od ure. Vprašajte za Mr. Hansen EARL C. GIBBS, Inc. 3378 W. 65 St.
Dela za moške
COOPERS, SLACK
strojni operatorji in težaki; izkušnja ni potrebna. Plača od ure.
GRIEF BROS. COOPERAGE CORP.
1937 Willey Ave.
MLADI FANTJE
18-20, mehanično nagnjeni, da bi se vadili za posebno delo v majhni in napredujoči tovarni. Plača od ure in plačane počitnice.
SCIENTIFIC CAST PRODUCTS
1390 East 40th Street
AVTNI MEHANIK
Potrebujemo še enega Chrysler-Plymouth mehanika Enostavna plača in jamstvo.
GROFF-TRIPP, Inc. 9300 St. Clair Ave., GL 9400
AVTNI MEHANIK
in delavec za prednji del avtov; mora imeti izkušnjo; enostavna plača in jamstvo.
REGAL NASH DI 8600

Dela za moške
ZA UMIVANJE AVTOV
Delo v eni izmed najbolj ?račnih in najbolje opremljenih delavnic v mestu; visoka plača od ure. Lahko delo.
Walter Grabski Co.
Dodge-Plymouth	\
6853 BROADWAY (2. nadst.)
VPRAŠAJTE ZA RENKOSKI
SPLOŠNI DELAVEC
Mora biti izurjen. Za zgotovljenje na pohištvu in ta-petih. Dobra plača—stalno delo.
LINCOLN STORAGE CO. 5700 Euclid Ave.. HE 4200
STOCK MAN
Privlačna prilika v trgovini z industrijskimi potrebščinami. Tedenska plača.
MAU-SHERWOOD SUPPLY CO. 800 Lime Rd.	• MA 7310
ČEVLJAR
prvovrsten za poslovodjo v novi bostonski tovarni za popravila čevljev, ki se jo sedaj pričenja. Dobra plača in bonus.
2606 LORAIN AVE., ali pokličite MA 8026
AVTNI MEHANIKI
Prednost imajo izurjeni mehaniki na Chrysler avtih. Določena plača z dobrimi delovnimi razmerami. LAKE CITY SALES 6603 Euclid Ave.
GRADUANT HIGH ŠOLE
Mladenič za sela; dobra plača od ure; 41 ur tedensko; pol dne v Soboto.
Cleveland Community Fund 1001 Huron Rd. — soba št. 306
TEŽAKI
DOBRA PLAČA OD URE Izvrstne delovne razmere. THE AUTOMATIC DIE & PRODUCTS CO. 5446 Dunham Road
• KUH (2d)
Tudi moši ža splošno delo v kuhinji restavracije; tedenska plača. Pokličite med 1. in 5, pop.
Westlake 611J
BODY MAN IN BARVAR
Dobra plača; 5-dni tedensko; izurjen.
3510 EASY 142nd ST.
južno od Kinsmana LO 6705
Grinders—Trimmers & Polishers
NA ALUMINIJASTIH KOSIH
Dobra plača od ure. MOHAWK FOUNDRIES INC. 4758 Warner Rd.
TEŽAKI
stalno delo. Dobra plača od ure. DARLING & CO. 3750 Valley Rd.
Moški in ženske!
Zaslužite, ko se učite na ta način; Vi si služite mesečno plačo, ko se učite dela, ki vas kvalificira za boljše službe; dobile vso vzdržavo. Naše dejp s programom učenja za psihiatrične pomočnike, plača divi-dende. Vprašajte za Miss Blevins,
Cleveland State Hospital
FANTJE
ZA TOVARNIŠKO DELO
Plača od ure.
Intervuj med 8. zj. in 12. opoldne
THE WORLD PUBLISHING COMPANY 2201 West 110 St.
MEHANIKA ZA AVTE IN TRUKE
Prvovrstna; dobra plača od ure; nizko cenena skupinska zavarovalnina, bolniška in za poškodbe, podpora za bolniške in operacijske stroške za delavce in upravičene odvisne osebe; stalno delo. Prilika za napredovanje.
International Harvester Co.
3201 W. 25th ST.
SH 5380
PIN BOYS
ZA DELO TAKOJ V KEGLJIŠČU
BROADWAY-HARVARD RECREATION 8514 Broadway — MI 8720
MOŠKI ZA LIKANJE
stalno delo; mora imeti izkušnjo. Dobra plača od ure.
HOLLYWOOD CLEANERS AC 2601
Za likanje obleke
izurjeni delavci; stalno, visoka
plača od ure. MULLAIRE DRY CLEANERS 3631 Carnegie Ave.
WOODWORKERS — PAINT SANDER — ASSEMBLY — BODY DELAVCI PRI OGRODJIH NA AVTO-TRUKIH IN PRI BARVANJU Plača od ure.
BROWN BODY CO. 7019 Hough Ave.
AUTO BODY POLISHER & FINISHER
mora biti izurjen; za delo v eni izmed najbolj razsvetljenih, zračnih in najbolje opremljenih delavnic v mestu, visoka plača od ure. WALTER GRABSKI CO.
Dodge-Plymouth 6853 Broadway (2. nadst.) Vprašajte za Mr. Galyen
IZVRSTNA PRILIKA
ZA MLADE MOŠKE. DA SE izučijo prodajanja železnine na debelo
pri eni izmed najstarejših tvrdk v Clevelandu, sekuriteta in napredek. Plača od ure. 43% ur tedensko. 5 dnevni tednik.
W. BINGHAM
1278 W. 9th ST.
LESNI DELAVCI
1. in 2. šift 6 dni tedensko—čas in pol nad . 40 ur
CABINET GLUERS GLUERS (parts assembly) PANEL LAY-UP
POMOČNIKI VENEER TAPERS GLUE SPREAD FEEDERS LACQUER SPRAYERS FILLER MEN SANDERS CABINET REPAIRMEN
Plača od ure poleg premije. 2. šift s bonusom — Cafeteria
White Sewing Machine Corp.
1231 MAIN AVENUE
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
TAKOJ POTREBUJEMO
izurjene delavce za gasolinsko po-* ■ stajo in splošna dela. Plača je odvi- 1 sna od osebe.	i
WO 9731
AUTO BODY & FENDER MEN ;
Določena plača ali od ure. Plačane | počitnice; izvrstne delovne razme- ? re. Vprašajte za Mr. Barr.
DOWD-FEDER CO. 4600 Euclid Ave.
DELAVCI ZA SKLADIŠČE . POMOČNIKI	I
v naši tovarni z mazili. Izvrstne | delovne razmere. Dobra plača od I ure. 5 dni—40 ur tedensko.
BROOKS OIL CO.	^
3304 E. 87 St.
POPRA VLJ ALEC RADIATORJEV
Dobra plača od ure. Počitnice s plačo. Prijetne delovne razmere. SH 2107
I-
'1
Polishers Buffers
IZURJENI—ZAČETNIKE IZUČIMO Plača od ure poleg komada. Dobre delovne razmere.
THE P. A. GEIER CO. 540 E. 105 St.
BOX NAILERS
za oddelek za odpremljenj^
5 DNI TEDENSKO Plača od ure.
Picker X-Ray Corp.
17325 Euclid
Tovarniško delo
Livarji in "coremaker," incenti^f bonus, plačane počitnice in praz"'' ki.
The Dunham Co.
55 First Ave., Berea
EXCELLO GRINDER
EXTERNAL GRINDER
SIZEMATIC GRINDER
J. & L. THREAD FOR^^ GRINDER
SURFACE & FORM GRINDERS, 3
Morajo biti izurjeni, zmožni "blueprint" risb in si vzpostaJ|' delo; plača od ure; 2. in 3. ® nočna premija.
Na+ional Tool'Co-
11200 Madison Ave.