Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 LAŠKO Str. 8 ŽALEC, POLZELA Str. 9 Tednik za Savinjsko regijo / št. 11 / Leto 78 / 16. marec 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU PRIL OGA CELJE Str. 12-13 SPORED Ajda Smrekar: Nora - aktualnost ženskega vprašanja v današnji družbi »Nikoli ne bom pozabil njenega nasmeha« NOVO PESEM POSVEČA SVOJI MAMI ŠT. 11 16. MAREC 2023 Radio Aktual: Končno nas lahko tudi vidite! PET. 17. 3. SOB. 18. 3. NED. 19. 3. PON. 20. 3. TOR. 21. 3. SRE. 22. 3. ČET. 23. 3. Tilen Lotrič nas lahko tudi vidite! nas lahko tudi vidite! Radio Aktual: Radio Aktual: Radio Aktual: Radio Aktual: TV AKTUAL Janko Požežnik, nekdanji direktor PGE Celje Na mestu stare Ažmanove vile prevelika novogradnja? Str. 22-23 Ukrajinski begunci na Celjskem: hvaležni, a v primežu birokracije Vojna v Ukrajini je iz domov pregnala že več kot osem milijonov Ukrajincev in Ukrajink. Več kot 70 tisoč jih je prebivališče prijavilo tudi v Sloveniji, status začasne zaščite jih je po podatkih notranjega ministrstva do 26. februarja letos pridobilo 8439, nekaj več kot 400 na Celjskem. Ukrajinci so Sloveniji hvaležni, a težave jim delajo birokratske ovire. Tako imajo ukrajinski begunci pri nas kar nekaj preprek, če se želijo dodatno izobraževati iz slovenskega jezika, saj jim osnovni tečaji ne odpirajo vseh vrat. Opozarjajo tudi na omejen dostop do zdravnika, na omejitve pri jemanju posojil ali pri ustanavljanju podjetja. Vsi, ki so pobegnili pred voj- no, se želijo vrniti domov. Spet preplah zaradi prekuhavanja pitne vode Na Pivo in cvetje letos z vstopnino Foto: LU Šentjur Str. 6 Str. 8–9 Družina DIMEC ZARADI KOŠARKE NA JAPONSKO Str. 26–27 LJUBENSKE POTICE Žive mojstrovine državnega pomena VRTIČEK NA BALKONU? Zakaj pa ne. Str. 18–19 Str. 32–33 S PATRICIO PANGERŠIČ do zavidljive postave Priloga Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 1 1, 16. marec 2023 AKTUALNO ZADETKI Golf klub Jelšingrad je od Občine Šmarje pri Jelšah po sodni poti zahteval izplačilo 1,65 milijona evrov. Okrožno sodišče v Celju je 16. junija lani odločilo, da zahtevek golfskega kluba ni utemeljen. Sodišče je tožeči stranki Golf klubu Jelšingrad naložilo povračilo približno 19 tisoč evrov pravdnih stroškov v 15 dneh po pravnomočno- sti sodbe. Tožeča stranka je vložila pritožbo, ki jo je višje sodišče 2. februarja letos z izrekom sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sod- bo sodišča prve stopnje. Iz izreka sodbe izhaja, da mora tožeča stranka sama kriti svo- je pritožbene stroške, občini kot toženi stranki pa povrniti Na zelenici ob Jelšingradu je že možno igrati footgolf. Morda bodo kdaj na svoj račun spet prišli ljubitelji golfa. (Foto: SHERPA) Višje sodišče odločilo v prid šmarski občini Golfski klub brez milijonskega izplačila Iz Občine Šmarje pri Jelšah so sporočili, da je Višje so- dišče v Celju potrdilo prvostopenjsko odločitev sodišča v tožbi Golf kluba Jelšingrad proti tej občini. Sodba v imenu ljudstva je v prid občini in je pravnomočna. TINA STRMČNIK 1.830 evrov pritožbenih stro- škov v 15 dneh. Zaplet izvira iz pogodbe med Golf klubom Jelšingrad oziroma njegovim direktor- jem Damjanom Gobcem ter med lastnikom, republiškim skladom kmetijskih zemljišč. Desetletna pogodba namreč ni opredeljevala vrednosti vlaganj v zemljišče. Ko je zakon občine zavezal, da so prevzele vsa stavbna zemlji- šča, je tudi golfsko igrišče Je- lšingrad prešlo v pristojnost šmarske občine. Ta poplačil vlaganj ni hotela prevzeti na svoja ramena. A kot je v po- stopku sojenja pred časom za naš medij pojasnil njen odve- tnik Marjan Feguš, ni s svo- jimi ravnanji z ničimer pov- zročila prekinitve dejavnosti golfskega kluba. Najemnik Golf klub Jelšingrad oziroma Damjan Gobec je nasprotno trdil, da je bila občina odgo- vorna za nastanek milijonske škode, ki jo je utrpel zaradi propadlih vlaganj v igrišče. »Končno konec agonije!« Da je odločitev višjega sodi- šča dobra novica za občino, je povedal župan Matija Čakš. »Dolgo nas je spremljal strah, da bi lahko v najhujšem pri- meru prišlo do izplačila 1,65 milijona evrov in dodatnih stroškov. Občina je v tem so- dnem primeru zmagala, še vrednost sodnih stroškov bo dobila povrnjeno. Vesel sem, da je ta agonija končana.« Ker je občina lani postala stood- stotna lastnica Jelšingrada in je tudi stoodstotna lastnica zemljišča okoli dvorca, se bo tam po besedah župana po- svetila pisanju nove zgodbe. Prvi mož občine si želi, da bi bili čez nekaj let že vidni sa- dovi opravljenega dela. Spomnimo, da je ob dvor- cu glede na občinski prostor- ski načrt sicer predvidena ureditev golfskega igrišča z osemnajstimi luknjami. Ker takšnih površin v državi ni ve- liko, so tamkajšnje turistične in razvojne možnosti velike. Velika so tudi potrebna vla- ganja, saj je za ureditev ene luknje potrebnih dvesto tisoč evrov, kot je oktobra lani dejal Čakš. Takrat je občinska upra- va s tamkajšnjim zavodom za šport, turizem in mladino ter z lokalnim klubom Erlachste- in predstavila možnost igranja športne discipline, imenovane footgolf. Zelenica je že opre- mljena z devetimi luknjami, kamor igralci brez palice, kar z nogo, brcajo nogometno žogo. Šmarje je za Bovcem, Ljubljano, Radenci, Ptujem in Podčetrtkom šesta destinaci- ja, ki omogoča igranje te igre. Maja višje cene odvoza odpadkov CELJE – Prvega maja se bodo cene storitev ravnanja z od- padki minimalno povišale, so sporočili iz družbe za ravna- nje z odpadki Simbio. Družba je v skladu z metodologijo o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja predlagala povišanje za 0,70 evra za 120-litrsko zeleno in rumeno posodo za odpadke. Svet ustanoviteljev in skup- ščina štirih občin ustanovi- teljic, Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, sta cene že potrdila, medtem ko je predlog poviša- nja cen v preostalih občinah, kjer Simbio zbira odpadke, še v obravnavi občinskih svetov. Od 1. maja 2023 bodo tako uporabniki za 120-litrsko po- sodo plačevali 13,69 evra na- mesto 12,99 evra. Če imajo še rjavo posodo za biološke od- padke, bo cena znašala 21,40 evra namesto 19,60 evra v zimskem času. V letnem pa bo cena znašala 29,11 evra. Uporabniki t. i. nadzemnic in podzemnic bodo po novem plačevali 5,33 evra na osebo namesto 4,96 evra. V ceno je vključena tudi storitev zbi- ranja in obdelave bioloških odpadkov. »Novih cen v večstanovanj- skih stavbah ni mogoče eno- značno opredeliti, ker se že zdaj razlikujejo, saj so odvi- sne od števila ljudi v stavbi, ki se mesečno spreminja, ter od števila zabojnikov, ki se raz- likuje od stavbe do stavbe,« pravijo v Simbiu. Nazadnje so bile cene spremenjene leta 2016. Razlogi za zadnje povišanje so med višji stro- ški obdelave odpadkov zaradi višjih cen električne energije, stroškov dela, termične ob- delave odpadkov in inflacije. SŠol Od prvega maja bo odvoz odpadkov dražji. (Foto: SIMBIO) »Spoznal sem, da je poli- tika kruta, da gre tudi za manipulacijo. Tisti na čelu političnih strank uresniču- jejo svoje interese, najožjim sodelavcem pade še nekaj drobtinic z bogatinove mize, ljudstvo pa verjame tistim, ki znajo lepo govo- riti.« Janko Požežnik, upokojeni direktor PGE Celje »Plesalkam razložim, da jih bo njihovo telo spre- mljalo vse življenje. Ples je le en del življenja, ne pa končna postaja. Rada bi, da bi dekleta s pomo- čjo plesa sprejela same sebe in se spoštovala.« Tjaša Leban, plesalka in koreografinja »Ni lepšega, kot je so- čutje otroka do otroka. Hvaležna sem učiteljem, šolarjem in tudi star- šem učencev, ki so se strinjali, da bodo del svoje žepnine namenili 11-letnemu dečku.« Albina Karmuzel, pred- sednica OZPM Šentjur »Nekaj časa sem delal tudi v Celju, kjer vidim suha drevesa, s katerimi sem se že sam ukvarjal in jih skušal reševati. Še vedno stojijo in so nevarna.« Rado Nadvešnik, gozdar in arborist »Profesor Korošec nas je za vedno obsijal ne le s svojo žlahtno besedo, ampak tudi s svojo žlahtno osebnostjo. Naj ga nosijo njegove reke, nas pa spoštljiv spomin nanj.« Dr. Monika Kalin Golob, redna profesorica na FDV Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 1 1, 16. marec 2023 AKTUALNO Živa Klemen: »Sodelavci so spoštljivi« Stotnica Živa Klemen je zaposlena v Vojašnici Fran- ca Rozmana Staneta Celje. Po končanem študiju obrambo- slovja se je odločila stopiti v vojaške vrste. V vojski se je zaposlila leta 2006, dve leti kasneje je končala šolo za ča- stnike. Na začetku kariere je opravljala dolžnost poveljni- ce voda, leta 2012 je bila med drugim na mednarodni dol- žnosti na Kosovu. Po opra- vljenem štabnem šolanju je prevzela dolžnost načelnice oddelka za kadre, kjer dela še danes. »Že moje ime veliko pove o mojem značaju. Rada imam raznoliko delo in delo z lju- dmi. Če temu dodam še čut za pripadnost, tovarištvo in odgovornost ter ljubezen do domovine, je bila izbira poklica povsem samoumev- na. Izbira vojaškega poklica domačih in prijateljev, ki me zelo dobro poznajo, zato ni presenetila.« Način vodenja V kolektivu Vojašnice Fran- ca Rozmana Staneta Celje si- cer prevladujejo moški, a je vedno več žensk. »Trenutno nas je približno 90 in smo na različnih dolžnostih, tako vojaških kot civilnih. Moški sodelavci so do nas spoštlji- vi. Nikoli nisem bila deležna podcenjujočega odnosa zgolj zato, ker sem ženska,« pou- darja. Čin stotnice je tretji po vrsti v hierarhiji častniških činov. Višji kot je čin, večja je odgo- vornost. »Kot načelnica od- delka za kadre v poveljstvu enote sem nadrejena osmim sodelavcem, skupaj ureja- mo kadrovske zadeve vseh zaposlenih v naši vojašnici. Prepričana sem, da avtoriteta izhaja iz osebnostnih lastno- sti nadrejenega ter načina vo- denja in ni odvisna od spola. Prizadevam si biti poštena in Ženske na vodstvenih položajih Predsodki so (še), a se ne menijo zanje Najbolj pogosto vprašanje, ki ga je dobila nekdanja bri- tanska premierka Margaret Thatcher, je bilo: »Kako se počutite kot ženska voditeljica?« Brez dlake na jeziku je železna lady odvrnila: »Ne bi znala odgovoriti na to vpra- šanje, kajti moška voditeljica pač nikoli nisem bila!« Tudi tehnična direktorica v Cinkarni Celje Nikolaja Podgoršek Selič, županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje Simona Črep in stotnica v celjski vojašnici Živa Klemen bi najbrž na to vprašanje podobno odgovorile. Ker s svojim delom dokazujejo, da so predsodki do žensk na vodstve- nih položajih neupravičeni. In v 21. stoletju celo smešni, se strinjajo. BARBARA FURMAN Ženske se na poti do vodil- nega položaja še vedno so- očajo z več preprekami kot moški. Po podatkih Evropske komisije ženske zasedajo 46 odstotkov delovnih mest v državah Evropske unije in v povprečju dosegajo višjo Ravnateljevanje Simona Črep gradi na spoštljivosti in sodelovanju. (Foto: osebni arhiv) Županja Milenca Krajnc: »Najprej vidim ljudi, šele nato spol« V Sloveniji imamo 29 žu- panj, ena od njih je Milenca Krajnc, ki Občino Kozje vodi od leta 2014. Županovanje je delo z neomejenim urnikom, je raznoliko, ustvarjalno, pol- no lepih in tudi manj lepih trenutkov. »Na vozu občin- ske uprave v Kozjem sedimo same ženske, ki se tudi sko- zi ovire uspešno prebijamo,« pripomni hudomušno. Bolj sočutne Po diplomi na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru je pri- bližno petnajst let delala kot kmetijska svetovalka, svojo priložnost je prepoznala tudi v lokalni politiki. Med letoma 2006 in 2010 je bila predsednica sveta Krajevne skupnosti Buče, zatem šti- ri leta občinska svetnica in podžupanja Občine Kozje ter članica različnih občinskih komisij in odborov. Na lokalnih volitvah leta 2014 je bila prvič izvoljena za županjo, lani novembra je nastopila tretji mandat. »V vseh poklicih vidim najprej ljudi, šele nato spol. Župano- vanje glede tega ni izjema. Ni pomembno, ali občino vodi ženska ali moški, pomembno je le, da je delo opravljeno od- govorno, strokovno in dosle- dno,« poudarja in dodaja, da je lokalna politika v primerja- vi z državno bolj konkretna, bolj življenjska in bliže ob- čanom. »Odgovorni smo za učinkovito reševanje težav, ki pestijo naše občane. Zado- voljna sem, ko jih rešimo in se skupaj veselimo uspehov. Upam si trditi, da imamo žen- ske več posluha za sočloveka, smo bolj sočutne, zato nekate- re stvari rahločutneje dojema- mo. Hitreje prepoznamo tudi tiste probleme ljudi, ki niso tako izraziti, a so zanje zelo Nikolaja Podgoršek Selič: »Moške opazke? Tudi.« Približno osemnajst let je Nikolaja Podgor- šek Selič članica uprave in tehnična direktorica v Cinkarni Celje. Odgovor- na je za vse proizvodne programe, vzdrževanje z energetiko, razvoj in na- ložbe, nadzor kakovosti, varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu. »V našem podjetju še ni- sem zasledila primera ne- enake obravnave moških in žensk. Razlik ni niti pri doseganju položajev niti pri plači ali uveljavljanju avtoritete. Menim, da sle- dnja ni odvisna od spola, pridobiš jo s svojimi deja- nji, z delom in odnosom do sodelavcev,« je prepri- čana. Ne spol, značaj šteje Pravi, da neprimernih opazk od moških sode- lavcev ni bila nikoli dele- žna, v zunanjem poslov- nem svetu in v zasebnem življenju pa velikokrat. »Tudi zelo žaljivi znajo biti moški. Od tega, da te javno obtožijo, da imaš položaj, ker spiš s šefom, do tega, da ti na servisu za avto rečejo, da ne znaš stisniti sklopke in zato avto nagaja, čeprav se nato izkaže, da je v okvari temperaturno tipalo. Biti ženska ni preprosto, a je lepo. Zame predvsem za- radi materinstva.« Psihologi pravijo, da so moški bolj odločni, ciljno usmerjeni in logični, žen- ske pa bolj razumevajoče, sočutne, nežne, povezujo- če. »S tem se povsem ne strinjam. To je zelo splo- šna trditev. Ljudje se po osebnostnih lastnostih zelo razlikujemo ne gle- de na to, ali gre za moške ali ženske. Menim, da je zelo pomembno, da se Tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič je predvsem ponosna mama. (Foto: osebni arhiv) v vodstveni ekipi zbere- jo ljudje, ki se po svojih osebnostnih lastnostih dopolnjujejo.« Ponosna mama Nikolaja Podgoršek Se- lič opaža, da ljudje posa- meznike na vodstvenih položajih pogosto gledajo zgolj skozi plačo in more- bitne ugodnosti. »Saj jim ne zamerim. Tudi sama sem včasih razmišljala tako. Zdaj vem, da nisem imela prav. Veliko je odre- kanj, težko breme odgo- vornosti nosiš s sabo 24 ur na dan. Moraš sprejemati tudi zelo težke odločitve ob zavedanju morebitnih posledic,« poudarja. Usklajevanje z družin- skim življenjem je zato dodaten izziv, priznava. »Menim, da sem ta izziv dobro opravila. Imam dva odrasla otroka, ki sta uspešna osebno in poklicno. Oba sta v me- dicini, kar pomeni, da sem jima poleg delovnih navad uspela privzgojiti tudi čustveno plat. In na to sem najbolj ponosna.« obremenjujoči, in jih zato re- šujemo z večjo občutljivostjo. Z morebitnimi opazkami moških na račun tega, da ob- čino vodi ženska, se Milenca Krajnc ne obremenjuje, saj je njeno edino merilo kakovo- stno in učinkovito delo. Ker je zaradi županovanja pogosto odsotna od doma, pravi, da je zelo pomembno, da ima zagotovljeno podporo vseh članov družine: »Svoji družini sem hvaležna za ra- zumevanje, saj sem ga dele- žna v največji možni meri.« Županja Milenca Krajnc meni, da imajo ženske več posluha za stiske ljudi. (Foto: osebni arhiv) razumevajoča do svojih sode- lavcev, skušam jih motivirati in usmerjati, da skupaj uspešno do- segamo zastavljene cilje. Delo z ljudmi in za ljudi je izpolnjujo- če, a tudi najbolj zahtevno.« Stotnico Živo Klemen moški sodelavci spoštujejo. (Foto: osebni arhiv) izobrazbeno raven kot njihovi moški kolegi. Raziskave minulih let na splošno kažejo tudi poča- snejše napredovanje žensk, niž- je začetne plače in počasnejše naraščanje plač. In s kakšnimi izzivi se soočajo ženske na vod- stvenih položajih v naših krajih? Simona Črep: »Nekateri so dvomili« V Srednjo šolo za strojni- štvo, mehatroniko in medije ŠC Celje je pred petnajstimi leti prišla kot profesorica slovenščine in nemščine. Ves čas je bila močno vpeta v delovanje šole. »Biti uči- teljica je moje poslanstvo, ravnateljevanje je postalo po upokojitvi predhodnika Ludvika Aškerca moj novi izziv. In tudi priložnost, da z uresničevanjem vizije šole, ki je usmerjena v odličnost, lahko naredim nekaj dobre- ga za približno 960 dijakov, vse zaposlene in lokalno sku- pnost,« pravi Simona Črep, ki je v tem šolskem letu zače- la drugi mandat ravnateljice. »Delo je raznoliko, zahtevno in odgovorno, vendar ga zelo rada opravljam. Tu je moje srce, tu so moji ljudje.« Majavo zaupanje Njeno osnovno vodilo je vodenje z zgledom, ki temelji na spoštljivem odnosu, odpr- tem dialogu, transparentnosti in sodelovanju. »S sodelavci odlično sode- lujem. Ob nastopu mojega prvega mandata se je neka- terim zdelo nenavadno, da šolo, ki je po stroki v domeni moških, vodi ženska. In ni in- ženirka, ampak jezikoslovka. Dokazati sem morala, da sem vredna zaupanja tudi tistih, ki so morda dvomili v moje sposobnosti. Očitno mi je uspelo, saj so mi ob nastopu drugega mandata sodelavci izkazali popolno zaupanje. To mi pomeni zelo veliko. Sem samo človek, z močni- mi in s šibkimi lastnostmi. Da sem človekoljub z jasnimi pričakovanji do sodelavcev in dijakov, je moja dodana vre- dnost. Sicer pa so timsko delo in visoka stopnja sodelovalne kulture, spoštljiva komuni- kacija, razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti temelji, na katerih gradimo svojo edin- stvenost, svoj ponos in uspeh kot posamezniki in kot šola,« poudarja. Priznava, da ima glede usklajevanja družinskega in poklicnega življenja še veli- ko priložnosti za izboljšavo. »Moj prosti čas se sicer po- gosto prepleta s službenimi obveznostmi. Ravnateljeva- nje soustvarja način mojega življenja.« Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 16. marec 2023 GOSPODARSTVO Največje celjsko podjetje pred velikim izzivom Cinkarna lani »podrla« rekorde Stavke ni bilo Sindikat v celjski družbi Tastepoint (nekdanji Etol) je preklical za 13. marec napovedano stavko. Z vodstvom podjetja je sklenil dogovor o zvišanju plač, ki sicer ni tolikšno, kot je zahteval, a je z njim kljub temu zadovoljen. Sekretarka celjske organizacije svobodnih sindikatov Mojca Stropnik, ki je sodelovala pri pogajanjih, je povedala, da bodo zaposleni po novem dobili za 4,5 odstotka višjo plačo, zvišanje velja od decembra. Sindikat je višje plače zahteval zaradi infl acije, zvišanje naj bi v vseh tarifnih razredih znašalo 200 evrov bruto. Nominalni dvig je predlagal, ker bi bile, če bi se plače za vse zvišale za 10 odstotkov, razlike prevelike. Kljub takšnemu prepričanju je na pogajanjih pristal na 4,5-odstotno zvišanje za vseh 330 zaposlenih. Po besedah Mojce Stropnik se je sindikat z vodstvom podjetja dogovo- ril tudi o svojih drugih zahtevah. Poleg višjih plač je zahteval podatke, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo. Upravo je še opozoril, da se mora priprava na delo všteti v delovni čas, da morajo biti navodila na delovnih sredstvih v slovenskem in ne angleškem jeziku in da morajo biti v pogodbah o zaposlitvi zapisana delovna mesta, ki jih zaposleni dejansko opravljajo. JI Cinkarna Celje še nikoli v svoji zgodovini ni ustva- rila toliko čistih prihodkov od prodaje in čistega do- bička kot lani. Predsednik uprave Aleš Skok za letos napoveduje približno 10-odstotni padec prihodkov, čistega dobička naj bi bilo občutno manj. Razloga sta ohlajanje svetovnega gospodarstva in vedno večji pri- tisk cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Azije na evropski trg. Odlični poslovni rezultati zadnjih nekaj let cinkarni omogočajo, da se loteva večjih traj- nostno naravnanih projektov. Poleg gradnje lastnih sončnih elektrarn načrtuje še naložbe, s katerimi bo od leta 2027 lahko do 40 odstotkov električne energije nadomestila z obnovljivimi viri. Trajnostne naložbe napoveduje tudi pri porabi vode. JANJA INTIHAR Konec tedna bo v znamenju sejmov Jutri, 17. marca, se bo na celjskem sejmišču za- čel letošnji marčni peterček – pet sejmov, ki se jih obiskovalec lahko udeleži z enotno vstopnico. Poleg tradicionalnega, že 46. sejma ApiSlovenija Celjski sejem pripravlja še Festival kave Slovenija, Altermed&Greenvita ter sejma Dnevi ribištva in Dne- vi lovstva. Na petih sejmih se bo predstavilo več kot 210 razstavljavcev iz Slovenije in tujine ter več kot sto ekošol. Letošnja novost sta sejma z naslovom Dnevi ri- bištva in Dnevi lovstva. Ribiška zveza Slovenije bo predstavila revirje in trofejne primerke rib ter de- javnosti, namenjene pridobivanju mladih v ribiške vrste. Pripravila bo tudi dva strokovna dogodka. Prvi, ki bo v petek, bo namenjen varovanju voda in ribje- ga življa ter nadzoru ribolovnih upravičencev skozi delo ribiškočuvajske službe. V soboto bodo člani ri- biških družin spregovorili o etiki ribiških tekmovanj ter predstavili osnovno usposabljanje za športnega delavca. Tudi sejem z naslovom Dnevi lovstva je letošnja novost. Lovska zveza Slovenije se bo predstavila v dvorani C, kjer bo pripravila kotiček s prikazom gozdnih živali v naravnem okolju, predstavila dobro- delno združenje Diana in žensko populacijo skušala pritegniti s predstavitvijo nakita iz roževine, ki ga oblikuje Štefan Gorenčič. Lovci bodo predstavili tudi projekt Spoznaj lovca, ki ga izvajata Savinjsko-koz- janska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje, ter pripravili nekaj strokovno izobraževalnih programov. Organizatorji na marčni peterček, ki je prvi po ob- dobju korone, vabijo med 17. in 19. marcem. ER Lani je cinkarna imela 227 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je 35 mi- lijonov evrov ali 18 odstotkov več kot leta 2021. Malo več kot 90 odstotkov prihodkov je ustvarila na tujih trgih, kjer je po obsegu prodaje na pr- vem mestu nemški trg. Čisti dobiček, ki je bil od predlan- skega višji za 27 odstotkov, je znašal 42,3 milijona evrov. Aleš Skok pravi, da sta lansko poslovanje zaznamovali dve različni polletji. »V prvi polovici leta je bilo povpraševanje po izdelkih cinkarne zelo veliko. Tudi cene, ki smo jih dosegali na trgu, so bile med zgodovin- sko najvišjimi. V drugi polo- vici leta se je povpraševanje evropskih kupcev ohladilo. Zaznali smo tudi povečan uvoz kitajskega pigmenta na evropski trg, in sicer po precej nižjih cenah, kot smo jih beležili v prvi polovici leta. Razlog za to je ohladi- tev svetovnega gospodarstva, predvsem kitajskega. Lani so na Kitajskem še vedno veljali ukrepi zaradi covida, lokalno povpraševanje po izdelkih, ki za proizvodnjo potrebujejo titanov dioksid, je bilo manj- še,« pojasnjuje Aleš Skok in dodaja, da kitajske tovarne kljub takšnim razmeram niso zmanjšale proizvodnje. Zato so morale iti na svetovni trg. Ker je na ameriškem trgu za njihove izdelke predpisana visoka carina, so povečale prisotnost v Evropi. Pri tem je njihovo konkurenčnost pove- čala tudi pocenitev prevoza iz Azije do evropskih pristanišč. V prvi polovici leta je bilo za ladijski zabojnik treba plačati več kot 10 tisoč dolarjev, v za- dnjem lanskem trimesečju in tudi letos je ta strošek cenejši za kar 80 odstotkov. »Naša dobičkonosnost se je v drugi polovici leta po- slabšala, padec je bil opazen zlasti v zadnjem trimesečju. Vendar je zaradi uspešnega poslovanja v prvi polovici leta končni rezultat zelo do- ber,« pravi Skok. Cinkarna je namreč že do konca junija ustvarila 134 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 30 milijonov evrov čistega dobička. S podobnimi težavami kot cinkarna so se lani srečevali tudi drugi proizvajalci pi- gmenta in marsikje, na pri- mer v Nemčiji in Italiji, so v zadnjem trimesečju ustavili proizvodnjo. V Celju se za takšen ukrep niso odločili in so še naprej proizvajali s polno zmogljivostjo. Zato imajo zdaj nekoliko poveča- no zalogo izdelkov. Za leto 2023 so si v cinkarni postavili skromnejše načrte. Prihodki naj bi znašali približno 200 milijonov evrov, čisti dobi- ček pa le 6 milijonov evrov. »Razmere na trgu so še vedno takšne, kot so bile v zadnjem lanskem trimesečju. Povpra- ševanje je manjše, pritisk ki- tajskih izdelkov na evropski trg je povečan. Še vedno se soočamo z visokimi cenami surovin in predvsem energi- je,« pojasnjuje Skok. Nujni ukrepi za trajnostno preobrazbo Aleš Skok je prepričan, da se bo poraba pigmenta tita- novega dioksida v prihodno- sti ponovno povečala. Kako konkurenčni bodo evropski proizvajalci, bo odvisno pred- vsem od pogojev poslovanja. »Mislim predvsem na razme- re na energetskem trgu, ki energetsko intenzivne indu- strije, kot je naša, postavljajo v še slabši položaj kot druge. Za tono proizvoda porabimo približno 2 megavatni uri pli- na in 1,5 megavatne ure elek- trike, v svoje izdelke moramo vgraditi tudi veliko surovin, za pridelavo katerih je treba veliko energije. Razmere so zaskrbljujoče, saj je kljub za- dnjemu padcu cen elektrika v Evropi dvakrat ali trikrat dražja kot v ZDA, razlika v ceni plina je še večja.« Skok pravi, da so zato ukre- pi za trajnostno preobrazbo podjetja, ki vključujejo tudi energetsko preobrazbo, nuj- ni. Pri tem ne misli samo na varčevanje z elektriko in dru- gimi energenti. »Uvesti želimo nove, inovativne načine proi- zvodnje in porabe energentov ter si s tem zagotoviti konku- renčne pogoje za daljše obdo- bje,« poudarja. Nič več voda iz Hudinje? V cinkarni so zato pripravili več trajnostno naravnanih pro- jektov. Med njimi je gradnja lastnih sončnih elektrarn, s katerimi bodo do leta 2027, ko bo končana, pokrili 19 odstot- kov svojih potreb po elektriki. Trenutno sončni elektrarni zagotavljata dva megavata pri- ključne moči, do konca marca jo bodo povečali na 3,6 me- gavata. S tem gradnje še niso končali. »V Celju bomo na stre- hah naših proizvodnih hal na- mestili še nekaj sončnih elek- trarn, načrtujemo tudi gradnjo na parkirišču. Ko bo končana sanacija odlagališča nenevar- nih odpadkov v Bukovžlaku, bi radi sončno elektrarno po- stavili tudi tam,« pravi članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. obliki pare, ki jo uporabljamo pri proizvodnji titanovega di- oksida. Projekt, ki ga pripra- vljamo, predvideva, da bi z re- duciranjem tlaka pare na tlak, ki ga dejansko uporabljamo v proizvodnji, hkrati proizvaja- li tudi električno energijo. S sončnimi elektrarnami bi tako lahko do leta 2027 od 35 do 40 odstotkov porabljene elektri- ke nadomestili z obnovljivimi viri energije.« Kot pomembnega v cinkar- ni izpostavljajo tudi projekt, s katerim bi vodo, ki jo zdaj črpajo iz Hudinje, zamenjali z odpadno vodo iz komunal- ne čistilne naprave Tremerje. »Ta voda za naše tehnološke potrebe ni primerna in jo je treba čistiti. V marcu smo z napravo, ki so jo izdelali v Kolektorju in je nameščena v Tremerjah, že začeli pilotno testiranje. Rezultate bomo spremljali od 6 do 12 mesecev in če bodo dobri, bomo zgra- dili cevovod do cinkarne, kjer bomo postavili tudi naprave za čiščenje,« napoveduje Ni- kolaja Podgoršek Selič. Ta projekt so v cinkarni ocenili na 11 do 12 milijonov evrov. Foto: arhiv Cinkarne Celje Aleš Skok: »Cinkarna ostaja finanč- no trdno podjetje. Lani smo imeli 21 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja, 10 milijonov evrov smo dali za naložbe, razdelili smo za 25 milijonov evrov dividend. Ob koncu leta smo na bančnem računu imeli 45 milijonov evrov.« Nikolaja Podgoršek Selič: »Čakajo nas veliki izzivi, saj kemijsko indu- strijo preobraziti v trajnostni način poslovanja ni preprosto. Potrebno bo veliko dela in denarja, vendar verjamemo, da nam bo uspelo.« Ponekod so zaprli vrata Zaradi povečane prisotno- sti azijskih proizvajalcev in slabšega povpraševanja v Evropi so v drugi polovici leta cene pigmenta titanovega di- oksida, ki je najpomembnejši izdelek cinkarne, saj z njim ustvari več kot 80 odstotkov svojih prihodkov, močno pa- dle. Skok pojasnjuje, da so bile v letih 2020 in 2021 ter v prvi polovici lanskega leta kitajske cene celo nekoliko višje od evropskih, nato so strmoglavile in razlika, ki je zdaj med njimi, še nikoli ni bila tako velika. Sončne elektrarne ne bodo edini obnovljivi vir energije, ki ga bodo uporabljali v cin- karni. Kot pravi Podgoršek Seličeva, se velika priložnost skriva tudi v proizvodnji žveplove kisline. »Pri sežigu žvepla se sproščajo ogromne količine toplotne energije v V cinkarni načrtujejo, da bodo do leta 2027 od 35 do 40 od- stotkov porabljene elektrike nadomestili z obnovljivimi viri energije. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 16. marec 2023 GOSPODARSTVO Največje celjsko podjetje pred velikim izzivom Cinkarna lani »podrla« rekorde Stavke ni bilo Sindikat v celjski družbi Tastepoint (nekdanji Etol) je preklical za 13. marec napovedano stavko. Z vodstvom podjetja je sklenil dogovor o zvišanju plač, ki sicer ni tolikšno, kot je zahteval, a je z njim kljub temu zadovoljen. Sekretarka celjske organizacije svobodnih sindikatov Mojca Stropnik, ki je sodelovala pri pogajanjih, je povedala, da bodo zaposleni po novem dobili za 4,5 odstotka višjo plačo, zvišanje velja od decembra. Sindikat je višje plače zahteval zaradi infl acije, zvišanje naj bi v vseh tarifnih razredih znašalo 200 evrov bruto. Nominalni dvig je predlagal, ker bi bile, če bi se plače za vse zvišale za 10 odstotkov, razlike prevelike. Kljub takšnemu prepričanju je na pogajanjih pristal na 4,5-odstotno zvišanje za vseh 330 zaposlenih. Po besedah Mojce Stropnik se je sindikat z vodstvom podjetja dogovo- ril tudi o svojih drugih zahtevah. Poleg višjih plač je zahteval podatke, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo. Upravo je še opozoril, da se mora priprava na delo všteti v delovni čas, da morajo biti navodila na delovnih sredstvih v slovenskem in ne angleškem jeziku in da morajo biti v pogodbah o zaposlitvi zapisana delovna mesta, ki jih zaposleni dejansko opravljajo. JI Cinkarna Celje še nikoli v svoji zgodovini ni ustva- rila toliko čistih prihodkov od prodaje in čistega do- bička kot lani. Predsednik uprave Aleš Skok za letos napoveduje približno 10-odstotni padec prihodkov, čistega dobička naj bi bilo občutno manj. Razloga sta ohlajanje svetovnega gospodarstva in vedno večji pri- tisk cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Azije na evropski trg. Odlični poslovni rezultati zadnjih nekaj let cinkarni omogočajo, da se loteva večjih traj- nostno naravnanih projektov. Poleg gradnje lastnih sončnih elektrarn načrtuje še naložbe, s katerimi bo od leta 2027 lahko do 40 odstotkov električne energije nadomestila z obnovljivimi viri. Trajnostne naložbe napoveduje tudi pri porabi vode. JANJA INTIHAR Konec tedna bo v znamenju sejmov Jutri, 17. marca, se bo na celjskem sejmišču za- čel letošnji marčni peterček – pet sejmov, ki se jih obiskovalec lahko udeleži z enotno vstopnico. Poleg tradicionalnega, že 46. sejma ApiSlovenija Celjski sejem pripravlja še Festival kave Slovenija, Altermed&Greenvita ter sejma Dnevi ribištva in Dne- vi lovstva. Na petih sejmih se bo predstavilo več kot 210 razstavljavcev iz Slovenije in tujine ter več kot sto ekošol. Letošnja novost sta sejma z naslovom Dnevi ri- bištva in Dnevi lovstva. Ribiška zveza Slovenije bo predstavila revirje in trofejne primerke rib ter de- javnosti, namenjene pridobivanju mladih v ribiške vrste. Pripravila bo tudi dva strokovna dogodka. Prvi, ki bo v petek, bo namenjen varovanju voda in ribje- ga življa ter nadzoru ribolovnih upravičencev skozi delo ribiškočuvajske službe. V soboto bodo člani ri- biških družin spregovorili o etiki ribiških tekmovanj ter predstavili osnovno usposabljanje za športnega delavca. Tudi sejem z naslovom Dnevi lovstva je letošnja novost. Lovska zveza Slovenije se bo predstavila v dvorani C, kjer bo pripravila kotiček s prikazom gozdnih živali v naravnem okolju, predstavila dobro- delno združenje Diana in žensko populacijo skušala pritegniti s predstavitvijo nakita iz roževine, ki ga oblikuje Štefan Gorenčič. Lovci bodo predstavili tudi projekt Spoznaj lovca, ki ga izvajata Savinjsko-koz- janska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje, ter pripravili nekaj strokovno izobraževalnih programov. Organizatorji na marčni peterček, ki je prvi po ob- dobju korone, vabijo med 17. in 19. marcem. ER Lani je cinkarna imela 227 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je 35 mi- lijonov evrov ali 18 odstotkov več kot leta 2021. Malo več kot 90 odstotkov prihodkov je ustvarila na tujih trgih, kjer je po obsegu prodaje na pr- vem mestu nemški trg. Čisti dobiček, ki je bil od predlan- skega višji za 27 odstotkov, je znašal 42,3 milijona evrov. Aleš Skok pravi, da sta lansko poslovanje zaznamovali dve različni polletji. »V prvi polovici leta je bilo povpraševanje po izdelkih cinkarne zelo veliko. Tudi cene, ki smo jih dosegali na trgu, so bile med zgodovin- sko najvišjimi. V drugi polo- vici leta se je povpraševanje evropskih kupcev ohladilo. Zaznali smo tudi povečan uvoz kitajskega pigmenta na evropski trg, in sicer po precej nižjih cenah, kot smo jih beležili v prvi polovici leta. Razlog za to je ohladi- tev svetovnega gospodarstva, predvsem kitajskega. Lani so na Kitajskem še vedno veljali ukrepi zaradi covida, lokalno povpraševanje po izdelkih, ki za proizvodnjo potrebujejo titanov dioksid, je bilo manj- še,« pojasnjuje Aleš Skok in dodaja, da kitajske tovarne kljub takšnim razmeram niso zmanjšale proizvodnje. Zato so morale iti na svetovni trg. Ker je na ameriškem trgu za njihove izdelke predpisana visoka carina, so povečale prisotnost v Evropi. Pri tem je njihovo konkurenčnost pove- čala tudi pocenitev prevoza iz Azije do evropskih pristanišč. V prvi polovici leta je bilo za ladijski zabojnik treba plačati več kot 10 tisoč dolarjev, v za- dnjem lanskem trimesečju in tudi letos je ta strošek cenejši za kar 80 odstotkov. »Naša dobičkonosnost se je v drugi polovici leta po- slabšala, padec je bil opazen zlasti v zadnjem trimesečju. Vendar je zaradi uspešnega poslovanja v prvi polovici leta končni rezultat zelo do- ber,« pravi Skok. Cinkarna je namreč že do konca junija ustvarila 134 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 30 milijonov evrov čistega dobička. S podobnimi težavami kot cinkarna so se lani srečevali tudi drugi proizvajalci pi- gmenta in marsikje, na pri- mer v Nemčiji in Italiji, so v zadnjem trimesečju ustavili proizvodnjo. V Celju se za takšen ukrep niso odločili in so še naprej proizvajali s polno zmogljivostjo. Zato imajo zdaj nekoliko poveča- no zalogo izdelkov. Za leto 2023 so si v cinkarni postavili skromnejše načrte. Prihodki naj bi znašali približno 200 milijonov evrov, čisti dobi- ček pa le 6 milijonov evrov. »Razmere na trgu so še vedno takšne, kot so bile v zadnjem lanskem trimesečju. Povpra- ševanje je manjše, pritisk ki- tajskih izdelkov na evropski trg je povečan. Še vedno se soočamo z visokimi cenami surovin in predvsem energi- je,« pojasnjuje Skok. Nujni ukrepi za trajnostno preobrazbo Aleš Skok je prepričan, da se bo poraba pigmenta tita- novega dioksida v prihodno- sti ponovno povečala. Kako konkurenčni bodo evropski proizvajalci, bo odvisno pred- vsem od pogojev poslovanja. »Mislim predvsem na razme- re na energetskem trgu, ki energetsko intenzivne indu- strije, kot je naša, postavljajo v še slabši položaj kot druge. Za tono proizvoda porabimo približno 2 megavatni uri pli- na in 1,5 megavatne ure elek- trike, v svoje izdelke moramo vgraditi tudi veliko surovin, za pridelavo katerih je treba veliko energije. Razmere so zaskrbljujoče, saj je kljub za- dnjemu padcu cen elektrika v Evropi dvakrat ali trikrat dražja kot v ZDA, razlika v ceni plina je še večja.« Skok pravi, da so zato ukre- pi za trajnostno preobrazbo podjetja, ki vključujejo tudi energetsko preobrazbo, nuj- ni. Pri tem ne misli samo na varčevanje z elektriko in dru- gimi energenti. »Uvesti želimo nove, inovativne načine proi- zvodnje in porabe energentov ter si s tem zagotoviti konku- renčne pogoje za daljše obdo- bje,« poudarja. Nič več voda iz Hudinje? V cinkarni so zato pripravili več trajnostno naravnanih pro- jektov. Med njimi je gradnja lastnih sončnih elektrarn, s katerimi bodo do leta 2027, ko bo končana, pokrili 19 odstot- kov svojih potreb po elektriki. Trenutno sončni elektrarni zagotavljata dva megavata pri- ključne moči, do konca marca jo bodo povečali na 3,6 me- gavata. S tem gradnje še niso končali. »V Celju bomo na stre- hah naših proizvodnih hal na- mestili še nekaj sončnih elek- trarn, načrtujemo tudi gradnjo na parkirišču. Ko bo končana sanacija odlagališča nenevar- nih odpadkov v Bukovžlaku, bi radi sončno elektrarno po- stavili tudi tam,« pravi članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. obliki pare, ki jo uporabljamo pri proizvodnji titanovega di- oksida. Projekt, ki ga pripra- vljamo, predvideva, da bi z re- duciranjem tlaka pare na tlak, ki ga dejansko uporabljamo v proizvodnji, hkrati proizvaja- li tudi električno energijo. S sončnimi elektrarnami bi tako lahko do leta 2027 od 35 do 40 odstotkov porabljene elektri- ke nadomestili z obnovljivimi viri energije.« Kot pomembnega v cinkar- ni izpostavljajo tudi projekt, s katerim bi vodo, ki jo zdaj črpajo iz Hudinje, zamenjali z odpadno vodo iz komunal- ne čistilne naprave Tremerje. »Ta voda za naše tehnološke potrebe ni primerna in jo je treba čistiti. V marcu smo z napravo, ki so jo izdelali v Kolektorju in je nameščena v Tremerjah, že začeli pilotno testiranje. Rezultate bomo spremljali od 6 do 12 mesecev in če bodo dobri, bomo zgra- dili cevovod do cinkarne, kjer bomo postavili tudi naprave za čiščenje,« napoveduje Ni- kolaja Podgoršek Selič. Ta projekt so v cinkarni ocenili na 11 do 12 milijonov evrov. Foto: arhiv Cinkarne Celje Aleš Skok: »Cinkarna ostaja finanč- no trdno podjetje. Lani smo imeli 21 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja, 10 milijonov evrov smo dali za naložbe, razdelili smo za 25 milijonov evrov dividend. Ob koncu leta smo na bančnem računu imeli 45 milijonov evrov.« Nikolaja Podgoršek Selič: »Čakajo nas veliki izzivi, saj kemijsko indu- strijo preobraziti v trajnostni način poslovanja ni preprosto. Potrebno bo veliko dela in denarja, vendar verjamemo, da nam bo uspelo.« Ponekod so zaprli vrata Zaradi povečane prisotno- sti azijskih proizvajalcev in slabšega povpraševanja v Evropi so v drugi polovici leta cene pigmenta titanovega di- oksida, ki je najpomembnejši izdelek cinkarne, saj z njim ustvari več kot 80 odstotkov svojih prihodkov, močno pa- dle. Skok pojasnjuje, da so bile v letih 2020 in 2021 ter v prvi polovici lanskega leta kitajske cene celo nekoliko višje od evropskih, nato so strmoglavile in razlika, ki je zdaj med njimi, še nikoli ni bila tako velika. Sončne elektrarne ne bodo edini obnovljivi vir energije, ki ga bodo uporabljali v cin- karni. Kot pravi Podgoršek Seličeva, se velika priložnost skriva tudi v proizvodnji žveplove kisline. »Pri sežigu žvepla se sproščajo ogromne količine toplotne energije v V cinkarni načrtujejo, da bodo do leta 2027 od 35 do 40 od- stotkov porabljene elektrike nadomestili z obnovljivimi viri energije. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 16. marec 2023 GOSPODARSTVO Biometrična osebna izkaznica, ki jo izdeluje Cetis, žanje velik uspeh tudi na mednarodnem trgu. Na konferenci s po- dročja tehnične dovršenosti uradnih identifi kacijskih doku- mentov v Združenih arabskih emiratih je prejela prestižno mednarodno priznanje kot najboljša osebna izkaznica pre- teklega leta za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Kot pravijo v Cetisu, gre za edino tovrstno nagrado v njihovi dejavnosti, zato je zelo odmevna in lahko podjetju pomaga do še večje prepoznavnosti. Dviguje tudi prepoznavnost Slovenije in njenih državnih organov. JANJA INTIHAR Bo kdo najel vilo Marija? Slovenski državni holding (SDH) išče najemnika za konjiško vilo Marija, ki je bila pred leti v lasti Franca Riemerja, ne- koč enega najbogatejših Slovencev. Višine najemnine za vilo, ki ima v kleti, pritličju, enem nadstropju in mansardi 851 kvadra- tnih metrov prostorov, ni določil. Vila Marija je bila del stečajne mase Rie- merjevega podjetja Gradir, a je stečajnemu upravitelju v več poskusih ni uspelo pro- dati. Leta 2017 jo je na dražbi za 568 tisoč evrov kupila Družba za upravljanje terjatev bank ter jo nato tudi sama nekajkrat posku- šala prodati. Izklicna cena je znašala 850 tisoč evrov, kar za stavbo, ki jo je konec 19. stoletja kot rezidenčni dvorec zgradila družina Windischgrätz in je bila leta 2002 temeljito in kakovostno prenovljena, sploh ni veliko. Konec lanskega leta je vilo z drugim premo- ženjem slabe banke prevzel SDH, ki bo po- nudbe za najem sprejemal do konca marca. Z morebitnim najemnikom bo pogodbo sklenil za eno leto, lahko tudi dlje, če mu vile v tem času ne bo uspelo prodati. Tudi SDH je kot izhodiščno ceno za to nepremičnino postavil 850 tisoč evrov. JI Prestižno priznanje celjskemu Cetisu Slovenske biometrične izkaznice najboljše Cetis je z ministrstvoma za notranje zadeve in za javno upravo pogodbo za izdajo biometrične osebne izkazni- ce podpisal novembra 2021. Pogodba velja za deset let in predvideva izdelavo 640 tisoč izkaznic. Država jih je začela izdajati marca lani, doslej jih je bilo izdanih že 408.421. V Cetisu poudarjajo, da nova izkaznica tako s tehničnega kot z ustvarjalnega vidika predstavlja vrhunec trenutne tehnologije na tem področju, saj združuje vrhunsko tehno- logijo, dovršeno varnostno oblikovanje in najvišje zahte- ve mednarodnih standardov. Stara osebna izkaznica ima 14 izpostavljenih varnostnih elementov, nova jih vsebuje kar 34. Najvišjo raven varno- sti med drugim zagotavljajo biometrična podatka dveh prstnih odtisov pri osebah, starejši od 12 let, fotografi ja, ustvarjena s tremi različnimi tehnikami, prozorno okno, v katerem sta poleg fotografi - je prikazani začetnici imena in priimka posameznika, ter dodatni elementi za sodobno e-poslovanje. V zgornjem le- vem kotu je dodana zastava Evropske unije z oznako za Slovenijo. Varnostni elementi so vključeni v varnostni dizajn kot premišljen del zgodbe z mnogimi slovenskimi simboli, od grba do podobe Triglava in obrisa Robbovega vodnjaka. Najvišja stopnja varnosti Strokovna komisija prizna- nih mednarodnih strokov- njakov s področja varnostnih tiskovin in identifi kacijskih dokumentov je na konfe- renci v Abu Dabiju sloven- ski osebni izkaznici podelila nagrado najboljše nove naci- onalne osebne izkaznice za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Kakovost dokumentov je bila letos tako visoka, da se je komi- sija odločila dvema najbolj- šima med prijavljenimi po- deliti skupno nagrado. Poleg Slovenije so jo dobili tudi Združeni arab- ski emirati, so sporočili iz Cetisa. »Z novo biometrično osebno izkaznico smo drža- vljani Republike Slovenije dobili osebni in potovalni dokument z najvišjo sto- pnjo varnosti in naprednimi funkcionalnostmi, s katerimi se ponosno predstavljamo doma in v svetu. Pri izde- lavi tega tehnološkega pre- sežka smo z ministrstvom za notranje zadeve in mi- nistrstvom za javno upravo uporabili vse svoje znanje in Nova slovenska osebna izka- znica, v katero je Cetis vgradil vse svoje znanje in izkušnje ter najnaprednejšo tehnologijo in najsodobnejše varnostne ele- mente, je najboljša na obmo- čju Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. (Foto: Cetis) ske storitve v drugih državah Evropske unije. Na vseh celinah Cetis ima na področju reši- tev varnostnih tiskovin bogate izkušnje in sodi med vodilna evropska podjetja v tej dejav- nosti. Potne liste, osebne izka- znice in številne dru- ge varnostne dokumente ter sisteme za izdajo do- kumentov in za upravlja- nje identitete izdeluje za dr- žave po vsem svetu. Novih projektov in ti- stih, za katere si prizadevajo, da bi jih prido- bili, je veliko, pravijo v pod- jetju. Dejavni so na vseh celinah, vendar teh projektov zaradi za- upnosti še ne morejo razkriti. Pri izdelovanju varnostnih tiskovin je Cetisov najpo- membnejši trg Slovenija, sle- dijo države v Afriki, Evropski uniji in Južni Ameriki. Leta 2021 je na primer potne listine poslal v Kambodžo, podpisal dolgoročno pogodbo za doba- vo listin v Liberijo, uspešen je bil v Ekvatorialni Gvineji, kjer že od leta 2017 izvaja projekt posodobitve eUprave. Nad- gradil je potni list za Gvinejo Bissao ter sklenil pogodbo za izdelavo biometričnih potnih listin s Hondurasom. S to dr- žavo je ravno prejšnji teden podpisal novo pogodbo. Slaba banka je več let prodajala najbolj zname- nito konjiško vilo. Bo SDH pri iskanju najemnika ali morda celo kupca bolj uspešen? (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) izkušnje, naj- naprednejšo tehnologijo in najsodobnejše varnostne elemente. Vese- li nas, da je ta novi mejnik na področju slovenskih do- kumentov prepoznala tudi strokovna žirija,« je ob preje- mu nagrade poudaril izvršni direktor Roman Žnidarič. Predvidoma konec leto- šnjega marca bo elektronsko osebno izkaznico mogoče uporabljati tudi v sistemu zdravstvenega zavarovanja kot nadomestilo sedanje kartice zdravstvenega zava- rovanja, v drugi polovici leta pa z njo opravljati elektron- Biometrična osebna izkaznica, ki jo izdeluje Cetis, žanje velik uspeh tudi na mednarodnem trgu. Na konferenci s po- dročja tehnične dovršenosti uradnih identifi kacijskih doku- mentov v Združenih arabskih emiratih je prejela prestižno mednarodno priznanje kot najboljša osebna izkaznica pre- teklega leta za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Kot pravijo v Cetisu, gre za edino tovrstno nagrado v njihovi dejavnosti, zato je zelo odmevna in lahko podjetju pomaga izkaznice najboljše Najvišja stopnja varnosti Slovenije so nosti. Potne liste, osebne izka- znice in številne dru- ge varnostne žave po vsem svetu. Novih projektov in ti- stih, za katere si prizadevajo, da bi jih prido- bili, je veliko, pravijo v pod- jetju. Dejavni so na vseh celinah, vendar teh projektov zaradi za- upnosti še ne morejo razkriti. Pri izdelovanju varnostnih tiskovin je Cetisov najpo- najsodobnejše Biometrična osebna izkaznica, ki jo izdeluje Cetis, žanje velik uspeh tudi na mednarodnem trgu. Na konferenci s po- dročja tehnične dovršenosti uradnih identifi kacijskih doku- mentov v Združenih arabskih emiratih je prejela prestižno mednarodno priznanje kot najboljša osebna izkaznica pre- teklega leta za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. izkaznice najboljše Najvišja stopnja varnosti Slovenije so nosti. Potne liste, osebne izka- znice in številne dru- jetju. Dejavni so na vseh celinah, vendar teh projektov zaradi za- upnosti še ne morejo razkriti. Pri izdelovanju varnostnih tiskovin je Cetisov najpo- izkušnje, naj- naprednejšo tehnologijo in najsodobnejše Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Če je pred leti precej razburjenja povzročila rušitev stare meščanske Ažmanove vile v Kosoveli ulici 10 v Celje, je tudi načrtovana novogradnja na tem zemljišču deležna vse prej kot navdušenja okoliških stanovalcev. Na parceli, ki jo je HD Invest iz Začreta kupil pred leti, naj bi po načrtih Biroja Žveplan postavil večstanovanj- sko stavbo, imenovano Vila Cibi s stanovanji za trg. Lastniki stanovanj v sosednji stavbi v Vrunčevi ulici 11b so prepričani, da je bil postopek za izdajo grad- benega dovoljenja, ki ga je Upravna enota Celje izdala decembra lani, speljan neustrezno, da je načrtovana novogradnja prevelika in da bo imela negativne vplive na okolico. Stanovalci so se zato pritožili na ministr- stvo za naravne vire in prostor. TATJANA CVIRN Predvidenih še pet posegov v vodotoke Brezžično omrežje v središču mesta CELJE – Do poletja naj bi v starem mestnem jedru začelo delovati brezplačno javno brezžično omrežje (wi-fi ), kar bo razveselilo mnoge uporabnike. Kot pravijo v MOC, so bila usklajevanja s pristojnimi državnimi ustanovami dolgotrajna. Večmesečne zamu- de so bile pri dobavi strojne opreme in v teh dneh bodo pogodbeni partnerji le začeli vzpostavljati omrežje. Pokrivalo bo območje zgodovinskega jedra mesta od železniške postaje do Gledališkega trga ter mestni park, na voljo bo z imenom Celje WIFI, ki je znano že s Starega gradu in iz stavbe Tehnoparka. TC »Nova stavbe naj bi bila od naše oddaljena le deset metrov. Prizadeti bomo glede svetlobe, zračnosti, bojimo se, kaj bo to pomenilo v času močnega deževja, saj smo že zdaj imeli večkrat zalita dvorišče in klet.« Nekdanja Acmanova vila v Kosovelovi ulici 10 in … … načrtovana nadomestna novogradnja, za katero okoliški stanovalci menijo, da je prevelika in da bo imela veliko negativnih vplivov. CELJE – Načrtovana gradnja stanovanj za trg skrbi sosede Pozabili na okoliške stanovalce »Ne nasprotujemo novogra- dnji, a na zemljišču naj stoji primerno velika stavba, ki bo sodila v ta prostor in ne bo imela negativnega vpliva na okolico,« pravi Jože Spevan v imenu stanovalcev stavbe v Vrunčevi ulici 11b, kjer je enajst stanovanj in katere parcela meji na zemljišče v Kosovelovi ulici 10. Da bi širše opozorili na problemati- ko, so se obrnili na svetnika v mestnem svetu Primoža Posi- neka. Ta je naslovil svetniško vprašanje o postopkih v zvezi z načrtovano gradnjo na stro- kovne službe Mestne občine Celje, saj so te v dveh letih za obravnavano območje izdale pet mnenj. »Prva štiri so bila negativna, zadnje pa je bilo presenetljivo pozitivno,« pra- vi Spevan in se sprašuje, kdo bo prevzel odgovornost za poseg, ki bo imel veliko ne- gativnih vplivov na okolico. Zakaj dva postopka? Opozarja, da sklep o spre- membah in dopolnitvah od- loka o zazidalnem načrtu Glazija – območje S10 iz leta 2007 določa le prenovo vile v Kosovelovi ulici 10 v eno- ali večstanovanjsko stavbo z upoštevanjem smernic celj- ske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, a ne go- vori o novogradnji. »Ker je bila vila pred leti porušena, bi moral biti izpeljan drug postopek, javno bi bilo treba razgrniti načrte in sprejeti nov izvedbeni akt ter določi- ti, kakšna stavba je lahko na tem prostoru.« Čeprav tega ni bilo, je občina začela posto- pek za pridobitev gradbenega dovoljenja še pred koncem ali prekinitvijo prvega prostor- skega postopka ter tako zgolj sledila naročniku in projek- tantu, meni Spevan. Stanovalce Vrunčeve uli- ce 11b je sicer UE Celje lani poleti pozvala, da lahko so- delujejo v postopku pridobi- vanja gradbenega dovoljenja za sosednjo parcelo. »Ko smo začeli podrobneje preučevati zadevo, smo ugotovili, da gre za ogromno novogradnjo, in menili, da tako velika stavba ne sodi v ta prostor. Od naše stavbe bi bila odmaknjena le deset metrov. Parcela meri 1200 kvadratnih metrov, na- črtovana novogradnja pa bi imela skoraj dva tisoč kvadra- tnih metrov bruto površine v petih nadstropjih. Nekdanja vila je imela na primer le 380 kvadratnih metrov,« poja- snjuje sogovornik. Brez odgovora Na septembrskem sestanku na UE Celje so zato stanovalci vprašali, na osnovi katerega prostorskega akta je bila no- vogradnja umeščena v pro- stor. Odgovora niso dobili in tudi niso bili več vabljeni k sodelovanju. Nato so ugoto- vili, da je bilo lani pred no- vim letom izdano gradbeno dovoljenje. Sogovornik pravi, da na srečo pozna prostorsko problematiko in da so zato stanovalci morali na hitro v osmih dneh pripraviti pritož- bo. Tudi v Mestni četrti Dolgo polje se ne strinjajo z umesti- tvijo tako velike stavbe na to parcelo. Območje že zdaj ob vsakih večjih padavinah zali- je voda. »Ta se zliva na nižje ležeče površine, kot so naše dvorišče, klet z garažami in dvorišče ekonomske šole. S takšno gradnjo bi se razmere še poslabšale. Leta 2020 smo na primer imeli na dvorišču 120 kubičnih metrov vode, ki je odtekla šele po petih urah.« S problematiko so stano- valci seznanili že prejšnje vodstvo občine in tudi nove- ga župana, a za zdaj neuspe- šno. Čakajo še na odgovor na svojo pritožbo, ki jo rešuje ministrstvo za naravne vire in prostor, v najslabšem pri- meru jim ostane že tožba na sodišču. CELJE – Konec preteklega leta je Mestna občina Celje sklenila spo- razum s predstavniki Direkcije RS za vode (DRSV) o dodatnih pro- tipoplavnih ukrepih na območju občine. Načrtovanih je pet večjih posegov v vodotoke. Kot pravijo v MOC, že pripravljajo vse potreb- no, da bodo uresničeni predvideni protipoplavni ukrepi iz omenjene- ga sporazuma. Ta predvideva protipoplavne ure- ditve ob potoku Ločnica v Zagradu in ob Koprivnici s pritoki od avtoce- ste do Šmartinskega jezera, ureditev potoka Dajnica ter zamenjavo hi- dravlično neustreznih premostitev čez Voglajno na Teharski cesti (pri Topru) in čez Savinjo na Polulah. V prihodnje tako ne bi več priha- jalo do zajezitev in poplavljanja vodotokov. Sočasno bodo izvajalci sonaravno uredili struge vodotokov. MOC mora za vse projekte pri- praviti projektno dokumentacijo, pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ter gradbena dovoljenja. MOC je v ta namen v proračunu predvide- la malo več kot tri milijone evrov. Večino tega denarja bo zagotovila direkcija, 35 tisoč evrov naj bi bilo občinskega denarja. Rok za izved- bo teh dejavnosti je 30. junij. DRSV bo potem na podlagi pridobljenih projektov in gradbenih dovoljenj na javnih razpisih izbrala izvajalce za gradnjo. V načrtu je, da bi se prva gradbena dela lahko začela konec prihodnjega leta, zagotovo pa v letu 2024. Na osnovi podobnega sodelova- nja so bili že izpeljani protipoplavni ukrepi na območju Medloga kot na- domestni ukrep za nezgrajen suhi zadrževalnik v Levcu. S tem naj bi bili prebivalci na območju Špice bolj varni pred poplavami. Naložbo v vi- šini 4,2 milijona evrov je fi nancirala država. V preteklih letih so bili v sklopu izvajanja ukrepov za povečanje po- plavne varnosti Celja zgrajeni tudi visokovodni zidovi in nasipi ob Savinji, Voglajni, Hudinji, Vzho- dni Ložnici, Ložnici, Koprivnici in Sušnici. Povečana je bila tudi pre- točna sposobnost strug vodotokov. Zgrajeni so bili še suhi zadrževal- niki na Vzhodni Ložnici, Sušnici in Podsevčnici, črpališča za odvod za- lednih meteornih voda … Vrednost teh ukrepov je znašala približno 40 milijonov evrov. TC Plesni vrtinec v Celjskem domu CELJE - V Celjskem domu bo danes, v četrtek, ob 16.30 in 19.30 območna revija plesnih skupin z naslovom V plesnem vrtincu. V 38 koreografi jah se bo predstavilo 300 plesalk in plesalcev od 6. do 17. leta. Tradicionalna prireditev bo po dveh letih spet izpeljana tako kot pred epidemijo. Zaradi številnih nastopajočih iz občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje je organizatorka, celjska območna izpostava JSKD, plesalce razdelila v dve skupini. Sodelovali bodo mladi iz OŠ Štore, Hiše umetnosti Celje in Plesnega teatra Igen, Harlekina – Društva za umetnost plesa, Športno-kulturno-umetniškega društva M-teater, Glasbene šole Celje, Plesnega foruma Celje in KUD Abomo. Revijo bo strokovno spremljala Andreja Kopač, saj je to tudi priložnost za izbor koreografi j za nastope na mini festivalu otroških plesnih skupin Pika miga, ki bo oktobra v Velenju, in na festivaku plesne ustvarjalnosti Živa v Ljubljani. TC V plesnem vrtincu leta 2019 (Foto: Ana Straže) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Če je pred leti precej razburjenja povzročila rušitev stare meščanske Ažmanove vile v Kosoveli ulici 10 v Celje, je tudi načrtovana novogradnja na tem zemljišču deležna vse prej kot navdušenja okoliških stanovalcev. Na parceli, ki jo je HD Invest iz Začreta kupil pred leti, naj bi po načrtih Biroja Žveplan postavil večstanovanj- sko stavbo, imenovano Vila Cibi s stanovanji za trg. Lastniki stanovanj v sosednji stavbi v Vrunčevi ulici 11b so prepričani, da je bil postopek za izdajo grad- benega dovoljenja, ki ga je Upravna enota Celje izdala decembra lani, speljan neustrezno, da je načrtovana novogradnja prevelika in da bo imela negativne vplive na okolico. Stanovalci so se zato pritožili na ministr- stvo za naravne vire in prostor. TATJANA CVIRN Predvidenih še pet posegov v vodotoke Brezžično omrežje v središču mesta CELJE – Do poletja naj bi v starem mestnem jedru začelo delovati brezplačno javno brezžično omrežje (wi-fi ), kar bo razveselilo mnoge uporabnike. Kot pravijo v MOC, so bila usklajevanja s pristojnimi državnimi ustanovami dolgotrajna. Večmesečne zamu- de so bile pri dobavi strojne opreme in v teh dneh bodo pogodbeni partnerji le začeli vzpostavljati omrežje. Pokrivalo bo območje zgodovinskega jedra mesta od železniške postaje do Gledališkega trga ter mestni park, na voljo bo z imenom Celje WIFI, ki je znano že s Starega gradu in iz stavbe Tehnoparka. TC »Nova stavbe naj bi bila od naše oddaljena le deset metrov. Prizadeti bomo glede svetlobe, zračnosti, bojimo se, kaj bo to pomenilo v času močnega deževja, saj smo že zdaj imeli večkrat zalita dvorišče in klet.« Nekdanja Acmanova vila v Kosovelovi ulici 10 in … … načrtovana nadomestna novogradnja, za katero okoliški stanovalci menijo, da je prevelika in da bo imela veliko negativnih vplivov. CELJE – Načrtovana gradnja stanovanj za trg skrbi sosede Pozabili na okoliške stanovalce »Ne nasprotujemo novogra- dnji, a na zemljišču naj stoji primerno velika stavba, ki bo sodila v ta prostor in ne bo imela negativnega vpliva na okolico,« pravi Jože Spevan v imenu stanovalcev stavbe v Vrunčevi ulici 11b, kjer je enajst stanovanj in katere parcela meji na zemljišče v Kosovelovi ulici 10. Da bi širše opozorili na problemati- ko, so se obrnili na svetnika v mestnem svetu Primoža Posi- neka. Ta je naslovil svetniško vprašanje o postopkih v zvezi z načrtovano gradnjo na stro- kovne službe Mestne občine Celje, saj so te v dveh letih za obravnavano območje izdale pet mnenj. »Prva štiri so bila negativna, zadnje pa je bilo presenetljivo pozitivno,« pra- vi Spevan in se sprašuje, kdo bo prevzel odgovornost za poseg, ki bo imel veliko ne- gativnih vplivov na okolico. Zakaj dva postopka? Opozarja, da sklep o spre- membah in dopolnitvah od- loka o zazidalnem načrtu Glazija – območje S10 iz leta 2007 določa le prenovo vile v Kosovelovi ulici 10 v eno- ali večstanovanjsko stavbo z upoštevanjem smernic celj- ske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, a ne go- vori o novogradnji. »Ker je bila vila pred leti porušena, bi moral biti izpeljan drug postopek, javno bi bilo treba razgrniti načrte in sprejeti nov izvedbeni akt ter določi- ti, kakšna stavba je lahko na tem prostoru.« Čeprav tega ni bilo, je občina začela posto- pek za pridobitev gradbenega dovoljenja še pred koncem ali prekinitvijo prvega prostor- skega postopka ter tako zgolj sledila naročniku in projek- tantu, meni Spevan. Stanovalce Vrunčeve uli- ce 11b je sicer UE Celje lani poleti pozvala, da lahko so- delujejo v postopku pridobi- vanja gradbenega dovoljenja za sosednjo parcelo. »Ko smo začeli podrobneje preučevati zadevo, smo ugotovili, da gre za ogromno novogradnjo, in menili, da tako velika stavba ne sodi v ta prostor. Od naše stavbe bi bila odmaknjena le deset metrov. Parcela meri 1200 kvadratnih metrov, na- črtovana novogradnja pa bi imela skoraj dva tisoč kvadra- tnih metrov bruto površine v petih nadstropjih. Nekdanja vila je imela na primer le 380 kvadratnih metrov,« poja- snjuje sogovornik. Brez odgovora Na septembrskem sestanku na UE Celje so zato stanovalci vprašali, na osnovi katerega prostorskega akta je bila no- vogradnja umeščena v pro- stor. Odgovora niso dobili in tudi niso bili več vabljeni k sodelovanju. Nato so ugoto- vili, da je bilo lani pred no- vim letom izdano gradbeno dovoljenje. Sogovornik pravi, da na srečo pozna prostorsko problematiko in da so zato stanovalci morali na hitro v osmih dneh pripraviti pritož- bo. Tudi v Mestni četrti Dolgo polje se ne strinjajo z umesti- tvijo tako velike stavbe na to parcelo. Območje že zdaj ob vsakih večjih padavinah zali- je voda. »Ta se zliva na nižje ležeče površine, kot so naše dvorišče, klet z garažami in dvorišče ekonomske šole. S takšno gradnjo bi se razmere še poslabšale. Leta 2020 smo na primer imeli na dvorišču 120 kubičnih metrov vode, ki je odtekla šele po petih urah.« S problematiko so stano- valci seznanili že prejšnje vodstvo občine in tudi nove- ga župana, a za zdaj neuspe- šno. Čakajo še na odgovor na svojo pritožbo, ki jo rešuje ministrstvo za naravne vire in prostor, v najslabšem pri- meru jim ostane že tožba na sodišču. CELJE – Konec preteklega leta je Mestna občina Celje sklenila spo- razum s predstavniki Direkcije RS za vode (DRSV) o dodatnih pro- tipoplavnih ukrepih na območju občine. Načrtovanih je pet večjih posegov v vodotoke. Kot pravijo v MOC, že pripravljajo vse potreb- no, da bodo uresničeni predvideni protipoplavni ukrepi iz omenjene- ga sporazuma. Ta predvideva protipoplavne ure- ditve ob potoku Ločnica v Zagradu in ob Koprivnici s pritoki od avtoce- ste do Šmartinskega jezera, ureditev potoka Dajnica ter zamenjavo hi- dravlično neustreznih premostitev čez Voglajno na Teharski cesti (pri Topru) in čez Savinjo na Polulah. V prihodnje tako ne bi več priha- jalo do zajezitev in poplavljanja vodotokov. Sočasno bodo izvajalci sonaravno uredili struge vodotokov. MOC mora za vse projekte pri- praviti projektno dokumentacijo, pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ter gradbena dovoljenja. MOC je v ta namen v proračunu predvide- la malo več kot tri milijone evrov. Večino tega denarja bo zagotovila direkcija, 35 tisoč evrov naj bi bilo občinskega denarja. Rok za izved- bo teh dejavnosti je 30. junij. DRSV bo potem na podlagi pridobljenih projektov in gradbenih dovoljenj na javnih razpisih izbrala izvajalce za gradnjo. V načrtu je, da bi se prva gradbena dela lahko začela konec prihodnjega leta, zagotovo pa v letu 2024. Na osnovi podobnega sodelova- nja so bili že izpeljani protipoplavni ukrepi na območju Medloga kot na- domestni ukrep za nezgrajen suhi zadrževalnik v Levcu. S tem naj bi bili prebivalci na območju Špice bolj varni pred poplavami. Naložbo v vi- šini 4,2 milijona evrov je fi nancirala država. V preteklih letih so bili v sklopu izvajanja ukrepov za povečanje po- plavne varnosti Celja zgrajeni tudi visokovodni zidovi in nasipi ob Savinji, Voglajni, Hudinji, Vzho- dni Ložnici, Ložnici, Koprivnici in Sušnici. Povečana je bila tudi pre- točna sposobnost strug vodotokov. Zgrajeni so bili še suhi zadrževal- niki na Vzhodni Ložnici, Sušnici in Podsevčnici, črpališča za odvod za- lednih meteornih voda … Vrednost teh ukrepov je znašala približno 40 milijonov evrov. TC Plesni vrtinec v Celjskem domu CELJE - V Celjskem domu bo danes, v četrtek, ob 16.30 in 19.30 območna revija plesnih skupin z naslovom V plesnem vrtincu. V 38 koreografi jah se bo predstavilo 300 plesalk in plesalcev od 6. do 17. leta. Tradicionalna prireditev bo po dveh letih spet izpeljana tako kot pred epidemijo. Zaradi številnih nastopajočih iz občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje je organizatorka, celjska območna izpostava JSKD, plesalce razdelila v dve skupini. Sodelovali bodo mladi iz OŠ Štore, Hiše umetnosti Celje in Plesnega teatra Igen, Harlekina – Društva za umetnost plesa, Športno-kulturno-umetniškega društva M-teater, Glasbene šole Celje, Plesnega foruma Celje in KUD Abomo. Revijo bo strokovno spremljala Andreja Kopač, saj je to tudi priložnost za izbor koreografi j za nastope na mini festivalu otroških plesnih skupin Pika miga, ki bo oktobra v Velenju, in na festivaku plesne ustvarjalnosti Živa v Ljubljani. TC V plesnem vrtincu leta 2019 (Foto: Ana Straže) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da je vsak človek vreden le toliko, kolikor je dobro njegovo srce, je eno od načel, s pomočjo katerega učitelji vzgajajo učence Osnovne šole Lava v Celju. Ko so na šoli izvedeli za stisko enajstletnega dečka in njegove mame iz Dobja, ki živita v težkih razmerah, so se odločili pomagati. Zanju je vsak posameznik daroval po svojih močeh, vsi skupaj pa so zbrali več kot 1.500 evrov. Stiska dečka in njegove mame se je dotaknila še mnogih drugih ljudi. Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur (OZPM) je doslej zbrala približno 20 tisoč evrov. To pomeni, da bo lahko pov- sem obnovila notranjost njunega dotrajanega doma ter tako družini vlila vero v boljše življenje. TINA STRMČNIK Obvozi bodo več mesecev ŠTORE – Obnove je deležna državna cesta Štore–Sveti- na–Laško. Podjetje Voc dela izvaja na odseku ceste v Pe- čovju, ki vodi proti Toplici. »Lotili so se zahtevne gradnje opornih zidov ob Topliškem potoku, enako tudi gradnje tovrstnih zidov na zgornji brežini. Več mesecev bo na tem delu ceste popolna zapora,« je pojasnil župan Miran Jurkošek. Štorski župan je dejal, da je zaradi del promet urejen po obvoznih cestah. »Nekaj težav v prometu bo, vendar drugače na žalost ne gre. Vsi se veselimo, da bo čez nekaj mesecev cesta obnovljena.« Dodal je, da se je občina za vožnjo po obvoznih cestah, ki vodijo mimo Opoke, dogovorila tudi z avtobusnim prevoznikom Nomago. Vrednost obnove zna- ša več kot štiri milijone evrov, Občina Štore bo prispevala približno 300 tisoč evrov, kar je namenjeno ureditvi odvo- dnjavanja in gradnji dela pločnika do odcepa za Pečovje. Občina bi rada v tem letu zgradila še del ceste v Laški vasi. Za obnovo odseka ceste v Javorniku se je prijavila na razpis ministrstva za naravne vire in prostor, namenjen sanaciji in- frastrukture po neurjih. Jurkošek je omenil še več manjših, a prav tako pomembnih projektov, kot sta obnova vodovoda in gradnja črpališča v naselju Draga. Slednje bo pomembno za vodooskrbo v naseljih Kompole in Straže. TS Drevo za novorojence ŠENTJUR – Občina bo novorojenim občanom podarila medovito drevo. Za to gesto se je odločila na pobudo Če- belarske zveze Slovenije in občinskih čebelarskih društev. Občina želi z medovitim drevesom izraziti dobrodošlico novorojencem in hkrati prispevati k ohranitvi čebel v okolju. Čebele so namreč prinašalke in ohranjevalke življenja rastlin ter s tem tudi človeka. »Za mlade rodove želimo ohraniti lepo in zdravo naravo,« so zapisali sodelavci občine. Starši otrok, rojenih v letu 2022, lahko za sadiko medovitega drevesa pokli- čejo na telefonsko številko 03 747 13 19 ali pišejo na e-naslov martina.ljubej@sentjur.si. Drevesca bodo lahko prevzeli na posebnem dogodku v sklopu največje občinske turistične prireditve Šentjurjevo v petek, 21. aprila 2023. TS S kolesom po vsej občini ROGAŠKA SLATINA – Še pet kilometrov dodatnih ko- lesarskih povezav bo rezultat treh trenutnih gradbenih projektov v občini. Vrednost omenjenih projektov znaša pet milijonov evrov, občina je zanje pridobila evropsko in državno sofi nanciranje. Župan mag. Branko Kidrič je dejal, da bodo, ko bodo dela končana, nove kolesarske povezave vodile iz Tekačevega proti Podplatu in občini Šmarje pri Jelšah, en krak bo vodil proti krajevni skupnosti Kostrivnica oz. kraju Zgornji Gabernik. »Po omenjeni krajevni skupnosti želimo v prihodnje urediti krožno pot. Tako bo gradnja daljinskih kolesarskih povezav in kolesarskih stez v naši občini končana, saj bodo zgrajene vse smeri, ki smo si jih predvideli v svoji strategiji.« TS DOBJE, CELJE – Za dečka iz Dobja denar zbirali tudi celjski osnovnošolci Obnovljen dom za lepšo prihodnost 11-letni deček, ki obiskuje OŠ Dobje, in njegova bolna ter brezposelna mama sta se znašla v izjemno slabih ži- vljenjskih razmerah. Ker je sin edini družabnik mame, ki so ji pred časom zaradi hude sladkorne bolezni amputirali nogo, se je spremenilo njego- vo vedenje, pridobil je preko- merno telesno težo. Na teža- ve je postala pozorna šolska svetovalna delavka, šola je takoj začela iskati možnosti pomoči. Družini je roko po- nudila tudi OZPM Šentjur, ki je najprej poskrbela za obno- vo kopalnice in dečkove sobe ter iskala še druge možnosti, kako jima pomagati. V OŠ Lava so za njuno sti- sko izvedeli iz medijev. Ko so otroci slišali, v kakšnih raz- merah živita deček in mama, so se domislili akcije zbiranja denarja, je povedala Ana Ku- der iz 9. b-razreda. »Skušali smo biti čim bolj sočutni, člani skupnosti učencev smo hodili po razredih in drugim učencem povedali, kakšen je namen akcije. Poskušali smo darovati toliko, kot smo lah- ko. Mislim, da nam je dobro uspelo.« Pri dobrodelni akciji sta med drugim sodelovala Martin Lipovšek iz 4. a-ra- zreda in Ožbej Žgavc iz 4. b- razreda. Ob predaji denarja sta bila vesela, da jim je uspe- lo zbrati 1.500 evrov. »Upava, da bo dečku to pomagalo,« sta povedala. Potrkali na vrata srca Učitelj biologije Bojan Poznič, mentor skupnosti učencev, je zelo ponosen, da otroci razmišljajo o tem, kako sto evrov, če bo vsak otrok daroval vsaj en evro, učitelji pa morda še kaj več. Potrkali smo na prava vrata, na vrata srca, kar se sklada z vrednota- mi naše šole,« je dejala ravna- teljica Marijana Kolenko. Do- dala je, da se v tamkajšnji šoli v okviru temeljnih vrednot že vrsto let učijo humanih dejanj. Cilj ni le to, da otroci te vrednote poznajo, ampak da živijo v skladu z njimi. Za- posleni v šoli jih spodbujajo k temu, da pomagajo pomoči potrebnim, ko se pojavita ta- kšna potreba ali priložnost, in tudi sami dejavno sodelujejo. Tovrstna dobrodelna akcija si- cer ni edina. V OŠ Lava med drugim sodelujejo še v akcijah obdarovanja starejših ljudi, zbirajo denar za različna do- brodelna društva in podobno. Po besedah ravnateljice tovr- stna vzgoja srca pomaga, da mladi takšne vrednote odne- sejo s sabo tudi, ko zapustijo osnovnošolske klopi. Pomoč prišla iz vseh smeri Predsednica OZPM Šentjur Albina Karmuzel je nad de- janjem učencev OŠ Lava nav- dušena. »Ni lepšega, kot je sočutje otroka do otroka. Da se tudi otroci, ki prihajajo iz urejenih družin, odzovejo, če kdo v njihovi bližini trpi. Hva- ležna sem učiteljem, šolarjem in tudi staršem učencev, ki so se strinjali, da bodo del svoje žepnine namenili 11-letnemu dečku.« Ta je nad obnovljeno sobo po besedah Karmuzlove nav- dušen, redno je vključen tudi v različna letovanja. Z OŠ Dobje si prizadevajo, da bi se čim bo- lje počutil. V šoli učno zelo na- preduje in dosega lepe ocene. Denar, ki ga je deležen v akciji Botrstvo, je namenjen nakupu zdravih živil za gospodinjstvo, da ne bi imel več prevelikih te- žav s prekomerno telesno težo. Zbranih dvajset tisočakov bo namenjenih obnovi celo- tne notranjosti doma, med drugim bodo izvajalci zame- njali okna in vrata. V času gradbenih del bo deček živel pri stricu, njegova mama bo takrat prav tako vključena v primerno nastanitev. OZPM Šentjur se z Eko skladom dogovarja še glede ureditve izolacijske fasade in vse po- trebne dokumentacije. Deč- kova mama je po besedah Karmuzlove dobila protezo in se lažje spoprijema z raz- merami. »Postala je vedrejša in upamo, da je tudi njej za- sijala luč na koncu temnega hodnika, ki so jo prižgali vsi ljudje s svojo dobroto.« Od leve: Ana Kuder, Ma- rijana Kolenko, Martin Lipovšek, Ožbej Žgavc in Bojan Poznič iz OŠ Lava so denar, ki so ga zbrali v dobrodelni akciji, predali Albini Karmuzel. (Foto: SHERPA) bi lahko pomagali drugim, in na svojo pobudo sodelujejo v tovrstnih dobrodelnih ak- cijah. »V šoli je približno 500 učencev. Takoj smo izračuna- li, da bomo zbrali kar nekaj Na klic na pomoč so se odzvali številni ljudje. Simon Jecl je s pomočjo licitacije športnih dresov in predmetov prispeval 7.500 evrov, po objavi zgodbe v časopisu Novi tednik in v mediju Metropolitan so ljudje darovali 9 tisoč evrov, na bančni račun so nakazali 720 evrov donacij, šentjurski območni odbor Slovenske ljudske stranke je prispeval 320 evrov, Rotary klub Celje Barbara Celjska je podaril darilni bon v vrednosti 300 evrov. Med nagrajenci tudi Celjski sejem Na slavnostni seji Zveze slovenskih društev za boj proti raku in regijskih društev za boj proti raku, ki je bila pretekli teden na Ministrstvu RS za zdravje, so podelili priznanja in plakete zaslužnim posamezni- kom in organizacijam za delo ter podporo na področju preprečevanja in zmanjševanja raka. Nagrajenka iz celjske regije je bila družba Celjski sejem, ki je prejela srebrno plaketo. Družba Celjski sejem že vrsto let podpira dejavnosti Društva za boj proti raku re- gije Celje, saj to vsako leto svoje dejavnosti predstavi tudi na sejemskih dogodkih v Celju. To pripomore tudi k večjemu dosegu preven- tivnih dogodkov, umeščenih pod okrilje sejemske dejav- nosti. Strokovni delavci iz društva ozaveščajo o raz- ličnih zdravstvenovzgojnih vsebinah in spodbudijo obiskovalce sejma k bolj zdravemu načinu življenja. Družba Celjski sejem podpi- ra poslanstvo Društva za boj proti raku regije Celje tako, da omogoča praktično brez- plačno uporabo sejemskega prostora in opreme. Tako nudi dolgoletno podporo in prispeva k širjenju znanja o zdravju tudi na dogodkih društva, so sporočili z Naci- onalnega inštituta za javno zdravje. SŠol Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CUDV Dobrna postal varna točka za otroke Mesto ob Savinji bo med 14. in 16. julijem ponovno odeto v pisane barve Piva in cvetja. Ustvarjalci 58. festivala, ki bo po omejitvah v preteklih letih spet zadihal s polnimi pljuči, napovedujejo pestro doga- janje z ogromno novostmi. Ena od teh bo vstopnina. Sicer bo Pivo in cvetje letos v znamenju trajnostne mobilnosti, kulinarike in sveže varjenega laškega piva ter privlačnega koncertnega programa. Ob tem bo festival ohranil tradicionalne etnografske vsebine, od razstave cvetja, Dneva Laščanov do uličnega vrve- ža z laško godbo in mažoretami. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – 58. Pivo in cvetje obljublja vrhunski program, trajnost in varnost Letos z vstopnino tveganje in obremenitev za okolje, pravijo organizatorji, zato letos uvajajo nekaj no- vosti tudi na tem področju. »Vedeti moramo, da je dogo- dek v mestnem jedru. Festi- val mora ohraniti dostopnost, zato je naša želja ustvariti najboljšo možno izkušnjo za vaš denar. Pivo in cvetje bo za žepu prijazno vstopnino (dnevna vstopnica bo stala od 8 evrov ter festivalska od 15 evrov) ponudilo enega najbolj privlačnih koncer- tnih programov festivalskega poletja. Prihodek od vstopni- ne bo namenjen programu, manjši del tudi za projekte lo- tuji glasbeniki. Glavnega go- sta, ki letos prihaja v Laško, organizatorji še ne razkrivajo. Zaenkrat pravijo le, da gre za eno največjih plesnih skupin vseh časov, in sicer z duca- tom svetovnih uspešnic, ki so osvajale glasbene lestvice v šestih desetletjih. Trajnostna mobilnost, povratni kozarci, lokalni okusi Organizatorji napovedujejo, da bo festival letos še bolj traj- nostno usmerjen. Obiskovalce spodbujajo, naj se na festival odpravijo bodisi z vlakom, s kolesom ali peš. Cilj trajno- stne mobilnosti je zmanjša- nje obremenjevanja okolja s prometnimi izpusti, pravijo organizatorji, ki so se tudi Pivo in cvetje v mesto ob Savinji vsako leto privabi množico obiskovalcev. Vča- sih tako številen obisk ni bil problematičen, danes pa pomeni visoko varnostno Festival Pivo in cvetje bo letos od 14. do 16. julija. Organizatorji napove- dujejo pestro dogajanje, ki bo v znamenju trajnosti, kulinarike, vrhunskih koncertov, etnografskih prireditev in uličnega vrveža z laško godbo in ma- žoretami. (Foto: SHERPA) letos povezali s Slovenskimi železnicami. Povratna vožnja z vlakom v Laško iz vseh kon- cev Slovenije bo ob nakupu vstopnice stala le štiri evre, karta bo veljala še v nedeljo. Urban Kramberger iz Pi- vovarne Laško je izpostavil še nekaj trajnostno naravnanih usmeritev 58. Piva in cvetja. Kot je dejal, bodo trajnost do- segli tudi s poudarjanjem od- govornega pitja piva med obi- skovalci ter z dostopno ceno pijače in jedače. Na festivalu bodo ponudniki pijačo točili izključno v povratne plastič- ne kozarce, in sicer s ciljem čim manj obremenjevati oko- lje in lokalno skupnost. Manjkala ne bo niti izbrana lokalna kulinarična ponudba, pri čemer so organizatorji fe- stivala še posebej ponosni na laškega pjesa, kot se imenu- je ta kulinarična novost na slovenskem gastronomskem zemljevidu. Kot je poudaril župan Obči- ne Laško Marko Šantej, Pivu in cvetje ob dolgoletni tradi- ciji, odličnih glasbenih izva- jalcih ter pivu, zvarjenem na skoraj 200-letni tradiciji, da- jejo dušo predvsem okrašene ulice starega mestnega jedra, ocvetličeni trgi, vključevanje lokalnih društev, bogat spre- mljevalni program, s katerim oživijo ulice, etnološki pro- gram s prikazi starih šeg in običajev, nedeljska povorka ter udeležba godbe in mažo- ret … Program in novosti letošnjega Piva in cvetja so predstavili (z leve): župan Občine Laško Marko Šantej, direktorica Stika Laško Tina Belej in menedžer blagovne skupine v Pivovarni Laško Union Urban Kramberger. (Foto: BA) Varna točka v CUDV Dobrna je na naslovu Lokovina 13a in deluje vsak delovnik med 7. in 20. uro. (Foto: FB CUDV Dobrna) DOBRNA – Mreži Uni- cefovih varnih točk so se pridružili tudi v Centru za usposabljanje, delo in var- stvo (CUDV) Dobrna. Po Slo- veniji jih deluje že več kot 1075, medtem ko v okolici Dobrne doslej varna točka še ni bila vzpostavljena. Gre za javne prostore, kamor se lahko po pomoč in prijazno besedo obrnejo otroci v pri- meru kakršnihkoli stisk ali težav. Stiske otrok ne izbirajo mesta, otroci in mladostni- ki se lahko v vsakem okolju znajdejo v raznih težavah in v CUDV menijo, da lahko s svojim delovanjem poveže- jo tudi lokalno skupnost z občutkom večje varnosti in večjim zavedanjem možnosti opore drug drugemu. »CUDV Dobrna je socialnovarstveni zavod, ki s svojim delova- njem spodbuja zdravo okolje za rast in razvoj otrok, zato je bila odločitev o vzpostavi- tvi tako pomembne točke v kraju v okviru strokovnega tima soglasno sprejeta. Pre- pričana sem in verjamem, da bodo glas o vzpostavitvi centralne varne točke na Dobrni pomagale razširiti tudi javne ustanove v kraju, da bo informacija zajela čim večji krog otrok, ki bi v pri- hodnosti morda potrebovali pomoč, zavetje, prijazno be- sedo ali ustrezno usmeritev,« pravi direktorica CUDV Do- brna Breda Božnik. V varno točko tudi samo po nasvet ali polnilec Unicefove varne točke so po osnovni namembnosti različne – to so knjižnice, le- karne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, zavaroval- nice, šole … A vse delujejo z enakim namenom: v njih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom v stiski trenutno za- ščito, pomoč ali zgolj nasvet. Zaposleni v varnih točkah so seznanjeni, kako otrokom po- magati ter na katero pristojno ustanovo se obrniti. V šolskem letu 2021/22 je bilo v varnih točkah pribli- žno 18 obiskov otrok, ki so se vanje zatekli zaradi težav v duševnem zdravju, strahu pred ocenami in šolo, med- vrstniškega nasilja, sporov in težav v družini. V najmanj 59 primerih so se otroci znašli v »manjših« težavah, kjer so zaposleni v varnih točkah lahko sami razrešili težave, brez posredovanja pristojnih ustanov, bodisi da so otroci potrebovali zgolj nasvet ali razbremenilni pogovor. Po- samezni obiski so bili zgolj iz radovednosti – nekateri otroci so potrebovali polni- lec za telefon ali so pozabili ključe in so želeli priti v stik s starši. BA Za prebivalce občine Laško bo obisk festivala Pivo in cvetje tudi letos brezplačen, med- tem ko bodo morali drugi kupiti vstopnico (za vstop v mesto od 19. ure). kalne skupnosti,« je pojasnila Tina Belej, direktorica Stika Laško, ki organizira festival. Letos računajo na deset tisoč obiskovalcev na večer. Letošnji koncertni program bo na dveh odrih oblikovalo dvanajst glasbenikov in sku- pin. Temeljil bo na melodijah slovenskih glasbenikov. Med drugimi bodo nastopili Big Foot Mama, Joker Out, Jan Plestenjak, Polkaholiki, Nika Zorjan, Luka Basi in Magni- fico. Oder bodo zavzeli tudi Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V celjskem pokrajinskem muzeju so nedavno pred- stavili štiriindvajseto knjigo zbirke Umetnine v žepu. Gre za žepnico z naslovom Rimska nekropola Šempe- ter v Savinjski dolini doktorice Katarine Šmid. Knjiga bralce seznanja z izjemnimi antičnimi spomeniki, ki so jih po naključju odkrili leta 1952. Ena pomembnej- ših vlog knjige je tudi opomin na šempetrsko nekro- polo, ki je ob tistih bolj znanih v Pompejih in Ogleju med redkimi tako dobro ohranjenimi. JANŽE FRIC Za poplavno varnost BRASLOVČE, POLZELA – Podjetje Nivo Eko je pred časom začelo rekonstrukcijo desnega brega Savinje pri Parižljah. Gre za 750 metrov gorvodno od tamkajšnjega mostu. Investitor je direkcija za vode, vrednost predvidenih del bo znašala 950 evrov. Dela so zahtevna in če bodo vremen- ske razmere ugodne, bodo končana v treh mesecih. Takrat se bo izboljšala popravna varnost Savinje na tem območju. Lani je Nivo Eko uredil že levi breg Savinje. ŠO ŽALEC, POLZELA – V za- četku tedna se je na druž- benih omrežjih usul plaz komentarjev, ko je Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec izdalo ukrep prekuha- vanja pitne vode za uporabo v prehrani v naseljih Loči- ca ob Savinji ter Spodnje in Zgornje Grušovlje. Ker je šlo ravno za del območja, na katerem so Savinjčani lani zaradi pitja vode kot po tekočem traku zbolevali zaradi prebavnih težav, je javnost še toliko bolj zastri- gla z ušesi. Direktor žalske komunale mag. Janez Primožič se je Preplah zaradi prekuhavanja vode tokrat odveč? ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Kako dolgo bo še propadala? Vsebinsko osvežena rimska nekropola Knjiga predstavlja nekatera nova razmišljanja o šempetr- ski grobnici, a ne podaja vseh končnih odgovorov glede di- lem, ki v povezavi z nekropolo še obstajajo. »Šempeter je od Celja oddaljen dvanajst kilo- metrov, kar je predaleč, da bi ta nekropola pripadala Celei. Domnevamo, da bi v bližini lahko bila cestna postojanka ali kakšna večja razkošnejša vodnikom in ga posodobiti z vsemi novejšimi dognanji na tem področju. »Vsako be- sedilo, tako znanstveno kot poljudno, bi moralo biti napi- sano razumljivo in preprosto. Znanost se vedno bolj zapira v nekakšen slonokoščen stolp, namesto da bi bila bolj dosto- pna vsem,« razmišlja avtorica, ki se je zato tega načela razu- mljivosti in preprostosti drža- la tudi pri pisanju žepnice o nekropoli. »Pisanje sem zače- la s predstavitvijo mitoloških zgodb, ki so po mojem mne- nju zanimive tudi širši javno- sti.« Težje razumljivi izrazi in latinske besede so zapisani v oklepajih, da lahko vsak bra- lec odnese čim več informacij. Stanje se slabša »Ko so leta 1952 spomenik odkrili, je bil neprimerno bolje ohranjen, kot je zdaj. Reliefi in detajli so na fotogra- fi jah izpred sedemdesetih let veliko bolj jasni, danes je po- vršina vedno slabše ohranje- na. Propadanje spomenikov je zelo očitno pri primerjavi fotografi j skozi čas,« še doda- ja avtorica. Dež je drugačen, kot je bil pred sto leti, in je, kot pravi avtorica »bolj stru- pen«. Večja škoda je bila na spomenikih narejena v letih po njihovem odkritju kot v sedemnajstih stoletjih prej. Zato bi morala biti nekropo- la bolj zaščitena, vsaj pozimi. »Za preučevanje detajlov nam zelo pridejo prav stare foto- grafi je, ki so k sreči izjemno kakovostne. Lahko smo za- dovoljni, da so se raziskovalci takrat tako potrudili,« na kon- cu še dodaja Šmidova. Foto: Andreja Klinc Ko je JKP Žalec v začetku tedna odredila ukrep prekuhavanja vode v Ločici ob Savinji ter v Spodnjih in Zgornjih Grušovljah, je marsikateri Savinjčan zastrigel z ušesi. (Foto: Pexels) odzval, da je javnost glede na lanske dogodke upravi- čeno zaskrbljena. A za to ni nobenega razloga. Tokrat je šlo namreč za pojav, ki se v različnih vodovodnih sis- temih pogosto pojavlja. Do večje motnosti pitne vode je na tem območju prišlo zara- di odzračevanja vodovodnega sistema. Ukrep prekuhavanja velja do prejema rezultatov dodatne mikrobiološke in ke- mijske analize vode, ki jo iz- vaja nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Do zaključka uredništva še niso bili znani. Kriva je bila cev JKP Žalec je v ponedeljek opoldne prejel obvestilo, da na območju Šempetra v Savinjski dolini ni dobave pitne vode. Ugotovil je, da je vzrok pre- kinitve okvara na cevovodu v bližini industrijske cone Aero. »Počila je cev na transportnem vodu tamkajšnjega vodovo- dnega sistema. S preusmeritvi- jo vodovoda smo že slabo uro kasneje omogočili vsem odje- malcem vodovodnega sistema Šempeter, razen trem gospo- dinjstvom, nemoteno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo,« je pojasnil Primožič. Sledila je nadaljnja odprava okvare. Izločeni del cevovoda so ponovno priključili v sistem in ga do večera odzračili. Prekuhavanje kot preventiva Žalska komunala je vmes v ponedeljek popoldne prejela obvestilo krajana Ločice ob Savinji, da na njihovem ob- močju iz pip priteka motna voda. »Vzrok zanjo je bila sprememba tlaka ob preu- smeritvah vodovoda. Ko se tlak vode v ceveh hipoma spremeni, to povzroči dvig usedlin v ceveh, kar se od- raža v motnosti vode,« je še pojasnil Primožič in dodal, da so na osnovi tega obvestila takoj preverili kakovost vode v Ločici ob Savinji. Opravi- li so interne mikrobiološke analize vode, preverili vseb- nost klora in opravili meritev motnosti. »Ugotovili smo, da je klor prisoten, se pravi, da je voda dezinfi cirana. Mikro- biološka analiza je pokazala neoporečnost vode. Zaradi visoke motnosti, ki se je okre- pila ob ponovni priključitvi transportnega voda v sistem, smo preventivno izdali ukrep prekuhavanja vode.« Kot je še sporočil direktor, vodovodni sistem od pone- deljka intenzivno izpirajo, s čimer bodo, kot predvidevajo, motnost kmalu odpravili. ŠO »Počila je cev na transportnem vodu tamkajšnjega vodovodnega sistema.« »Zaradi visoke motnosti, ki se je okrepila ob ponovni priključitvi transportnega voda v sistem, smo preventivno izdali ukrep prekuhavanja vode.« Avtorica dr. Katarina Šmid z žepnico vila. A to so le predvidevanja. Nekaj je tam bilo, a nismo na- šli nobenega izrecnega zapisa, kaj,« je pojasnila avtorica knji- ge dr. Katarina Šmid. Nekoliko mlajši Knjižno delo sicer na pod- lagi novih ugotovitev služi predvsem kot svež pogled na spomenike. »Pred približno petdesetimi leti je za vse spo- menike iz rimske dobe v Slo- veniji veljalo, da so nastajali do približno druge polovice drugega stoletja, potem ne več. Razlog naj bi bili vpadi barbarskih plemen v tistem času. A so raziskovalci ka- sneje ugotovili, da slednji niso pomenili konca umetno- stnega ustvarjanja, temveč le krajši premor,« je še pojasni- la Šmidova in dodala, da zdaj vemo, da so šempetrski spo- meniki nekoliko mlajši in da so nastali šele konec drugega stoletja ali v začetku tretjega. Razumljivo za vse Žepnica je nastala tudi zato, da bi posodobila informacije v knjižnih vodnikih, ki vse- bujejo zastarele podatke. Av- torica obenem želi pomagati osvežiti znanje turističnim Na predstavitvi knjige Rimska ne- kropola Šempeter v Savinjski do- lini v Pokrajinskem muzeju Celje Zaposlimo SKLADIŠČNIKA (m) Delo v skladišču obsega komisio- niranje blaga, delo s skenerjem in vožnjo z viličarjem. Od kandidata pričakujemo vsaj 5 let delovnih izkušenj. DELAVCA V PROIZVODNJI (m) Od kandidata pričakujemo vsaj pet let delovnih izkušenj in poznavanje dela s stroji. Kandidati naj ponudbe pošljejo na elektronski naslov: labrex@labrex.si. Kontakt: Labrex, d.o.o., Kersnikova 17a, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CUDV Dobrna postal varna točka za otroke Mesto ob Savinji bo med 14. in 16. julijem ponovno odeto v pisane barve Piva in cvetja. Ustvarjalci 58. festivala, ki bo po omejitvah v preteklih letih spet zadihal s polnimi pljuči, napovedujejo pestro doga- janje z ogromno novostmi. Ena od teh bo vstopnina. Sicer bo Pivo in cvetje letos v znamenju trajnostne mobilnosti, kulinarike in sveže varjenega laškega piva ter privlačnega koncertnega programa. Ob tem bo festival ohranil tradicionalne etnografske vsebine, od razstave cvetja, Dneva Laščanov do uličnega vrve- ža z laško godbo in mažoretami. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – 58. Pivo in cvetje obljublja vrhunski program, trajnost in varnost Letos z vstopnino tveganje in obremenitev za okolje, pravijo organizatorji, zato letos uvajajo nekaj no- vosti tudi na tem področju. »Vedeti moramo, da je dogo- dek v mestnem jedru. Festi- val mora ohraniti dostopnost, zato je naša želja ustvariti najboljšo možno izkušnjo za vaš denar. Pivo in cvetje bo za žepu prijazno vstopnino (dnevna vstopnica bo stala od 8 evrov ter festivalska od 15 evrov) ponudilo enega najbolj privlačnih koncer- tnih programov festivalskega poletja. Prihodek od vstopni- ne bo namenjen programu, manjši del tudi za projekte lo- tuji glasbeniki. Glavnega go- sta, ki letos prihaja v Laško, organizatorji še ne razkrivajo. Zaenkrat pravijo le, da gre za eno največjih plesnih skupin vseh časov, in sicer z duca- tom svetovnih uspešnic, ki so osvajale glasbene lestvice v šestih desetletjih. Trajnostna mobilnost, povratni kozarci, lokalni okusi Organizatorji napovedujejo, da bo festival letos še bolj traj- nostno usmerjen. Obiskovalce spodbujajo, naj se na festival odpravijo bodisi z vlakom, s kolesom ali peš. Cilj trajno- stne mobilnosti je zmanjša- nje obremenjevanja okolja s prometnimi izpusti, pravijo organizatorji, ki so se tudi Pivo in cvetje v mesto ob Savinji vsako leto privabi množico obiskovalcev. Vča- sih tako številen obisk ni bil problematičen, danes pa pomeni visoko varnostno Festival Pivo in cvetje bo letos od 14. do 16. julija. Organizatorji napove- dujejo pestro dogajanje, ki bo v znamenju trajnosti, kulinarike, vrhunskih koncertov, etnografskih prireditev in uličnega vrveža z laško godbo in ma- žoretami. (Foto: SHERPA) letos povezali s Slovenskimi železnicami. Povratna vožnja z vlakom v Laško iz vseh kon- cev Slovenije bo ob nakupu vstopnice stala le štiri evre, karta bo veljala še v nedeljo. Urban Kramberger iz Pi- vovarne Laško je izpostavil še nekaj trajnostno naravnanih usmeritev 58. Piva in cvetja. Kot je dejal, bodo trajnost do- segli tudi s poudarjanjem od- govornega pitja piva med obi- skovalci ter z dostopno ceno pijače in jedače. Na festivalu bodo ponudniki pijačo točili izključno v povratne plastič- ne kozarce, in sicer s ciljem čim manj obremenjevati oko- lje in lokalno skupnost. Manjkala ne bo niti izbrana lokalna kulinarična ponudba, pri čemer so organizatorji fe- stivala še posebej ponosni na laškega pjesa, kot se imenu- je ta kulinarična novost na slovenskem gastronomskem zemljevidu. Kot je poudaril župan Obči- ne Laško Marko Šantej, Pivu in cvetje ob dolgoletni tradi- ciji, odličnih glasbenih izva- jalcih ter pivu, zvarjenem na skoraj 200-letni tradiciji, da- jejo dušo predvsem okrašene ulice starega mestnega jedra, ocvetličeni trgi, vključevanje lokalnih društev, bogat spre- mljevalni program, s katerim oživijo ulice, etnološki pro- gram s prikazi starih šeg in običajev, nedeljska povorka ter udeležba godbe in mažo- ret … Program in novosti letošnjega Piva in cvetja so predstavili (z leve): župan Občine Laško Marko Šantej, direktorica Stika Laško Tina Belej in menedžer blagovne skupine v Pivovarni Laško Union Urban Kramberger. (Foto: BA) Varna točka v CUDV Dobrna je na naslovu Lokovina 13a in deluje vsak delovnik med 7. in 20. uro. (Foto: FB CUDV Dobrna) DOBRNA – Mreži Uni- cefovih varnih točk so se pridružili tudi v Centru za usposabljanje, delo in var- stvo (CUDV) Dobrna. Po Slo- veniji jih deluje že več kot 1075, medtem ko v okolici Dobrne doslej varna točka še ni bila vzpostavljena. Gre za javne prostore, kamor se lahko po pomoč in prijazno besedo obrnejo otroci v pri- meru kakršnihkoli stisk ali težav. Stiske otrok ne izbirajo mesta, otroci in mladostni- ki se lahko v vsakem okolju znajdejo v raznih težavah in v CUDV menijo, da lahko s svojim delovanjem poveže- jo tudi lokalno skupnost z občutkom večje varnosti in večjim zavedanjem možnosti opore drug drugemu. »CUDV Dobrna je socialnovarstveni zavod, ki s svojim delova- njem spodbuja zdravo okolje za rast in razvoj otrok, zato je bila odločitev o vzpostavi- tvi tako pomembne točke v kraju v okviru strokovnega tima soglasno sprejeta. Pre- pričana sem in verjamem, da bodo glas o vzpostavitvi centralne varne točke na Dobrni pomagale razširiti tudi javne ustanove v kraju, da bo informacija zajela čim večji krog otrok, ki bi v pri- hodnosti morda potrebovali pomoč, zavetje, prijazno be- sedo ali ustrezno usmeritev,« pravi direktorica CUDV Do- brna Breda Božnik. V varno točko tudi samo po nasvet ali polnilec Unicefove varne točke so po osnovni namembnosti različne – to so knjižnice, le- karne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, zavaroval- nice, šole … A vse delujejo z enakim namenom: v njih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom v stiski trenutno za- ščito, pomoč ali zgolj nasvet. Zaposleni v varnih točkah so seznanjeni, kako otrokom po- magati ter na katero pristojno ustanovo se obrniti. V šolskem letu 2021/22 je bilo v varnih točkah pribli- žno 18 obiskov otrok, ki so se vanje zatekli zaradi težav v duševnem zdravju, strahu pred ocenami in šolo, med- vrstniškega nasilja, sporov in težav v družini. V najmanj 59 primerih so se otroci znašli v »manjših« težavah, kjer so zaposleni v varnih točkah lahko sami razrešili težave, brez posredovanja pristojnih ustanov, bodisi da so otroci potrebovali zgolj nasvet ali razbremenilni pogovor. Po- samezni obiski so bili zgolj iz radovednosti – nekateri otroci so potrebovali polni- lec za telefon ali so pozabili ključe in so želeli priti v stik s starši. BA Za prebivalce občine Laško bo obisk festivala Pivo in cvetje tudi letos brezplačen, med- tem ko bodo morali drugi kupiti vstopnico (za vstop v mesto od 19. ure). kalne skupnosti,« je pojasnila Tina Belej, direktorica Stika Laško, ki organizira festival. Letos računajo na deset tisoč obiskovalcev na večer. Letošnji koncertni program bo na dveh odrih oblikovalo dvanajst glasbenikov in sku- pin. Temeljil bo na melodijah slovenskih glasbenikov. Med drugimi bodo nastopili Big Foot Mama, Joker Out, Jan Plestenjak, Polkaholiki, Nika Zorjan, Luka Basi in Magni- fico. Oder bodo zavzeli tudi Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V celjskem pokrajinskem muzeju so nedavno pred- stavili štiriindvajseto knjigo zbirke Umetnine v žepu. Gre za žepnico z naslovom Rimska nekropola Šempe- ter v Savinjski dolini doktorice Katarine Šmid. Knjiga bralce seznanja z izjemnimi antičnimi spomeniki, ki so jih po naključju odkrili leta 1952. Ena pomembnej- ših vlog knjige je tudi opomin na šempetrsko nekro- polo, ki je ob tistih bolj znanih v Pompejih in Ogleju med redkimi tako dobro ohranjenimi. JANŽE FRIC Za poplavno varnost BRASLOVČE, POLZELA – Podjetje Nivo Eko je pred časom začelo rekonstrukcijo desnega brega Savinje pri Parižljah. Gre za 750 metrov gorvodno od tamkajšnjega mostu. Investitor je direkcija za vode, vrednost predvidenih del bo znašala 950 evrov. Dela so zahtevna in če bodo vremen- ske razmere ugodne, bodo končana v treh mesecih. Takrat se bo izboljšala popravna varnost Savinje na tem območju. Lani je Nivo Eko uredil že levi breg Savinje. ŠO ŽALEC, POLZELA – V za- četku tedna se je na druž- benih omrežjih usul plaz komentarjev, ko je Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec izdalo ukrep prekuha- vanja pitne vode za uporabo v prehrani v naseljih Loči- ca ob Savinji ter Spodnje in Zgornje Grušovlje. Ker je šlo ravno za del območja, na katerem so Savinjčani lani zaradi pitja vode kot po tekočem traku zbolevali zaradi prebavnih težav, je javnost še toliko bolj zastri- gla z ušesi. Direktor žalske komunale mag. Janez Primožič se je Preplah zaradi prekuhavanja vode tokrat odveč? ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Kako dolgo bo še propadala? Vsebinsko osvežena rimska nekropola Knjiga predstavlja nekatera nova razmišljanja o šempetr- ski grobnici, a ne podaja vseh končnih odgovorov glede di- lem, ki v povezavi z nekropolo še obstajajo. »Šempeter je od Celja oddaljen dvanajst kilo- metrov, kar je predaleč, da bi ta nekropola pripadala Celei. Domnevamo, da bi v bližini lahko bila cestna postojanka ali kakšna večja razkošnejša vodnikom in ga posodobiti z vsemi novejšimi dognanji na tem področju. »Vsako be- sedilo, tako znanstveno kot poljudno, bi moralo biti napi- sano razumljivo in preprosto. Znanost se vedno bolj zapira v nekakšen slonokoščen stolp, namesto da bi bila bolj dosto- pna vsem,« razmišlja avtorica, ki se je zato tega načela razu- mljivosti in preprostosti drža- la tudi pri pisanju žepnice o nekropoli. »Pisanje sem zače- la s predstavitvijo mitoloških zgodb, ki so po mojem mne- nju zanimive tudi širši javno- sti.« Težje razumljivi izrazi in latinske besede so zapisani v oklepajih, da lahko vsak bra- lec odnese čim več informacij. Stanje se slabša »Ko so leta 1952 spomenik odkrili, je bil neprimerno bolje ohranjen, kot je zdaj. Reliefi in detajli so na fotogra- fi jah izpred sedemdesetih let veliko bolj jasni, danes je po- vršina vedno slabše ohranje- na. Propadanje spomenikov je zelo očitno pri primerjavi fotografi j skozi čas,« še doda- ja avtorica. Dež je drugačen, kot je bil pred sto leti, in je, kot pravi avtorica »bolj stru- pen«. Večja škoda je bila na spomenikih narejena v letih po njihovem odkritju kot v sedemnajstih stoletjih prej. Zato bi morala biti nekropo- la bolj zaščitena, vsaj pozimi. »Za preučevanje detajlov nam zelo pridejo prav stare foto- grafi je, ki so k sreči izjemno kakovostne. Lahko smo za- dovoljni, da so se raziskovalci takrat tako potrudili,« na kon- cu še dodaja Šmidova. Foto: Andreja Klinc Ko je JKP Žalec v začetku tedna odredila ukrep prekuhavanja vode v Ločici ob Savinji ter v Spodnjih in Zgornjih Grušovljah, je marsikateri Savinjčan zastrigel z ušesi. (Foto: Pexels) odzval, da je javnost glede na lanske dogodke upravi- čeno zaskrbljena. A za to ni nobenega razloga. Tokrat je šlo namreč za pojav, ki se v različnih vodovodnih sis- temih pogosto pojavlja. Do večje motnosti pitne vode je na tem območju prišlo zara- di odzračevanja vodovodnega sistema. Ukrep prekuhavanja velja do prejema rezultatov dodatne mikrobiološke in ke- mijske analize vode, ki jo iz- vaja nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Do zaključka uredništva še niso bili znani. Kriva je bila cev JKP Žalec je v ponedeljek opoldne prejel obvestilo, da na območju Šempetra v Savinjski dolini ni dobave pitne vode. Ugotovil je, da je vzrok pre- kinitve okvara na cevovodu v bližini industrijske cone Aero. »Počila je cev na transportnem vodu tamkajšnjega vodovo- dnega sistema. S preusmeritvi- jo vodovoda smo že slabo uro kasneje omogočili vsem odje- malcem vodovodnega sistema Šempeter, razen trem gospo- dinjstvom, nemoteno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo,« je pojasnil Primožič. Sledila je nadaljnja odprava okvare. Izločeni del cevovoda so ponovno priključili v sistem in ga do večera odzračili. Prekuhavanje kot preventiva Žalska komunala je vmes v ponedeljek popoldne prejela obvestilo krajana Ločice ob Savinji, da na njihovem ob- močju iz pip priteka motna voda. »Vzrok zanjo je bila sprememba tlaka ob preu- smeritvah vodovoda. Ko se tlak vode v ceveh hipoma spremeni, to povzroči dvig usedlin v ceveh, kar se od- raža v motnosti vode,« je še pojasnil Primožič in dodal, da so na osnovi tega obvestila takoj preverili kakovost vode v Ločici ob Savinji. Opravi- li so interne mikrobiološke analize vode, preverili vseb- nost klora in opravili meritev motnosti. »Ugotovili smo, da je klor prisoten, se pravi, da je voda dezinfi cirana. Mikro- biološka analiza je pokazala neoporečnost vode. Zaradi visoke motnosti, ki se je okre- pila ob ponovni priključitvi transportnega voda v sistem, smo preventivno izdali ukrep prekuhavanja vode.« Kot je še sporočil direktor, vodovodni sistem od pone- deljka intenzivno izpirajo, s čimer bodo, kot predvidevajo, motnost kmalu odpravili. ŠO »Počila je cev na transportnem vodu tamkajšnjega vodovodnega sistema.« »Zaradi visoke motnosti, ki se je okrepila ob ponovni priključitvi transportnega voda v sistem, smo preventivno izdali ukrep prekuhavanja vode.« Avtorica dr. Katarina Šmid z žepnico vila. A to so le predvidevanja. Nekaj je tam bilo, a nismo na- šli nobenega izrecnega zapisa, kaj,« je pojasnila avtorica knji- ge dr. Katarina Šmid. Nekoliko mlajši Knjižno delo sicer na pod- lagi novih ugotovitev služi predvsem kot svež pogled na spomenike. »Pred približno petdesetimi leti je za vse spo- menike iz rimske dobe v Slo- veniji veljalo, da so nastajali do približno druge polovice drugega stoletja, potem ne več. Razlog naj bi bili vpadi barbarskih plemen v tistem času. A so raziskovalci ka- sneje ugotovili, da slednji niso pomenili konca umetno- stnega ustvarjanja, temveč le krajši premor,« je še pojasni- la Šmidova in dodala, da zdaj vemo, da so šempetrski spo- meniki nekoliko mlajši in da so nastali šele konec drugega stoletja ali v začetku tretjega. Razumljivo za vse Žepnica je nastala tudi zato, da bi posodobila informacije v knjižnih vodnikih, ki vse- bujejo zastarele podatke. Av- torica obenem želi pomagati osvežiti znanje turističnim Na predstavitvi knjige Rimska ne- kropola Šempeter v Savinjski do- lini v Pokrajinskem muzeju Celje Zaposlimo SKLADIŠČNIKA (m) Delo v skladišču obsega komisio- niranje blaga, delo s skenerjem in vožnjo z viličarjem. Od kandidata pričakujemo vsaj 5 let delovnih izkušenj. DELAVCA V PROIZVODNJI (m) Od kandidata pričakujemo vsaj pet let delovnih izkušenj in poznavanje dela s stroji. Kandidati naj ponudbe pošljejo na elektronski naslov: labrex@labrex.si. Kontakt: Labrex, d.o.o., Kersnikova 17a, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi ugodnega vremena na več koncih Dravinjske doline že brnijo delovni stroji. V konjiški, zreški in vitanjski občini se tudi letos obeta pester naložbeni utrip. Preverili smo, za kakšne pridobitve gre in ko- liko bodo stale. BARBARA FURMAN Nova direktorica, kako naprej? Od promocije do sanacije VELENJE – Premogovnik Velenje je pridobil evropski denar za tri projekte – promocijskega in dva razisko- valna. Na evropskem razpisu Raziskovalnega sklada za premog in jeklo je v ta namen pridobil 380 tisoč evrov. Premogovnik Velenje že vrsto let sodeluje pri projektih s tujimi razvojno-raziskovalnimi organizacijami. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) je name- njen sofi nanciranju projektov s področja jekla in premoga. Premogovniku Velenje je omenjeni sklad odobril promocij- ski projekt Ohranjanje in promocija dediščine premogov- ništva kot evropske kulturne dediščine ter raziskovalna projekta Ekološka sanacija in dolgoročni monitoring ter Hibridno shranjevanje energije z uporabo rudarske infra- strukture. Dediščina premogovništva Premogovnik Velenje je lani v sodelovanju s partnerji iz Poljske, Češke, Romunije, Nemčije, Francije, Grčije in Špa- nije prijavil šest projektov. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) je odobril tri. Kot pravijo v Premogovniku Velenje, so projekti skupaj vredni 6,5 milijona evrov. Pre- mogovnik Velenje je zagotovil 530 tisoč evrov, od tega je 380 tisoč evrov pridobil na evropskem razpisu. Projekt Ohranjanje in promocija dediščine premogovni- štva kot evropske kulturne dediščine bo vzpostavil med- narodno mrežo za njeno zaščito in bo skrbel za promocijo. Raziskovalni projekt Ekološka sanacija in dolgoročni mo- nitoring bo izboljšal pristop k ekološki sanaciji in rehabili- taciji, raziskovalni projekt Hibridno shranjevanje energije z uporabo rudarske infrastrukture pa bo preučil pilotni hibridni sistem shranjevanja energije. Projekte naj bi začeli uresničevati sredi letošnjega leta in jih končali leta 2026. BF DRAVINJSKA DOLINA – Načrtovane naložbe v konjiški, zreški in vitanjski občini Od vrtca do vodovoda Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica naj bi bila zgrajena do konca leta. (Foto: BF) V konjiški občini pri pripra- vi proračuna upoštevajo tudi predloge občanov o naložbah. V minulih treh letih je občina upoštevala približno 30 nji- hovih pobud in za izvedbo želenih pridobitev zagotovila približno 300 tisoč evrov. Le- tošnji konjiški občinski pro- račun je težak približno 19 milijonov evrov, za naložbe je predvidenih 42 odstotkov proračunskega denarja. Prenova šole V Slovenskih Konjicah so začeli obnavljati stari del Osnovne šole Pod goro, ko- nec gradbenih del je pred- viden konec maja naslednje leto. Kot je povedal konjiški župan Darko Ratajc, gre za več kot 3 milijone evrov vre- dno naložbo, tretjino denarja je zagotovila država. Najstarejši del stavbe OŠ Pod goro je bil zgrajen leta 1909, dotrajana stavba je po- trebna temeljite obnove. S prenovo bodo zagotovili sta- tično stabilnost šole in tako izboljšali kakovost bivanja učencev ter učiteljev. Na pod- strešju bodo pridobili prostor za manjše učilnice in nekaj kabinetov, v kleti bodo uredili skladiščne prostore. Obvoznica Med večje letošnje projek- te na Konjiškem sodi gradnja 600 metrov dolge obvoznice Slovenske Konjice–Oplotni- ca. Direkcija Republike Slo- venije za infrastrukturo je za njeno gradnjo zagotovila 2,5 milijona evrov. Občina Slovenske Konjice je zago- tovila zemljišča. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca gradbenih del izbrano pod- jetje Tegar iz Velike Pirešice. Zaradi ugodnega vremena je gradnjo začelo januarja, v pogodbi se je zavezalo, da bo obvozna cesta zgrajena do konca letošnjega leta. Ob obvoznici bo uredilo še po- vršine za pešce in kolesarje. Nova konjiška obvoznica bo mesto razbremenila prometa in tako prispevala tudi k večji prometni varnosti. Kje še delovni stroji? V konjiški občini bodo letos končali gradnjo sekundarne kanalizacije v dolžini 15 ki- lometrov. Gre za zajeten fi - nančni zalogaj, ki ga občina sama ne bi zmogla. Na evrop- skem razpisu je v ta namen pridobila denar za več kot 70-odstotno sofi nanciranje naložbe. Posodabljali bodo tudi cestno infrastrukturo. Kot je napovedal župan Ra- tajc, bodo prenove deležni lokalna cesta od Gabrovnika do Svete Barbare ter še trije krajši cestni odseki. Ob tem je občina zagotovila denar še za prenovo mostov, pro- pustov in sanacijo nekaterih plazov. Tudi stavba konjiške- ga doma kulture bo deležna obnovitvenih del, prav tako bodo prenovili tržnico v sre- dišču mesta. Ljubitelji rekreacije so se razveselili napovedane ob- nove igrišča za hokej v špor- tnem parku, medtem občina nadaljuje priprave na gradnjo prizidka k športni dvorani, trenutno občina pripravlja projektno dokumentacijo. Nova vrtčevska kuhinja V občini Zreče imajo letos na voljo 13,2 milijona evrov proračunskega denarja, od tega je kar 48 odstotkov ozi- roma 6,3 milijona evrov pred- videnih za različne naložbe. Kot je še povedal zreški žu- pan Boris Podvršnik, na ob- činski upravi že pripravljajo izhodišča občinskih proraču- nov za leti 2024 in 2025. »Letos bomo za uresniči- tev več razvojnih pridobitev v naši lokalni skupnosti po- rabili približno 2,5 milijona evrov iz evropskih in držav- nih virov,« dodaja župan, ki izpostavlja gradnjo kanaliza- cijskega sistema za odvajanje in čiščenje padavinskih voda v aglomeraciji Zreče ter pre- novo Tovarniške, Jamniške ceste in Vodovodne ceste. Ker se v Vrtcu Zreče že vrsto let soočajo s prostorsko stisko, bodo letos končali gradnjo prizidka, v katerem bo ku- hinja, v njej bodo namestili novo opremo. Župan Podvršnik napove- duje tudi ureditev komunal- ne opreme štiriindvajsetih parcel za individualno sta- novanjsko gradnjo v naselju SN2, zaključek naravovar- stvenega projekta Pohorka, gradnjo kotlovnice na sekan- ce za ogrevanje šole, vrtca, doma krajanov in gasilskega doma na Stranicah. Občina bo letos prenovila tudi javno razsvetljavo na nogometnem stadionu, na Skomarju pa naj bi začela graditi poslovilno vežico. Dva milijona za vodovod Letošnji proračun Občine Vitanje znaša malo več kot 4 milijone evrov. Po besedah župana Andraža Pogorevca je razvojno naravnan, saj je približno 60 odstotkov prora- čunskega denarja predvidene- ga za naložbe. »Za uresničitev večjih naložb smo zagotovili sofi nanciranje države. Letos nameravamo končati gradnjo vrtca, ob njem bomo uredili športni park. Z ureditvijo in s širitvijo vodovodnega sistema bomo izboljšali vodooskrbo v Vitanju in Zgornjem Breznu. V ta namen smo od države pridobili 934 tisoč evrov, kar polovico potrebnih sredstev,« pojasnjuje župan Pogorevc, ki ob tem napoveduje še prenovo več krajših cestnih odsekov. Vrtec Zreče bo imel prostornejšo kuhinjo. (Foto: Občina Zreče) SLOVENSKE KONJICE – Nova direktorica Mla- dinskega centra Dra- vinjske doline (MCDD) je Špela Pučnik. Uni- verzitetna diplomirana pravnica iz okolice Slo- venskih Konjic pravi, da bodo njena prizadevanja usmerjena v zagotavlja- nje podpore mladim pri uresničevanju njihovih idej, neformalnem izo- braževanju in pridobi- vanju kompetenc. »Prav tako jih bomo spodbujali k vključevanju v različne dejavnosti v lokalni sku- pnosti,« dodaja. Špela Pučnik je bila pred nastopom direktorske funkcije dejavna v Klubu študentov Dravinjske doline, nekaj časa je bila vodja projektov v Mladinski Mreži MaMa, ki je na- cionalna mrežna organizacija in združuje 55 mladinskih centrov po Sloveniji. »S sodelavci si bom prizadevala, da bo Mladinski center Dravinjske doline še krepil vlogo glavnega stičišča zdru- ževanja in dejavnega udejstvovanja mladih ter mladih po duši v Dravinjski dolini. Želim, da bo MCDD odprt in varen prostor, v katerem bomo mlade spodbujali k sodelovanju v lokalni skupnosti ter k udejstvovanju na področju kul- ture in prostovoljstva. Mladim bomo še naprej zagotavljali pomoč pri uresničevanju njihovih idej in projektov, nefor- malnem izobraževanju ter pridobivanju kompetenc,« je poudarila nova direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline, ki bo letos obeležil 20. obletnico. Duševno zdravje mladih Mladinski center Dravinjske doline z mladimi sou- stvarja pester program na področjih kulture, aktivnega državljanstva, neformalnega izobraževanja, solidarnosti in preživljanja prostega časa. »Še naprej bomo podpirali nevladne organizacije v regiji z izvajanjem programa Re- gionalnega stičišča nevladnih organizacij savinjske regije Novus v sodelovanju z Društvom Novus. Sodelujemo tudi z Zavodom Vozim, saj skupaj izvajamo projekt Najdi.se, v okviru katerega na digitalen, motivacijski in inovativni način naslavljamo in promoviramo varovanje duševnega zdravja mladih.« S projektom Rastlinjak bodo sistematično krepili pro- stovoljstvo ter poskrbeli za mentoriranje, uvajanje in spre- mljanje prostovoljcev. Med drugim bodo zagotavljali učno pomoč osnovnošolcem in srednješolcem ter vzpostavili prostovoljski program Mladi za starejše, ki zasleduje usme- ritve dolgožive družbe in medgeneracijskega sodelovanja. BF Špela Pučnik je vodenje MCDD pre- vzela ta mesec. NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje, vas v soboto, 18. marca 2023, ob 10. ali 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na naslednjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru LISIČKA ZVITOREPKA V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven. (V primeru, da bodo vstopnice za predstavo ob 10. uri razprodane, bomo začeli prodaja- ti karte za dodatno predstavo ob 11. uri!) http://www.muzej-nz-ce.si Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 16. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi ugodnega vremena na več koncih Dravinjske doline že brnijo delovni stroji. V konjiški, zreški in vitanjski občini se tudi letos obeta pester naložbeni utrip. Preverili smo, za kakšne pridobitve gre in ko- liko bodo stale. BARBARA FURMAN Nova direktorica, kako naprej? Od promocije do sanacije VELENJE – Premogovnik Velenje je pridobil evropski denar za tri projekte – promocijskega in dva razisko- valna. Na evropskem razpisu Raziskovalnega sklada za premog in jeklo je v ta namen pridobil 380 tisoč evrov. Premogovnik Velenje že vrsto let sodeluje pri projektih s tujimi razvojno-raziskovalnimi organizacijami. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) je name- njen sofi nanciranju projektov s področja jekla in premoga. Premogovniku Velenje je omenjeni sklad odobril promocij- ski projekt Ohranjanje in promocija dediščine premogov- ništva kot evropske kulturne dediščine ter raziskovalna projekta Ekološka sanacija in dolgoročni monitoring ter Hibridno shranjevanje energije z uporabo rudarske infra- strukture. Dediščina premogovništva Premogovnik Velenje je lani v sodelovanju s partnerji iz Poljske, Češke, Romunije, Nemčije, Francije, Grčije in Špa- nije prijavil šest projektov. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) je odobril tri. Kot pravijo v Premogovniku Velenje, so projekti skupaj vredni 6,5 milijona evrov. Pre- mogovnik Velenje je zagotovil 530 tisoč evrov, od tega je 380 tisoč evrov pridobil na evropskem razpisu. Projekt Ohranjanje in promocija dediščine premogovni- štva kot evropske kulturne dediščine bo vzpostavil med- narodno mrežo za njeno zaščito in bo skrbel za promocijo. Raziskovalni projekt Ekološka sanacija in dolgoročni mo- nitoring bo izboljšal pristop k ekološki sanaciji in rehabili- taciji, raziskovalni projekt Hibridno shranjevanje energije z uporabo rudarske infrastrukture pa bo preučil pilotni hibridni sistem shranjevanja energije. Projekte naj bi začeli uresničevati sredi letošnjega leta in jih končali leta 2026. BF DRAVINJSKA DOLINA – Načrtovane naložbe v konjiški, zreški in vitanjski občini Od vrtca do vodovoda Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica naj bi bila zgrajena do konca leta. (Foto: BF) V konjiški občini pri pripra- vi proračuna upoštevajo tudi predloge občanov o naložbah. V minulih treh letih je občina upoštevala približno 30 nji- hovih pobud in za izvedbo želenih pridobitev zagotovila približno 300 tisoč evrov. Le- tošnji konjiški občinski pro- račun je težak približno 19 milijonov evrov, za naložbe je predvidenih 42 odstotkov proračunskega denarja. Prenova šole V Slovenskih Konjicah so začeli obnavljati stari del Osnovne šole Pod goro, ko- nec gradbenih del je pred- viden konec maja naslednje leto. Kot je povedal konjiški župan Darko Ratajc, gre za več kot 3 milijone evrov vre- dno naložbo, tretjino denarja je zagotovila država. Najstarejši del stavbe OŠ Pod goro je bil zgrajen leta 1909, dotrajana stavba je po- trebna temeljite obnove. S prenovo bodo zagotovili sta- tično stabilnost šole in tako izboljšali kakovost bivanja učencev ter učiteljev. Na pod- strešju bodo pridobili prostor za manjše učilnice in nekaj kabinetov, v kleti bodo uredili skladiščne prostore. Obvoznica Med večje letošnje projek- te na Konjiškem sodi gradnja 600 metrov dolge obvoznice Slovenske Konjice–Oplotni- ca. Direkcija Republike Slo- venije za infrastrukturo je za njeno gradnjo zagotovila 2,5 milijona evrov. Občina Slovenske Konjice je zago- tovila zemljišča. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca gradbenih del izbrano pod- jetje Tegar iz Velike Pirešice. Zaradi ugodnega vremena je gradnjo začelo januarja, v pogodbi se je zavezalo, da bo obvozna cesta zgrajena do konca letošnjega leta. Ob obvoznici bo uredilo še po- vršine za pešce in kolesarje. Nova konjiška obvoznica bo mesto razbremenila prometa in tako prispevala tudi k večji prometni varnosti. Kje še delovni stroji? V konjiški občini bodo letos končali gradnjo sekundarne kanalizacije v dolžini 15 ki- lometrov. Gre za zajeten fi - nančni zalogaj, ki ga občina sama ne bi zmogla. Na evrop- skem razpisu je v ta namen pridobila denar za več kot 70-odstotno sofi nanciranje naložbe. Posodabljali bodo tudi cestno infrastrukturo. Kot je napovedal župan Ra- tajc, bodo prenove deležni lokalna cesta od Gabrovnika do Svete Barbare ter še trije krajši cestni odseki. Ob tem je občina zagotovila denar še za prenovo mostov, pro- pustov in sanacijo nekaterih plazov. Tudi stavba konjiške- ga doma kulture bo deležna obnovitvenih del, prav tako bodo prenovili tržnico v sre- dišču mesta. Ljubitelji rekreacije so se razveselili napovedane ob- nove igrišča za hokej v špor- tnem parku, medtem občina nadaljuje priprave na gradnjo prizidka k športni dvorani, trenutno občina pripravlja projektno dokumentacijo. Nova vrtčevska kuhinja V občini Zreče imajo letos na voljo 13,2 milijona evrov proračunskega denarja, od tega je kar 48 odstotkov ozi- roma 6,3 milijona evrov pred- videnih za različne naložbe. Kot je še povedal zreški žu- pan Boris Podvršnik, na ob- činski upravi že pripravljajo izhodišča občinskih proraču- nov za leti 2024 in 2025. »Letos bomo za uresniči- tev več razvojnih pridobitev v naši lokalni skupnosti po- rabili približno 2,5 milijona evrov iz evropskih in držav- nih virov,« dodaja župan, ki izpostavlja gradnjo kanaliza- cijskega sistema za odvajanje in čiščenje padavinskih voda v aglomeraciji Zreče ter pre- novo Tovarniške, Jamniške ceste in Vodovodne ceste. Ker se v Vrtcu Zreče že vrsto let soočajo s prostorsko stisko, bodo letos končali gradnjo prizidka, v katerem bo ku- hinja, v njej bodo namestili novo opremo. Župan Podvršnik napove- duje tudi ureditev komunal- ne opreme štiriindvajsetih parcel za individualno sta- novanjsko gradnjo v naselju SN2, zaključek naravovar- stvenega projekta Pohorka, gradnjo kotlovnice na sekan- ce za ogrevanje šole, vrtca, doma krajanov in gasilskega doma na Stranicah. Občina bo letos prenovila tudi javno razsvetljavo na nogometnem stadionu, na Skomarju pa naj bi začela graditi poslovilno vežico. Dva milijona za vodovod Letošnji proračun Občine Vitanje znaša malo več kot 4 milijone evrov. Po besedah župana Andraža Pogorevca je razvojno naravnan, saj je približno 60 odstotkov prora- čunskega denarja predvidene- ga za naložbe. »Za uresničitev večjih naložb smo zagotovili sofi nanciranje države. Letos nameravamo končati gradnjo vrtca, ob njem bomo uredili športni park. Z ureditvijo in s širitvijo vodovodnega sistema bomo izboljšali vodooskrbo v Vitanju in Zgornjem Breznu. V ta namen smo od države pridobili 934 tisoč evrov, kar polovico potrebnih sredstev,« pojasnjuje župan Pogorevc, ki ob tem napoveduje še prenovo več krajših cestnih odsekov. Vrtec Zreče bo imel prostornejšo kuhinjo. (Foto: Občina Zreče) SLOVENSKE KONJICE – Nova direktorica Mla- dinskega centra Dra- vinjske doline (MCDD) je Špela Pučnik. Uni- verzitetna diplomirana pravnica iz okolice Slo- venskih Konjic pravi, da bodo njena prizadevanja usmerjena v zagotavlja- nje podpore mladim pri uresničevanju njihovih idej, neformalnem izo- braževanju in pridobi- vanju kompetenc. »Prav tako jih bomo spodbujali k vključevanju v različne dejavnosti v lokalni sku- pnosti,« dodaja. Špela Pučnik je bila pred nastopom direktorske funkcije dejavna v Klubu študentov Dravinjske doline, nekaj časa je bila vodja projektov v Mladinski Mreži MaMa, ki je na- cionalna mrežna organizacija in združuje 55 mladinskih centrov po Sloveniji. »S sodelavci si bom prizadevala, da bo Mladinski center Dravinjske doline še krepil vlogo glavnega stičišča zdru- ževanja in dejavnega udejstvovanja mladih ter mladih po duši v Dravinjski dolini. Želim, da bo MCDD odprt in varen prostor, v katerem bomo mlade spodbujali k sodelovanju v lokalni skupnosti ter k udejstvovanju na področju kul- ture in prostovoljstva. Mladim bomo še naprej zagotavljali pomoč pri uresničevanju njihovih idej in projektov, nefor- malnem izobraževanju ter pridobivanju kompetenc,« je poudarila nova direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline, ki bo letos obeležil 20. obletnico. Duševno zdravje mladih Mladinski center Dravinjske doline z mladimi sou- stvarja pester program na področjih kulture, aktivnega državljanstva, neformalnega izobraževanja, solidarnosti in preživljanja prostega časa. »Še naprej bomo podpirali nevladne organizacije v regiji z izvajanjem programa Re- gionalnega stičišča nevladnih organizacij savinjske regije Novus v sodelovanju z Društvom Novus. Sodelujemo tudi z Zavodom Vozim, saj skupaj izvajamo projekt Najdi.se, v okviru katerega na digitalen, motivacijski in inovativni način naslavljamo in promoviramo varovanje duševnega zdravja mladih.« S projektom Rastlinjak bodo sistematično krepili pro- stovoljstvo ter poskrbeli za mentoriranje, uvajanje in spre- mljanje prostovoljcev. Med drugim bodo zagotavljali učno pomoč osnovnošolcem in srednješolcem ter vzpostavili prostovoljski program Mladi za starejše, ki zasleduje usme- ritve dolgožive družbe in medgeneracijskega sodelovanja. BF Špela Pučnik je vodenje MCDD pre- vzela ta mesec. NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje, vas v soboto, 18. marca 2023, ob 10. ali 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na naslednjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru LISIČKA ZVITOREPKA V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven. (V primeru, da bodo vstopnice za predstavo ob 10. uri razprodane, bomo začeli prodaja- ti karte za dodatno predstavo ob 11. uri!) http://www.muzej-nz-ce.si Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 1 1, 16. marec 2023 KULTURA V Anini galeriji v Rogaški Slatini je do 9. aprila na ogled razstava del Erne Ferjanič z naslovom Me- tamorfoze – Preobrazbe. Pripoveduje o škodljivem spreminjanju, ki so mu podvrženi narava, družba in posamezniki. TINA STRMČNIK Za bolj etično prihodnost Do 25. marca bo v Galeriji Velenje na ogled razstava Fragmenti možnega eko- sistema. Razstava sodi v sklop projekta konSekvence ≡ Platforma za sodobno raz- iskovalno umetnost in združuje razstave, performanse, delavnice, pogovorne in druge dogodke, ki ves marec potekajo v Cukrarni v Ljubljani ter na različnih prizo- riščih v Mariboru, Velenju, Novem mestu in Novi Gorici. Mladinski center Velenje je štiri leta partner v projektu konS ≡ Platforma za sodobno razi- skovalno umetnost, v katerem si vsi sodelujo- či prizadevajo vzpostaviti povezave med sku- pnostmi, institucijami znanja, raziskovalnimi središči in gospodarstvom pri soustvarjanju trajnostne, varnejše in bolj etične prihodnosti v spreminjajočem se svetu. Občinstvo želijo spodbuditi k spremljanju ustvarjalnega raziskovanja umetne inteligen- ce, robotike, življenja v vesolju, biotehnolo- gije, bioinženiringa, ekologije ter različnih tehnologij in znanosti v odnosu do družbe in prihodnosti sveta. Iščejo vzporednice med ljudmi, živalmi, rastlinami in drugimi vrsta- mi, s čimer ustvarjajo bolj etično in trajno- stno prihodnost, ki bi oblikovala boljšo druž- bo. V Velenju se konSekvencam pridružujejo z razstavo sodobne raziskovalne umetnosti v Galeriji Velenje. Na njej s predstavitvijo izbra- nih umetniško-raziskovalnih projektov odpi- rajo kritični pogled na presečišče znanosti, tehnologije in družbe. Razstavo so ustvarili Stefan Doepner, Nejc Trampuž, Dorotea Do- linšek, Saša Spačal, Kaitlin Bryson in drugi. Razstavo bodo dopolnili delavnice za otroke, mladostnike in odrasle, predavanje Saše Spa- čala, glasbeni performans Eralda Bernocchia in voden ogled razstave. BF Ljubljanski solisti s Petro Kovačič V sklopu glasbenega abonmaja Hiše kul- ture Celje se ponovno obeta nastop izjemnih glasbenikov, članov orkestra Ljubljanski so- listi. Nocoj, v četrtek, 16. marca, se bodo ob 19.30 v Narodnem domu predstavili s solistko violinistko Petro Kovačič, članico slovitih Du- najskih fi lharmonikov. Predkoncertni pogo- vor bo pol ure prej. Godalni orkester, ki se je najprej imenoval Mladi ljubljanski solisti, je nastal leta 2010 na pobudo violinista Nejca Avblja. Sestavljali so ga zagnani študentje glasbenih akademij v Ljublja- ni, Gradcu, Salzburgu in na Dunaju. Igranje v orkestru jim je dalo izkušnje, ki so pomembno vplivale tudi na njihove nadaljnje kariere. Danes so to priznani glasbeniki v zasedbah, kot so Du- najska, Salzburška in Slovenska fi lharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, SNG opera in balet Maribor, Koroški simfonični orkester iz Celovca … Člani so tudi mentorji na Akade- miji za glasbo v Ljubljani ter konservatorijih v Ljubljani, Mariboru in Celovcu. Orkester je odigral že na desetine koncertov in ima obse- žen repertoar. Z njim so igrali odlični solisti, kot sta Iztok Hrastnik in Tanja Sonc, sodeloval je z dirigentoma Markom Letonjo in Stojanom Kuretom. Članica orkestra je že vrsto let tudi violinist- ka Petra Kovačič, ki je od leta 2016 članica Du- najske državne opere in ansambla Dunajskih fi lharmonikov. Študij je končala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Je večkratna nagrajenka državnih in mednarodnih tekmovanj. TC Ljubljanski solisti bodo nocoj v Narodnem domu nastopili s solistko violinistko Petro Kovačič, članico slovitih Dunajskih filharmonikov. (Foto: Dejan Gačnik) Utrinek z odprtja razstave, ki bo na ogled do 25. marca. (Foto: Peter Žagar) Kaj nas lahko reši pred družbenim razkrojem? Ko človek ni več podoben samemu sebi Delo z naslovom Ožarčeni, ki ga je ustvarila v kombinirani tehniki. Na razstavo z naslovom Metamorfoze – Preobrazbe je med drugim uvrstila tudi dva triptiha, ki ju je ustvarila v obdobju balkanske vojne, leta 1992. Erna Ferjanič je upokojena, a dejavna na številnih ustvarjalnih področjih. »Ves čas delam in tako pridejo tudi rezultati,« je dejala. (Foto: SHERPA) Erna Ferjanič: »Podobe mutantov niso lepe. Gre za obraze sprevrženih ljudi. To niso obrazi dobrih ljudi, ki pred seboj vidimo svetlobo.« Erna Ferjanič je diplomirala iz likovne umetnosti. Zanima- jo jo različna polja ustvarjal- nosti, med drugim se ukvarja s kiparstvom, fotografi jo, z grafi čnim oblikovanjem, ilu- stracijo. Na razstavi v Anini ga- leriji opozarja, da se vsak dan dogajajo velike spremembe v naravi, družbi in vsakem posa- mezniku. »Okrog nas so vojne, na življenje pri nas in tudi dru- god po svetu zelo vpliva vojna v Ukrajini. Cel svet govori le o njej, čeprav so spopadi še marsikje. Ljudje umirajo tudi drugod, povsod se spreminjajo medsebojni in družbeni odno- si. K spreminjanju naše družbe je močno prispevala še epide- mija koronavirusa.« kroj. Med drugim je posegla po bakrenih ploščah, ki jih je obdelala na različne načine, dodala jim je rdeče vrvice, nete, žeblje. Tako je ustvarila silhuete ljudi, ki niso več po- dobni sebi. Tovrstni mutanti po njenih besedah simbolizi- rajo, kaj se zgodi, ko na člo- veka delujejo različni vplivi – nemiri, spopadi, virusi, tudi sevanje. Spodbuda k spremembam Do sprememb v družbi, ki vplivajo na človeka, je kritična tudi v svojih sodobnih razgle- dnicah. Gre za kolaže oz. le- pljenke manjšega formata, ki jih je ustvarila s pomočjo iz- rezkov iz časopisa. Besede in podobe je obdelala še z barva- mi. »Gre za kritiko današnjega časa, tistih ljudi, ki so pokvar- jeni, pohlepni in želijo živeti le za sebe. Imajo se lepo, nič jim ne manjka, potreb sočloveka in skupnosti ne vidijo. A ljudem v družbi pod črto manjka mar- sikaj. Le občutek človečnosti lahko premosti ta razkorak,« je dejala. S svojo zadnjo raz- stavo med ljudmi noče zbujati črnogledosti, ampak želi spod- buditi spremembe. Po njenem prepričanju so namreč umetni- ki dolžni opozarjati na krivice v družbi. Erna Ferjanič je zelo de- javna tudi na literarnem po- dročju, piše prozo in poezijo. Pred nekaj dnevi je izdala novo knjigo z naslovom Zle- pljenke. V njej je zbrala le- pljenke besed, slik in misli iz dnevnega časopisja, ki bralca vabijo k razmisleku. Svoje ustvarjanje je pred časom na literarnem večeru predstavila v Knjižnici Rogaška Slatina z dolgoletno prijateljico – televi- zijsko in literarno ustvarjalko Darjo Korez Korenčan. Ustvarjalka, ki je znana po prepletanju različnih tehnik in recikliranju različnih ma- terialov, s slikami fi gur in z abstraktnimi podobami prika- zuje družbeni razpad in raz- Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠA TEMA Ukrajinski begunci na Celjskem Hvaležnost ne pozna meja. Birokracija, žal, tudi ne. Vojna v Ukrajini je iz domov pregnala že več kot osem milijonov Ukrajincev in Ukrajink. Več kot 70 tisoč jih je prebivališče prijavilo tudi v Sloveniji, status začasne zaščite jih je po podatkih notranjega ministrstva do 26. februarja letos pridobilo 8439. Vsi ti imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali do denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega var- stva, dela, izobraževanja. Slovenija je odprla vrata Ukrajincem, ki potrebujejo pomoč. Ni vse tako slabo. Ukrajinci so Sloveniji hvaležni. Tu ni dvoma. A ne le oni, tudi državljani Slovenije že vedo, da čeprav drža- va pogosto govori, kako je treba birokracijo olajšati, se to ne zgodi. Tako imajo ukrajinski begunci pri nas kar nekaj težav, če se želijo dodatno izobraže- vati iz slovenskega jezika, saj jim osnovni tečaji ne odpirajo vseh vrat. Opozarjajo tudi na omejen dostop do zdravnika, na omejitve pri jemanju posojil ali pri ustanavljanju podjetja. Kot pišemo danes, so izredno hvaležni naši državi in Slovencem, ki so odprli vrata, a tudi svoja srca. Vsi, ki so pobegnili pred vojno, se želijo vrniti domov. Misel, da živijo na plečih nekoga drugega, jih obremenjuje. SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK, DEAN ŠUSTER Hvaležni za topel sprejem Mineva približno leto, odkar sta v Slovenijo pred vojno zbežali Iryna Yatsenko, ki je varen pristan našla v Šen- tjurju, in Nataliya Dobush, ki živi v Petrovčah. Pri nas čutita veliko podpore in se vsaka po svojih močeh čim bolj vključujeta v družbo. V šestih letih so se vtisnili v celjska srca Z leve stojijo Olga, Georgij, Nadarij in Artem Moliakov Družina Moliakov je Ukrajino zapustila po »prvi vojni« leta 2014, že tedaj so bile razmere v okolici Harkova ne- vzdržne. Stanovala je v več gruzijskih mestih, nato se je preselila na Ciper. V Sloveniji so Artem in Olga ter njuna sinova Nadarij in Georgij najprej spoznali Ljubljano. V Celju so se nastanili 1. oktobra 2016. »Fanta sta čez pol leta tekoče govorila slovensko, sama sem potrebovala malo več časa,« pravi nju- na mama, ki je zaposlena v Šiviljstvu pri Ljubici v Go- sposki ulici. »Tako marljive delavke v Sloveniji nisem spoznala,« je povedala Lju- bica Cvibošek o Olgi, ki je tako kot njen mož Artem vsa ta leta prostovoljno po- magala celjskemu hokejske- mu klubu. Sinova, učenca III. osnovne šole v Celju, sta se nemudoma vključila v ekipi mlajših starostnih selekcij pri HK LedX Ce- lje, svojo prizadevnost sta kronala pred letom, ko sta bila člana ekipe, ki je osvo- jila prvi mesti v državnem prvenstvu in mednarodni ligi IHL. Nadar je bil eden ključnih igralcev za celjski »čudež na ledu«, mlajši Žo- rik je letos prišel do izraza v selekciji U13. Olgina mama in brat z družinskimi člani so osta- li na vojnem območju. »Ne le vsak dan, večkrat na dan jih pokličem. Skrb je prisotna ves čas,« pravi Olga. Po ruski invaziji je Artem – s svojimi bogati- mi izkušnjami je pri delu z mladimi boksarji pomagal Sašu Pučku v klubu na Ma- riborski cesti – v Celju pri- čakal svojo mamo in teto, ki sta kasneje odpotovali v Kanado. Družina Moliakov se bo odpravila za njima. Artem je izgubil podjetje, v Sloveniji zanj ustreznega dela ni. Kot pravita z ženo, slovenska davčna politika ni prijazna do tujcev ozi- roma migrantov. V Kanadi bo bolje, to potrjujejo šte- vilne izkušnje prebežnikov iz Bosne in Hercegovine po balkanski moriji. Slovo fan- tov od sošolcev, sošolk in soigralcev bo ganljivo. Vsi štirje trdijo, da so se imeli v Sloveniji zelo lepo. Vsi, ki jih poznajo, upajo, da jih bodo še kdaj videli pri nas. Foto: Boštjan Jamšek Iryna Yatsenko s hčerko in z mamo živi v župnišču v Šentjurju. »Župnik Mitja Mar- kovič je človek velikega srca. Zelo nam pomaga. Čutimo tudi podporo in pomoč šen- tjurskih župljanov, prostovolj- cev in predstavnikov Karitas. V Sloveniji je veliko prijaznih in ustrežljivih ljudi,« je dejala. In s hvaležnostjo dodala, da so jih domačini nasploh dobro sprejeli. Povedala je, da je bilo zelo težko zapustiti domovi- no, a ker si je želela drugačno prihodnost za svojo deklico, ni imela druge izbire. V Ukrajini sta ostala njen oče in brat, sle- dnji je trenutno v vojski. Osnovno znanje jezika je premalo Jezikovna vrzel se ji za vsakodnevno sporazumeva- nje ne zdi pregloboka, saj sta tako slovenščina kot ukrajin- ščina slovanska jezika. Hitro je začela razumeti, kaj ji lju- dje govorijo. Odkar je opra- vila tečaj slovenskega jezika, lahko tudi sama v slovenščini pove osnovne stvari. Najtežja se ji zdi dvojina. V Sloveniji bi rada delala na področju, za katero se je izobrazila. Je namreč ekono- mistka, pri nas je nostrifi cira- la svojo diplomo, prijavljena je na zavodu za zaposlova- nje. Pri iskanju dela v svoji stroki jo najbolj ovira to, da slovenskega jezika ne zna do- volj dobro, da bi osvojila tudi poznavanje strokovnih izra- zov. Po njenem prepričanju bi se ukrajinski begunci lažje vključili v naše okolje, če bi imeli na voljo več brezplačnih tečajev za učenje slovenskega jezika na višji ravni. »Stroški tečaja so zelo visoki. Prav tako se ni možno prekvalifi - cirati za bolje plačano delo. Vse to bi nam zelo pripomo- glo k boljšemu vključevanju, zaposlovanju in boljši komu- nikaciji. T ežko je namreč najti delo, ki bi bilo dovolj plačano, da bi lahko poskrbeli za svoje družine.« Velika težava je po njenih besedah še omejen do- stop do zdravstvene oskrbe. Iz svojega podjetja v proizvodnjo Nataliya Dobush je v Petrov- če prišla s hčerko in sinom. V Sloveniji se dobro počuti, do- mačini smo po njenih besedah zelo prijazni. Pri vključevanju v družbo nima težav. Pri ure- janju dokumentov, zdravstve- nega zavarovanja in bančnih Urad vlade za oskr- bo in integracijo migrantov je nastanitve za ukrajinske begunce organiziral v treh nastanitvenih centrih, dijaških domovih, integracijskih hišah in stanovanjih ter s tem zagotovil 529 ležišč. Od 5477 vlog za denarno pomoč in 4744 vlog za denarno pomoč za zasebno nastanitev je urad odobril 90,5 odstotka vlog. V program začetne integracije je vključenih 445 ukrajinskih beguncev. Za pomoč z informa- cijami sta vzpostavljena tudi klicni center (080 41 42) in spletna stran Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine, kjer so vsebine na voljo tudi v ukrajinskem jeziku. Iryna Yatsenko si želi, da bi se lahko s hčerko in z mamo vrnila v domovino. A njihov dom je poškodovan, zaradi vsakodnevnih obstreljevanj tam ni varno. Komunikacijo s sorodniki otežujejo izpadi elektrike in težave s spletnimi pove- zavami. Kadar je možno, se z domačimi slišijo s pomočjo katere od aplikacij. storitev ji je podobno kot številnim drugim begunkam pomagala Galina Malovšek, ki je bila rojena v Ukrajini in v Sloveniji živi že vrsto let. 47-letna Dobusheva je bila v svoji domovini samostojna podjetnica, vodila je dve trgo- vini z živili. Ko je pobegnila pred vojno, je zaposlitev v proizvodnji v podjetju Bisol našla že po treh mesecih. Tam se počuti dobro sprejeto, med sodelavkami je več žensk iz Ukrajine. Hvaležne so, da ima- jo priložnost, da lahko služijo svoj kruh. Med težavami, ki jih opa- ža pri vključevanju v našo družbo, je izpostavila, da bi nekateri begunci pri nas radi kupili stanovanje. Ker pri bankah težko dobijo po- sojilo, se večinoma odločajo za najem. Težave opaža tudi pri vključevanju otrok v šol- ski sistem, sploh če je otrok ravno na prehodu z ene rav- ni izobraževanja na drugo. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠA TEMA Od 15. marca lani je bilo v evidenco celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 41 drža- vljanov Ukrajine. Med temi je bilo 39 žensk. Njihova povprečna starost je 41 let. V tem času je šest oseb dobilo na našem območju tudi zaposlitev. »Ukrajinci so zelo pridni učenci« Da so Ukrajinci zelo pridni učenci, saj želijo s pomočjo znanja slovenščine čim prej premagati izzive, s katerimi se soočajo v Sloveniji, opažajo na žalski in šentjurski ljudski univerzi. OB ROBU Težave pod površjem Na površju se zdi vse v redu. Slove- nija je kot država odprla vrata ukra- jinskim beguncem, jih sprejela. O tem ni dvoma. Svoja srca so za begunce odprli predvsem Slovenci in Slovenke, mnogi so jih sprejeli pod svojo streho. Pod površjem begunci poleg vseh svojih težav in stisk, ker so morali zapustiti svo- je domove, čutijo tudi stisko zaradi slo- venske birokracije. Na to naletijo Ukrajin- ci, ki so bili v svoji državi podjetniki, a ko želijo v Sloveniji odpreti svoje podjetje, ni več tako svetlo, kot je videti na površju. T udi pri posojilih nastanejo birokratske ovire. Da ne govorimo o zdravstveni oskrbi. Na podlagi pridobljene začasne zaščite so namreč odrasli ukrajinski begunci upravi- čeni samo do nujne medicinske pomoči, vse druge zdravstvene storitve morajo plačevati. Birokracija ne povzroča sivih las samo beguncem. Tudi državljanom Slovenije jih. To je jasno že vrsto let. Od besed politike, kako bo »ukvarjanje s papirologijo« omilila, pogo- sto ostajajo samo odmevi, konkretnega je bolj malo. Ministrstvo za javno upravo je že pred časom oblikovalo sple- tno stran stopbirokraciji.gov.si, kjer lahko prebivalci Slovenije dajejo tudi pobude in ideje, kako birokracijo zmanjšati in najti boljše rešitve v nekaterih postopkih. Že iz objavljenih pobud je razvidno, kje smo. Ne gre samo za državo. T udi v občinah bi lah- ko malo manj »sedeli na papirjih«. A o tem več še kdaj drugič. Ko je človek v stiski, ni pomembna samo pomoč, ki deluje na površju, da je vse videti lepo. Pomembna sta celotna časovnica in ustroj sistema, v katerem človek v stiski išče pomoč. Ne glede na državljanstvo. SIMONA ŠOLINIČ Sredi februarja 2023 je bilo 907 ukrajinskih otrok vključenih v slovenske osnovne šole, 244 otrok v vrtce, sto v srednje šole, osem otrok v šole s prilagojenim programom ter dva v center za slepe in slabovidne oziroma v center za gluhe in naglušne. Da se lažje vključujejo v novo oko- lje, jim omogočajo tudi dodaten pouk slovenščine, zagotavljajo učbenike iz šolskih skladov ter brezplačno šolsko prehrano in prevoz. Tudi univerze ukrajin- skim študentom pomagajo, da se lažje vključijo v novo okolje ter nadaljujejo izobraževanje. V študijske programe je v leto- šnjem šolskem letu prvič vpisa- nih 164 državljanov Ukrajine, vseh vpisanih je 227. Vodja svetovalnega sre- dišča na Ljudski univerzi Žalec Mihaela Anclin je po- vedala, da se Ukrajinci pod okriljem omenjene ustanove vključujejo predvsem v pro- gram učenja slovenščine oz. program začetne integracije priseljencev. V manjši meri se vključujejo še v dejavno- sti večgeneracijskega oz. dru- žinskega centra. Priseljenci nasploh omenjeno ljudsko univerzo dobro poznajo in vedo, da lahko tam opravijo tudi izpit iz slovenskega jezi- ka, ki je pogoj za pridobitev državljanstva. Po besedah Anclinove se iz- obraževanj Ljudske univerze Žalec udeležujejo večinoma visoko izobraženi posamezni- ki, ki imajo različne delovne izkušnje. »Predavanjem so doslej prisluhnili biokemiki, direktorji podjetij, učitelji, ekonomisti. In tudi cirkuški trenerji, voditelji radijskega programa na ukrajinskem radiu in podobno,« je dejala. Dodala je, da so med begunci iz Ukrajine najbolj zastopane ženske z otroki. Številne so si delo poiskale v okoliških pod- jetjih. Kot največje prepreke omenjajo slabo poznavanje predpisov glede ustanavljanja svojega podjetja in pridobitve posojila. Pestita jih še zaplete- na birokracija in težji dostop do zdravnikov specialistov. Ukrajinski begunci bi se radi čim prej vrnili v domo- vino. Ker ne vedo, kdaj bo to možno, živijo v negotovih razmerah, je omenila vod- ja svetovalnega središča na Ljudski univerzi Žalec. »Če- prav vsi upajo, da bodo pri nas le začasno, so res zavzeti za učenje slovenščine in so pozitivno naravnani ter zelo hvaležni za vsako pomoč, od brezplačnih vozovnic za javni prevoz, možnosti pridobitve socialne pomoči ter pomoči, ki jim jo nudijo dobrodelne organizacije.« Sodelujejo tudi na prostovoljni ravni Tudi na Ljudski univerzi Šentjur se Ukrajinci vključu- Ukrajinke, ki so svojo kulturo predstavile na prireditvi Prazniki povezujejo. Za nastop so vadile pod vodstvom profesorice klavirja Larise Kocherove, ki je že vrsto let zaposlena v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur. (Foto: LU Šentjur) Ukrajincem, ki imajo začasno zaščito v Sloveniji, se je na podlagi odločitve vlade 4. marca status samodejno podaljšal za leto. Za podaljšanje veljavnosti izkaznic tako ne potrebujejo vloge, saj jo upravne enote, kjer imajo prijavljeno začasno prebivališče, samodejno podaljšujejo po uradni dolžnosti. Nove izkaznice bodo na začasne naslove vročali po pošti, zato upravne enote predlaga- jo, naj si upravičenci na prijavljenih začasnih naslovih uredijo ustrezne poštne predale oziroma nabiralnike za dostavo pošiljk. Med begunci največ visoko izobraženih Splošni podatki za vso Slovenijo kažejo, da je bilo na zavodu za zaposlovanje v vsej državi prijavljenih približno 500 državljanov Ukrajine, več kot 100 od teh se jih je zaposlilo. Največ ukrajinskih državljanov je sicer na območju Ljubljane, Maribora in Obale. Kot pravi Robi Modrijan z Zavoda RS za zaposlova- nje, vse državljane Ukrajine, ki so prijavljeni na zavodu, vključujejo v tečaj sloven- skega jezika. Ta je tudi po- goj, da ostanejo v evidenci prijavljenih na zavodu. Mo- drijan dodaja, da pri opra- vljanju tečaja Ukrajinci ni- majo težav, saj sta si jezika precej podobna. Do zdaj so vsi izpite uspešno opravili. »Med prijavljeni na za- vodu gre predvsem za vi- soko izobražene osebe. Približno 70 odstotkov jih ima izkušnje na zahtevnih delovnih mestih,« dodaja Modrijan. Težave pri za- poslovanju so klasične na- rave, dodaja sogovornik. »Vezane so predvsem na spremembo okolja, siste- ma. V prvi vrsti predvsem na obvladovanje jezika, saj preden se ne naučijo osnov jezika, za delovna mesta ne morejo kandidirati, še posebej za tista, ki so zelo zahtevna in na ravni, na kateri so dela opravljali v svoji državi,« pojasnjuje Modrijan. Dodaja, da so ljudje tudi v stiski, predvsem ker ima- jo izobrazbo in izkušnje, vendar za vstop na trg dela veljajo neka pravila in pred- pisi. Na vprašanje, ali so se na zavod za zaposlovanje obračali tudi delodajalci, ki so izrazili zanimanje za zaposlitev ukrajinskih državljanov, Modrijan od- govori, da se je to dogajalo predvsem takoj po začetku vojne in po prvih prihodih beguncev v Sloveniji. »Ven- dar so delodajalci morali razumeti, da je to diskri- minatorno do drugih. V teh primerih smo delodajalcem razložili, da mora biti pogoj za zaposlitev predvsem pri- mernost kandidata za de- lovno mesto. Državljanstvo ni poklic,« dodaja sogovor- nik. Ob tem še pojasni, da je med begunci iz Ukrajine popolnoma drugačna slika kot leta 2015, ko je Sloveni- jo zajel begunski val: »Ta- krat je bilo med begunci več arabskih mladih, ki so bili neizobraženi fantje, v primeru beguncev iz Ukra- jine pa je največ visoko iz- obraženih žensk srednjih let.« jejo v 180-urni tečaj začetne integracije priseljencev. Ne- kaj se jih je odločilo še za opravljanje izpita v bližnjem izpitnem centru. »Ker smo manjše lokalno okolje, se je glas o prihodu beguncev kar hitro razširil in številni domačini ter organizacije so prišli vprašat, kakšna izobra- ževanja jim lahko ponudimo. Begunci so se povezali, prišli so na lastno pobudo,« je de- jala vodja šentjurske ljudske univerze Alenka Testaniere. Dejala je, da imajo pri učenju jezika največ težav s sklanja- tvami in z dvojino, a kljub temu zelo hitro osvajajo je- zik in so učenju zelo predani. Za priložnost izobraževanja, ki jim je ponujena, so zelo hvaležni. Sredi decembra lani so so- delovali na dogodku Prazni- ki povezujejo, ki je bil hkrati namenjen udeležencem uni- verze za tretje življenjsko obdobje. S pomočjo besed, pesmi in kulinarike so Slo- venci Ukrajinkam predsta- vili slovensko kulturo, one pa so jim predstavile svojo. Begunke se rade vključujejo v različne prostovoljne dejav- nosti in vsebine. Sodelujejo pri šentjurskih prireditvah, udeležujejo se predavanj in pohodov. Med drugim se bodo maja predstavile na posebnem bazarju, ki ga bo šentjurski turističnoinfor- macijski center pripravil ob srečanju pobratenih mest iz Francije in Nemčije. Testani- erova opaža, da bi si begunke v našem okolju rade poiskale delo. Misel, da živijo na ple- čih nekoga drugega, jih obre- menjuje. Mamice z majhnimi otroki se zaradi skrbi za svo- je potomce težko odločijo za večizmensko delo v proizvo- dnji. Od nekaterih zaposlitev jih odvrača tudi nizko plačilo. Koliko Ukrajincev živi pri nas? Ministrstvo za notranje zadeve RS beleži le skupen podatek o vseh državljanih Ukrajine, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. V podatke niso zajeti le begunci, ampak vsi Ukrajinci, ki so kadarkoli v preteklosti iz kateregakoli razloga prišli v Slovenijo in tukaj ostali. Vir: MNZ Upravna enota Stalno prijavljeni Začasno prijavljeni Celje 75 142 Laško 9 22 Mozirje 21 33 Slovenske Konjice 6 14 Šentjur pri Celju 12 28 Šmarje pri Jelšah 61 138 Velenje 27 55 Žalec 41 35 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠA TEMA Ukrajinski begunci na Celjskem Hvaležnost ne pozna meja. Birokracija, žal, tudi ne. Vojna v Ukrajini je iz domov pregnala že več kot osem milijonov Ukrajincev in Ukrajink. Več kot 70 tisoč jih je prebivališče prijavilo tudi v Sloveniji, status začasne zaščite jih je po podatkih notranjega ministrstva do 26. februarja letos pridobilo 8439. Vsi ti imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali do denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega var- stva, dela, izobraževanja. Slovenija je odprla vrata Ukrajincem, ki potrebujejo pomoč. Ni vse tako slabo. Ukrajinci so Sloveniji hvaležni. Tu ni dvoma. A ne le oni, tudi državljani Slovenije že vedo, da čeprav drža- va pogosto govori, kako je treba birokracijo olajšati, se to ne zgodi. Tako imajo ukrajinski begunci pri nas kar nekaj težav, če se želijo dodatno izobraže- vati iz slovenskega jezika, saj jim osnovni tečaji ne odpirajo vseh vrat. Opozarjajo tudi na omejen dostop do zdravnika, na omejitve pri jemanju posojil ali pri ustanavljanju podjetja. Kot pišemo danes, so izredno hvaležni naši državi in Slovencem, ki so odprli vrata, a tudi svoja srca. Vsi, ki so pobegnili pred vojno, se želijo vrniti domov. Misel, da živijo na plečih nekoga drugega, jih obremenjuje. SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK, DEAN ŠUSTER Hvaležni za topel sprejem Mineva približno leto, odkar sta v Slovenijo pred vojno zbežali Iryna Yatsenko, ki je varen pristan našla v Šen- tjurju, in Nataliya Dobush, ki živi v Petrovčah. Pri nas čutita veliko podpore in se vsaka po svojih močeh čim bolj vključujeta v družbo. V šestih letih so se vtisnili v celjska srca Z leve stojijo Olga, Georgij, Nadarij in Artem Moliakov Družina Moliakov je Ukrajino zapustila po »prvi vojni« leta 2014, že tedaj so bile razmere v okolici Harkova ne- vzdržne. Stanovala je v več gruzijskih mestih, nato se je preselila na Ciper. V Sloveniji so Artem in Olga ter njuna sinova Nadarij in Georgij najprej spoznali Ljubljano. V Celju so se nastanili 1. oktobra 2016. »Fanta sta čez pol leta tekoče govorila slovensko, sama sem potrebovala malo več časa,« pravi nju- na mama, ki je zaposlena v Šiviljstvu pri Ljubici v Go- sposki ulici. »Tako marljive delavke v Sloveniji nisem spoznala,« je povedala Lju- bica Cvibošek o Olgi, ki je tako kot njen mož Artem vsa ta leta prostovoljno po- magala celjskemu hokejske- mu klubu. Sinova, učenca III. osnovne šole v Celju, sta se nemudoma vključila v ekipi mlajših starostnih selekcij pri HK LedX Ce- lje, svojo prizadevnost sta kronala pred letom, ko sta bila člana ekipe, ki je osvo- jila prvi mesti v državnem prvenstvu in mednarodni ligi IHL. Nadar je bil eden ključnih igralcev za celjski »čudež na ledu«, mlajši Žo- rik je letos prišel do izraza v selekciji U13. Olgina mama in brat z družinskimi člani so osta- li na vojnem območju. »Ne le vsak dan, večkrat na dan jih pokličem. Skrb je prisotna ves čas,« pravi Olga. Po ruski invaziji je Artem – s svojimi bogati- mi izkušnjami je pri delu z mladimi boksarji pomagal Sašu Pučku v klubu na Ma- riborski cesti – v Celju pri- čakal svojo mamo in teto, ki sta kasneje odpotovali v Kanado. Družina Moliakov se bo odpravila za njima. Artem je izgubil podjetje, v Sloveniji zanj ustreznega dela ni. Kot pravita z ženo, slovenska davčna politika ni prijazna do tujcev ozi- roma migrantov. V Kanadi bo bolje, to potrjujejo šte- vilne izkušnje prebežnikov iz Bosne in Hercegovine po balkanski moriji. Slovo fan- tov od sošolcev, sošolk in soigralcev bo ganljivo. Vsi štirje trdijo, da so se imeli v Sloveniji zelo lepo. Vsi, ki jih poznajo, upajo, da jih bodo še kdaj videli pri nas. Foto: Boštjan Jamšek Iryna Yatsenko s hčerko in z mamo živi v župnišču v Šentjurju. »Župnik Mitja Mar- kovič je človek velikega srca. Zelo nam pomaga. Čutimo tudi podporo in pomoč šen- tjurskih župljanov, prostovolj- cev in predstavnikov Karitas. V Sloveniji je veliko prijaznih in ustrežljivih ljudi,« je dejala. In s hvaležnostjo dodala, da so jih domačini nasploh dobro sprejeli. Povedala je, da je bilo zelo težko zapustiti domovi- no, a ker si je želela drugačno prihodnost za svojo deklico, ni imela druge izbire. V Ukrajini sta ostala njen oče in brat, sle- dnji je trenutno v vojski. Osnovno znanje jezika je premalo Jezikovna vrzel se ji za vsakodnevno sporazumeva- nje ne zdi pregloboka, saj sta tako slovenščina kot ukrajin- ščina slovanska jezika. Hitro je začela razumeti, kaj ji lju- dje govorijo. Odkar je opra- vila tečaj slovenskega jezika, lahko tudi sama v slovenščini pove osnovne stvari. Najtežja se ji zdi dvojina. V Sloveniji bi rada delala na področju, za katero se je izobrazila. Je namreč ekono- mistka, pri nas je nostrifi cira- la svojo diplomo, prijavljena je na zavodu za zaposlova- nje. Pri iskanju dela v svoji stroki jo najbolj ovira to, da slovenskega jezika ne zna do- volj dobro, da bi osvojila tudi poznavanje strokovnih izra- zov. Po njenem prepričanju bi se ukrajinski begunci lažje vključili v naše okolje, če bi imeli na voljo več brezplačnih tečajev za učenje slovenskega jezika na višji ravni. »Stroški tečaja so zelo visoki. Prav tako se ni možno prekvalifi - cirati za bolje plačano delo. Vse to bi nam zelo pripomo- glo k boljšemu vključevanju, zaposlovanju in boljši komu- nikaciji. T ežko je namreč najti delo, ki bi bilo dovolj plačano, da bi lahko poskrbeli za svoje družine.« Velika težava je po njenih besedah še omejen do- stop do zdravstvene oskrbe. Iz svojega podjetja v proizvodnjo Nataliya Dobush je v Petrov- če prišla s hčerko in sinom. V Sloveniji se dobro počuti, do- mačini smo po njenih besedah zelo prijazni. Pri vključevanju v družbo nima težav. Pri ure- janju dokumentov, zdravstve- nega zavarovanja in bančnih Urad vlade za oskr- bo in integracijo migrantov je nastanitve za ukrajinske begunce organiziral v treh nastanitvenih centrih, dijaških domovih, integracijskih hišah in stanovanjih ter s tem zagotovil 529 ležišč. Od 5477 vlog za denarno pomoč in 4744 vlog za denarno pomoč za zasebno nastanitev je urad odobril 90,5 odstotka vlog. V program začetne integracije je vključenih 445 ukrajinskih beguncev. Za pomoč z informa- cijami sta vzpostavljena tudi klicni center (080 41 42) in spletna stran Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine, kjer so vsebine na voljo tudi v ukrajinskem jeziku. Iryna Yatsenko si želi, da bi se lahko s hčerko in z mamo vrnila v domovino. A njihov dom je poškodovan, zaradi vsakodnevnih obstreljevanj tam ni varno. Komunikacijo s sorodniki otežujejo izpadi elektrike in težave s spletnimi pove- zavami. Kadar je možno, se z domačimi slišijo s pomočjo katere od aplikacij. storitev ji je podobno kot številnim drugim begunkam pomagala Galina Malovšek, ki je bila rojena v Ukrajini in v Sloveniji živi že vrsto let. 47-letna Dobusheva je bila v svoji domovini samostojna podjetnica, vodila je dve trgo- vini z živili. Ko je pobegnila pred vojno, je zaposlitev v proizvodnji v podjetju Bisol našla že po treh mesecih. Tam se počuti dobro sprejeto, med sodelavkami je več žensk iz Ukrajine. Hvaležne so, da ima- jo priložnost, da lahko služijo svoj kruh. Med težavami, ki jih opa- ža pri vključevanju v našo družbo, je izpostavila, da bi nekateri begunci pri nas radi kupili stanovanje. Ker pri bankah težko dobijo po- sojilo, se večinoma odločajo za najem. Težave opaža tudi pri vključevanju otrok v šol- ski sistem, sploh če je otrok ravno na prehodu z ene rav- ni izobraževanja na drugo. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠA TEMA Od 15. marca lani je bilo v evidenco celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 41 drža- vljanov Ukrajine. Med temi je bilo 39 žensk. Njihova povprečna starost je 41 let. V tem času je šest oseb dobilo na našem območju tudi zaposlitev. »Ukrajinci so zelo pridni učenci« Da so Ukrajinci zelo pridni učenci, saj želijo s pomočjo znanja slovenščine čim prej premagati izzive, s katerimi se soočajo v Sloveniji, opažajo na žalski in šentjurski ljudski univerzi. OB ROBU Težave pod površjem Na površju se zdi vse v redu. Slove- nija je kot država odprla vrata ukra- jinskim beguncem, jih sprejela. O tem ni dvoma. Svoja srca so za begunce odprli predvsem Slovenci in Slovenke, mnogi so jih sprejeli pod svojo streho. Pod površjem begunci poleg vseh svojih težav in stisk, ker so morali zapustiti svo- je domove, čutijo tudi stisko zaradi slo- venske birokracije. Na to naletijo Ukrajin- ci, ki so bili v svoji državi podjetniki, a ko želijo v Sloveniji odpreti svoje podjetje, ni več tako svetlo, kot je videti na površju. T udi pri posojilih nastanejo birokratske ovire. Da ne govorimo o zdravstveni oskrbi. Na podlagi pridobljene začasne zaščite so namreč odrasli ukrajinski begunci upravi- čeni samo do nujne medicinske pomoči, vse druge zdravstvene storitve morajo plačevati. Birokracija ne povzroča sivih las samo beguncem. Tudi državljanom Slovenije jih. To je jasno že vrsto let. Od besed politike, kako bo »ukvarjanje s papirologijo« omilila, pogo- sto ostajajo samo odmevi, konkretnega je bolj malo. Ministrstvo za javno upravo je že pred časom oblikovalo sple- tno stran stopbirokraciji.gov.si, kjer lahko prebivalci Slovenije dajejo tudi pobude in ideje, kako birokracijo zmanjšati in najti boljše rešitve v nekaterih postopkih. Že iz objavljenih pobud je razvidno, kje smo. Ne gre samo za državo. T udi v občinah bi lah- ko malo manj »sedeli na papirjih«. A o tem več še kdaj drugič. Ko je človek v stiski, ni pomembna samo pomoč, ki deluje na površju, da je vse videti lepo. Pomembna sta celotna časovnica in ustroj sistema, v katerem človek v stiski išče pomoč. Ne glede na državljanstvo. SIMONA ŠOLINIČ Sredi februarja 2023 je bilo 907 ukrajinskih otrok vključenih v slovenske osnovne šole, 244 otrok v vrtce, sto v srednje šole, osem otrok v šole s prilagojenim programom ter dva v center za slepe in slabovidne oziroma v center za gluhe in naglušne. Da se lažje vključujejo v novo oko- lje, jim omogočajo tudi dodaten pouk slovenščine, zagotavljajo učbenike iz šolskih skladov ter brezplačno šolsko prehrano in prevoz. Tudi univerze ukrajin- skim študentom pomagajo, da se lažje vključijo v novo okolje ter nadaljujejo izobraževanje. V študijske programe je v leto- šnjem šolskem letu prvič vpisa- nih 164 državljanov Ukrajine, vseh vpisanih je 227. Vodja svetovalnega sre- dišča na Ljudski univerzi Žalec Mihaela Anclin je po- vedala, da se Ukrajinci pod okriljem omenjene ustanove vključujejo predvsem v pro- gram učenja slovenščine oz. program začetne integracije priseljencev. V manjši meri se vključujejo še v dejavno- sti večgeneracijskega oz. dru- žinskega centra. Priseljenci nasploh omenjeno ljudsko univerzo dobro poznajo in vedo, da lahko tam opravijo tudi izpit iz slovenskega jezi- ka, ki je pogoj za pridobitev državljanstva. Po besedah Anclinove se iz- obraževanj Ljudske univerze Žalec udeležujejo večinoma visoko izobraženi posamezni- ki, ki imajo različne delovne izkušnje. »Predavanjem so doslej prisluhnili biokemiki, direktorji podjetij, učitelji, ekonomisti. In tudi cirkuški trenerji, voditelji radijskega programa na ukrajinskem radiu in podobno,« je dejala. Dodala je, da so med begunci iz Ukrajine najbolj zastopane ženske z otroki. Številne so si delo poiskale v okoliških pod- jetjih. Kot največje prepreke omenjajo slabo poznavanje predpisov glede ustanavljanja svojega podjetja in pridobitve posojila. Pestita jih še zaplete- na birokracija in težji dostop do zdravnikov specialistov. Ukrajinski begunci bi se radi čim prej vrnili v domo- vino. Ker ne vedo, kdaj bo to možno, živijo v negotovih razmerah, je omenila vod- ja svetovalnega središča na Ljudski univerzi Žalec. »Če- prav vsi upajo, da bodo pri nas le začasno, so res zavzeti za učenje slovenščine in so pozitivno naravnani ter zelo hvaležni za vsako pomoč, od brezplačnih vozovnic za javni prevoz, možnosti pridobitve socialne pomoči ter pomoči, ki jim jo nudijo dobrodelne organizacije.« Sodelujejo tudi na prostovoljni ravni Tudi na Ljudski univerzi Šentjur se Ukrajinci vključu- Ukrajinke, ki so svojo kulturo predstavile na prireditvi Prazniki povezujejo. Za nastop so vadile pod vodstvom profesorice klavirja Larise Kocherove, ki je že vrsto let zaposlena v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur. (Foto: LU Šentjur) Ukrajincem, ki imajo začasno zaščito v Sloveniji, se je na podlagi odločitve vlade 4. marca status samodejno podaljšal za leto. Za podaljšanje veljavnosti izkaznic tako ne potrebujejo vloge, saj jo upravne enote, kjer imajo prijavljeno začasno prebivališče, samodejno podaljšujejo po uradni dolžnosti. Nove izkaznice bodo na začasne naslove vročali po pošti, zato upravne enote predlaga- jo, naj si upravičenci na prijavljenih začasnih naslovih uredijo ustrezne poštne predale oziroma nabiralnike za dostavo pošiljk. Med begunci največ visoko izobraženih Splošni podatki za vso Slovenijo kažejo, da je bilo na zavodu za zaposlovanje v vsej državi prijavljenih približno 500 državljanov Ukrajine, več kot 100 od teh se jih je zaposlilo. Največ ukrajinskih državljanov je sicer na območju Ljubljane, Maribora in Obale. Kot pravi Robi Modrijan z Zavoda RS za zaposlova- nje, vse državljane Ukrajine, ki so prijavljeni na zavodu, vključujejo v tečaj sloven- skega jezika. Ta je tudi po- goj, da ostanejo v evidenci prijavljenih na zavodu. Mo- drijan dodaja, da pri opra- vljanju tečaja Ukrajinci ni- majo težav, saj sta si jezika precej podobna. Do zdaj so vsi izpite uspešno opravili. »Med prijavljeni na za- vodu gre predvsem za vi- soko izobražene osebe. Približno 70 odstotkov jih ima izkušnje na zahtevnih delovnih mestih,« dodaja Modrijan. Težave pri za- poslovanju so klasične na- rave, dodaja sogovornik. »Vezane so predvsem na spremembo okolja, siste- ma. V prvi vrsti predvsem na obvladovanje jezika, saj preden se ne naučijo osnov jezika, za delovna mesta ne morejo kandidirati, še posebej za tista, ki so zelo zahtevna in na ravni, na kateri so dela opravljali v svoji državi,« pojasnjuje Modrijan. Dodaja, da so ljudje tudi v stiski, predvsem ker ima- jo izobrazbo in izkušnje, vendar za vstop na trg dela veljajo neka pravila in pred- pisi. Na vprašanje, ali so se na zavod za zaposlovanje obračali tudi delodajalci, ki so izrazili zanimanje za zaposlitev ukrajinskih državljanov, Modrijan od- govori, da se je to dogajalo predvsem takoj po začetku vojne in po prvih prihodih beguncev v Sloveniji. »Ven- dar so delodajalci morali razumeti, da je to diskri- minatorno do drugih. V teh primerih smo delodajalcem razložili, da mora biti pogoj za zaposlitev predvsem pri- mernost kandidata za de- lovno mesto. Državljanstvo ni poklic,« dodaja sogovor- nik. Ob tem še pojasni, da je med begunci iz Ukrajine popolnoma drugačna slika kot leta 2015, ko je Sloveni- jo zajel begunski val: »Ta- krat je bilo med begunci več arabskih mladih, ki so bili neizobraženi fantje, v primeru beguncev iz Ukra- jine pa je največ visoko iz- obraženih žensk srednjih let.« jejo v 180-urni tečaj začetne integracije priseljencev. Ne- kaj se jih je odločilo še za opravljanje izpita v bližnjem izpitnem centru. »Ker smo manjše lokalno okolje, se je glas o prihodu beguncev kar hitro razširil in številni domačini ter organizacije so prišli vprašat, kakšna izobra- ževanja jim lahko ponudimo. Begunci so se povezali, prišli so na lastno pobudo,« je de- jala vodja šentjurske ljudske univerze Alenka Testaniere. Dejala je, da imajo pri učenju jezika največ težav s sklanja- tvami in z dvojino, a kljub temu zelo hitro osvajajo je- zik in so učenju zelo predani. Za priložnost izobraževanja, ki jim je ponujena, so zelo hvaležni. Sredi decembra lani so so- delovali na dogodku Prazni- ki povezujejo, ki je bil hkrati namenjen udeležencem uni- verze za tretje življenjsko obdobje. S pomočjo besed, pesmi in kulinarike so Slo- venci Ukrajinkam predsta- vili slovensko kulturo, one pa so jim predstavile svojo. Begunke se rade vključujejo v različne prostovoljne dejav- nosti in vsebine. Sodelujejo pri šentjurskih prireditvah, udeležujejo se predavanj in pohodov. Med drugim se bodo maja predstavile na posebnem bazarju, ki ga bo šentjurski turističnoinfor- macijski center pripravil ob srečanju pobratenih mest iz Francije in Nemčije. Testani- erova opaža, da bi si begunke v našem okolju rade poiskale delo. Misel, da živijo na ple- čih nekoga drugega, jih obre- menjuje. Mamice z majhnimi otroki se zaradi skrbi za svo- je potomce težko odločijo za večizmensko delo v proizvo- dnji. Od nekaterih zaposlitev jih odvrača tudi nizko plačilo. Koliko Ukrajincev živi pri nas? Ministrstvo za notranje zadeve RS beleži le skupen podatek o vseh državljanih Ukrajine, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. V podatke niso zajeti le begunci, ampak vsi Ukrajinci, ki so kadarkoli v preteklosti iz kateregakoli razloga prišli v Slovenijo in tukaj ostali. Vir: MNZ Upravna enota Stalno prijavljeni Začasno prijavljeni Celje 75 142 Laško 9 22 Mozirje 21 33 Slovenske Konjice 6 14 Šentjur pri Celju 12 28 Šmarje pri Jelšah 61 138 Velenje 27 55 Žalec 41 35 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 1 1, 16. marec 2023 KRONIKA Začetek niza ovadb zaradi kurjenja v naravi 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Neodgovorna voznica V soboto popoldne so policisti v Rimskih Toplicah ustavili voznico osebnega vozila, ki je prevažala pet otrok. Nihče ni bil pripet z varnostnim pasom. Zaradi neuporabe varno- stnih pasov in ker je v vozilu prevažala več potnikov, kot je dovoljeno, so voznici policisti izdali plačilni nalog. Vedno več nesreč pri delu Na območju Policijske postaje Šentjur so policisti v petek obravnavali nesrečo pri delu, v kateri je umrl 50-letni občan. Do nje je prišlo pri delu v gozdu na območju Resevne. Na 50-letnika, ki je v gozdu delal še z dvema drugima osebama, je po prvih podatkih zdrselo deblo in ga tako hudo poško- dovalo, da je poškodbam na kraju podlegel. Dan kasneje se je nesreča pri delu zgodila v podjetju v Slovenskih Konjicah. Pri sestavljanju kovinske konstrukcije za proizvodno linijo se je hudo poškodoval 45-letni delavec. Na območju Dobrne je isti dan 63-letni občan padel z lestve in se prav tako hudo poškodoval. V sobotnih večernih urah se je poškodoval tudi 27-letni voznik, ki je padel pri sestopanju iz kabine delovnega tovornega vozila. Pijan na moped Minuli petek je bil kaznovan mopedist, ki mu je v dopol- danskih urah preizkus z alkotestom pokazal, da je imel več kot promil in pol alkohola v krvi. Poleg tega je imel pri sebi orodje, ki ga je, preden so ga policisti ustavili, ukradel v eni od celjskih trgovin. Isti dan ponoči so v Celju pridržali voznika osebnega vozila, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola. V krvi je imel 1,7 promila alkohola. Do nedelje je po vsej Sloveniji potekala akcija Varnostni pas – varuje vas, ki je namenjena povečanju stopnje uporabe varnostnega pasu. V tem času je bil poostren nadzor tudi na našem ob- močju. Tako so policisti samo v dveh urah v četrtek zaznali 52 voznikov in tri sopotnike, ki v vozilih niso uporabljali varnostnih pasov, 37 voznikov je med vožnjo telefoniralo. Okradli sta ga med masažo Policisti preiskujejo tatvino, ki se je zgodila v Celju v minulih dneh. Ženski srednjih let sta pod pretvezo, da sta lastnika stanovanja dobitnika nagrade, vstopili v njuno sta- novanje. Lastniku je ena od njiju ponudila masažo. Medtem ko ga je masirala, je druga iz dveh denarnic v sosednji sobi ukradla gotovino. Občane policija opozarja, naj neznanih ljudi ne spuščajo v stanovanje. Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda ter na drugih gozdnih zemlji- ščih ni dovoljeno. Po kurje- nju je treba ogenj in žerja- vico popolnoma pogasiti in pokriti z negorljivo snovjo. Če zagori v naravnem okolju, je treba ostati miren. Ose- ba naj, če ni v nevarnosti, poskuša požar omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi, kot so voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno. Če požara ne more pogasiti, mora poklicati številko 112. Na nastanek požara v naravnem okolju vplivajo vrsta rastja, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, tempera- tura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni nekateri pogoji, se lahko požar zelo hitro širi. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste. Marec prinaša ne le pomlad in lepše vreme, ampak tudi potrebo marsikoga po čiščenju okolice, vrtov, gozdov. V zadnjih dveh letih so celjski policisti napisali nemalo ka- zni zaradi neupoštevanja predpisov o kurjenju v naravi. Kar nekaj ljudi so ovadili zaradi ogrožanja varnosti, saj so požari ušli izpod nadzora. Vsako leto policisti, gasilci in mediji opozarjamo na večjo previdnost, a mnogokrat opozorila naletijo na gluha ušesa. SIMONA ŠOLINIČ Spomnimo na številne lan- ske in predlanske požare. V Vitanju je lani moralo požar travnika in gozda gasiti več kot 40 gasilcev. Vzrok šir- jenja požara je bila nepre- vidnost lastnika, ki ni upo- števal navodil pri kurjenju v naravi. Tudi letos je mogoče pričakovati kar nekaj ovadb zaradi povzročitve splošne nevarnosti in to, da ljudje, namesto da bi odpadno ve- jevje odpeljali v zbirne cen- tre, kurijo tudi doma – v ne- posredni bližini hiš. Uredba je jasna Na policiji opozarjajo, da je v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju obdati z negorljivim materialom. Po- leg tega ga je treba vsaj me- ter od zunanjega roba očistiti vseh gorljivih snovi, ves čas kurjenja mora biti tudi pod nadzorom polnoletne osebe. Po kurjenju je treba ogenj po- Pomlad prinaša tudi nevarnost požarov polnoma pogasiti. Poskrbeti je treba, da so v bližini kuri- šča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (lopata, pesek, zemlja in po- dobno). V uredbi je prav tako dolo- čeno, da se ob povprečni hi- trosti vetra, večji od 20 kilo- metrov na uro, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 kilo- metrov na uro, ne sme začeti kuriti oziroma je treba požar takoj pogasiti. Prepovedi, obveznosti in pogoji kurjenja v naravnem okolju so opredeljeni tudi v Zakonu o gozdovih. Po zako- nu gre za prepovedano ravna- nje, če posameznik kuri na neurejenih kuriščih v gozdu, požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne prisotno- sti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom. Obve- znosti pri kurjenju v narav- nem okolju so opredeljene tudi v Zakonu o divjadi in lovstvu ter ne nazadnje v Ka- zenskem zakoniku. Ne le ogrožanje narave in gozda, ampak tudi živalskih vrst (Foto: PGD Laško) Narava si nekaj časa po požaru ne opomore (Foto: PGD Laško) Lanski požar v Vitanju je moralo gasiti več kot 40 gasilcev. (Foto: Arhiv PGD Vitanje) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 1 1, 16. marec 2023 ŠPORT Izidi 26. kroga v 1. sloven- ski nogometni ligi so bili: Gorica – Mura 1 : 1 (gostje iz Murske Sobote so izenačili v 80. minuti), Maribor – Tabor 1 : 1 (v Ljudskem vrtu so po- vedli Sežanci), Koper – Celje 0 : 1, Olimpija – Domžale 1 : 4 (derbi Ljubljanske kotline so prepričljivo dobili varovanci Simona Rožmana) in Kalcer Radomlje – Bravo 3 : 1 (naj- prej so vodili Šiškarji). Celja- nom sta na roke šla rezultata v Mariboru in Novi Gorici, ne pa v Stožicah, saj jim Dom- žalčani še naprej dihajo za ovratnik. Celjski hitrostni drsalec Tibor Komerički je uspešno nastopil na svetovnem pr- venstvu v hitrostnem drsa- nju na kratke proge v Seulu. Pri sedemnajstih letih je bil med petimi najmlajšimi tekmovalci na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. Na 500 metrov je bil 33., na 1.000 metrov 37., na 1.500 metrov pa je s 30. mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev. S ča- soma na 500 metrov (42,975 sekunde) in 1.500 metrov (2:23,438) je Komerički za ti dve razdalji izpolnil pogoj za udeležbo dveh hitrostnih drsalcev iz Slovenije na nasle- dnjem svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Rotterdamu. DŠ Charles Chukwubuikem Ikwuemesi se je imenitno znašel v izdihljajih obračuna v Kopru. 21-letni nigerijski napadalec je naj- večji celjski adut pri trgovanju z bogatejšimi klubi. Tibor Kome- rički s svojim trenerjem Martinom Ko- lencem (Foto: osebni arhiv Bodo celjski nogometaši le dočakali preboj v evropsko tekmovanje? Vrnil se je pretežek Charles Ikwuemesi! Nogometaši Celja so odlično odigrali drugi polčas na ko- prski Bonifi ki in izbojevali zelo pomembno zmago. Izničili so boleč domač poraz z zadnjo Gorico in se na drugem mestu izenačili z Mariborčani ter se še oddaljili od Mure in Kopra. Le Domžalčani jim trdovratno sledijo. DEAN ŠUSTER »Vrnil sem se!« Koprčani so imeli v 12. mi- nuti izjemno priložnost, ko je Omar Correa iz bližine poslal žogo v vratarja Matka Obra- dovića. Deset minut kasneje je na drugi strani Aljoša Mat- ko stresel prečko. Če so bili gostitelji morda v prvem delu za odtenek podjetnejši, so bili v nadaljevanju v povsem po- drejenem položaju. Kot da je trener Celja Roman Pilipčuk na zelenico poslal povsem drugo moštvo. Na Bonifi ki je tekmo odločil gol Charle- kar sedmih kilogramov. Toda Pilipčuk je bil pošten: »To je bila moja krivda.« Pilipčuk ponosen na fante »Pred prihodom na Obalo smo izgubili dve prvenstveni tekmi. Veliko se je govorilo, da Celje ne more več zma- govati. Vendar smo z igral- ci še naprej trdo delali in se pripravljali na naslednjo preizkušnjo. Uspelo nam je zmagati. Naš cilj je uvrstitev v evropsko tekmovanje, naše OLIMPIJA 26 19 3 4 48:26 60 MARIBOR 26 13 5 8 53:31 44 CELJE 26 12 8 6 37:30 44 DOMŽALE 26 11 9 6 40:30 42 MURA 26 9 11 6 37:31 38 KOPER 26 10 7 9 34:25 37 BRAVO 26 6 6 15 23:28 24 KALCER R. 26 4 10 12 21:46 22 TABOR 26 3 11 12 24:52 20 GORICA 26 3 10 13 22:40 19 želje morajo biti usmerjene le k prvemu naslednjemu koraku,« je razlagal Roman Pilipčuk. Nato je dodal: »Bili smo boljši in smo zasluženo zmagali. Res je, da bi se lahko tekma obrnila v povsem dru- gačno smer, če bi Koper proti njenem koncu izkoristil zre- lo priložnost. Toda na koncu lahko rečem, da smo mi z ve- čjo željo zasluženo prišli do zmagovitega zadetka. Vedno poudarjam, da imam v eki- pi odlične nogometaše. Vsi premorejo izjemno kakovost, tako tisti, ki igrajo, kot tisti, ki na svojo priložnost čakajo na klopi. Najbolj pomembno je, da vsi dodajo svoj delež ekipi, še posebej tisti, ki v igro vsto- pijo kasneje. Danes ni zmagal Ikwuemesi, zmagala je ekipa Celja. Zelo sem ponosen na svoje fante.« Še dvakrat v Stožice Med večje dolžnike v dose- danjem delu sezone vsekakor spada Lovro Bizjak, čigar ka- kovost sicer ni sporna: »Prvi polčas se ni iztekel po naših željah. Čeprav nismo igrali slabo, smo si med odmorom zadali nalogo, da moramo nekatere stvari izboljšati. Vztrajali smo pri svoji igri. Potrpežljivo smo čakali svoj pravi trenutek in izkoristili to, kar se nam je ponudilo. Lah- ko bi zadeli še večkrat.« Pot do »Evrope« je lažja v prven- stvu, toda možnosti obstaja- jo tudi v pokalu Nogometne zveze Slovenije. Žreb parov četrtfi nala Celjanom ni bil naklonjen. 5. aprila bodo go- stovali v Stožicah pri Olimpiji (z njo so se pomerili včeraj v 27. krogu 1. SNL). Na pra- gu polfi nala je Rogaška, ki bo gostila Bistrico. Preostala para sta Aluminij – Koper in Maribor – Primorje. Finalna tekma bo v Celju. Foto: Andraž Purg sa Ikwuemesija v 86. minuti. Akcijo je začel Denis Popović, s svoje polovice je ostro poda- jo namenil Lovru Bizjaku, ta pa je žogo odlično preusmeril proti kazenskemu prostoru, kjer jo je ulovil »Čarli«, jo po- peljal pred vrata in jo usmeril v njih. »Vrnil sem se,« je dejal s širokim nasmehom. Po po- razu z Gorico je na dan prišlo dejstvo, da je mladega Nige- rijca med zimskim premorom obiskala mama, mu je »pri- zadevno« kuhala dobrote in na priprave je prišel z viškom Komerički bo imel družbo v Rotterdamu Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 1 1, 16. marec 2023 ŠPORT Karate klub Polzela je izvedel člansko državno prvenstvo. Udeležilo se ga je 51 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 klubov. Državni prvaki z našega območja so Ste- fan Joksimović (Karate klub Žalec) v kate- goriji nad 84 kilogramov, Sven Rakovnik (Društvo za karate Celje) do 60 kilogramov in Laura Bergant (Karate klub Polzela) do 55 kilogramov. Državni podprvakinji sta Nika Šenica (KK Polzela, do 61 kg) in Tjaša Kvas (KK Žalec, do 55 kg), drugi je bil tudi Gal Skalicky (DK Celje, do 60 kg). Tretja mesta so osvojili Jurij Plaskan (do 84 kg) in Žiga Suša (do 75 kg), oba člana žalskega kluba, Zoja Avžner (do 61 kg) iz KK Pol- zela in Timi Močnik iz KK Petrovče, ki je tekmoval v katah. Po številu osvojenih me- dalj je bil žalski klub četrti, polzelski peti in celjski šesti. DŠ Celjanke z Ježičankami po zgodnjem sobotnem kosilu Pokalne prvakinje bodo v Slovenskih Konjicah Naslov pokalnih zmagovalk bodo branile košarka- rice Cinkarne Celje, ki so se lovorike do zdaj veselile že kar šestnajstkrat. Konec tedna bodo v Slovenskih Konjicah prve favoritinje za osvojitev pokalnega na- slova za sezono 2022/23. V soboto se bodo že ob 14.30 pomerile z Ježico, drugi polfi nalni par je Pro-Bit Ko- njice – Triglav (17.00). DEAN ŠUSTER Finalni obračun bo v ne- deljo zvečer (20.00). Nekaj dni kasneje bodo Celjanke odpotovale v Črno goro na zaključni turnir Jadranske lige. Dve konjiški ekipi Bliža se prvi vrhunec le- tošnje članske sezone za košarkarice. V nedeljo bo tudi zaključek Mini pokala deklet. »Veseli nas, da bomo v Slovenskih Konjicah go- stili zaključna turnirja slo- venskega pokala za članice in Mini pokala deklet. Zelo smo ponosni, da na turnir- ju sodelujeta obe naši ekipi. Vsem sodelujočim ekipam na fi nalnih turnirjih želi- mo, da se odlično počutijo. Organizatorji bomo poskr- beli za kakovostno organi- zacijo turnirja in zanimiv spremljevalni program, na katerega vabimo ljubitelje ženske košarke iz celotne Slovenije,« je poudaril Tadej Slapnik, predsednik ŽKK Pro-Bit Konjice. Nazadnje klonile leta 2018 Celjske košarkarice so se lani v fi nalu pomerile z ekipo Triglava in po napeti tekmi zmagale z rezultatom 81 : 71. V zadnjem obdobju so naj- uspešnejše v pokalnem tek- movanju, saj so od leta 2003 osvojile kar 16 naslovov. Nazadnje je njihovo zmago- vito serijo leta 2018 prekinil kranjski Triglav. Enajst po- kalnih naslovov ima Ježi- V nedeljo se bodo naj- brž pomerile Celjanke (v rumenih dresih sta Maruša Seničar pri žogi in Mojca Jelenc) in Kranjčanke, ki veljajo za najbolj neugodne tekmice najuspešnej- ših osvajalk lovorik v slovenski konkurenci. (Foto: SHERPA) ca, zadnjega je osvojila leta 2002. Dvakrat je slavil Tri- glav (2014, 2018), po enkrat Maribor (2004) in Kranjska Gora (2011). Pred nedeljskim fi nalnim obračunom članic bo v športni dvorani Sloven- ske Konjice tudi zaključek devete izvedbe Mini pokala deklet. Ob 14.30 se bodo za tretje mesto pomerile ko- šarkarice Janine in Vipave, v velikem fi nalu si bosta ob 16.30 uri nasproti stali ekipi Pro-Bit Konjice in Domel iz Škofje Loke. Janina iz Ro- gaške Slatine je prvo mesto osvojila pred tremi leti. Sedma zmaga Hopsov, prva Kuharjeva Že v petek je bil v La- škem lokalni derbi 20. kroga v 1. slovenski ligi za košarkarje. Šentjur je bil boljši od Zlatoroga z 82 : 72. Naj- boljši strelec srečanja je bil s 25 točkami Jan Copot (Zlatorog), dve točki manj je dosegel Tavian Mc Kael Dunn-Martin (Šentjur). Po- raz – vsaj do ponedeljka – ni bil tragičen za Laščane, potem so izvedeli za rezul- tat iz Škofje Loke, kjer je LTH Castings ugnal ekipo Šenčurja, zabeležil šesto zmago v sezoni in skočil na deveto mesto prvenstvene lestvice. Zlatorog je zdaj sam na dnu lestvice s peti- mi zmagami. Da so v nevar- nem območju, so končno začutili na Polzeli in priva- bili k sodelovanju starega znanca. Trener Boštjan Kuhar je začel svoj peti mandat pri Hopsih. Takoj jih je popeljal do zmage, po podaljšku proti Rogaški. Polzelani imajo zdaj sedem zmag, po devet sta jih zbra- la Šentjur in Rogaška, ekipa Terme Olimia je na četrtem mestu z desetimi zmagami. Do konca ligaškega tekmo- vanja je še sedem krogov. DŠ Boštjan Kuhar se je vrnil na Polze- lo. (Foto: TT) Začetek v soboto v Kajuhovi dvorani Ekipa Ženskega nogome- tnega kluba Celje bo ponov- no igrala v fi nalu državnega prvenstva v futsalu. In spet se bodo slovenske prvakinje za naslov pomerile z ekipo Slovenskih goric. Prvo dejanje fi nalnega niza, ki se igra na tri zmage, bo v soboto (16.00) v dvorani I. gimnazije v Celju. Dvoboj se bo nato preselil v Spodnji Duplek, morda se bo končal že 1. aprila v celjski dvorani. Dva preobrata v Pivki Sergeja Kos, Vanja Tanšek, Ines Ermenc in druge želi- jo svoji ekipi priigrati peti naslov državnih prvakinj. V polfi nalu so najprej doma premagale Košano s 6 : 2. Ponovno pričakujemo srdit boj med ekipama Celja in Slovenskih goric. (Foto: Andraž Purg) Strelka dveh golov je bila Vanja Tanšek, po enega so dodale Vanesa Kozina, Ines Ermenc, Sergeja Kos in Anja Ložar. Na drugi tekmi v Pivki je bilo dramatično. Najprej je kazalo na lažje delo, saj je Celje povedlo z 2 : 0 z go- loma Maše Novak in Vanese Kozina. Domačinke so nato dosegle tri zadetke zapovr- stjo. Še v predzadnji minuti je bil rezultat na semaforju 3 : 2, nakar je izid izenačila Tjaša Alegro, v zadnji minuti pa je zadela Vanja Tanšek. To je pomenilo, da so Celjanke zmagale na vseh šestnajstih tekmah v tej sezoni. Dobile so tudi pokalno tekmo proti Košani, a so jo kasneje izgu- bile za zeleno mizo zaradi administrativne napake. Mlade Celjanke spet na vrh? »Prvič je bilo kar osem ekip v 1. slovenski futsal ligi. Veliko je novih igralk, razširjenost je pri- nesla tudi dodatno kakovost,« se je na celotno prvenstvo ozrl trener Celja in obenem tudi se- lektor slovenske reprezentance Drago Adamič. »Prvo tekmo s Košano smo zlahka dobili. Tudi drugo smo začeli dobro, nato je sledil padec. Domačin- ke so nas kaznovale, a nam je v končnici uspel preobrat. Naša dekleta so že večkrat zmagala v zadnjih minutah. To doka- zuje, da ne gre za srečo, tem- več za kakovost, izkušnje in odločnost,« pravi Adamič, ki priznava vlogo favorita v fi na- lu državnega prvenstva. Celj- ski navijači so svoje ljubljenke podpirali v Pivki, nedvomno bodo imele celjske nogometa- šice glasno podporo s tribune tudi v soboto. DŠ Zmagali Joksimović, Rakovnik in Bergantova Stefan Joksimović (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 1 1, 16. marec 2023 ŠPORT Hokejisti LedXa Celja so včeraj na svojem ledu odi- grali že tretjo tekmo polfi - nala lige IHL. Prvi dve tekmi so izgubili. Čeprav so bili na prvem ob- računu v celjskem mestnem parku podjetnejši in so imeli več strelov od Jeseničanov, so izgubili z 1 : 0. Edini gol je v prvi tretjini dosegel Patrik Rajsar. Vratar gorenjske ekipe Urban Avsenik je zaustavil 37 strelov. Trenerja LedXa Celja Gala Korena so prevevali me- šani občutki. Bil je razočaran zaradi poraza, po drugi stra- ni se je zavedal, da so njegovi fantje, še zlasti v zadnji tre- tjini, vložili ogromno truda, oblegali jeseniška vrata, toda zmanjkal jim je kanček sreče. Čeprav so Jeseničani z Vi- pitenom v alpski ligi igrali dan prej in so dan po tekmi v Celju odpotovali v Italijo, so v knežje mesto pripelja- li nekaj članov prve ekipe. Isto so storili (v četrtfi nalu so dve tekmi proti Slaviji igrali celo s prvo postavo) tudi v soboto v dvorani Pod- mežakla, kjer je bil izid 4 : 1. Sredi druge tretjine je vod- stvo Gorenjcev na 2 : 1 zni- žal Srdjan Subotić. Akcijo je začel Jure Sotlar, podajalec je bil Mikus Mintautiškis. Morebiti so Jeseničani tako močno motivirani tudi zato, ker za razliko od Celjanov v naslednji sezoni ne bodo igrali v alpski ligi. DŠ Bo odliv igralcev iz Celja Pivovarne Laško večji kot priliv? Drugi novinec za naslednjo sezono je Grega Krečič V prvi polovici januarja je triletno pogodbo z Ro- kometnim klubom Celje Pivovarna Laško podpisal vratar Rok Zaponšek, ki bo po koncu sezone zapustil švicarsko ekipo Kriens-Luzern. Celjsko ekipo bo okre- pil tudi slovenski reprezentant Grega Krečič. DEAN ŠUSTER Desni zunanji napadalec je s celjskim klubom sklenil dveletno sodelovanje. Dobro pozna Toskića 26-letni Grega Krečič se je iz Sežane preselil v Koper. Pred tremi leti ga je pot vodi- la na Madžarsko. 186-centi- metrov visok Krečič je igral za Csurgói. »Zelo sem vesel in ponosen, da sem podpisal za klub, kot je Celje Pivovar- zahtevni madžarski ligi, kjer se je nedvomno izkazal. Žal zaradi zdravstvenih težav na januarskem svetovnem prvenstvu v dresu Slovenije ni odigral vidnejše vloge. Je v letih, ko je lahko še boljši. Moštvu bo vsekakor prine- sel izkušnje, novo energijo in seveda tudi kakovost. Že zdaj mu izrekam dobrodošli- co in mu želim vse dobro v celjskih barvah,« je bil dobro razpoložen direktor Celja Pi- vovarne Laško Miroslav Be- nicky. Celjsko moštvo se je včeraj z velenjskim bojevalo za preboj v polfi nale sloven- skega pokala. V soboto bo gost dvorane Zlatorog Slo- van. Težko pričakovan derbi s trebanjskim Trimom, ki bo najbrž že postregel z odgo- vorom na vprašanje, kdo je najboljši v državi, bo v Celju v petek. 31. marca. Preostala sta cilja s Celjem Slovenska rokometna re- prezentanca je v Kopru v četrtem krogu kvalifi kacij za nastop na evropskem prven- stvu premagala Črno goro s 37 : 30. S tem si je že zago- tovila nastop na zaključnem turnirju stare celine med 10. in 24. januarjem v Nemčiji. »Pred začetkom kvalifi kacij smo si zadali cilj, da bomo premagali vse tekmece. To nam je tudi uspelo. Cilj je izpolnjen, vendar ostajata še dve tekmi. Vesel sem, da smo v tokratni del kvalifi kacij pre- nesli dobre igre s svetovnega prvenstva. Časa za počitek ni bilo, takoj je bilo treba misli usmeriti h klubskim obve- znostim. S Slovenijo je cilj izpolnjen, zdaj mi ostajata še dva s Celjem,« je po vrnitvi s Primorske dejal Aleks Vlah, ki se je uspeha izbrane vrste veselil s Stefanom Žabićem in Tadejem Mazejem. na Laško. Prepričan sem, da je to prava odločitev za mojo športno pot in za napredek v igri. Poznam veliko igralcev, z nekaterimi sem v mlajših slovenskih selekcijah tudi že igral. Dobro poznam tudi trenerja Alema Toskića, s katerim sva že sodelovala, in mislim, da s privajanjem na sistem igre ne bo večjih težav« je optimističen Kre- čič. Dodal je: »Upam, da bo z mojim prihodom ekipa še močnejša in da bomo skupaj osvojili čim več lovorik.« Okrepitev v pravem pomenu besede »Vsi v klubu smo zelo vese- li, da nam je uspelo v ekipo pripeljati tako kakovostne- ga igralca. Grega ima izku- šnje z igranjem v evropskih tekmovanjih in bo s svojim prihodom zagotovo dodana vrednost našemu moštvu,« meni trener Alem Toskić. »Na Grego gledamo kot na okrepitev v pravem pomenu besede. Gre za izkušenega igralca, ki je svojo kakovost dokazoval že v barvah Ko- pra. V zadnjih letih je bo- gate izkušnje nabral v zelo Grega Krečič je vajen igrati v rumenem dresu. (Foto: RD Koper) Aleks Vlah želi s celjskim klubom osvojiti obe domači lovoriki, preden se odpravi na Dansko. (Foto: SHERPA) Jeseničani so polfinale vzeli izjemno resno Srdjan Subotić je dosegel prvi gol za LedX Celje v polfinalu lige IHL. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 20. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Slovenska planinska pot - Teja Štefanči č Od Maribora do Ankarana v 38 dneh. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. TOREK, 21. marec, ob 10.00 ODDELEK GLASBA-FILM Srečanje z Zoranom Pevcem Predstavitev pesniške zbirke Beckett - Moj advokat TOREK, 21. marec, ob 17.30 SREDA, 22. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Lutkovna predstava: Mali muc išče čarovnico Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Od Reformatorjev do Pasjega moža in še naprej! Gost: Boštjan Gorenc-Pi žama Primerno za učence II. in III. triletja OŠ. Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 3. 16.00 Celjski dom V plesnem vrtincu Območna revija plesnih skupin Celjske regije 17.00 Zgodovinski arhiv Celje Je bilo v Celju dovolj mostov? Vodstvo po razstavi avtorja Bojana Himmelreicha 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Polkaholiki Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema Vodstvo po razstavi 19.00 Likovni salon Celje Razstava zabava Odprtje razstave umetnice Asiane Jurca Avci 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Fantovščina Gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje Blišč in beda tehnokapitalizma ali odpisani, osamljeni in odstavljeni Predstavitev knjige avtorice Zdenke Kristan 19.30 Narodni dom Celje Ljubljanski solisti & Petra Kovačič Koncert komornega godalnega orkestra Ljubljanski solisti z violinistko Petro Kovačič, članico Dunajske fi lharmonije 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava PETEK, 17. 3. 17.00 Dom Krajevne skupnosti Stara vas Velenje Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 19.00 Galerija F-bunker Velenje Rolkanje na Slovenskem Odprtje razstave Mateja Počervine 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevoč Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 20.00 Celjski mladinski center Funk Fact + Teku snu Koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nikoli ni prepozno Monokomedija Mojce Fatur; Špas teater 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Vročica Komedija Špas Teatra SOBOTA, 18. 3. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Lisička zvitorepka Lutkovno gledališče Velenje 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Kokoška Emilija Igrana predstava; KUD Dudovo drevo in KD Gledališče Velenje 18.00 Dvorana zadružnega doma Ponikva pri Žalcu Šopek za praznik Koncert ob 25. letnici Ljudskih pevk iz Ponikve pri Žalcu 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladni koncert Pihalnega orkestra Šentjur 18.00 Vila Bianca Velenje Predstava Magnolij Plesna predstava ob 6. obletnici delovanja Kulturno umetniškega društva kreativnih idej Magnolija 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vročica Glasbena komedija, Špas teater NEDELJA, 19. 3. 10.00 Šalčkovo gledališče (Gasilski dom Šalek) Lutke v Šalčkovem gledališču Svetovni dan lutk v družbi vilenjaka Šalčka 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celjski strop s Kulturnozgodovinsko razstavo Javno vodstvo 17.00 Dom kulture Velenje Orkester (L'orchestre) Komedija, Cuker Teater Portorož 17.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ićkoti Festival-ić smeha v vašem kraju 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Z besedami o podobah fantazije Predstavitev 22. zbornika Literarnega društva Šentjur PONEDELJEK, 20. 3. 18.00 Knjižnica Velenje konSekvence ≡ Eraldo Bernocchi – SIMM Koncert 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Oddelčni nastop kitaristov in citrarjev TOREK, 21. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev za mamice in babice 17.30 Osrednja knjižnica Celje Zoran Pevec: »Beckett – moj advokat« Predstavitev pesniške zbirke; z avtorjem se bo pogovarjal Kristian Koželj 19.00 Narodni dom Celje Pozdrav pomladi Pomladni koncert Gimnazije Celje – Center 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Koncertni cikel pri Didiju: Jošt in Vid Drašler, Samo Kutin in Aleš Jelenko 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert aktiva za kitaro, harfo in citre GŠ Velenje SREDA, 22. 3. 16.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev 1. razredov klavirja 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 7. produkcija 19.19 Mestna knjižnica Velenje Borut Korun: Z veslom in peresom po svetu Pogovor z avtorjem knjige Druge prireditve ČETRTEK, 16. 3. 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 1. do 4. razreda 16.00 Mladinski center Žalec Mali center želja Delavnica za gregorjevo 17.00 Ljudska univerza Šentjur Kako prenesem in kam shranim fotografi je na mojem telefonu Predava Darja Kos 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Občinska knjižnica Polzela Pridelovanje zelenjave v spremenjenih klimatskih razmerah in rastlinjakih na domačem vrtu Strokovno predavanje Miše Pušenjak 19.00 Občinska knjižnica Prebold Na pragu pomladi Literarno-pogovorni večer s Kulturnim društvom Slap 19.00 Špital Za Prjatle Celje Himalaja za telebane ali dva bizgeca drugič v Nepalu – Mera peak edition Potopisno predavanje Simona Šosterja in Žige Bedrača 20.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer PETEK, 17. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton 10.00 do 24.00 Špital Za Prjatle Celje St. Patrick's Day Irska zabava, tudi v soboto ob istem času 18.00 Knjižnica Radeče Pogovorni večer z Mileno Miklavčič 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Irska veselica s srečelovom 20.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 3. 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen irski zajtrk 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele 10.00 Dom kulture Loče Zverinice iz Rezije NEDELJA, 19. 3. 8.00 Pred cerkvijo sv. Jožefa v Škalah Jožefov sejem Razstava in prodaja domačih dobrot in izdelkov ter srečanje godovnikov. PONEDELJEK, 20. 3. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 17.00 Celjski mladinski center Delavnica kaligrafi je Vodi Tanja Užmah Mosquera 17.00 Knjižnica Velenje Pomladni lampijonček Otroška ustvarjalna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Slovenska planinska pot s Tejo Štefančič Dogodek v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Odprava Peru 2022 Potopisno predavanje TOREK, 21. 3. 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Lutka za nastop: Izdelovanje lutke na palici Hermanova otroška ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Od reformatorjev do pasjega moža in še naprej! Gost Boštjan Gorenc Pižama 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Z enakonočjem prihaja pomlad Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ zapeSYNTHnica delavnica za otroke in mladino 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost pogovornega večera Jože Napotnik SREDA, 22. 3. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Album za fotografi je Fotografska ustvarjalnica 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ Saša Spačal – MikoMitologije Predavanje 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vpliv vremena na počutje ljudi Tematsko predavanje Tanje Cegnar 19.00 Občinska knjižnica Žalec O športni poti, motivaciji in varnosti Predavanje Tine Žarki 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor zapuščine, avto- rice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Knjižnica Šentjur: razstava pla- katov Amnesty International: Koraki za odpravo nasilja nad ženskami; do nadaljnjega Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava Brinove jagode, av- torice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 3. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4. Galerija na prostem in razsta- višče Standard Velenje: Z do- bro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Melodije cvetja Olge Ulokine; do 31. 3.; Domoznanski oddelek: An- ton Herman: Grafi ke in simboli; do 31. 3.; Mladinska soba: Zmo- remo skupaj, razstava učencev CVIU Velenje ob svetovnem dne- vu downovega sindroma; do 31. 3.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Tadeja Mravljak Jegrišnik; do 31. 3.; Otroški oddelek: razstava Zlate hruške 2022; do 31. 3.; Oddelek za odrasle: razstava ilustracij; Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec: Kajuh, Pesnik partizan; do 2. 4 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 16. marec 2023 Poroke Žalec Poročili so se: Alenka ŠPI- TALER in Boris VUZEM, oba iz Šešč pri Preboldu in Nina VERVEGA iz Celja in Darko KRAJNC iz Šempetra.. MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN Prihaja pomlad in z njo se vračajo boleči spomini na dan, ko nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC KREGAR (28. 7. 1938–18. 3. 2020) Hvala vsem, ki z nami obujate spomine nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Pogrešamo ga njegovi: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama p MARJAN KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (20. 11. 1962–7. 3. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in se pridružili molitvi ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu Mitji Markoviču in stalnemu diakonu Karliju Brezovšku za sveto mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospe Hermini za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Marjan, žalostni smo, ker smo te izgubili, toda srečni, da smo te imeli. Žalujoči: brata in sestre z družinami 164 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker te več med nami ni. ZAHVALA V Bogu je zaspal naš dragi brat in stric Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 18. marca 2023 mineva deset let, kar nas je zapustil ANDREJ URANKAR z Gomilskega Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči domači p Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre ANICE HRASTNIK roj. Erjavec, iz Lahomnega 60, Laško (29. 7. 1939–7. 3. 2023) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darove. Posebna zahvala ZD Laško, patronažni se- stri Zaliki, duhovniku Roku Metličarju za pogrebno mašo, govorniku Stanku Seliču, pevcem skupine Eros za ganljivo odpete pesmi, Marku Mastnaku za odigrano Tišino, kolekti- vu Tehnike Laško, Vrtcu Anice Černejeve Celje, enota Luna, in društvom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni p Ste kot sonce življenja sijali, za vse svoje ljubezen razdali, odslej boste kot zvezda svetleča, naj Vam v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubljeni oče, dedek in pradedek PETER ULAGA po domače Špančev Peter iz Rečice (14. 9. 1938–2. 3. 2023) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo nadžupniku Roku Me- tličarju za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Zvon za petje pri maši, govorniku Matjažu Piklu, Rečiškim pevcem za odpeti pesmi slovesa, trobentaču Mihu Salobirju za odigrano Tišino, komaratom knapom zastavonošem za izkaz poslednje časti in pogrebni službi Komunale Laško. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem podjetja MIK in Biro Meka za vso podporo, spodbudne in tople besede ter prispevke. Žalujoči: hči Fanika z možem, sin Dani z ženo in devet vnukov s partnerji ter šestimi pravnuki p STROJI PRODAM MOTORNO žago Jonsered 22-34, staro tri leta, prodam. Možna menjava za moč- nejšo. Telefon 031 733-965. 149 DELOVNI pult »pank«, 210 × 80 × 88, skupaj z varilno mizo, 120 × 80 × 88 in apara- tom, prodam za 800 EUR. Telefon 031 490-822. 168 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 POSEST ODDAM V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslov- ni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m². Telefon 031 625-384. 163 Smrti Celje Umrli so: Milica Silva HOČE- VAR iz Celja, 89 let, Hedvika PIKELJ z Vranskega, 79 let, Nada POVŠE iz Prebolda, 91 let, Srečko PETEK iz Laškega, 71 let, Alojzija KREGAR iz Ce- lja, 82 let, Frančiška ŠVENT iz Celja, 94 let, Jakob SATLER s Polzele, 80 let, Safet BURZIĆ iz Celja, 70 let, Mihael OMER- ZU iz Ljubečne, 87 let, Franc SELIČ iz Dobja, 76 let, Marija PLAVČAK iz Štor, 65 let, Ana Marija BRGLEZ iz Velenja, 85 let, Jožefa KOPUŠAR iz Žalca, 76 let, Suzana FRECE iz Celja, 61 let, Bajro BULJUBAŠIĆ iz Celja, 63 let, Valentin NOVAK iz Rečice ob Savinji, 87 let, STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v bližini Laškega, komfortno opremljeno, z vso opremo, vseljivo, oddamo. Telefon 031 625-561. 144 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, pašne reje, stare eno leto in pol, prodamo. Telefon 040 855-080. 162 DVE telički simentalki, stari 3 tedne, prodam. Telefon 070 250-441. 170 OVCE, tri, primerne za pripust ali zakol, stare 8 mesecev, in kravo simentalko, staro 8 let, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 070 864-120. 171 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 136 TELIČKO mesne pasme, staro približno 6 me- secev, kupim. Telefon 031 812-027. 161 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p SENO v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 148 OREHOVA jedrca prodam. Telefon 041 210- 119. 158 OREHOVA jedrca prodamo. Telefon (03) 5795-689 ali 040 660-955. 160 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 KOKOŠI, mlade rjave nesnice jarkice, proda- jamo od 13. 3. naprej na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naročilu, bela jajca za velikonočne pisanice in kakovo- stna krma za kokoši in piščance – prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. p PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača kuhana hrana, tračni obračalnik Sip 200 in tehtni- co, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 165 FREZO Praktik, skoraj nova, s priključki, manjši mlin na kamne, z motorjem, sad- jevec, slivovko, ekološki krompir in suhe salame, prodam. Telefon 070 726-758. 172 CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 19. marec 2023, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO KRMO otavo, ročno spravljeno, enobraz- dni plug in okopalnik za muto, okrogli priklop, prodam. Samo resni, pokličite telefonsko številko 070 612-705. 166 GRAMOFONSKE plošče narodnozabavne glasbe, različne, in vino kvinton, po 0,50 EUR/l, prodam. Telefon 030 290-142. 167 10 metrov pocinkane in 25 metrov alumini- jaste mreže in 20 okroglih stebrov za vrt, višina 105 cm, prodam za 85 EUR. Telefon 031 490-822. 168 10 vinogradniških betonskih stebrov, višina 2,80 m, skupaj z žico, prodam za 40 EUR. Telefon 031 490-822. 168 SUHA drva: gaber, hrast, možna razrez in prevoz do 10 km, ter češnjeve »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 051 318-190. 169 DOBRO ohranjen kovinski lojterni voz z gumi- jastimi kolesi, bobnaste zavore, nosilnost približno 2.000 kg, prodam. Telefon 051 203-305, okolica Laškega. 173 Alojz MIKLAVC iz Laškega, 76 let, Marija KOLAR iz Žalca, 88 let, Silvestra HORVAT iz Griž, 89 let, Janez JERMAN iz Zabu- kovice, 73 let, Eduard JAZBEC s Polzele, 84 let, Mateja NEN- DL iz Gorice pri Šmartnem, 64 let, Roza VLAHINIČ iz Celja, 96 let, Jožica PODHRAŠKI iz Laškega, 59 let, Adolf FUŽIR iz Nazarij, 82 let, Lazo RAJKO- VIĆ iz Laškega, 69 let, Štefani- ja BREŽNIK iz Celja, 100 let, Gvido BORIN iz Celja, 86 let, Stanislav MARUŠEK iz Štor, 88 let, Jožefa RIBIČ iz Celja, 101 leto, Anton POLŠAK iz Velenja, 81 let, Pavla POLAK z Gomil- skega, 86 let, Jernej PLANKL iz Luč, 66 let, Blaž ŠAFARIČ iz Celja, 88 let, Jožef OCVIRK iz Košnice pri Celju, 85 let. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 20. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Slovenska planinska pot - Teja Štefanči č Od Maribora do Ankarana v 38 dneh. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. TOREK, 21. marec, ob 10.00 ODDELEK GLASBA-FILM Srečanje z Zoranom Pevcem Predstavitev pesniške zbirke Beckett - Moj advokat TOREK, 21. marec, ob 17.30 SREDA, 22. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Lutkovna predstava: Mali muc išče čarovnico Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Od Reformatorjev do Pasjega moža in še naprej! Gost: Boštjan Gorenc-Pi žama Primerno za učence II. in III. triletja OŠ. Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 3. 16.00 Celjski dom V plesnem vrtincu Območna revija plesnih skupin Celjske regije 17.00 Zgodovinski arhiv Celje Je bilo v Celju dovolj mostov? Vodstvo po razstavi avtorja Bojana Himmelreicha 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Polkaholiki Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema Vodstvo po razstavi 19.00 Likovni salon Celje Razstava zabava Odprtje razstave umetnice Asiane Jurca Avci 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Fantovščina Gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje Blišč in beda tehnokapitalizma ali odpisani, osamljeni in odstavljeni Predstavitev knjige avtorice Zdenke Kristan 19.30 Narodni dom Celje Ljubljanski solisti & Petra Kovačič Koncert komornega godalnega orkestra Ljubljanski solisti z violinistko Petro Kovačič, članico Dunajske fi lharmonije 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava PETEK, 17. 3. 17.00 Dom Krajevne skupnosti Stara vas Velenje Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 19.00 Galerija F-bunker Velenje Rolkanje na Slovenskem Odprtje razstave Mateja Počervine 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevoč Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 20.00 Celjski mladinski center Funk Fact + Teku snu Koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nikoli ni prepozno Monokomedija Mojce Fatur; Špas teater 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Vročica Komedija Špas Teatra SOBOTA, 18. 3. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Lisička zvitorepka Lutkovno gledališče Velenje 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Kokoška Emilija Igrana predstava; KUD Dudovo drevo in KD Gledališče Velenje 18.00 Dvorana zadružnega doma Ponikva pri Žalcu Šopek za praznik Koncert ob 25. letnici Ljudskih pevk iz Ponikve pri Žalcu 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladni koncert Pihalnega orkestra Šentjur 18.00 Vila Bianca Velenje Predstava Magnolij Plesna predstava ob 6. obletnici delovanja Kulturno umetniškega društva kreativnih idej Magnolija 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vročica Glasbena komedija, Špas teater NEDELJA, 19. 3. 10.00 Šalčkovo gledališče (Gasilski dom Šalek) Lutke v Šalčkovem gledališču Svetovni dan lutk v družbi vilenjaka Šalčka 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celjski strop s Kulturnozgodovinsko razstavo Javno vodstvo 17.00 Dom kulture Velenje Orkester (L'orchestre) Komedija, Cuker Teater Portorož 17.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ićkoti Festival-ić smeha v vašem kraju 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Z besedami o podobah fantazije Predstavitev 22. zbornika Literarnega društva Šentjur PONEDELJEK, 20. 3. 18.00 Knjižnica Velenje konSekvence ≡ Eraldo Bernocchi – SIMM Koncert 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Oddelčni nastop kitaristov in citrarjev TOREK, 21. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev za mamice in babice 17.30 Osrednja knjižnica Celje Zoran Pevec: »Beckett – moj advokat« Predstavitev pesniške zbirke; z avtorjem se bo pogovarjal Kristian Koželj 19.00 Narodni dom Celje Pozdrav pomladi Pomladni koncert Gimnazije Celje – Center 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Koncertni cikel pri Didiju: Jošt in Vid Drašler, Samo Kutin in Aleš Jelenko 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert aktiva za kitaro, harfo in citre GŠ Velenje SREDA, 22. 3. 16.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev 1. razredov klavirja 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 7. produkcija 19.19 Mestna knjižnica Velenje Borut Korun: Z veslom in peresom po svetu Pogovor z avtorjem knjige Druge prireditve ČETRTEK, 16. 3. 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 1. do 4. razreda 16.00 Mladinski center Žalec Mali center želja Delavnica za gregorjevo 17.00 Ljudska univerza Šentjur Kako prenesem in kam shranim fotografi je na mojem telefonu Predava Darja Kos 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Občinska knjižnica Polzela Pridelovanje zelenjave v spremenjenih klimatskih razmerah in rastlinjakih na domačem vrtu Strokovno predavanje Miše Pušenjak 19.00 Občinska knjižnica Prebold Na pragu pomladi Literarno-pogovorni večer s Kulturnim društvom Slap 19.00 Špital Za Prjatle Celje Himalaja za telebane ali dva bizgeca drugič v Nepalu – Mera peak edition Potopisno predavanje Simona Šosterja in Žige Bedrača 20.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer PETEK, 17. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton 10.00 do 24.00 Špital Za Prjatle Celje St. Patrick's Day Irska zabava, tudi v soboto ob istem času 18.00 Knjižnica Radeče Pogovorni večer z Mileno Miklavčič 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Irska veselica s srečelovom 20.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 3. 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen irski zajtrk 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele 10.00 Dom kulture Loče Zverinice iz Rezije NEDELJA, 19. 3. 8.00 Pred cerkvijo sv. Jožefa v Škalah Jožefov sejem Razstava in prodaja domačih dobrot in izdelkov ter srečanje godovnikov. PONEDELJEK, 20. 3. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 17.00 Celjski mladinski center Delavnica kaligrafi je Vodi Tanja Užmah Mosquera 17.00 Knjižnica Velenje Pomladni lampijonček Otroška ustvarjalna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Slovenska planinska pot s Tejo Štefančič Dogodek v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Odprava Peru 2022 Potopisno predavanje TOREK, 21. 3. 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Lutka za nastop: Izdelovanje lutke na palici Hermanova otroška ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Od reformatorjev do pasjega moža in še naprej! Gost Boštjan Gorenc Pižama 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Z enakonočjem prihaja pomlad Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ zapeSYNTHnica delavnica za otroke in mladino 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost pogovornega večera Jože Napotnik SREDA, 22. 3. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Album za fotografi je Fotografska ustvarjalnica 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Galerija Velenje konSekvence ≡ Saša Spačal – MikoMitologije Predavanje 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vpliv vremena na počutje ljudi Tematsko predavanje Tanje Cegnar 19.00 Občinska knjižnica Žalec O športni poti, motivaciji in varnosti Predavanje Tine Žarki 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor zapuščine, avto- rice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Knjižnica Šentjur: razstava pla- katov Amnesty International: Koraki za odpravo nasilja nad ženskami; do nadaljnjega Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava Brinove jagode, av- torice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 3. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4. Galerija na prostem in razsta- višče Standard Velenje: Z do- bro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Melodije cvetja Olge Ulokine; do 31. 3.; Domoznanski oddelek: An- ton Herman: Grafi ke in simboli; do 31. 3.; Mladinska soba: Zmo- remo skupaj, razstava učencev CVIU Velenje ob svetovnem dne- vu downovega sindroma; do 31. 3.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Tadeja Mravljak Jegrišnik; do 31. 3.; Otroški oddelek: razstava Zlate hruške 2022; do 31. 3.; Oddelek za odrasle: razstava ilustracij; Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec: Kajuh, Pesnik partizan; do 2. 4 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 16. marec 2023 Poroke Žalec Poročili so se: Alenka ŠPI- TALER in Boris VUZEM, oba iz Šešč pri Preboldu in Nina VERVEGA iz Celja in Darko KRAJNC iz Šempetra.. MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN Prihaja pomlad in z njo se vračajo boleči spomini na dan, ko nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC KREGAR (28. 7. 1938–18. 3. 2020) Hvala vsem, ki z nami obujate spomine nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Pogrešamo ga njegovi: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama p MARJAN KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (20. 11. 1962–7. 3. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in se pridružili molitvi ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu Mitji Markoviču in stalnemu diakonu Karliju Brezovšku za sveto mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospe Hermini za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Marjan, žalostni smo, ker smo te izgubili, toda srečni, da smo te imeli. Žalujoči: brata in sestre z družinami 164 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker te več med nami ni. ZAHVALA V Bogu je zaspal naš dragi brat in stric Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 18. marca 2023 mineva deset let, kar nas je zapustil ANDREJ URANKAR z Gomilskega Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči domači p Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre ANICE HRASTNIK roj. Erjavec, iz Lahomnega 60, Laško (29. 7. 1939–7. 3. 2023) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darove. Posebna zahvala ZD Laško, patronažni se- stri Zaliki, duhovniku Roku Metličarju za pogrebno mašo, govorniku Stanku Seliču, pevcem skupine Eros za ganljivo odpete pesmi, Marku Mastnaku za odigrano Tišino, kolekti- vu Tehnike Laško, Vrtcu Anice Černejeve Celje, enota Luna, in društvom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni p Ste kot sonce življenja sijali, za vse svoje ljubezen razdali, odslej boste kot zvezda svetleča, naj Vam v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubljeni oče, dedek in pradedek PETER ULAGA po domače Špančev Peter iz Rečice (14. 9. 1938–2. 3. 2023) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo nadžupniku Roku Me- tličarju za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Zvon za petje pri maši, govorniku Matjažu Piklu, Rečiškim pevcem za odpeti pesmi slovesa, trobentaču Mihu Salobirju za odigrano Tišino, komaratom knapom zastavonošem za izkaz poslednje časti in pogrebni službi Komunale Laško. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem podjetja MIK in Biro Meka za vso podporo, spodbudne in tople besede ter prispevke. Žalujoči: hči Fanika z možem, sin Dani z ženo in devet vnukov s partnerji ter šestimi pravnuki p STROJI PRODAM MOTORNO žago Jonsered 22-34, staro tri leta, prodam. Možna menjava za moč- nejšo. Telefon 031 733-965. 149 DELOVNI pult »pank«, 210 × 80 × 88, skupaj z varilno mizo, 120 × 80 × 88 in apara- tom, prodam za 800 EUR. Telefon 031 490-822. 168 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 POSEST ODDAM V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslov- ni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m². Telefon 031 625-384. 163 Smrti Celje Umrli so: Milica Silva HOČE- VAR iz Celja, 89 let, Hedvika PIKELJ z Vranskega, 79 let, Nada POVŠE iz Prebolda, 91 let, Srečko PETEK iz Laškega, 71 let, Alojzija KREGAR iz Ce- lja, 82 let, Frančiška ŠVENT iz Celja, 94 let, Jakob SATLER s Polzele, 80 let, Safet BURZIĆ iz Celja, 70 let, Mihael OMER- ZU iz Ljubečne, 87 let, Franc SELIČ iz Dobja, 76 let, Marija PLAVČAK iz Štor, 65 let, Ana Marija BRGLEZ iz Velenja, 85 let, Jožefa KOPUŠAR iz Žalca, 76 let, Suzana FRECE iz Celja, 61 let, Bajro BULJUBAŠIĆ iz Celja, 63 let, Valentin NOVAK iz Rečice ob Savinji, 87 let, STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v bližini Laškega, komfortno opremljeno, z vso opremo, vseljivo, oddamo. Telefon 031 625-561. 144 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, pašne reje, stare eno leto in pol, prodamo. Telefon 040 855-080. 162 DVE telički simentalki, stari 3 tedne, prodam. Telefon 070 250-441. 170 OVCE, tri, primerne za pripust ali zakol, stare 8 mesecev, in kravo simentalko, staro 8 let, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 070 864-120. 171 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 136 TELIČKO mesne pasme, staro približno 6 me- secev, kupim. Telefon 031 812-027. 161 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p SENO v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 148 OREHOVA jedrca prodam. Telefon 041 210- 119. 158 OREHOVA jedrca prodamo. Telefon (03) 5795-689 ali 040 660-955. 160 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 KOKOŠI, mlade rjave nesnice jarkice, proda- jamo od 13. 3. naprej na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naročilu, bela jajca za velikonočne pisanice in kakovo- stna krma za kokoši in piščance – prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. p PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača kuhana hrana, tračni obračalnik Sip 200 in tehtni- co, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 165 FREZO Praktik, skoraj nova, s priključki, manjši mlin na kamne, z motorjem, sad- jevec, slivovko, ekološki krompir in suhe salame, prodam. Telefon 070 726-758. 172 CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 19. marec 2023, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO KRMO otavo, ročno spravljeno, enobraz- dni plug in okopalnik za muto, okrogli priklop, prodam. Samo resni, pokličite telefonsko številko 070 612-705. 166 GRAMOFONSKE plošče narodnozabavne glasbe, različne, in vino kvinton, po 0,50 EUR/l, prodam. Telefon 030 290-142. 167 10 metrov pocinkane in 25 metrov alumini- jaste mreže in 20 okroglih stebrov za vrt, višina 105 cm, prodam za 85 EUR. Telefon 031 490-822. 168 10 vinogradniških betonskih stebrov, višina 2,80 m, skupaj z žico, prodam za 40 EUR. Telefon 031 490-822. 168 SUHA drva: gaber, hrast, možna razrez in prevoz do 10 km, ter češnjeve »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 051 318-190. 169 DOBRO ohranjen kovinski lojterni voz z gumi- jastimi kolesi, bobnaste zavore, nosilnost približno 2.000 kg, prodam. Telefon 051 203-305, okolica Laškega. 173 Alojz MIKLAVC iz Laškega, 76 let, Marija KOLAR iz Žalca, 88 let, Silvestra HORVAT iz Griž, 89 let, Janez JERMAN iz Zabu- kovice, 73 let, Eduard JAZBEC s Polzele, 84 let, Mateja NEN- DL iz Gorice pri Šmartnem, 64 let, Roza VLAHINIČ iz Celja, 96 let, Jožica PODHRAŠKI iz Laškega, 59 let, Adolf FUŽIR iz Nazarij, 82 let, Lazo RAJKO- VIĆ iz Laškega, 69 let, Štefani- ja BREŽNIK iz Celja, 100 let, Gvido BORIN iz Celja, 86 let, Stanislav MARUŠEK iz Štor, 88 let, Jožefa RIBIČ iz Celja, 101 leto, Anton POLŠAK iz Velenja, 81 let, Pavla POLAK z Gomil- skega, 86 let, Jernej PLANKL iz Luč, 66 let, Blaž ŠAFARIČ iz Celja, 88 let, Jožef OCVIRK iz Košnice pri Celju, 85 let. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič IZ NAŠIH KRAJEV/NAŠE AKCIJE Po izjemnem uspehu v domačih Hramšah Svetovni prvak v družbi sokrajanov Timi Zajc se je po izjemnih uvrstitvah v Planici na kratko ustavil doma v Hram- šah. Šlo je za sprejem v ožjem krogu, saj so savinjskega športnega asa čakale tekme na Norveškem. ŠPELA OŽIR Timi Zajc se je po izjemnih uvrstitvah v Planici na kratko ustavil doma v Hram- šah. Šlo je za sprejem v ožjem krogu, saj so savinjskega športnega asa čakale »Celo življenje ne morem proslavljati. Življe- nje gre naprej. Veliko je še za doseči. Vesel sem, da sem razveselil domače navijače. Domov sem se oglasil na kratko, da sem vse pozdravil,« je na sprejemu povedal slovenski šampion. Že od mladih nog ga ves čas spremlja oče, ki je ves čas verjel vanj, ga spodbujal in bil njegov trener. Še posebej pred tremi leti, ko se je Timi Zajc razšel s takratnim trenerskim vodstvom. » Takrat sem videl, da vse to ne gre v pravo smer. Timi je bil namreč že pri 18 letih sposoben tistega, kar je nedavno naredil v Planici, vendar zaradi trenerskih kadrov to ni šlo v pravo smer,« je na sprejemu povedal Boštjan Zajc. »Tako skromen je bil« Nedavnega slavja se je udeležil tudi župan Janko Kos, ki je Timiju čestital za dve zlati in bronasto medaljo. Kos se je v nagovoru spomnil na sprejeme v sejni sobi žalske občine, ko je Timija gostil po odličnih uspehih v mlaj- ših kategorijah. »Najbolj sta mi v spominu ostali njegovi želji, ki sta takrat bili, da bi lahko nekoč skakal s Petrom Prevcem in da bi bil v slovenski reprezentan- ci. Tako skromen je bil. Vse to je uresničil in celo presegel. Postal je najboljši skakalec na svetu.« Uradno slavje še sledi Predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc je Timiju ob tej priložnosti izročil plaketo, ki mu je zaradi odsotno- sti na zadnjem prazniku ni mogel. V imenu športnikov mu je čestital vodja športa v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Matej Sitar. Čeprav je šlo za velik uspeh, je bil Timi z mislimi prejšnji teden že usmerjen na tekme, ki še prihajajo. Po končanih poletih v Planici bodo 3. aprila v domačih Hram- šah pripravili veliko slavje, kot je to že v navadi, ko se bo Timi vrnil domov po velikih tekmo- vanjih. Foto: Darko Naraglav Župan Janko Kos se je v nagovoru spomnil na spreje- me v sejni sobi žalske občine, ko je Timija gostil po odličnih uspehih v mlajših kategorijah. Sprejema se je udeležila tudi Timijeva izbranka, ki mu je priskočila na pomoč pri nalivanju šampanjca. Okrog Timijevega vratu so se lesketala odličja. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 11 / Leto 78 / Celje, 16. marec 2023 Str. 24-25 Luč na vodi - gregorčki Str. 26-27 Str. 28 Gozdar in arborist o urejanju dreves Hip hop je njena ljubezen V desetih dneh je bilo na Velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje osem tekmovalnih uprizo- ritev. Predstave so bile polno obiskane, gledalci so lahko spremljali pogovore z ustvarjalkami in ustvar- jalci ter uživali v koncertu skupine Los Hermanos muy simpáticos: Regional muy cultural. DEAN ŠUSTER V zadnjem dejanju 31. Dnevov komedije je nastopil Tadej Toš Občinstvo izbralo Velikega diktatorja Festival so organizatorji sklenili v nedeljo zvečer – nekaj ur pred razglasitvijo fi lmskih nagrad oskar v Los Angelesu – s podelitvijo žlah- tnih nagrad in šovom stand up komika Tadeja Toša. Skoraj odlični Veliki diktator Nagrajenci strokovne žirije so Vesna Pernarčič, Jurij Zr- nec, Ajda Valcl in proletarska komedija Vse zastonj! Vse za- stonj! Prešernovega gledališča Kranj. Občinstvo je za svojo žlahtno komedijo izbralo upri- zoritev Veliki diktator v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Vesna Pernarčič je z vlogo Antonie v uprizoritvi Vse zastonj! Vse za- stonj! ustvarila zaokroženo in polnokrvno igralsko stvaritev. V svoji interpretaciji je spretno preigravala različna čustvena stanja in vešče uporabljala igralska orodja komedije. Z iz- razitim občutkom za komedijo je Vesna Pernarčič izoblikova- la pristen lik, ki bogati režijske strategije in podpira sozvočje kolektivne igre. Za Jurija Zr- neca so strokovnjaki zapisali naslednje: »Scela je izkoristil potencial osrednje vloge v upri- zoritvi Veliki diktator. Ustvaril je niz raznolikih in izvrstno dodelanih komičnih likov, ki se z izrazitim avtorskim podpi- som poigravajo s fi lmsko pre- dlogo. Z natančnim občutkom za ritem je lahkotno prehajal med večplastnimi značaji in na odru slikal razigrano dinamiko burlesknega. Njegov nastop, začinjen s pravo mero šarma in igrivosti, je izkazal mojstr- sko obvladovanje široke palete različnih komičnih strategij …« Predstava Veliki diktator je od občinstva prejela najvišjo oce- no: 4,8051. Ohranila principe klasične komedije Žlahtna režiserka je postala Ajda Valcl z režijo uprizori- tve Vse zastonj! Vse zastonj! Dokazala je, da mojstrsko ob- vlada žanr klasične komedije. Z natančnim razumevanjem dramske predloge ji je uspelo sestaviti celo paleto učinkovi- tih dramskih situacij, ki ves čas držijo gledalčevo pozornost. Skrbno je načrtovala ritmiko uprizoritve, ki je pri komedi- jah izjemnega pomena, in pri tem hkrati pustila dovolj pro- stora za močne igralske stvari- tve. Vse zastonj! Vse zastonj! Je predstava, ki je ponudila učinkovito, polnopomensko in družbenokritično odrsko doživetje. Preprosta gledališka postavitev omogoča razigra- ne igralske stvaritve, v katerih lahko zaživi vsebina dramske predloge. Z natančnim razume- vanjem besedila, bistro zasta- vljenimi odrskimi situacijami in živahnim ritmom uprizoritve so ustvarjalci vzpostavili pripo- ved o delavkah in delavcih, ki se zaradi lastne ekonomske stiske odločijo za državljansko nepokorščino. Humorni zapleti situacijske komike so natanč- no premišljeni ter poleg smeha sprožajo tudi družbenokritični premislek. Uprizoritvi Vse za- stonj! Vse zastonj! je uspelo dokazati, da je z veščim obvla- dovanjem principov klasične komedije, za katere se zdi, da v našem prostoru počasi izginja- jo, mogoče ustvariti gledališki presežek. Foto: SHERPA Strokovno žirijo so sesta- vljali režiserka Alenka Kra- igher, dramaturginja Evelin Bizjak in režiser Tin Grabnar. Osem komedijskih uprizori- tev pretekle sezone je izbrala selektorica Alja Predan. Priznanje za žlahtnega komedijanta je Juriju Zrnecu izročila predsednica žirije, režiserka Alenka Kraigher. Ocene predstav občinstva: Veliki diktator (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana): 4,8051 Shakespeare (Mestno gledališče ljubljansko): 4,6901 Bog masakra (Mestno gledališče ljubljansko): 4,6131 Nikoli ni prepozno (Kreker in SiTi Teater BTC): 4,609 Vse zastonj! Vse zastonj! (Prešernovo gledališče Kranj): 4,600 Party (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana): 4,3333 MandićCirkus (oblečen) (Via Negativa, SNG Drama Ljubljana): 4,0465 Poglej me! (Slovensko ljudsko gledališče Celje): 3,7373 Z leve stojijo Marko Bratuš, dra- maturg predstave Vse zastonj! Vse zastonj!, režiserka Ajda Valcl, igralec Blaž Setnikar, di- rektorica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel, direktor Pre- šernovega gledališča Kranj Jure Novak in igralec Jurij Zrnec. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič IZ NAŠIH KRAJEV/NAŠE AKCIJE Po izjemnem uspehu v domačih Hramšah Svetovni prvak v družbi sokrajanov Timi Zajc se je po izjemnih uvrstitvah v Planici na kratko ustavil doma v Hram- šah. Šlo je za sprejem v ožjem krogu, saj so savinjskega športnega asa čakale tekme na Norveškem. ŠPELA OŽIR Timi Zajc se je po izjemnih uvrstitvah v Planici na kratko ustavil doma v Hram- šah. Šlo je za sprejem v ožjem krogu, saj so savinjskega športnega asa čakale »Celo življenje ne morem proslavljati. Življe- nje gre naprej. Veliko je še za doseči. Vesel sem, da sem razveselil domače navijače. Domov sem se oglasil na kratko, da sem vse pozdravil,« je na sprejemu povedal slovenski šampion. Že od mladih nog ga ves čas spremlja oče, ki je ves čas verjel vanj, ga spodbujal in bil njegov trener. Še posebej pred tremi leti, ko se je Timi Zajc razšel s takratnim trenerskim vodstvom. » Takrat sem videl, da vse to ne gre v pravo smer. Timi je bil namreč že pri 18 letih sposoben tistega, kar je nedavno naredil v Planici, vendar zaradi trenerskih kadrov to ni šlo v pravo smer,« je na sprejemu povedal Boštjan Zajc. »Tako skromen je bil« Nedavnega slavja se je udeležil tudi župan Janko Kos, ki je Timiju čestital za dve zlati in bronasto medaljo. Kos se je v nagovoru spomnil na sprejeme v sejni sobi žalske občine, ko je Timija gostil po odličnih uspehih v mlaj- ših kategorijah. »Najbolj sta mi v spominu ostali njegovi želji, ki sta takrat bili, da bi lahko nekoč skakal s Petrom Prevcem in da bi bil v slovenski reprezentan- ci. Tako skromen je bil. Vse to je uresničil in celo presegel. Postal je najboljši skakalec na svetu.« Uradno slavje še sledi Predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc je Timiju ob tej priložnosti izročil plaketo, ki mu je zaradi odsotno- sti na zadnjem prazniku ni mogel. V imenu športnikov mu je čestital vodja športa v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Matej Sitar. Čeprav je šlo za velik uspeh, je bil Timi z mislimi prejšnji teden že usmerjen na tekme, ki še prihajajo. Po končanih poletih v Planici bodo 3. aprila v domačih Hram- šah pripravili veliko slavje, kot je to že v navadi, ko se bo Timi vrnil domov po velikih tekmo- vanjih. Foto: Darko Naraglav Župan Janko Kos se je v nagovoru spomnil na spreje- me v sejni sobi žalske občine, ko je Timija gostil po odličnih uspehih v mlajših kategorijah. Sprejema se je udeležila tudi Timijeva izbranka, ki mu je priskočila na pomoč pri nalivanju šampanjca. Okrog Timijevega vratu so se lesketala odličja. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 11 / Leto 78 / Celje, 16. marec 2023 Str. 24-25 Luč na vodi - gregorčki Str. 26-27 Str. 28 Gozdar in arborist o urejanju dreves Hip hop je njena ljubezen V desetih dneh je bilo na Velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje osem tekmovalnih uprizo- ritev. Predstave so bile polno obiskane, gledalci so lahko spremljali pogovore z ustvarjalkami in ustvar- jalci ter uživali v koncertu skupine Los Hermanos muy simpáticos: Regional muy cultural. DEAN ŠUSTER V zadnjem dejanju 31. Dnevov komedije je nastopil Tadej Toš Občinstvo izbralo Velikega diktatorja Festival so organizatorji sklenili v nedeljo zvečer – nekaj ur pred razglasitvijo fi lmskih nagrad oskar v Los Angelesu – s podelitvijo žlah- tnih nagrad in šovom stand up komika Tadeja Toša. Skoraj odlični Veliki diktator Nagrajenci strokovne žirije so Vesna Pernarčič, Jurij Zr- nec, Ajda Valcl in proletarska komedija Vse zastonj! Vse za- stonj! Prešernovega gledališča Kranj. Občinstvo je za svojo žlahtno komedijo izbralo upri- zoritev Veliki diktator v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Vesna Pernarčič je z vlogo Antonie v uprizoritvi Vse zastonj! Vse za- stonj! ustvarila zaokroženo in polnokrvno igralsko stvaritev. V svoji interpretaciji je spretno preigravala različna čustvena stanja in vešče uporabljala igralska orodja komedije. Z iz- razitim občutkom za komedijo je Vesna Pernarčič izoblikova- la pristen lik, ki bogati režijske strategije in podpira sozvočje kolektivne igre. Za Jurija Zr- neca so strokovnjaki zapisali naslednje: »Scela je izkoristil potencial osrednje vloge v upri- zoritvi Veliki diktator. Ustvaril je niz raznolikih in izvrstno dodelanih komičnih likov, ki se z izrazitim avtorskim podpi- som poigravajo s fi lmsko pre- dlogo. Z natančnim občutkom za ritem je lahkotno prehajal med večplastnimi značaji in na odru slikal razigrano dinamiko burlesknega. Njegov nastop, začinjen s pravo mero šarma in igrivosti, je izkazal mojstr- sko obvladovanje široke palete različnih komičnih strategij …« Predstava Veliki diktator je od občinstva prejela najvišjo oce- no: 4,8051. Ohranila principe klasične komedije Žlahtna režiserka je postala Ajda Valcl z režijo uprizori- tve Vse zastonj! Vse zastonj! Dokazala je, da mojstrsko ob- vlada žanr klasične komedije. Z natančnim razumevanjem dramske predloge ji je uspelo sestaviti celo paleto učinkovi- tih dramskih situacij, ki ves čas držijo gledalčevo pozornost. Skrbno je načrtovala ritmiko uprizoritve, ki je pri komedi- jah izjemnega pomena, in pri tem hkrati pustila dovolj pro- stora za močne igralske stvari- tve. Vse zastonj! Vse zastonj! Je predstava, ki je ponudila učinkovito, polnopomensko in družbenokritično odrsko doživetje. Preprosta gledališka postavitev omogoča razigra- ne igralske stvaritve, v katerih lahko zaživi vsebina dramske predloge. Z natančnim razume- vanjem besedila, bistro zasta- vljenimi odrskimi situacijami in živahnim ritmom uprizoritve so ustvarjalci vzpostavili pripo- ved o delavkah in delavcih, ki se zaradi lastne ekonomske stiske odločijo za državljansko nepokorščino. Humorni zapleti situacijske komike so natanč- no premišljeni ter poleg smeha sprožajo tudi družbenokritični premislek. Uprizoritvi Vse za- stonj! Vse zastonj! je uspelo dokazati, da je z veščim obvla- dovanjem principov klasične komedije, za katere se zdi, da v našem prostoru počasi izginja- jo, mogoče ustvariti gledališki presežek. Foto: SHERPA Strokovno žirijo so sesta- vljali režiserka Alenka Kra- igher, dramaturginja Evelin Bizjak in režiser Tin Grabnar. Osem komedijskih uprizori- tev pretekle sezone je izbrala selektorica Alja Predan. Priznanje za žlahtnega komedijanta je Juriju Zrnecu izročila predsednica žirije, režiserka Alenka Kraigher. Ocene predstav občinstva: Veliki diktator (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana): 4,8051 Shakespeare (Mestno gledališče ljubljansko): 4,6901 Bog masakra (Mestno gledališče ljubljansko): 4,6131 Nikoli ni prepozno (Kreker in SiTi Teater BTC): 4,609 Vse zastonj! Vse zastonj! (Prešernovo gledališče Kranj): 4,600 Party (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana): 4,3333 MandićCirkus (oblečen) (Via Negativa, SNG Drama Ljubljana): 4,0465 Poglej me! (Slovensko ljudsko gledališče Celje): 3,7373 Z leve stojijo Marko Bratuš, dra- maturg predstave Vse zastonj! Vse zastonj!, režiserka Ajda Valcl, igralec Blaž Setnikar, di- rektorica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel, direktor Pre- šernovega gledališča Kranj Jure Novak in igralec Jurij Zrnec. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 1 1, 16. marec 2023 INTERVJU »Za to, da sem se upokojil z dobrimi občutki, je več razlogov. Prvi je, da sem ponosen na to, kar smo v tej enoti skupaj naredili v teh 17 letih, kolikor sem bil na čelu tega kolektiva. Skupaj smo oblikovali enoto, ki je operativna in zmore rešiti vsako situacijo, v kateri se znajde. Fantje v enoti so resnično dobri. Eden od razlogov za mojo dobro in pozitivno energijo ob upokojitvi je tudi, da sem ob upokojitvi zdrav, razpoložen in da sem resnično v dobri kondiciji. Je k tej dobri kondiciji prispevalo ravno gasilstvo? V življenju sem zamenjal kar nekaj poklicev. Začel sem kot profesor na Gimnaziji Celje – Center in tudi takrat sem užival v svojem delu. Potem je prišlo pomembno in dolgo obdobje moje zaposlitve v Slovenski vojski in zdi se mi, da sem bil tudi tam uspešen. Ampak tukaj, v gasilstvu, sem res užival. Da, gasilstvo je pri- pomoglo k temu, da trenutno počutim dobro. To, da sem v dobri telesni kondiciji, pripisujem svojemu načinu življenja. Po srcu sem špor- tnik, s športom se ukvarjam na različne načine, tudi rokomet mi je ogromno dal. Gasilci pravijo, da ste bili strog vodja, a življenjski, in da ste si vedno vzeli čas za pogovore z njimi. Pravijo, da ste imeli dobre ideje in da ste znali prisluhniti njihovim pre- »Vedno sem bil osredotočen na gasilstvo, na celjsko poklicno gasilsko enoto. V to delo sem dal sebe, vse, kar je bilo treba, kar sem zmogel in znal.« »Skrajni čas je, da začnemo razmišljati o naravi in njenem varovanju. Narava nam vrača tisto, kar smo mi nekoč naredili njej. Neurja, nesreče se dogajajo zaradi človeške sebičnosti. Ljudje naj ne bodo sebični. Ta lastnost vodi v nesreče.« Nekdanji direktor PGE Celje Janko Požežnik od marca upokojen »Hvaležnost v očeh ljudi šteje več kot vsak denar« »Občutki so fenomenalni, odlični, boljši ne bi mogli biti,« pravi z nasmehom zdaj že nekdanji direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Marca se je upokojil. Znan je po tem, da je pod njegovim 17-letnim vodenjem Poklicna gasilska enota Celje postala ena najsodobnejših in najbolj opremljenih v Sloveniji in širše. Požežnik je bil vrsto let dejaven tudi v politiki, je tudi priznan rokometni sodnik. Predvsem šport je velik del njegovega življenja, nekoč je razmišljal celo o igralski karieri, toda gasilstvo je bilo in bo ostalo poseben del njega, je mogoče razbrati iz pogovora. V pokoj je odšel pozitivno naravnan in z zavedanjem, da je za celjsko poklicno gasilstvo dal, kot sam pravi, »največ, kar je znal in zmogel«. SIMONA ŠOLINIČ dlogom. Drži, da ste imeli kar nekaj nevsak- danjih idej, ki ste jih tudi uresničili. Od če- belnjaka do 90 let stare razstavljene gasilske lestve na dvorišču gasilskega doma. Dodajajo še, da imate radi red … Res je. Da imam rad red, je značilno tudi za moje zasebno življenje. Od nekdaj sem dobro organiziran. Vem, da morda koga to moti, ker ni navajen, da ima vse organizirano. Jaz uživam v tem. Zato sem imel rad red tudi pri svojem delu, vendar mislim, da ta težnja ni bila preti- rana. Res je tudi, da sem se znal z zaposlenimi družiti, se z njimi pogovoriti na neformalnih in formalnih sestankih. Znal sem začutiti njihovo energijo, jih poslušati. Nekatere od teh norih idej so zrasle na mojem zelniku, da. Bili smo dober kolektiv. Kot je za življenje značilno, so seveda bile kdaj tudi težke situacije, a smo jih rešili. Vedno trdim, da se da vse rešiti. Problem včasih pomeni tudi kakovost življenja. Če pro- blem rešiš, si močnejši, bogatejši, uspešnejši. Brez problemov bi bilo življenje dolgočasno. Direktor PGE Celje je zdaj postal Boris Žnidarko. Ste predali svoj položaj v dobre roke? Da. Vedno sem podpiral še posebej tiste gasil- ce, v katerih sem videl nekaj več, podpiral sem tiste, ki so kazali željo po nenehnem usposablja- nju, napredovanju in Boris je od vsega začetka točno takšen. Vedno je kazal večjo radovednost, željo po napredku, po novih stvareh. In nekako je to, da je on sprva postal vodja operative, prišlo samo od sebe. Ves čas je rasel z enoto in v njem sem že nekaj časa videl svojega naslednika. Ko je pokazal še to željo, ambicijo, da bi delal več kot drugi in je hotel več, sem bil izredno vesel in zadovoljen. Ta položaj je zagotovo zasedel pravi človek. Posebej je dobro, ker je bil že prvi dan na tem položaju stoodstotno operativen. Te enote ni začel spoznavati takrat, saj je z njo prej rasel in jo pozna. Če bi na to delovno mesto postavili nekoga zunanjega, ki ne pozna sistema in ekipe, bi trajalo nekaj let, preden bi zadihal z njo. Boris je nedvomno najboljša izbira. Pod vašim vodenjem je enota postala ena najsodobnejših v državi. Koliko vam je pri tem pomagala politika, v kateri ste bili dejavni tako na državni kot lokalni ravni? To je zanimivo vprašanje, o katerem sem v zadnjih dneh pred upokojitvijo veliko razmi- šljal. Moram reči, da mi je politika v nekaterih trenutkih in situacijah malo pomagala, po drugi strani mi je v nekaterih situacijah škodila. Zdaj ko sem se upokojil, popolnoma odhajam tudi iz nje. Končal sem to poglavje, ker sem spoznal, da je politika kruta, da gre tudi za manipulacijo. Tisti, ki so na čelu političnih strank, uresničuje- jo svoje interese, najožjim sodelavcem pade še nekaj drobtinic z bogatinove mize, ljudstvo pa verjame tistim, ki znajo lepo govoriti. Razočaran sem nad politiko. Bi pred leti, ko ste v politiko vstopili, ravnali drugače, če bi imeli znanje, ki ga imate danes? Težko rečem. Politika mi je veliko dala in ve- liko vzela. Očitno sem moral doživeti takšno izkušnjo, ki me je po eni strani obogatila, me veliko naučila, ampak težko rečem, da ne bi storil enako. V nekem trenutku v življenju sem očitno moral to izkusiti. Pred leti so bili mnogi presenečeni, da ste izstopili iz stranke SDS. Zakaj ste se takrat odločili tako? Izstopil sem čisto iz preprostega razloga, kar sem nekoliko nakazal v prejšnjem odgovoru. Člani neke politične stranke morajo slediti vodji, morajo izpolnjevati, kar je nekako dogovorjeno, lahko uporabim tudi besedo – ukaz. Meni pa se je takrat v tej stranki zdelo, da ne morem glaso- vati proti nekemu zakonu – ki sicer ni idealen, a je boljši kot prejšnji – samo zato, ker ga je predlagal drugi pol. Nisem želel tega početi in slepo izpolnjevati vsega, kar nekdo želi, če vem, da to ni vedno prav. Nisem takšen človek in ta- kšne stvari so me začele motiti. Nato sem mislil, da bo v lokalni politiki, ki ni tako ideološka, kot je na državni ravni, drugače. Ampak videl sem, da gre tudi na lokalni ravni za interese. Ni velike razlike. Ali se o teh stvareh kdaj v politiki pogovarja tako, da kdo komu te stvari reče v obraz, torej da tako ni prav? Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 16. marec 2023 INTERVJU »Kot je za življenje značilno, so seveda bile kdaj tudi težke situacije, a smo jih rešili. Vedno trdim, da se da vse rešiti. Problem včasih pomeni tudi kakovost življenja. Če problem rešiš, si močnejši, bogatejši, uspešnejši. Brez problemov bi bilo življenje dolgočasno.« »Rokomet je v mojem srcu že od nekdaj. In ko je bilo v službi ali politiki kdaj hudo, mi je šport ponudil to, da sem se ›resetiral‹. Šport me ves čas dopolnjuje, življenje mi je polepšal in zato sem tudi drugačen človek. Upam si trditi, da sem zaradi športa postal boljša oseba.« »V življenju je še kaj več vredno in pomembnejše od denarja. Hvaležnost ljudi. Pogrešal bom poglede ljudi po večjih posredovanjih, ko smo jim pomagali, rešili imetje ali življenja. Iz njihovih oči je bila razvidna hvaležnost. To je tisto, kar mi je polnilo in božalo dušo.« je študiral obramboslovje in polito- logijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Med letoma 1984 in 1991 je delal na Gimnaziji Celje – Center, kjer je učil obrambo in zašči- to. Med letoma 1991 in in 2006 je bil zaposlen na ministrstvu za obrambo, kjer je dosegal šte- vilna napredovanja. 1. junija 2006 je postal direktor Po- klicne gasilske enote Celje. Ves čas je bil dejaven tudi v politiki, a kot pravi, se umika tudi s tega podro- čja. Ostaja pa povezan z rokometom, kjer je bil dolga leta sodnik, zdaj pa je mednarodni rokometni delegat. Ob Požežnikovi upokojitvi so mu gasilci ob slovesu pripravili tudi presenečenje. Med drugim so ga z županom Celja Matijo Kovačem pred občino dvignili z 42-metrsko gasilsko lestvijo. Pred gasilskim domom so mu pripravili častni postroj in posebno slovesnost. Za darilo je dobil tudi posebno motorno kolo – Tomos APN 4. V strankarskem življenju to ni možno. Ker če poveš, si … … odpadnik? Da. Zato je bolje, da je človek tiho. Jaz pa ne morem biti tiho in se raje umaknem. Tako zelo pa spet nisem bil odvisen od politike, da ne bi mogel preprosto reči »adijo«. Saj lahko počnem veliko drugih zanimivih in lepih stvari, politike res ne bom pogrešal. Torej vam je politika na položaju prvega po- klicnega gasilca v Celju tudi škodila. Pred leti so vam namreč očitali, da ste neupravičeno prejemali dodatke k plači. Je za tem očitkom stala ravno politika? Težko potrdim, kaže pa vse na to, saj so se tovrstni pritiski po izstopu končali. Kaj mora imeti človek v sebi, da ne »pokle- kne« na takšnih položajih, glede na to, da ste vedeli, da vas lahko – tudi zaradi političnega udejstvovanja – hitro »raztrgajo«? Ljudje delajo s človekom tako, kot jim ta dovoli. Nekaj časa sem »plaval s tokom«, a ko sem se odločil drugače, sem odšel svojo pot. Vedno sem bil osredotočen na gasilstvo, na to enoto. V to delo sem dal sebe, vse, kar je bilo treba, kar sem zmo- gel in znal. Sproščal sem se v športu. V politiko sem odšel, ker sem takrat lahkoverno mislil, da lahko kako pomagam tej družbi. Saj sem poma- gal, tega ne morem zanikati. Ni vse črno, veliko mi je pomenilo, da sem komu kdaj priskočil na pomoč. V svojem bistvu pa politika ni za človeka, ki nekaj ve in hoče razmišljati s svojo glavo, razen če je povsem v vrhu stranke. Ostali? Ostali plavajo s tokom. Zato sem se odločil, da bom šel svojo pot. Politiki sem se z lahkoto odpovedal. Je kdo kdaj v lokalnem okolju od vas posku- šal kaj zahtevati? Vas »izkoristiti«? Ne, nespodobnih prošenj nisem dobival. In to zato, ker so ljudje vedeli, kdo sem in kako rav- nam. Vedeli so, da je nekatere ljudi brez pomena prositi nekaj nespodobnega ali neprimernega. Dobil sem veliko prošenj za manjše pomoči v smislu, da bi kdaj komu »odprl kakšna vrata«. V tem smislu sem pomagal in v tem ne vidim ničesar narobe. Nisem pa bil tako zelo visoko v politiki, da bi imel kakršnekoli dileme glede tega. Janko Požežnik Pred meseci je Celje dobilo novega župa- na. Ne glede na vaš umik iz politike poznate celjsko politično sceno. Je bil nov župan res takšno presenečenje? Edina stalnica v življenju so spremembe. Člo- vek ne more biti v enem poklicu vse življenje, ampak mora poklic na določeno obdobje tudi zamenjati. Kajti če si dolgo na nekem delovnem mestu, ti to delo postane rutina in ni stoodsto- tne učinkovitosti. T o ljudje hitro ugotovijo, spo- znajo, zato si želijo spremembe. O tem, koga so te spremembe presenetile, ne morem soditi. Vsaka sprememba lahko prinese kaj dobrega ali slabega. Bolj natančno bi težko komentiral, a mislim, da gredo stvari zagotovo v neko drugo smer, in občutek imam, da so nekateri, ki so zdaj v vrhu celjske občine – ne samo župan, ampak tudi drugi – izredno motivirani za delo. So pripravljeni poslušati in mislim, da bo v tem primeru zgodba šla v normalno smer. Pred leti ste kandidirali za župana Celja. Da. Leta 2010. Ampak ne zato, ker bi želel biti župan, ampak zato, ker je stranka pač morala imeti kandidata za župana. Sam se ne bi tako odločil, res pa je, da mi je ta kandidatura dala veliko, razširila je moja obzorja, ogromno sem se naučil, tako da izkušnja sama po sebi ni bila tako slaba, pa tudi rezultat je bil soliden. Od politike k športu. Od nekdaj ste športnik po duši. Da. Vsak človek, ki resno in trdo dela, mora imeti nek konjiček, ki ga sprosti. Moj konjiček je šport. Rokomet je v mojem srcu že od nekdaj. V mladosti sem ga tudi igral, vendar sem se nato poškodoval in igranje ni bilo več mogoče. Takrat sem razmišljal, kako bi lahko v tem športu ostal. Trener nisem želel biti, delo sodnika pa mi je ustrezalo. In sem se odločil, da bom to počel tako, kot počnem vse drugo: z vso resnostjo in zavzetostjo. Začel sem se sistematično usposa- bljati in to se mi je obrestovalo. Postal sem uspe- šen in cenjen sodnik. S sodniškim partnerjem sva bila med petimi najboljšimi pari sodnikov na svetu. Sodila sva vse tekme, kar jih je bilo možno soditi. Od svetovnih prvenstev in olimpijskih iger do fi nala lige prvakov. V tem sem užival. In ko je bilo v službi ali politiki kdaj hudo, mi je šport ponudil to, da sem se ›resetiral‹ in sprostil. Ko sem prišel s tekem, sem imel novo energijo in sem se lažje spopadel s težavami v službi ali po- litiki. Šport me ves čas dopolnjuje, življenje mi je polepšal in zato sem tudi drugačen človek. Upam si trditi, da sem zaradi športa postal boljša oseba. Šport za razliko od politike ostaja v vašem življenju? Da. Funkcija sodnika je sicer starostno ome- jena na 50 let, tako da sem zdaj delegat in pred- sednik komisije za sojenje v Sloveniji. Še vedno sem dejaven tako na evropski kot svetovni ro- kometni ravni. To bo ostalo še nekaj let. Čeprav včasih razmišljam tudi, da bo prišel trenutek, ko bom rekel, da je tudi tega dovolj. So vam bili ljudje kdaj nevoščljivi zaradi uspešnega in dejavnega udejstvovanja na različnih področjih? Živimo v Sloveniji. Kratek in jedrnat odgovor, ki pove veliko. Vas je nevoščljivost ljudi kdaj presenetila, zabole- la? Ne, nič me ni presenetilo. Nevoščljivost je slovenska fol- klora. Ta lastnost je prisotna tudi v drugih državah, ampak v Sloveniji so ljudje že pregovor- no nevoščljivi. V naši državi je največji greh uspeh. Včasih po- vem prispodobo, da človek ne sme biti na nobenem področju na vrhu, ker ko glavo pomoli preveč navzgor, se pojavi kosa – in glava »gre«. Vedno je treba biti nekoliko pod vrhom, da gre kosa nad glavo … … ampak to ni preveč spodbudno sporočilo predvsem mladim, ki bi morda vstopili v po- litiko, da bi kaj spremenili … Na področju mladih nisem ravno optimist. Jim čisto nič ne zavidam. Bojim se za njihovo prihodnost, saj jih ta sistem, ki ga imamo zdaj, sili, da so brezkompromisni, da uporabljajo svoje komolce, kar ni dobro. Še vedno prisegam na trdo in pošteno delo, ki je edina deviza, ki pripelje do cilja. Mladi so danes neučakani. Nekdo od mlajših najprej vpraša, koliko denarja bo dobil za neko delo. Včasih smo nekaj naredili in bili veseli, če je kdo to opazil, nas pohvalil. Danes se nihče ne loti ničesar, če ni takšnega plačila, kot ga pričakuje. Kdaj pa kdaj se pošalim in rečem, da so časi takšni, da nekdo, ko stopi skozi vrata, naj- prej vpraša, koliko denarja bo dobil, če bo rekel dober dan in šele nato pozdravi. Resnično sem pesimist na področju prihodnosti mladih. O tem, da bi mladi šli v politiko, sploh ne razmišljam. Kar zadeva mlade in gasilsko poklicno enoto v Celju, pa stojim za tem, da bo tukaj še naprej najbolj ce- njeno dobro delo ne samo zaradi plačila, ampak zaradi hvaležnosti ljudi, ki jim gasilci pomagajo. Ta hvaležnost ljudi je vredna več kot denar. In to si želim, da bi bilo del gasilcev še naprej. Je to vaše sporočilo ekipi, ki ste jo vodili 17 let, in tisto, kar ji polagate na srce ob odhodu iz te enote? T udi. Predvsem pa to, da naj še naprej ostanejo tovariški, kajti biti gasilec ni poklic, to je poslan- stvo. To naj gojijo še naprej, »gospod evro« pa naj ne bo nikoli na prvem mestu. V življenju je še kaj več vredno in pomembnejše od denarja. Kot sem prej omenil – hvaležnost ljudi. Pogrešal bom to, poglede ljudi po večjih posredovanjih, ko smo jim pomagali, rešili imetje ali življenja. Iz njihovih oči je bila razvidna hvaležnost. To je tisto, kar mi je polnilo in božalo dušo. Treba je reči, da ste bili kot direktor PGE Ce- lje vedno na voljo medijem, če se je kje kaj zgo- dilo. Vedno ste bili dosegljivi za informacije in izjave, da ste javnosti pojasnili, kaj se dogaja. Vam to, ko smo vas klicali novinarji v trenut- kih, ko se je kaj zgodilo, nikoli ni bilo odveč? Ne. Netočne informacije so za ljudi zelo ško- dljive, zato mi je bilo pomembno, da so imeli občani prave in pravočasne informacije. Kadar ljudje vedo, da se nekje nekaj dogaja, a ne vedo, kaj se je zgodilo, jih je lahko strah. Pravočasna in točna informacija jih velikokrat ne samo pomiri, ampak prepreči, da bi šlo karkoli narobe. Ljudje imajo pravico vedeti, kaj se je zgodilo in kje. Z novinarji sem imel vedno dobre odnose. Ko sem bil zaposlen v vojski, sem bil pomočnik za mo- tiviranje in informiranje, kar je takrat pomenilo tudi delo na področju odnosov z javnostjo. Zato imam nekaj žilice za to delo v sebi in to delo mi je bilo blizu. Če sem iskren, lahko rečem, da sem v tem tudi precej užival, torej da sem lahko povedal ljudem, kar je bilo zanje pomembno. Pri sodelovanju z mediji ste namenjali velik poudarek osveščanju ljudi o preventivnemu delovanju. Dajva ta intervju tokrat, ob vašem odhodu v pokoj, končati natanko s tem. Da skleneva krog. Kaj je vaše sporočilo ljudem, za katere ste bili vedno na voljo? Naj imajo radi sebe in druge. Naj nikoli ne sto- rijo drugemu tistega, česar ne želijo, da bi kdo storil njim. In naj ljudje v življenju ne hitijo. Po- membno je, da človek pride na cilj živ in zdrav. Vsem polagam na srce, da je skrajni čas, da zač- nemo razmišljati o naravi in njenem varovanju. Kajti narava nam vrača tisto, kar smo mi nekoč naredili njej. Neurja, nesreče se dogajajo zaradi človeške sebičnosti. Ljudje naj ne bodo sebični. Ta lastnost vodi v nesreče. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 16. marec 2023 INTERVJU »Kot je za življenje značilno, so seveda bile kdaj tudi težke situacije, a smo jih rešili. Vedno trdim, da se da vse rešiti. Problem včasih pomeni tudi kakovost življenja. Če problem rešiš, si močnejši, bogatejši, uspešnejši. Brez problemov bi bilo življenje dolgočasno.« »Rokomet je v mojem srcu že od nekdaj. In ko je bilo v službi ali politiki kdaj hudo, mi je šport ponudil to, da sem se ›resetiral‹. Šport me ves čas dopolnjuje, življenje mi je polepšal in zato sem tudi drugačen človek. Upam si trditi, da sem zaradi športa postal boljša oseba.« »V življenju je še kaj več vredno in pomembnejše od denarja. Hvaležnost ljudi. Pogrešal bom poglede ljudi po večjih posredovanjih, ko smo jim pomagali, rešili imetje ali življenja. Iz njihovih oči je bila razvidna hvaležnost. To je tisto, kar mi je polnilo in božalo dušo.« je študiral obramboslovje in polito- logijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Med letoma 1984 in 1991 je delal na Gimnaziji Celje – Center, kjer je učil obrambo in zašči- to. Med letoma 1991 in in 2006 je bil zaposlen na ministrstvu za obrambo, kjer je dosegal šte- vilna napredovanja. 1. junija 2006 je postal direktor Po- klicne gasilske enote Celje. Ves čas je bil dejaven tudi v politiki, a kot pravi, se umika tudi s tega podro- čja. Ostaja pa povezan z rokometom, kjer je bil dolga leta sodnik, zdaj pa je mednarodni rokometni delegat. Ob Požežnikovi upokojitvi so mu gasilci ob slovesu pripravili tudi presenečenje. Med drugim so ga z županom Celja Matijo Kovačem pred občino dvignili z 42-metrsko gasilsko lestvijo. Pred gasilskim domom so mu pripravili častni postroj in posebno slovesnost. Za darilo je dobil tudi posebno motorno kolo – Tomos APN 4. V strankarskem življenju to ni možno. Ker če poveš, si … … odpadnik? Da. Zato je bolje, da je človek tiho. Jaz pa ne morem biti tiho in se raje umaknem. Tako zelo pa spet nisem bil odvisen od politike, da ne bi mogel preprosto reči »adijo«. Saj lahko počnem veliko drugih zanimivih in lepih stvari, politike res ne bom pogrešal. Torej vam je politika na položaju prvega po- klicnega gasilca v Celju tudi škodila. Pred leti so vam namreč očitali, da ste neupravičeno prejemali dodatke k plači. Je za tem očitkom stala ravno politika? Težko potrdim, kaže pa vse na to, saj so se tovrstni pritiski po izstopu končali. Kaj mora imeti človek v sebi, da ne »pokle- kne« na takšnih položajih, glede na to, da ste vedeli, da vas lahko – tudi zaradi političnega udejstvovanja – hitro »raztrgajo«? Ljudje delajo s človekom tako, kot jim ta dovoli. Nekaj časa sem »plaval s tokom«, a ko sem se odločil drugače, sem odšel svojo pot. Vedno sem bil osredotočen na gasilstvo, na to enoto. V to delo sem dal sebe, vse, kar je bilo treba, kar sem zmo- gel in znal. Sproščal sem se v športu. V politiko sem odšel, ker sem takrat lahkoverno mislil, da lahko kako pomagam tej družbi. Saj sem poma- gal, tega ne morem zanikati. Ni vse črno, veliko mi je pomenilo, da sem komu kdaj priskočil na pomoč. V svojem bistvu pa politika ni za človeka, ki nekaj ve in hoče razmišljati s svojo glavo, razen če je povsem v vrhu stranke. Ostali? Ostali plavajo s tokom. Zato sem se odločil, da bom šel svojo pot. Politiki sem se z lahkoto odpovedal. Je kdo kdaj v lokalnem okolju od vas posku- šal kaj zahtevati? Vas »izkoristiti«? Ne, nespodobnih prošenj nisem dobival. In to zato, ker so ljudje vedeli, kdo sem in kako rav- nam. Vedeli so, da je nekatere ljudi brez pomena prositi nekaj nespodobnega ali neprimernega. Dobil sem veliko prošenj za manjše pomoči v smislu, da bi kdaj komu »odprl kakšna vrata«. V tem smislu sem pomagal in v tem ne vidim ničesar narobe. Nisem pa bil tako zelo visoko v politiki, da bi imel kakršnekoli dileme glede tega. Janko Požežnik Pred meseci je Celje dobilo novega župa- na. Ne glede na vaš umik iz politike poznate celjsko politično sceno. Je bil nov župan res takšno presenečenje? Edina stalnica v življenju so spremembe. Člo- vek ne more biti v enem poklicu vse življenje, ampak mora poklic na določeno obdobje tudi zamenjati. Kajti če si dolgo na nekem delovnem mestu, ti to delo postane rutina in ni stoodsto- tne učinkovitosti. T o ljudje hitro ugotovijo, spo- znajo, zato si želijo spremembe. O tem, koga so te spremembe presenetile, ne morem soditi. Vsaka sprememba lahko prinese kaj dobrega ali slabega. Bolj natančno bi težko komentiral, a mislim, da gredo stvari zagotovo v neko drugo smer, in občutek imam, da so nekateri, ki so zdaj v vrhu celjske občine – ne samo župan, ampak tudi drugi – izredno motivirani za delo. So pripravljeni poslušati in mislim, da bo v tem primeru zgodba šla v normalno smer. Pred leti ste kandidirali za župana Celja. Da. Leta 2010. Ampak ne zato, ker bi želel biti župan, ampak zato, ker je stranka pač morala imeti kandidata za župana. Sam se ne bi tako odločil, res pa je, da mi je ta kandidatura dala veliko, razširila je moja obzorja, ogromno sem se naučil, tako da izkušnja sama po sebi ni bila tako slaba, pa tudi rezultat je bil soliden. Od politike k športu. Od nekdaj ste športnik po duši. Da. Vsak človek, ki resno in trdo dela, mora imeti nek konjiček, ki ga sprosti. Moj konjiček je šport. Rokomet je v mojem srcu že od nekdaj. V mladosti sem ga tudi igral, vendar sem se nato poškodoval in igranje ni bilo več mogoče. Takrat sem razmišljal, kako bi lahko v tem športu ostal. Trener nisem želel biti, delo sodnika pa mi je ustrezalo. In sem se odločil, da bom to počel tako, kot počnem vse drugo: z vso resnostjo in zavzetostjo. Začel sem se sistematično usposa- bljati in to se mi je obrestovalo. Postal sem uspe- šen in cenjen sodnik. S sodniškim partnerjem sva bila med petimi najboljšimi pari sodnikov na svetu. Sodila sva vse tekme, kar jih je bilo možno soditi. Od svetovnih prvenstev in olimpijskih iger do fi nala lige prvakov. V tem sem užival. In ko je bilo v službi ali politiki kdaj hudo, mi je šport ponudil to, da sem se ›resetiral‹ in sprostil. Ko sem prišel s tekem, sem imel novo energijo in sem se lažje spopadel s težavami v službi ali po- litiki. Šport me ves čas dopolnjuje, življenje mi je polepšal in zato sem tudi drugačen človek. Upam si trditi, da sem zaradi športa postal boljša oseba. Šport za razliko od politike ostaja v vašem življenju? Da. Funkcija sodnika je sicer starostno ome- jena na 50 let, tako da sem zdaj delegat in pred- sednik komisije za sojenje v Sloveniji. Še vedno sem dejaven tako na evropski kot svetovni ro- kometni ravni. To bo ostalo še nekaj let. Čeprav včasih razmišljam tudi, da bo prišel trenutek, ko bom rekel, da je tudi tega dovolj. So vam bili ljudje kdaj nevoščljivi zaradi uspešnega in dejavnega udejstvovanja na različnih področjih? Živimo v Sloveniji. Kratek in jedrnat odgovor, ki pove veliko. Vas je nevoščljivost ljudi kdaj presenetila, zabole- la? Ne, nič me ni presenetilo. Nevoščljivost je slovenska fol- klora. Ta lastnost je prisotna tudi v drugih državah, ampak v Sloveniji so ljudje že pregovor- no nevoščljivi. V naši državi je največji greh uspeh. Včasih po- vem prispodobo, da človek ne sme biti na nobenem področju na vrhu, ker ko glavo pomoli preveč navzgor, se pojavi kosa – in glava »gre«. Vedno je treba biti nekoliko pod vrhom, da gre kosa nad glavo … … ampak to ni preveč spodbudno sporočilo predvsem mladim, ki bi morda vstopili v po- litiko, da bi kaj spremenili … Na področju mladih nisem ravno optimist. Jim čisto nič ne zavidam. Bojim se za njihovo prihodnost, saj jih ta sistem, ki ga imamo zdaj, sili, da so brezkompromisni, da uporabljajo svoje komolce, kar ni dobro. Še vedno prisegam na trdo in pošteno delo, ki je edina deviza, ki pripelje do cilja. Mladi so danes neučakani. Nekdo od mlajših najprej vpraša, koliko denarja bo dobil za neko delo. Včasih smo nekaj naredili in bili veseli, če je kdo to opazil, nas pohvalil. Danes se nihče ne loti ničesar, če ni takšnega plačila, kot ga pričakuje. Kdaj pa kdaj se pošalim in rečem, da so časi takšni, da nekdo, ko stopi skozi vrata, naj- prej vpraša, koliko denarja bo dobil, če bo rekel dober dan in šele nato pozdravi. Resnično sem pesimist na področju prihodnosti mladih. O tem, da bi mladi šli v politiko, sploh ne razmišljam. Kar zadeva mlade in gasilsko poklicno enoto v Celju, pa stojim za tem, da bo tukaj še naprej najbolj ce- njeno dobro delo ne samo zaradi plačila, ampak zaradi hvaležnosti ljudi, ki jim gasilci pomagajo. Ta hvaležnost ljudi je vredna več kot denar. In to si želim, da bi bilo del gasilcev še naprej. Je to vaše sporočilo ekipi, ki ste jo vodili 17 let, in tisto, kar ji polagate na srce ob odhodu iz te enote? T udi. Predvsem pa to, da naj še naprej ostanejo tovariški, kajti biti gasilec ni poklic, to je poslan- stvo. To naj gojijo še naprej, »gospod evro« pa naj ne bo nikoli na prvem mestu. V življenju je še kaj več vredno in pomembnejše od denarja. Kot sem prej omenil – hvaležnost ljudi. Pogrešal bom to, poglede ljudi po večjih posredovanjih, ko smo jim pomagali, rešili imetje ali življenja. Iz njihovih oči je bila razvidna hvaležnost. To je tisto, kar mi je polnilo in božalo dušo. Treba je reči, da ste bili kot direktor PGE Ce- lje vedno na voljo medijem, če se je kje kaj zgo- dilo. Vedno ste bili dosegljivi za informacije in izjave, da ste javnosti pojasnili, kaj se dogaja. Vam to, ko smo vas klicali novinarji v trenut- kih, ko se je kaj zgodilo, nikoli ni bilo odveč? Ne. Netočne informacije so za ljudi zelo ško- dljive, zato mi je bilo pomembno, da so imeli občani prave in pravočasne informacije. Kadar ljudje vedo, da se nekje nekaj dogaja, a ne vedo, kaj se je zgodilo, jih je lahko strah. Pravočasna in točna informacija jih velikokrat ne samo pomiri, ampak prepreči, da bi šlo karkoli narobe. Ljudje imajo pravico vedeti, kaj se je zgodilo in kje. Z novinarji sem imel vedno dobre odnose. Ko sem bil zaposlen v vojski, sem bil pomočnik za mo- tiviranje in informiranje, kar je takrat pomenilo tudi delo na področju odnosov z javnostjo. Zato imam nekaj žilice za to delo v sebi in to delo mi je bilo blizu. Če sem iskren, lahko rečem, da sem v tem tudi precej užival, torej da sem lahko povedal ljudem, kar je bilo zanje pomembno. Pri sodelovanju z mediji ste namenjali velik poudarek osveščanju ljudi o preventivnemu delovanju. Dajva ta intervju tokrat, ob vašem odhodu v pokoj, končati natanko s tem. Da skleneva krog. Kaj je vaše sporočilo ljudem, za katere ste bili vedno na voljo? Naj imajo radi sebe in druge. Naj nikoli ne sto- rijo drugemu tistega, česar ne želijo, da bi kdo storil njim. In naj ljudje v življenju ne hitijo. Po- membno je, da človek pride na cilj živ in zdrav. Vsem polagam na srce, da je skrajni čas, da zač- nemo razmišljati o naravi in njenem varovanju. Kajti narava nam vrača tisto, kar smo mi nekoč naredili njej. Neurja, nesreče se dogajajo zaradi človeške sebičnosti. Ljudje naj ne bodo sebični. Ta lastnost vodi v nesreče. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 1 1, 16. marec 2023 DELOVNO MESTO NA VIŠINI »Včasih je treba na drevo po kakšen dron, model leta- la ali po mačka, ki ne zna nazaj. Pred leti sem z dreves rešil tudi tri padalce in nekaj padal,« pravi gozdar in arborist Rado Nadvešnik, ki se sicer ukvarja z zahtev- nimi poseki in urejanjem dreves. Pri tem so dobrodošla njegova znanja z alpinističnega, gozdarskega, arbori- stičnega in še katerega področja, zato so ga celjski goz- darji pred dvema letoma povabili k projektu merjenja višine duglazij v Pečovniku. Nadvešnik je splezal na tri in merjenje je pokazalo, da je z več kot 67 metri ena od teh najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji. Sogovornik se ukvarja tudi z urejanjem dreves v nekaterih mestnih okoljih in ugotavlja, da mnogi še vedno ne razumejo velikega pomena teh naravnih klimatskih naprav. TATJANA CVIRN Gozdar in arborist Rado Nadvešnik o urejanju dreves V mestu je vsako drevo dragoceno Z urejanjem dreves se je srečal že v mladosti, ko je v domači Novi Štifti pomagal na kmetiji pri obžagovanju jabolk in hrušk ter pri delu v gozdu. Poleg kovinarske šole v Kamniku je opravil tudi šolanje za sekača in traktorista v Postojni ter te- čaj za težko gradbeno mehanizacijo. Deset let je delal v tovarni Titan, ob tem se je ukvarjal tudi s plezanjem, bil je gorski vodnik in reševalec. Delo v naravi ga je privlačilo bolj kot tisto v delavnici in odločil se je za samostojno pot. Menil je, da se bo lahko na svoji podjetniški poti preživljal le kot gorski vodnik. Ker je bilo tovrstnega dela premalo, se je začel ukvarjati z drevjem. njihovo biologijo ter vedeti, kako skrbeti zanje, da ne naredim škode. To ni poklic, za katerega se je mogoče izučiti. V času, ko sem začel, še ni bilo tečajev niti opreme in tehnike. Pomagal sem si z znanjem in opremo iz alpinizma, sicer pa sem se moral pogosto znajti po svoje in sam iskati rešitve. Nekaj inovativnih pripomočkov sem naredil sam.« Danes so na voljo tečaji, s pomočjo katerih je veliko lažje pridobiti ustrezna znanja. V Sloveniji je približno sto ustrezno izšolanih in usposobljenih izvajalcev za urejanje dreves in zahtevne poseke. » Težava je, da tisti, ki išče- jo izvajalce, ponavadi ne vedo, da obstajamo arboristi, ki znamo ta dela strokovno opraviti. Običajno jih zanima najnižja cena. Moji stroški so zaradi znanja in opreme seveda precej višji kot na primer pri nekom, ki ima le dvigalo, a nobenega znanja.« Sam dela za nekatere občine, komunalna podjetja, javne zavode in tudi posameznike, ki ga pokličejo, ko se je treba lotiti zahtev- nejšega posega. Že vrsto let ureja park na po- sestvu Brdo pri Kranju, protokolarni objekt Vila Podrožnik, lani in letos je delal tudi v zdraviliškem parku v Laškem. »V parkih bi morali zaradi varnosti vsako pomlad pregle- dati drevesa. Obrezovanja ni veliko, če je skrb za drevesa stalna,« meni sogovornik, ki mu dela ne zmanjka, največ ga je spomladi in jeseni, sicer pa je pri delu zelo odvisen tudi od vremena. Preveč obrezana drevesa umirajo Ker se urejanja dreves običajno lotevajo tisti, ki za to nimajo dovolj znanja, ugotavlja, da so redka drevesa v mestih ustrezno urejena. »Večinoma so preveč obrezana, in sicer na štr- clje, iz katerih nato divje poženejo tanke veje. Poleti, ko je drevo zeleno, mnogi rečejo, da je lepo in da po nepotrebnem zapletam, a ljudje ne vedo, da drevo znotraj gnije in propada, če je preveč obžagano. V mestu imajo drevesa svojo vrednost, ki je ni mogoče ovrednotiti zgolj s ceno lesa, ampak so pomembna, ker so naravne klimatske naprave. V takšnih oko- ljih je sicer pravo čudo, da drevesa glede na neprijazne razmere sploh zrastejo: ogrožajo jih promet, živali, pozimi sol, pogosto nimajo dovolj prostora za rast, ne dobijo dovolj vla- ge …« Tudi zato bi morali za vsako drevo v mestu še bolj skrbeti. A ko gre za drevesa tujerodnih invazivnih vrst, ki lahko škodijo zdravju ljudi, jih ni treba ohranjati. »V Celju vidim, da je veliko invazivne- ga velikega pajesna, ki zraste celo iz razpok na tleh in povzroča škodo, pri dolgoletnem žaganju in obdelovanju tega lesa in vdihovanju plinov pa lahko pride celo do vnetja srčne mišice. V mestih veliko sadijo platane, ker se hitro razra- stejo, a ko cvetijo, so neprijetne za pljuča, oči in grlo. Poleti zato ne delam na njih, saj imam »Nekaj časa sem delal tudi v Celju, kjer vidim suha drevesa, s katerimi sem se že sam ukvarjal in jih skušal reševati. Še vedno stojijo in so nevarna.« »Če dreves ne urejamo, s tem ne prihranimo, le kasneje so stroški vzdrževanja večji ali je kakšno drevo treba celo odstraniti.« Izkušnje so prinesle znanje Med prvimi so ga za sodelovanje zaprosili v Arboretumu Volčji Potok, kjer se jim je po- kvarilo dvigalo za podiranje dreves in so ga poklicali, ali lahko odstrani drevo tako, da spleza nanj. Dobro se je odrezal in na- zadnje je z arboretumom sodeloval dvajset let. »Na začetku so me usmerjali fantje v ar- boretumu, ki so imeli izkušnje in izobraz- bo. Veliko sem se moral sam naučiti z branjem knjig, kasneje sem šel še na različne tečaje. Pri tem delu moram dobro pozna- ti drevesa in Občasno se loti še kiparjenja z motorno žago. (Foto: osebni arhiv) Z urejanjem dreves se je srečal že v mladosti, ko je v domači Novi Štifti pomagal na kmetiji pri obžagovanju jabolk in hrušk ter pri delu v gozdu. Poleg kovinarske šole v Kamniku je opravil tudi šolanje za sekača in traktorista v Postojni ter te- čaj za težko gradbeno mehanizacijo. Deset let je delal v tovarni Titan, ob tem se je ukvarjal tudi s plezanjem, bil je gorski vodnik in reševalec. Delo v naravi ga je privlačilo bolj kot tisto v delavnici in odločil se je za samostojno pot. Menil je, da se bo lahko na svoji podjetniški poti preživljal le kot gorski vodnik. Ker je bilo tovrstnega dela premalo, se je začel ukvarjati z drevjem. »Nekaj časa sem delal tudi v Celju, kjer vidim suha drevesa, s katerimi sem se že sam ukvarjal in jih skušal reševati. Še vedno stojijo in so nevarna.« »Če dreves ne urejamo, s tem ne prihranimo, le kasneje so stroški vzdrževanja večji ali je kakšno drevo treba celo odstraniti.« Izkušnje so prinesle znanje Med prvimi so ga za sodelovanje zaprosili v Arboretumu Volčji Potok, kjer se jim je po- kvarilo dvigalo za podiranje dreves in so ga poklicali, ali lahko odstrani drevo tako, da spleza nanj. Dobro se je odrezal in na- zadnje je z arboretumom sodeloval dvajset let. »Na začetku so me usmerjali fantje v ar- boretumu, ki so imeli izkušnje in izobraz- bo. Veliko sem se moral sam naučiti z branjem knjig, kasneje sem šel še na različne tečaje. Pri tem delu moram dobro pozna- ti drevesa in Občasno se loti še kiparjenja z motorno žago. (Foto: osebni arhiv) Nadvešnik je pred dvema letoma sodeloval pri merjenju višine treh duglazij v celjskem Pečovniku. Po- leg običajne opreme za plezanje je moral imeti daljše vrvi, saj so dugla- zije precej višje kot običajna drevesa. »Kar nekaj časa plezaš navzgor, a z vrha ni mogoče videti nič posebnega in nimaš občutka, kakšna je višina drevesa. Pravi občutek dobiš, ko se spuščaš.« Rado Nadvešnik, gozdar in arborist (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 1 1, 16. marec 2023 DELOVNO MESTO NA VIŠINI »Najvišja izmerjena duglazija v Sloveniji bi bila lahko turistična zanimivost celjske občine.« težave,« pravi sogovornik, ki z masko seveda ne more opravljati tovrstnega dela. Napake ob hišah Pri zasaditvah ob hišah mora pogosto po- pravljati napake – ali je bilo drevo posajeno preblizu hiše in je zraslo tako, da ga je treba zmanjšati, ali je bila stavba postavljena preblizu drevesa in imajo zato stanovalci težave; listje jim maši žlebove, mah raste na strehi, na steni se nabira plesen … »Stranka ima načeloma vedno prav, včasih pa skušam ljudi odvrniti od neu- streznega posega oziroma jim povem, kaj bo ta pomenil. Ko začnem drevo žagati, je to treba početi vsakih nekaj let, kar je strošek,« opozarja Nadvešnik in navaja misel arboristke Tanje Gr- movšek, da je drevo kot človek. »Ko je majhno, je treba zanj skrbeti kot za otroka. Ko raste, ga je treba vzgajati, da ne postane divjak. Enako velja za drevo, kjer je treba paziti, da ne raste na vse konce, saj se sicer lomi in tega kasneje ni mogoče več popraviti. Pri pravilno vzdrževanih drevesih so ob naravnih ujmah poškodbe veliko manjše. Drevo mora imeti svojo vlogo, biti mora predvsem varno ter zdravo in estetsko.« Drevesa so pogosto ovira pri gradnji cest in stavb, čeprav bi se pri izvedbi načrtovalci mar- sikdaj lahko prilagodili obstoječim zasaditvam. Namesto tega je lažje drevesa podreti, a tudi če ne padejo, ni nujno, da obstanejo. »Pri urejanju napeljav v zemlji delavci pogosto poškodujejo korenine in drevo se začne sušiti. Potem kličejo arboriste, naj ga pridemo reševat. Odstranimo nekaj vej, a to ne pomaga vselej in je nazadnje treba drevo podreti. Potem smo krivi, češ da smo porezali preveč vej, ljudje pa ne vedo, v čem je bila osnovna težava. Včasih je bolje dre- vo podreti in posaditi mlada drevesa kot poško- dovanega mučiti še nekaj let.« Strokovnost, ne le cena Pri delu ima včasih pomoč, večkrat mu poma- ga tudi žena Janja, ki je opravila tečaj za varno delo z motorno žago. A pogosto je sam, ko gre za zahtevna dela visoko na drevesih. »Na tečajih v tujini poudarjajo, da naj bi delali vedno v paru z enakovrednim partnerjem, ki zna pomagati, če se kaj zgodi. Pogosto pa sem kar sam. Kdo bi me lahko v primeru težav spravil z drevesa? Gorski reševalci niso usposobljeni za to, gasil- ci z lestvijo ne morejo povsod …« Doslej je na srečo doživel le en hujši padec, in sicer je na začetku svoje poslovne poti v Tolminu padel na asfalt s sedemnajstih metrov in se precej polomil. »Oprema ni bila čisto prava, zato sem kasneje temu področju namenil večji pouda- rek. Zdaj je na voljo posebna delovna oprema, kamor spadajo tudi arboristični pripomočki za delo na višini.« Tisti, ki se ukvarjajo s tovrstnim delom, so povezani v društvo, a bi potrebovali poklicno združenje, da bi lahko vplivali tudi na zakono- dajno urejanje tega področja. Nadvešnik pravi: »Določiti bi morali, da bi v javnih razpisih obči- ne in zavodi zahtevali ustrezno usposobljenost izvajalca del. Ob tem bi jih morale zanimati stro- kovne reference in ne najnižja cena.« Doma na kmetiji Za plezanje po hribih mu je zadnja leta zmanjkalo časa in energije. »Ob nedeljah si malo odpočijem in preverim opremo, tako da ne plezam več po hribih, saj je že dreves dovolj. Sicer pa je kar nekaj dela tudi doma na kmetiji.« Pred leti se je Rado Nadvešnik z družino pre- selil v Velike Gorelce v občini Laško, kjer sta z ženo kupila zapuščeno in zaraščeno kmetijo. Zato je bila skupina oslov, ki jih je družina takrat nabavila, kot nalašč za takšen teren, saj te živali pojedo vse, tudi robidovje. »Kakšno drevo so sicer tudi uničili kljub mreži, saj so zelo pre- meteni,« jih opiše in doda, da ljudje večinoma ne znajo delati s temi živalmi. »Včasih ima kdo idejo, da bi osla podaril za rojstni dan. T o ne gre, saj so to živali, ki morajo živeti v čredi, kjer ima- jo svojo hierarhijo. Prijatelj na Vojskem jih ima približno sto in tam sem jih pobliže spoznal,« razlaga Nadvešnik, ki rad dela z lesom in kipari z motorno žago ter ustvarja marsikaj lepega in uporabnega. Pred leti je bil celo državni prvak v hitrostnem plezanju na drevesa. V približno šestnajstih sekundah je na tekmovanju, ki ima več disciplin, splezal petnajst metrov visoko, medtem ko najhitrejšim na svetu to uspe v dva- najstih sekundah. Ko je sneg pred meseci polomil nekatera drevesa, so ta marsikje ogrožala hiše, tudi na Polulah. Na najbolj zahtevnih terenih je treba drevo odstraniti tako, da ne poškoduje hiše. Rado Nadvešnik je s svojo skoraj 30-letno prakso mojster tovrstnih posegov. (Foto: SHERPA) Veliki pajesen je drevo, katerega odstranjevanje je nujno zaradi nje- gove invazivnosti in škodljivosti za zdravje ljudi. (Foto: osebni arhiv) Z Robertom Hostnikom iz celjske krajevne eno- te Zavoda za gozdove Slovenije ob meritvah duglazij (Foto: Andraž Purg) Rado Nadvešnik visoko v krošnji drevesa (Foto: osebni arhiv) Občasno se loti še kiparjenja z motorno žago. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 16. marec 2023 NA PLESNEM PARKETU Naziv svetovne prvakinje v prostem slogu hip hopa in evropske podprvakinje v tej plesni zvrsti. T o sta le dva uspeha, ki ju je Tjaša Leban v zadnjem času dosegla s svojimi varovankami. Tudi sama je še nedolgo nazaj stala na stopnič- kah državnih in mednarodnih tekmovanj. A po vsakem uspehu je treba pospraviti pokal in se vrniti v dvorano, pravi. »V plesu je tako, da si lahko eno leto prvak, naslednje leto pa si na tekmi šele petnajsti. Vsako leto se je treba po- novno truditi v svoji konkurenci.« Uvrstitve na tekmovanjih so po njenih be- sedah splet različnih dejavnikov, od pripra- vljenosti in vzdušja v ekipi, zdravja plesalcev do počutja na tekmi. Vsaka sezona je zgodba zase, pravi sogovornica, ki je hip hop najprej poučevala pod okriljem Plesnega vala. Nato je z dvema prijateljema ustanovila Plesni center TBA. Slednjega zdaj vodi z Boštjanom Pavčk- om, ki skrbi za modern, džez in disko, medtem ko Tjaša bdi nad hip hopom, projekti in nastopi. Popotnica za vse življenje Hip hop je v njeno življenje prišel mimogre- de. Od malih nog so jo zanimali različni športi, gibanje in glasba. Preizkusila se je v odbojki, košarki, nogometu, vendar nikjer ni vztrajala prav dolgo. Ko je bila stara štirinajst let, je kot nagrado za sodelovanje na otroškem plesnem festivalu, ki ga je plesna šola Plesni val organi- zirala v Osnovni šoli Hruševec Šentjur, dobila mesec brezplačnega tečaja hip hopa. Takrat se je zaljubila v to plesno zvrst. »Moj trener je bil Peter Taušanović, ki je bil v tistem obdobju prava ikona. Navdušila so me široka oblačila, glasba … Ta zvrst plesa mi je zlezla pod kožo v obdobju, ko se njene smernice med mladi- Tjaša Leban – plesalka, koreografinja in soustanoviteljica plesne šole Hip hop je njena ljubezen na prvi korak »Kateregakoli športa bi se verjetno lotila podobno, kot sem se plesa. Vodila me je zelo močna želja, da se dokažem. Zdaj vidim, kako zelo pomembne so v življenju še druge stvari. Zelo sem srečna. Tudi za druge si želim, da bi s pomočjo plesa morda našli en del sebe. A da bi se zavedali, da vsako pretirano dokazovanje ni zdravo.« Zadnja tri leta snuje oblačila svoje blagovne znamke. Šivati je začela med epidemijo ko- ronavirusa, ko so bile plesne dvorane zaprte in je želela sprostiti presežek svoje energije. Zelo veliko stvari, ki jih počne, je v njeno življenje prišlo spontano in ne zato, ker bi jih načrtovala. V plesu je pristala po spletu naključij, a ravno ta dejavnost je močno oblikovala njeno osebnost. Je človek navdiha. Če začuti, da je na pravi poti, se temu posveti in pri tem kdaj tudi trmasto vztraja. Številni tekmovalni uspehi, ki jih njeni učenci dosegajo na domačih in mednarodnih odrih, so pokazatelj, da dobro ve, kaj dela. A ker zmage niso vse, kar šteje v življenju, svoje varovance predvsem spodbuja, da sledijo svoji ljubezni do plesa. TINA STRMČNIK mi niso širile tako bliskovito. Zgodila se je ljubezen na prvi korak, ki traja še danes,« je povedala. Že kmalu so jo spodbudili k sodelovanju na tekmovanjih. Na parketu se je preizku- šala sama, s skupino in v paru z Luko Ca- futo. Ukvarjanje s plesom ji je pomagalo razviti disciplino in njen pogled na svet. »Spoznala sem, da ni pomembno, koli- ko treniraš, ampak kako. Naučila sem se najpomembnejše stvari postaviti na prvo mesto, postala sem odgovorna za svoje odločitve.« V plesnih vodah je dejavna petnajst let. Zadnje desetletje se posveča pouče- vanju drugih. Ob tem je razvila izjemen občutek za delo z ljudmi in si nabrala ogromno znanja o odnosih. To je, kot poudarja, dragocena popotnica za vse življenje. Mnogo več kot učenje korakov Nastopala je v videospotu Severine, ple- sala je na njenih koncertih ter na koncertih Maje Berović in Jana Plestenjaka. Snovala je svoje predstave, plesala na modnih revijah in prireditvah. Tovrstna sodelovanja so jo v obdobju življenja, ko je imela več želje po dokazovanju, zelo osrečevala. Plesanje pred dvajsettisočglavo množico človeku po žilah požene adrenalin, je povedala. A zdaj ji več pomeni to, da ima svoj pristan v svoji plesni šoli, kjer lahko spremlja napredek učencev, ki pri njej ple- šejo že leta. »Ogromno mi pomeni, da imam družino, svojo hčer, svojega psa. Zdaj ko sem malo starejša, vidim, da skrajne vzgibe po tekmovalnih dosežkih vodi nekaj drugega kot to, da je človeku to tako zelo všeč. »Plesalkam razložim, da jih bo njihovo telo spremljalo vse življenje. Ples je le en del življenja, ne pa končna postaja. Rada bi, da bi dekleta s pomočjo plesa sprejela same sebe in se spoštovala.« Pri marsikom gre morda za reševanje težav iz preteklosti.« Njena vloga je mno- go več kot to, da mlade uči plesnih korakov. Otroci se močno zgledujejo po njej. »Če bi bila podivjana in bi govorila neumnosti, bi plesalci to srkali od mene. Pogovarjamo se o marsičem, tudi o tem, kaj je primerno vedenje za neko starost in kaj ne.« Z njimi med drugim deli izkušnje, ki jih je nabrala v svetu »šovbiznisa«. Tam je videz eden od pomembnih dejavnikov. Za tiste, ki niso močno prepričani vase in nimajo močne samozavesti, je to zelo krut posel, je dejala. »Že na avdiciji dekleta v bodijih in topih razgalijo svoje telo. Četudi marsikatera kandidatka zelo dobro pleše, morda ne dobi želene vloge, če nima izstopajoče postave.« Ni vse zlato, kar se sveti Svoje učence spodbuja, naj sle- dijo svoji ljubezni do plesa in naj se pretirano ne obremenjujejo z rezultati, dosežki ter s tem, kako nanje gledajo drugi. Izpo- stavila je temno plat družbe- nih omrežij. Ne le da otrokom vsiljujejo neresnične podobe o tem, kako naj bi bila videti njihova telesa. Dajejo jim tudi »Sem človek navdiha. Ko začutim, da me nekaj veseli, se tega lotim, sem trmasta in delam po svoje. Prav to se pri meni največkrat iz- kaže kot ključ do uspeha,« pravi Tjaša Leban. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 16. marec 2023 NA PLESNEM PARKETU lažne občutke glede vrednosti njihovega dela. »Kdor ima veliko skupino sledilcev, lahko tudi za posnetek slabega plesa dobi veliko pozornosti. Posnetek nekoga, ki odlično pleše, a morda nima zaledja sledilcev, pa bo morda izginil čez noč. T o na mlade deluje zelo slabo. Pretirano oziranje na spletne ideale ni ne zdravo ne dobro.« Zaradi želje po izobraževanju je pred leti ne- kajkrat obiskala Los Angeles, ki je med plesalci dolgo veljal za nekakšno meko. Kdor je želel priti v stik z zadnjimi smernicami, je moral tja. V zadnjem času so številni tečaji na voljo že s pomočjo klika, pravi sogovornica, ki je na lastni koži doživela, da se v tujini ne cedita le med in mleko. »Prepričana sem, da je bolje biti kralj na vasi kot kmet v mestu. V Sloveniji se med ljudmi, ki jih zanima neka dejavnost, še čuti pripadnost. V velemestih Združenih držav Amerike si eden od deset tisočih, ki so pripravljeni delati zastonj, da bi se le prebili v ospredje. Ko sem bila stara osemnajst let, sem v Los Angelesu uživala, a tujina se danes v mojih očeh ne blešči več tako zelo, raje se posvečam otrokom v plesni šoli.« Po koncu Osnovne šole Hruševec Šentjur se je vpisala na splošni oddelek I. gimnazije v Celju. Študirala je pra- vo, a je nato prednost dala plesu. »Ko plesalci posežejo po dobrih rezultatih, je pri njih težko vzdrževati motivacijo. Moj pogled je takšen, da po zmagi pospravimo pokal in gremo nazaj v dvorano.« Utrinek iz ene od plesnih predstav, ki jih je uresničila ob pomoči svojih plesalk. Za seboj ima pet- najst let uspešne plesne kariere, med njenimi uspehi je med drugim ustanovitev Ple- snega centra TBA. Vsak ples je nepopisan list Ko pripravlja koreografije za svoje varovan- ce, je podobno, kot bi bilo pred njo vsakič novo prazno platno. Sestav korakov je drugačen, ka- dar gre za trening in kadar gre za tekmovanje. Enkrat je v ospredju brušenje tehnike, drugič ima prednost izražanje. Včasih je cilj le to, da se imajo plesalci ob plesu preprosto dobro. Želi jim predati čim več znanja, ki jim lahko pride prav. »Nepopisano platno je včasih velika težava. Ne- omejena svoboda pomeni, da lahko delam, kar hočem. A naposled se je treba odločiti in zastaviti neko pot. Z leti sem dobila kilometrino, zaradi katere mi je lažje.« Skozi leta učenja vedno bolj zaupa svojim od- ločitvam. Brez dlake na jeziku pojasni, da tekmo- vanja vsekakor prinašajo velike psihične, telesne in druge obremenitve. V primerjavi z rekreativ- no dejavnostjo gre za izjemen preskok, ki ni za vsakogar. Na dodatnih vajah zahteva zbranost in predanost. »V vsem tem obdobju sem očitno našla način in sistem, ki pije vodo, glede na to, da smo na tekmovanjih zelo uspešni. V zakup nje žanje desetletna Karin Sušec, ki je lani na tekmovanju v Gradcu postala svetovna prvaki- nja v prostem slogu hip hopa. To pomeni, da je na parketu ob naključni skladbi sproti sama zlagala svoje plesne korake. »Neverjetna je! Je edinstven paket, ki ga plesni učitelj dobi enkrat na vsakih deset let. Ko ji nekaj pokažem prvič, to takoj osvoji. Izjemno nadarjena je, njena starša jo brezpogojno podpirata, vozita jo na treninge in tekmovanja, imata primerna pričakovanja in jo vzgajata v pravem duhu,« je zadovoljna Tjaša. Omenila je, da njena varovanka kljub izjemni nadarjenosti ogromno trenira tudi doma. »Karin je pravi plesni genij. Res jo vodim, a je tudi sama zelo delavna in samoiniciativna. Ob njej trenutno sodelujem še z izjemno Laro Brance, ki je v svoji starostni skupini postala evropska podprvakinja. Imam srečo, da mi naproti prihajajo navdihujoča dekleta, zaradi katerih je moj trenerski poklic res čudovit.« Za šivalnim strojem Tjaša, ki je otroška leta preživela v Šentjurju in zdaj živi v Celju, počne še kopico zanimivih stvari – organizira dogodke, piše filozofsko- psihološki blog, »miksa« glasbo … Od nekdaj rada oblikuje kostume za plesne točke. Zaradi dobrih odzivov ljudi je spoznala, da ima očitno dober občutek za snovanje oblačil. In tako se je rodila njena lastna blagovna znamka. Med epidemijo koronavirusa, ko so bile plesne dvo- rane zaprte, se je s pomočjo videov na spletu naučila šivati. Kupila je vse potrebne stroje, od vezilke do »entlarice« in zagnala prodajo. »To, da sem si vrsto let gradila ime v plesnem svetu, mi zelo pomaga, saj so takšna oblačila zelo pri- ljubljena med plesalci,« je dejala. S svojimi kosi se trudi ustvarjati svoj slog, ki je hkrati v ko- raku z modnimi zapovedi. Po spletu naključij je pred časom vrata njene trgovine v središču Celja prestopila šivilja, ki živi v isti ulici kot Tjaša in s katero sta stkali dobro sodelovanje. Prepričana je, da je uspeh spet prišel zato, ker je pri izdelavi oblačil ne vodi le misel na posel, ampak tako kot na drugih področjih njenega življenja ljubezen do ustvarjanja. Foto: SHERPA »Otroci se pri plesu sprostijo, uživajo. Zelo pomembno se mi zdi, da imajo svobodo izražanja. Gre za veliko več kot le za gibanje, saj lahko ples mladim pomaga pri razvoju njihove osebnosti.« sem se naučila vzeti, da kdaj pride do nesoglasij s starši, da kdaj otroci česa ne zmorejo. Veliko je lepih stvari, a včasih tudi težkih. Kot ima vsako visoko drevo globoke korenine.« Ko naproti pride plesni genij V desetletju, odkar se posveča poučevanju, je že večkrat pod svoje okrilje dobila izstopajoče plesalke. Nekaj let je izjemne uspehe pisala z dekleti, združenimi v hip hop skupino Fierce. Med drugim so si priplesala naziv mladinskih svetovnih prvakinj. V zadnjem času navduše- Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 16. marec 2023 NA PLESNEM PARKETU Naziv svetovne prvakinje v prostem slogu hip hopa in evropske podprvakinje v tej plesni zvrsti. T o sta le dva uspeha, ki ju je Tjaša Leban v zadnjem času dosegla s svojimi varovankami. Tudi sama je še nedolgo nazaj stala na stopnič- kah državnih in mednarodnih tekmovanj. A po vsakem uspehu je treba pospraviti pokal in se vrniti v dvorano, pravi. »V plesu je tako, da si lahko eno leto prvak, naslednje leto pa si na tekmi šele petnajsti. Vsako leto se je treba po- novno truditi v svoji konkurenci.« Uvrstitve na tekmovanjih so po njenih be- sedah splet različnih dejavnikov, od pripra- vljenosti in vzdušja v ekipi, zdravja plesalcev do počutja na tekmi. Vsaka sezona je zgodba zase, pravi sogovornica, ki je hip hop najprej poučevala pod okriljem Plesnega vala. Nato je z dvema prijateljema ustanovila Plesni center TBA. Slednjega zdaj vodi z Boštjanom Pavčk- om, ki skrbi za modern, džez in disko, medtem ko Tjaša bdi nad hip hopom, projekti in nastopi. Popotnica za vse življenje Hip hop je v njeno življenje prišel mimogre- de. Od malih nog so jo zanimali različni športi, gibanje in glasba. Preizkusila se je v odbojki, košarki, nogometu, vendar nikjer ni vztrajala prav dolgo. Ko je bila stara štirinajst let, je kot nagrado za sodelovanje na otroškem plesnem festivalu, ki ga je plesna šola Plesni val organi- zirala v Osnovni šoli Hruševec Šentjur, dobila mesec brezplačnega tečaja hip hopa. Takrat se je zaljubila v to plesno zvrst. »Moj trener je bil Peter Taušanović, ki je bil v tistem obdobju prava ikona. Navdušila so me široka oblačila, glasba … Ta zvrst plesa mi je zlezla pod kožo v obdobju, ko se njene smernice med mladi- Tjaša Leban – plesalka, koreografinja in soustanoviteljica plesne šole Hip hop je njena ljubezen na prvi korak »Kateregakoli športa bi se verjetno lotila podobno, kot sem se plesa. Vodila me je zelo močna želja, da se dokažem. Zdaj vidim, kako zelo pomembne so v življenju še druge stvari. Zelo sem srečna. Tudi za druge si želim, da bi s pomočjo plesa morda našli en del sebe. A da bi se zavedali, da vsako pretirano dokazovanje ni zdravo.« Zadnja tri leta snuje oblačila svoje blagovne znamke. Šivati je začela med epidemijo ko- ronavirusa, ko so bile plesne dvorane zaprte in je želela sprostiti presežek svoje energije. Zelo veliko stvari, ki jih počne, je v njeno življenje prišlo spontano in ne zato, ker bi jih načrtovala. V plesu je pristala po spletu naključij, a ravno ta dejavnost je močno oblikovala njeno osebnost. Je človek navdiha. Če začuti, da je na pravi poti, se temu posveti in pri tem kdaj tudi trmasto vztraja. Številni tekmovalni uspehi, ki jih njeni učenci dosegajo na domačih in mednarodnih odrih, so pokazatelj, da dobro ve, kaj dela. A ker zmage niso vse, kar šteje v življenju, svoje varovance predvsem spodbuja, da sledijo svoji ljubezni do plesa. TINA STRMČNIK mi niso širile tako bliskovito. Zgodila se je ljubezen na prvi korak, ki traja še danes,« je povedala. Že kmalu so jo spodbudili k sodelovanju na tekmovanjih. Na parketu se je preizku- šala sama, s skupino in v paru z Luko Ca- futo. Ukvarjanje s plesom ji je pomagalo razviti disciplino in njen pogled na svet. »Spoznala sem, da ni pomembno, koli- ko treniraš, ampak kako. Naučila sem se najpomembnejše stvari postaviti na prvo mesto, postala sem odgovorna za svoje odločitve.« V plesnih vodah je dejavna petnajst let. Zadnje desetletje se posveča pouče- vanju drugih. Ob tem je razvila izjemen občutek za delo z ljudmi in si nabrala ogromno znanja o odnosih. To je, kot poudarja, dragocena popotnica za vse življenje. Mnogo več kot učenje korakov Nastopala je v videospotu Severine, ple- sala je na njenih koncertih ter na koncertih Maje Berović in Jana Plestenjaka. Snovala je svoje predstave, plesala na modnih revijah in prireditvah. Tovrstna sodelovanja so jo v obdobju življenja, ko je imela več želje po dokazovanju, zelo osrečevala. Plesanje pred dvajsettisočglavo množico človeku po žilah požene adrenalin, je povedala. A zdaj ji več pomeni to, da ima svoj pristan v svoji plesni šoli, kjer lahko spremlja napredek učencev, ki pri njej ple- šejo že leta. »Ogromno mi pomeni, da imam družino, svojo hčer, svojega psa. Zdaj ko sem malo starejša, vidim, da skrajne vzgibe po tekmovalnih dosežkih vodi nekaj drugega kot to, da je človeku to tako zelo všeč. »Plesalkam razložim, da jih bo njihovo telo spremljalo vse življenje. Ples je le en del življenja, ne pa končna postaja. Rada bi, da bi dekleta s pomočjo plesa sprejela same sebe in se spoštovala.« Pri marsikom gre morda za reševanje težav iz preteklosti.« Njena vloga je mno- go več kot to, da mlade uči plesnih korakov. Otroci se močno zgledujejo po njej. »Če bi bila podivjana in bi govorila neumnosti, bi plesalci to srkali od mene. Pogovarjamo se o marsičem, tudi o tem, kaj je primerno vedenje za neko starost in kaj ne.« Z njimi med drugim deli izkušnje, ki jih je nabrala v svetu »šovbiznisa«. Tam je videz eden od pomembnih dejavnikov. Za tiste, ki niso močno prepričani vase in nimajo močne samozavesti, je to zelo krut posel, je dejala. »Že na avdiciji dekleta v bodijih in topih razgalijo svoje telo. Četudi marsikatera kandidatka zelo dobro pleše, morda ne dobi želene vloge, če nima izstopajoče postave.« Ni vse zlato, kar se sveti Svoje učence spodbuja, naj sle- dijo svoji ljubezni do plesa in naj se pretirano ne obremenjujejo z rezultati, dosežki ter s tem, kako nanje gledajo drugi. Izpo- stavila je temno plat družbe- nih omrežij. Ne le da otrokom vsiljujejo neresnične podobe o tem, kako naj bi bila videti njihova telesa. Dajejo jim tudi »Sem človek navdiha. Ko začutim, da me nekaj veseli, se tega lotim, sem trmasta in delam po svoje. Prav to se pri meni največkrat iz- kaže kot ključ do uspeha,« pravi Tjaša Leban. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 16. marec 2023 NA PLESNEM PARKETU lažne občutke glede vrednosti njihovega dela. »Kdor ima veliko skupino sledilcev, lahko tudi za posnetek slabega plesa dobi veliko pozornosti. Posnetek nekoga, ki odlično pleše, a morda nima zaledja sledilcev, pa bo morda izginil čez noč. T o na mlade deluje zelo slabo. Pretirano oziranje na spletne ideale ni ne zdravo ne dobro.« Zaradi želje po izobraževanju je pred leti ne- kajkrat obiskala Los Angeles, ki je med plesalci dolgo veljal za nekakšno meko. Kdor je želel priti v stik z zadnjimi smernicami, je moral tja. V zadnjem času so številni tečaji na voljo že s pomočjo klika, pravi sogovornica, ki je na lastni koži doživela, da se v tujini ne cedita le med in mleko. »Prepričana sem, da je bolje biti kralj na vasi kot kmet v mestu. V Sloveniji se med ljudmi, ki jih zanima neka dejavnost, še čuti pripadnost. V velemestih Združenih držav Amerike si eden od deset tisočih, ki so pripravljeni delati zastonj, da bi se le prebili v ospredje. Ko sem bila stara osemnajst let, sem v Los Angelesu uživala, a tujina se danes v mojih očeh ne blešči več tako zelo, raje se posvečam otrokom v plesni šoli.« Po koncu Osnovne šole Hruševec Šentjur se je vpisala na splošni oddelek I. gimnazije v Celju. Študirala je pra- vo, a je nato prednost dala plesu. »Ko plesalci posežejo po dobrih rezultatih, je pri njih težko vzdrževati motivacijo. Moj pogled je takšen, da po zmagi pospravimo pokal in gremo nazaj v dvorano.« Utrinek iz ene od plesnih predstav, ki jih je uresničila ob pomoči svojih plesalk. Za seboj ima pet- najst let uspešne plesne kariere, med njenimi uspehi je med drugim ustanovitev Ple- snega centra TBA. Vsak ples je nepopisan list Ko pripravlja koreografije za svoje varovan- ce, je podobno, kot bi bilo pred njo vsakič novo prazno platno. Sestav korakov je drugačen, ka- dar gre za trening in kadar gre za tekmovanje. Enkrat je v ospredju brušenje tehnike, drugič ima prednost izražanje. Včasih je cilj le to, da se imajo plesalci ob plesu preprosto dobro. Želi jim predati čim več znanja, ki jim lahko pride prav. »Nepopisano platno je včasih velika težava. Ne- omejena svoboda pomeni, da lahko delam, kar hočem. A naposled se je treba odločiti in zastaviti neko pot. Z leti sem dobila kilometrino, zaradi katere mi je lažje.« Skozi leta učenja vedno bolj zaupa svojim od- ločitvam. Brez dlake na jeziku pojasni, da tekmo- vanja vsekakor prinašajo velike psihične, telesne in druge obremenitve. V primerjavi z rekreativ- no dejavnostjo gre za izjemen preskok, ki ni za vsakogar. Na dodatnih vajah zahteva zbranost in predanost. »V vsem tem obdobju sem očitno našla način in sistem, ki pije vodo, glede na to, da smo na tekmovanjih zelo uspešni. V zakup nje žanje desetletna Karin Sušec, ki je lani na tekmovanju v Gradcu postala svetovna prvaki- nja v prostem slogu hip hopa. To pomeni, da je na parketu ob naključni skladbi sproti sama zlagala svoje plesne korake. »Neverjetna je! Je edinstven paket, ki ga plesni učitelj dobi enkrat na vsakih deset let. Ko ji nekaj pokažem prvič, to takoj osvoji. Izjemno nadarjena je, njena starša jo brezpogojno podpirata, vozita jo na treninge in tekmovanja, imata primerna pričakovanja in jo vzgajata v pravem duhu,« je zadovoljna Tjaša. Omenila je, da njena varovanka kljub izjemni nadarjenosti ogromno trenira tudi doma. »Karin je pravi plesni genij. Res jo vodim, a je tudi sama zelo delavna in samoiniciativna. Ob njej trenutno sodelujem še z izjemno Laro Brance, ki je v svoji starostni skupini postala evropska podprvakinja. Imam srečo, da mi naproti prihajajo navdihujoča dekleta, zaradi katerih je moj trenerski poklic res čudovit.« Za šivalnim strojem Tjaša, ki je otroška leta preživela v Šentjurju in zdaj živi v Celju, počne še kopico zanimivih stvari – organizira dogodke, piše filozofsko- psihološki blog, »miksa« glasbo … Od nekdaj rada oblikuje kostume za plesne točke. Zaradi dobrih odzivov ljudi je spoznala, da ima očitno dober občutek za snovanje oblačil. In tako se je rodila njena lastna blagovna znamka. Med epidemijo koronavirusa, ko so bile plesne dvo- rane zaprte, se je s pomočjo videov na spletu naučila šivati. Kupila je vse potrebne stroje, od vezilke do »entlarice« in zagnala prodajo. »To, da sem si vrsto let gradila ime v plesnem svetu, mi zelo pomaga, saj so takšna oblačila zelo pri- ljubljena med plesalci,« je dejala. S svojimi kosi se trudi ustvarjati svoj slog, ki je hkrati v ko- raku z modnimi zapovedi. Po spletu naključij je pred časom vrata njene trgovine v središču Celja prestopila šivilja, ki živi v isti ulici kot Tjaša in s katero sta stkali dobro sodelovanje. Prepričana je, da je uspeh spet prišel zato, ker je pri izdelavi oblačil ne vodi le misel na posel, ampak tako kot na drugih področjih njenega življenja ljubezen do ustvarjanja. Foto: SHERPA »Otroci se pri plesu sprostijo, uživajo. Zelo pomembno se mi zdi, da imajo svobodo izražanja. Gre za veliko več kot le za gibanje, saj lahko ples mladim pomaga pri razvoju njihove osebnosti.« sem se naučila vzeti, da kdaj pride do nesoglasij s starši, da kdaj otroci česa ne zmorejo. Veliko je lepih stvari, a včasih tudi težkih. Kot ima vsako visoko drevo globoke korenine.« Ko naproti pride plesni genij V desetletju, odkar se posveča poučevanju, je že večkrat pod svoje okrilje dobila izstopajoče plesalke. Nekaj let je izjemne uspehe pisala z dekleti, združenimi v hip hop skupino Fierce. Med drugim so si priplesala naziv mladinskih svetovnih prvakinj. V zadnjem času navduše- Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 1 1, 16. marec 2023 OHRANJANJE TRADICIJE Tradicijo spuščanja gregorč- kov na predvečer gregorjevega na Celjskem obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih. S tem seznanjajo otroke s kulturno dediščino in s prireditvijo po- vežejo celoten kraj ter številna društva in posameznike. Tako je bilo letos tudi v Laškem, Rim- skih T oplicah, Novi Cerkvi, Bra- slovčah … Učenci in učiteljice OŠ Pri- moža Trubarja Laško in Po- družnične šole Debro so pi- sana plovila v Savinjo spustili že v petek dopoldne. Pri tem so jim pomagali člani PGD Laško, Turističnega društva Laško in prostovoljke Hiše generacij Laško. V soboto zvečer so po Savinji zaplavali tudi gregorčki, ki so jih v reko spustili v Rimskih Toplicah. V tamkajšnjem turističnem društvu so v sodelovanju z OŠ Antona Aškerca, vrtcem in s kulturnim društvom iz Rimskih Toplic organizirali delavnico, na kateri so krajani iz naravnih materialov izde- lali raznovrstna plovila, ki so jih nato ob pomoči gasilcev spustili po Savinji. Na gregorjevo, ki ga obeležujemo 12. marca, se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«. Na ta dan je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev. Eden od teh je spu- ščanje gregorčkov – plovil različnih oblik s prižgano svečko – v vodo. Gregorčki napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce do- volj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj spuščanja gregorčkov obujajo tudi marsikje na Celjskem. Hiške, cerkvice, gradovi, barčice in drugi predmeti so tako minuli konec tedna zaplavali po Savi- nji, Hudinji, Preserskem jezeru in še marsikje. BOJANA AVGUŠTINČIČ, EVA RUDMAN Po Hudinji zaplavala Planica Običaj spuščanja gregorčk- ov že vrsto let ohranjajo tudi v Novi Cerkvi. Učenci tamkaj- šnje podružnične osnovne šole ter otroci iz enote vrtca Mavrica Vojnik in Hiše otrok ter njihovi učitelji in vzgojitelji so tudi le- tos izdelali domiselne plavajo- če izdelke ter jih na predvečer gregorjevega pri Sorževi doma- čiji spustili po Hudinji. Spuščanje gregorčkov je v Novi Cerkvi že tradicija. Ide- jo o tem starem slovenskem običaju je v letu 2015 s svojimi učenci obudila Ida Grobelnik. Projektu se vsako leto pridruži več sodelujočih, poleg otrok v šoli in vrtcu tudi njihovi starši ter krajani. Lani so dogodek zaradi epidemioloških razmer brez večjega druženja pripravi- li v dopoldanskem času, letos pa ponovno zvečer, kot veleva tradicija. »Ker je pogled na pla- vajoče gregorčke najbolj čaro- ben ob mraku, vedno pazimo, da ujamemo najprimernejši čas, in to je bilo letos ob 18.15. Sonce je ta dan zašlo ob 18.02,« je pojasnila Ida Grobelnik. »Medtem ko so učenci prejšnja leta gregorčke izde- lovali na delavnici v šoli, so letos izrazili željo, da bi jih ustvarili doma. V šoli smo jim pripravili material, pri uresničevanju ustvarjalnih idej pa so jim pomagali tudi starši,« je dejala Grobelniko- va. Nastali so zelo domiselni in umetniško dovršeni izdel- ki. In spet se je izkazalo, da ustvarjalnost otrok ne pozna meja. Gregorčki so bili tudi zelo aktualni. Po Hudinji je zaplula celo Planica s sve- Gregorjevo je ime dobilo po sv. Gregorju, svetniku Gre- gorju Velikem, ki je bil rojen približno leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Po julijanskem koledarju je godoval 21. marca, ki danes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje godu sv. Gregorja se je z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec. Zadnjih pet let v organizaciji Društva Dobra ideja gregorčke spuščajo tudi na Polzeli. (Foto: Bina Plaznik) tovnim prvakom Timijem Zajcem. Sicer so prevladovali hiške z vrtovi, bazeni, ogra- jami, gozdički, zelenicami, cerkvice, gradovi … Jezero se je zableščalo V Braslovčah so Turistično društvo Braslovče ter občina in Ribiška družina Šempeter minuli konec tedna pripravili tretjo prireditev Z gregorčki pomladi naproti. Namen do- godka je ohranitev običajev naših prednikov. Kot je poja- Po Hudinji je zaplula celo Planica. (Foto: Lea Sreš) Vrgli so luč v vodo Plavajoče hiške, cerkvice, gradovi in barčice zapluli v pomlad snila Tjaša Slemenšek iz Tu- rističnega društva Braslovče, običaj izvira iz Tržiča. » Takrat je dan postal dovolj dolg, da so obrtniki svoje delo lahko začeli opravljati brez umetne svetlobe – sveč, petrolejk. Na lesene deske in košare so na- suli oblance, jim dodali smolo in jih zakurili. Te lesene deske so nato dali v reko in tako ›vr- gli luč v vodo‹, ker je niso več potrebovali.« Z namenom obuditve obi- čaja so tako v Braslovčah organizatorji pripravili pri- reditev Z gregorčki pomladi naproti. Vsak sodelujoči je iz naravnih materialov izde- lal svojo ladjico, k izdelavi so pristopili tudi učenci in učitelji OŠ Braslovče in po- družničnih šol, turistično društvo pa je vsakemu poda- rilo čajno svečko. Ladjice s svečkami so nato zaplule po malem ribniku v Preserjah. Po koncu prireditve so gasilci odstranili ladjice iz vode in tako poskrbeli za čisto okolje. Gregorčki pluli tudi na Polzeli Tradicijo spuščanja gre- gorčkov v organizaciji Dru- štva Dobra ideja zadnjih pet let obujajo tudi na Polzeli. Člani društva so ob pomoči sosedov na sotočju Struge in bližnjega potoka tudi letos pripravili razposajeno dru- ženje vseh generacij. Neka- teri obiskovalci so s sabo pri- nesli svoje pomladne ladjice, spet drugi so jih kar tam iz- delali iz naravnih materialov, ki jih je pripravilo društvo. Dogodek je zadnji dve leti odlično obiskan in je name- njen novim poznanstvom in prazniku luči. Foto: Andraž Purg, SHERPA Pri spuščanju gregorčkov so otrokom pomagali gasilci, ki so plavajoče umetnine nato tudi pobrali iz vode, sicer bi iz Nove Cerkve priplule vse do Celja ali morda še dlje. Ladjice, ki jih pripravijo obiskovalci, so poljubnih velikosti in oblik. Pogoj je le, da so narejene iz naravnih materialov, da se z njimi ne onesnažuje okolja. Približno 170 ladjic naj bi tokrat zaplulo po malem ribniku v Preserjah. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 1 1, 16. marec 2023 JEZIKOSLOVEC IZ LAŠKEGA Obujanje spominov na dr. Toma Korošca »Naj ga nosijo njegove reke …« Laško je vse življenje nosil v srcu. Tam se je rodil, ustvarjal in umrl. Na kraj je bil zelo ponosen in z njim je bil tudi neizmerno povezan. Vedno je rad poudarjal svoje korenine. V mestu ob Savinji je stkal številna prijateljstva, mnoga so trajala vse življenje. Jezikoslovec, upokojeni zaslužni univerzitetni profesor in dekan, prejemnik vi- sokega državnega odlikovanja zlati red za zasluge ter častni občan Laškega je za seboj tudi na domoznanskem področju pustil drago- ceno zapuščino. V Knjižnici Laško so se mu poklonili s spominskim večerom, na katerem so njegovo življenjsko, ustvarjalno in akadem- sko pot orisali ugledni gostje, njegovi prijatelji, sodelavci, sokrajani. BOJANA AVGUŠTINČIČ Čeprav je dr. Toma Korošca ži- vljenjska pot ponesla iz njegovega rojstnega kraja, se je v Laško vedno rad vračal in bil v njem tudi zelo dejaven. Že za prvi Laški zbornik iz leta 1976 je prispeval razpravo Iz govora laških rudarjev. Sodeloval je pri monografi ji o Laškem iz leta 1991 z uvodnim tekstom Pogled na Laško. Za Laški zbornik 2007 je pri- speval članek Govor mesta Laško in za objavo pripravil uvod Izseljeni- škega dnevnika svojega očeta Ivana, pretresljivo pripoved o štirih izgnan- skih letih, ki jih je družina Korošec preživela v srbskem Šidu. Knjiga bo kmalu izšla v celoti. Kot lektor, pisec spremnih besed in krajših sestavkov je sodeloval še pri številnih izdajah domoznanskega značaja. Leta 1999 mu je Občina Laško za njegov prispevek na domoznan- skem področju podelila Aškerčevo priznanje, leta 2014 mu je čast iz- kazala še s podelitvijo naziva častni občan. »Pogosto se zgodi, da tako velike ljudi prepoznamo prepozno. Da jih ne znamo ceniti, ko so še med nami, temveč prepoznamo njihovo veličino šele takrat, ko nas zapu- stijo. Pri dr. Tomu Korošca občina te napake ni naredila, saj je lokal- na skupnost pravočasno, ko je še ustvarjal, opazila njegovo veličino, delo in ga za to tudi ustrezno na- gradila,« je na spominskem večeru poudaril laški župan Marko Šantej. Vonj tobaka po vanilji Profesor Tomo Korošec je veljal za izjemnega govorca. Njegova predavanja so bila pri študentih na ljubljanski Fakulteti za druž- bene vede (FDV) med bolj prilju- bljenimi. Njegova doktorantka, re- dna profesorica dr. Monika Kalin Golob, se še danes živo spominja njunega prvega srečanja. »Moj prvi spomin na profesorja je povezan z vonjem tobaka po vanilji, ki se je vil po drugem nadstropju trakta B na FDV, kamor sem prišla leta 1992 na razgovor za delovno mesto asi- stentke. Danes se mi zdi, da je teh trideset let skupnega dela minilo kot trenutek, a hkrati je neizbrisno za- znamovalo ne le mojo raziskovalno pot, ampak raziskovanje stilistike, besediloslovja in terminologije v Sloveniji in Evropi nasploh.« Dr. Tomo Korošec je raziskoval medijski jezik. Novinarska besedila so bila njegova znanstvena speci- alizacija. Plod tega raziskovanja je monografi ja Stilistika slovenskega poročevalstva, ki po besedah Kalin Golobove celo v evropskem in ame- riškem jezikoslovju velja za prvo in doslej edino tako izčrpno in teoret- sko dodelano besediloslovno anali- zo poročevalskih besedil. Drugo Koroščevo znanstvenope- dagoško področje je bilo obrambo- slovje. Njegovo je tudi poimenova- nje tega področja. Obramboslovje je torej Koroščeva beseda. Tretje področje fakultetnega dela prof. Toma Korošca je bilo tržno komu- niciranje. »Spominjam se, ko je štu- dentom leta 1995 prvič predaval ta predmet. Rekel je, da na srečo vsaj v toaletah še ni oglasov. Čez štirinajst dni so se pojavili tudi tam. Nato je dejal: ›No, vsaj na tleh jih še ni.‹ Am- pak čez dva tedna so bila z njimi popisana tudi tla v supemarketih. Profesorju sem rekla, da bi moral te svoje ideje unovčiti, saj ga je nekdo očitno poslušal in te njegove ideje prodajal oglaševalcem. Tega seveda ni unovčil, se je pa še naprej s tem področjem z veseljem ukvarjal,« je spomine na profesorja in sodelavca delila dr. Monika Kalin Golob. Tomo Korošec se je pri svojem raziskovalnem delu veliko posvečal tudi terminologiji. Ob vojaški se je ukvarjal zlasti z ribiško. Strasten ribič s posluhom za slovensko besedo Ribištvo je bilo Koroščeva velika ljubezen. To področje je plemeni- til s številnimi članki s področja ribiške terminologije. Bil je član uredniškega odbora revije Ribič in predsednik uredniškega odbora revije Ihtios ter soavtor knjige Mu- harjenje. Leta 2018 je izšlo njegovo življenjsko delo na tem področju – Ribiški slovar, ki velja za edinstveno terminološko delo s tega področja v svetovnem merilu. Kot odličnega jezikoslovca, ki si je izmislil poimenovanja številnih muh v slovenskem jeziku, pred- vsem pa kot prijatelja in strastnega ribiča je Toma Korošca predstavil nekdanji minister in zdravnik dr. Božidar Voljč. Zbližal ju je ravno ribolov. Ob vodi sta preživela ogro- mno časa, skupaj sta napisala tudi knjigo o muharjenju. »Imel je izje- men posluh za jezik in besede. Ko sva slovenila angleška imena muh, je za vsako muho našel pravilno slovensko besedo, ki se je takoj ›prijela‹. Na primer: muhi, ki se ji po angleško reče Cinnamon Sedge, je dal ime cimetaš. Kmalu po tem poimenovanju sva ribarila v Vipa- vi, na bregu reke pa sta naju opa- zovala fanta. Eden me je ogovoril in sem ga vprašal, ali tudi onadva kaj muharita. Odgovoril je, da lovita na – cimetaša!« je bil Božidar Voljč tedaj presenečen, da so se slovenska poimenovanja tako hitro uveljavila in prišla v govor. Tomo Korošec je sicer ves čas trdil in tudi dokazoval, da ne more biti stvari na tem svetu, ki se ne bi dala povedati tudi v slo- venščini. Skromen in spoštljiv človek Toma Korošca se mnogi še spo- minjajo tudi po kratkih televizijskih oddajah Pet minut za boljši jezik. TV Krpan Laško pa je o njem po- snel tudi dokumentarec z naslovom Profesor Vejica. Kot je povedala av- torica fi lma Boža Herek, se je Tomo Korošec sprva upiral misli, da bi o njem posneli fi lm, češ da o njem pa res ni kaj povedati. A se je nato vdal in bil nad izdelkom tudi navdušen. Spomine na številne pripetljaje in vragolije iz mladosti, ki sta jih doživela s Tomom Korošcem, je na spominskem večeru delil nje- gov dolgoletni prijatelj, upokojeni zobozdravnik Jože Benedek. »Po naključju sem ga spoznal med po- hajkovanjem ob ›farovški lavi‹ leta 1952. To najino druženje je kasne- je preraslo v pravo prijateljstvo, ki je trajalo celih sedemdeset let,« se spominja začetkov njunega prijate- ljevanja. Da je bil vsak trenutek, preživet z dr. Tomom Korošcem, poseben, so se strinjali vsi, ki so se imeli pri- ložnost srečati z njim. »Bil je dober človek, ki je prijateljeval z nazor- sko različno usmerjenimi ljudmi. Njegov odnos do ljudi je bil zelo spoštljiv. Gojil je veliko ljubezen do rojstnega kraja, zanj je bil pripra- vljen žrtvovati nešteto ur, ne da bi za to pričakoval kakršnokoli plačilo. Zelo rad je imel slovensko besedo. Bil je odličen jezikoslovec, ki je na različne načine jezikovno izobra- ževal ljudi ter jih spodbujal k bra- nju in širjenju duhovnih obzorij,« je poudarila upokojena direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič. Ali kot je dejala dr. Monika Kalin Golob: »Profesor Korošec nas je za vedno obsijal ne le s svojo žlahtno besedo, ampak tudi s svojo žlahtno osebnostjo. Naj ga nosijo njegove reke, nas pa spoštljiv spomin nanj.« Foto: SHERPA Dr. Toma Korošca so se v laški knjižnici spomnili kot častnega občana Občine Laško, jezikoslovca, upokojenega zaslužnega univerzitetnega profesorja in dekana, prejemnika visokega državnega odlikovanja zlati red za zasluge, prijatelja Laškega in Laščanov ter pomembnega ustvarjalca na domoznanskem področju. »Veliki ljudje za seboj pustijo veliko praznino. V primeru dr. Toma Korošca to praznino zapolnjujejo njegova dela, dediščina, ki je ne- minljiva (monografije, strokovni članki …). Praznino zapolnjujejo tudi dogodki, kot je nocojšnji – ko se spominjamo tako pomembne osebnosti ter prenašamo njegovo dediščino tudi na tiste, ki ga nis(m)o osebno poznali,« je na spominskem večeru v Knjižni Laško dejal župan Marko Šantej. Kljub njegovi veličini in vsemu, kar je ustvaril, je bil Tomo Korošec skromen človek, ga je označil dr. Bo- židar Voljč in dodal: »Hva- ležen sem mu za njegovo prijateljstvo, ki je trajalo od najinega prvega sreča- nja pred več desetletji do zadnjih dni.« »Profesor Korošec nas je za vedno obsijal ne le s svojo žlahtno besedo, ampak tudi s svojo žlahtno osebnostjo,« je o dejala dr. Monika Kalin Golob. Upokojena direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič je spregovorila o do- moznanskem delu dr. Toma Korošca in o tem, kako predano se je raz- dajal za svoj rodni kraj in sokrajane. Direktor knjižnice Matej Jazbinšek je predstavil njegovo biografijo in sodelovanje s knjižnico v zadnjih letih. Dr. Tomo Korošec se je rodil 30. julija 1938 v Laškem. Za vedno se je poslovil 28. maja lani. Koroščevo znanstveno pot je zaznamoval tudi podiplomski študij v Pragi. Ta je za vedno ostala njegovo zlato mesto. Iz češčine je tudi veliko prevajal. Po upokojitvi se je rad vračal k svojim mladostnim željam, k likovnemu ustvarjanju. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 16. marec 2023 ZAPOSLOVANJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_12.3.2022.pdf 1 12. 03. 2023 17:19:33 Fizioterapevt – m/ž (Dobrna) Obseg dela: izvajanje te- rapevtskih metod in tehnik po programih fi zioterapije, izvajanje fi zioterapevtskih metod in tehnik v skladu s predpisi ZZZS. Terme Do- brna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 12. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Delo obsega: delo v skla- dišču, prevzem blaga od dobaviteljev, izdaja blaga strankam … Harvey Norman Trading, d.o.o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 9. 4. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Prodajalec m/ž v TPC (Celje) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vo- denje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojnik težke gradbene mehanizacije (m/ž) (Polzela) Opis dela in nalog: izvaja- nje vseh delovnih operacij z gradbeno mehanizacijo, vzdrževanje stroja v skladu s predpisi … Halomojstri, d.o.o., Cvetlična ulica 3, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Slovenske Konjice (m/ž/d) Vaši izzivi bodo: delo na blagajni, zlaganje blaga na po- lice, skrb za predstavitev sadja in zelenjave, priprava in peka pekovskih izdelkov, skrb za urejenost in čistočo trgovine, svetovanje kupcem, izvajanje nadzora kakovosti. Hofer tr- govina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbi- ramo do 22. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Zaposlimo skladiščnika za delo v skladišču na sede- žu podjetja v Velenju. Elpa, d.o.o., Paka pri Velenju 39d, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 7 . 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavci v restavraciji McDonald's (m/ž) (Celje) Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas! Pridru- ži se naši odlični ekipi! Išče- mo sodelavce v McDonald'su v Celju za: delo v kuhinji, delo na blagajni, hosteso, za delo v kavarni McCafé, dela so primerna tudi za študente in upokojence. Alpe-Panon, d.o.o. McDonald's DL, Du- najska cesta 151, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 21. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji 1 (m/ž) (Mozirje) Od kandidatov/kandidatk na področju proizvodnje pri- čakujemo: da imajo srednjo izobrazbo kemijske, strojne ali druge ustrezne (naravoslov- ne) smeri ali srednjo poklic- no izobrazbo naravoslovne (strojni ključavničar, strojni mehanik, varilec, oblikovalec kovin – orodjar, ip., elektrikar, ip.), sposobnost učinkovitega timskega dela. Cinkarna Ce- lje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomivalec posode (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo: pomi- vanje posode in pribora, pospravljanje in čiščenje ku- hinje, restavracije in drugih prostorov, skrb za osebno urejenost na delu in urejenost delovnega okolja. Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 8. 4. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Celje) V NLB, d.d. za naše stranke želimo le najboljše, zato vabi- mo kandidate, ki jim je blizu delo s strankami, imajo pro- dajne veščine in jim trženje bančnih produktov predsta- vlja izziv. Pridružite se nam v Podružnici Severovzhodna Slovenija v poslovalnici Ce- lje in postanite nepogrešljiv član naše ekipe. NLB, d.d., Trg republike 2, 1520 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 21. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za sistemske meritve (m/ž) (Celje) Odgovornosti: zagotavlja priklop, menjavo ali nadzor uporabnika omrežja skladno z internimi in eksternimi po- stopki priključitve, menjave in nadzora po dogovorjenih standardih dela nad 43 kW (polindirektne in indirektne meritve). Zagotavlja vzdrže- vanje MKN na polindirektnih in indirektnih meritvah nad 43 kW. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v nečistem delu (m/ž) (Rogaška Slatina) V svojo sredino vabimo sodelavce za delovno mesto delavec v nečistem delu m/ž – 5 delavecv (delo na loka- ciji Rogaška Slatina). Opis delovnega mesta: prevzem perila, štetje, tehtanje, pri- prava na pranje v bobnastih pralnih strojih, nakladanje v vreče (trak) pralne linije, druga dela z delovnega po- dročja. Salesianer Mietex Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 19. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Arja vas) Naloge: izvajanje preven- tivnih in korektivnih vzdr- ževalnih del na opremi, napravah in zgradbah, vzdr- ževanje strojne in elektro opreme, obvladovanje meril- ne opreme … Mlekarna Ce- leia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 19. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C/ dostavljavec v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec) Imate radi terensko in dina- mično delo? Vam delo dosta- vljavca predstavlja nov želen izziv? Vabimo vas, da se pri- javite na prosto delovno me- sto »voznik C/dostavljavec« in postanete del ene izmed vodilnih distribucijskih ekip na slovenskem trgu. Davidov hram, d.o.o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 6. 4. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni komercialist, prodajni predstavnik za tuje trge (m/ž) (Prebold) Samostojni komercialist, predstavnik za tuje trge skrbi za realizacijo prodajnih načr- tov in aktivnosti za doseganje prodajne rasti, vzpostavljanje odnosov z novimi poslovnimi partnerji in razvoj odnosov s poslovnimi partnerji na trgu Avstrije. Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbira- mo do 20. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila kategorije C in E (m/ž) (Celje) Opis: vožnja in skrb za tovor- no vozilo, nakladanje v, raz- kladanje iz tovornega vozila, prevoz in dostava blaga, skrb za tehnično brezhibnost ter varnost vozila, skrb za gospo- darno porabo goriva in druga delovna sredstva, pravočasno, strokovno in kakovostno opra- vljanje nalog. Kobal Transpor- ti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 7. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. srečna 17. 1700 € Desetakov in več kot 1.100 daril. 17. in več kot 1.100 daril. POIŠČI SVOJO SREČNO 17-KO MED 15. IN 18. MARCEM DARILNI BON DESETAK 10 € DARILNI BON V VREDNOSTI DESETIH EVROV Darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah ter gos- tinskih in storitvenih lokalih nakupovalnih središč, ki so navedeni na hrbtni strani bona, za nakup blaga ali stori- tev v vrednosti najmanj 10 EUR.* Bon je unovčljiv v ce- lotnem znesku in ni izplačljiv v gotovini. Darja Lesjak center manager desetak.si Christoph Andexlinger direktor SES Center Management d.o.o. CITYCENTER CELJE Euromarkt Center d.o.o. Moskovska ulica 4 1000 Ljubljana www.city-center.si 22.03.22 12:23 Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠE AKCIJE www.odlicno.si | @odlicno_snacks www.od Novi TEDNIK št. 11 17.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 17. marec 2022 Novi TEDNIK št. 10 11.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 1 1. marec 2021 Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le- žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Intercom Celje Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! Novi TEDNIK št. 10 11.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 1 1. marec 2021 Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le- žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Intercom Celje Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, ležaji in puše, ve- rige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! BARVE LOGOTIPA CMYK 75 30 0 20 C M Y K CMYK 40 30 30 85 C M Y K RGB 44 126 178 2c7eb2 R G B # RGB 42 45 47 25282a R G B # PANTONE PANTONE 7689 C PANTONE PANTONE 426 C RAL RAL 5015 RAL RAL 9011 MODRA SIVA V Planetu Tuš v Celju je ekipa Novega tednika in Radia Celje na dan žena delila rožice obiskovalkam nakupovalnega centra. Voditelj Radia Celje Janže Fric je s čudovitimi tulipani nove cvetličarne Mačica v Planetu Tuš razveselil številne, ki so prišli v planet po nakupih, na kavico, k frizerju, po darilo ali v kino. Več kot 200 čudovitih tulipanov smo podelili in prav vsaka rožica je naredila čudež in narisala nasmeh na obraz obiskovalk. Seveda smo skupaj s Planetom Tuš Celje poskr- 8. marec in dan mučenikov v slogu Novega tednika in Radia Celje Čudežne rožice za rožice in vse, kar potrebuje pravi moški beli, da so se nasmehi nari- sali tudi najmlajšim obisko- valcem, ki so prejeli balone in sladka darila. Čokoladne sanje pa smo priskrbeli za vse gospode, ki so praznovali v petek. Za- nje smo na Radiu Celje pripravili tudi nagra- dno igro in izbrali pet najbolj zanimivih zgodb poslu- šalk, zakaj si njihov mučenik zasluži nagrado. V nagradne pakete smo vključili vse, kar pravi moški potrebuje. Nagrade so prispevali Intercom, Re- stavracija Stolpič, Herber- steinova klet, Hrib Dobje in Fabrika piva. Za vas imamo pripravljenih še veliko zani- mivih akcij. Več fotografi j na www.novitednik.si. SB, foto: SB Čudovite tulipane je prispevala nova cvetličarna v Planetu Tuš Celje Mačica. Z rožicami smo razveseljevali mamice, otroci pa so se razveselili balonov in sladkih dobrot, prav tako gospodje, ki smo jih razveselili s čokoladicami. Fabrika piva – ko je čas za dobro družbo. Majhna, ampak profesionalna pivovarna za posebne okuse. “Ponosno pokaži, kdo si. ” Minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. www.fabrikapiva.com Kidričeva ulica 24b, 3000 Celje, M: 041 240 655 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 16. marec 2023 ZAPOSLOVANJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_12.3.2022.pdf 1 12. 03. 2023 17:19:33 Fizioterapevt – m/ž (Dobrna) Obseg dela: izvajanje te- rapevtskih metod in tehnik po programih fi zioterapije, izvajanje fi zioterapevtskih metod in tehnik v skladu s predpisi ZZZS. Terme Do- brna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 12. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Delo obsega: delo v skla- dišču, prevzem blaga od dobaviteljev, izdaja blaga strankam … Harvey Norman Trading, d.o.o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 9. 4. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Prodajalec m/ž v TPC (Celje) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vo- denje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojnik težke gradbene mehanizacije (m/ž) (Polzela) Opis dela in nalog: izvaja- nje vseh delovnih operacij z gradbeno mehanizacijo, vzdrževanje stroja v skladu s predpisi … Halomojstri, d.o.o., Cvetlična ulica 3, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Slovenske Konjice (m/ž/d) Vaši izzivi bodo: delo na blagajni, zlaganje blaga na po- lice, skrb za predstavitev sadja in zelenjave, priprava in peka pekovskih izdelkov, skrb za urejenost in čistočo trgovine, svetovanje kupcem, izvajanje nadzora kakovosti. Hofer tr- govina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbi- ramo do 22. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Zaposlimo skladiščnika za delo v skladišču na sede- žu podjetja v Velenju. Elpa, d.o.o., Paka pri Velenju 39d, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 7 . 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavci v restavraciji McDonald's (m/ž) (Celje) Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas! Pridru- ži se naši odlični ekipi! Išče- mo sodelavce v McDonald'su v Celju za: delo v kuhinji, delo na blagajni, hosteso, za delo v kavarni McCafé, dela so primerna tudi za študente in upokojence. Alpe-Panon, d.o.o. McDonald's DL, Du- najska cesta 151, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 21. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji 1 (m/ž) (Mozirje) Od kandidatov/kandidatk na področju proizvodnje pri- čakujemo: da imajo srednjo izobrazbo kemijske, strojne ali druge ustrezne (naravoslov- ne) smeri ali srednjo poklic- no izobrazbo naravoslovne (strojni ključavničar, strojni mehanik, varilec, oblikovalec kovin – orodjar, ip., elektrikar, ip.), sposobnost učinkovitega timskega dela. Cinkarna Ce- lje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomivalec posode (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo: pomi- vanje posode in pribora, pospravljanje in čiščenje ku- hinje, restavracije in drugih prostorov, skrb za osebno urejenost na delu in urejenost delovnega okolja. Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 8. 4. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Celje) V NLB, d.d. za naše stranke želimo le najboljše, zato vabi- mo kandidate, ki jim je blizu delo s strankami, imajo pro- dajne veščine in jim trženje bančnih produktov predsta- vlja izziv. Pridružite se nam v Podružnici Severovzhodna Slovenija v poslovalnici Ce- lje in postanite nepogrešljiv član naše ekipe. NLB, d.d., Trg republike 2, 1520 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 21. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za sistemske meritve (m/ž) (Celje) Odgovornosti: zagotavlja priklop, menjavo ali nadzor uporabnika omrežja skladno z internimi in eksternimi po- stopki priključitve, menjave in nadzora po dogovorjenih standardih dela nad 43 kW (polindirektne in indirektne meritve). Zagotavlja vzdrže- vanje MKN na polindirektnih in indirektnih meritvah nad 43 kW. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v nečistem delu (m/ž) (Rogaška Slatina) V svojo sredino vabimo sodelavce za delovno mesto delavec v nečistem delu m/ž – 5 delavecv (delo na loka- ciji Rogaška Slatina). Opis delovnega mesta: prevzem perila, štetje, tehtanje, pri- prava na pranje v bobnastih pralnih strojih, nakladanje v vreče (trak) pralne linije, druga dela z delovnega po- dročja. Salesianer Mietex Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 19. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Arja vas) Naloge: izvajanje preven- tivnih in korektivnih vzdr- ževalnih del na opremi, napravah in zgradbah, vzdr- ževanje strojne in elektro opreme, obvladovanje meril- ne opreme … Mlekarna Ce- leia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 19. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C/ dostavljavec v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec) Imate radi terensko in dina- mično delo? Vam delo dosta- vljavca predstavlja nov želen izziv? Vabimo vas, da se pri- javite na prosto delovno me- sto »voznik C/dostavljavec« in postanete del ene izmed vodilnih distribucijskih ekip na slovenskem trgu. Davidov hram, d.o.o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 6. 4. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni komercialist, prodajni predstavnik za tuje trge (m/ž) (Prebold) Samostojni komercialist, predstavnik za tuje trge skrbi za realizacijo prodajnih načr- tov in aktivnosti za doseganje prodajne rasti, vzpostavljanje odnosov z novimi poslovnimi partnerji in razvoj odnosov s poslovnimi partnerji na trgu Avstrije. Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbira- mo do 20. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila kategorije C in E (m/ž) (Celje) Opis: vožnja in skrb za tovor- no vozilo, nakladanje v, raz- kladanje iz tovornega vozila, prevoz in dostava blaga, skrb za tehnično brezhibnost ter varnost vozila, skrb za gospo- darno porabo goriva in druga delovna sredstva, pravočasno, strokovno in kakovostno opra- vljanje nalog. Kobal Transpor- ti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 7. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. srečna 17. 1700 € Desetakov in več kot 1.100 daril. 17. in več kot 1.100 daril. POIŠČI SVOJO SREČNO 17-KO MED 15. IN 18. MARCEM DARILNI BON DESETAK 10 € DARILNI BON V VREDNOSTI DESETIH EVROV Darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah ter gos- tinskih in storitvenih lokalih nakupovalnih središč, ki so navedeni na hrbtni strani bona, za nakup blaga ali stori- tev v vrednosti najmanj 10 EUR.* Bon je unovčljiv v ce- lotnem znesku in ni izplačljiv v gotovini. Darja Lesjak center manager desetak.si Christoph Andexlinger direktor SES Center Management d.o.o. CITYCENTER CELJE Euromarkt Center d.o.o. Moskovska ulica 4 1000 Ljubljana www.city-center.si 22.03.22 12:23 Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 16. marec 2023 NAŠE AKCIJE www.odlicno.si | @odlicno_snacks www.od Novi TEDNIK št. 11 17.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 17. marec 2022 Novi TEDNIK št. 10 11.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 1 1. marec 2021 Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le- žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Intercom Celje Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! Novi TEDNIK št. 10 11.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 1 1. marec 2021 Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le- žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Intercom Celje Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, ležaji in puše, ve- rige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! BARVE LOGOTIPA CMYK 75 30 0 20 C M Y K CMYK 40 30 30 85 C M Y K RGB 44 126 178 2c7eb2 R G B # RGB 42 45 47 25282a R G B # PANTONE PANTONE 7689 C PANTONE PANTONE 426 C RAL RAL 5015 RAL RAL 9011 MODRA SIVA V Planetu Tuš v Celju je ekipa Novega tednika in Radia Celje na dan žena delila rožice obiskovalkam nakupovalnega centra. Voditelj Radia Celje Janže Fric je s čudovitimi tulipani nove cvetličarne Mačica v Planetu Tuš razveselil številne, ki so prišli v planet po nakupih, na kavico, k frizerju, po darilo ali v kino. Več kot 200 čudovitih tulipanov smo podelili in prav vsaka rožica je naredila čudež in narisala nasmeh na obraz obiskovalk. Seveda smo skupaj s Planetom Tuš Celje poskr- 8. marec in dan mučenikov v slogu Novega tednika in Radia Celje Čudežne rožice za rožice in vse, kar potrebuje pravi moški beli, da so se nasmehi nari- sali tudi najmlajšim obisko- valcem, ki so prejeli balone in sladka darila. Čokoladne sanje pa smo priskrbeli za vse gospode, ki so praznovali v petek. Za- nje smo na Radiu Celje pripravili tudi nagra- dno igro in izbrali pet najbolj zanimivih zgodb poslu- šalk, zakaj si njihov mučenik zasluži nagrado. V nagradne pakete smo vključili vse, kar pravi moški potrebuje. Nagrade so prispevali Intercom, Re- stavracija Stolpič, Herber- steinova klet, Hrib Dobje in Fabrika piva. Za vas imamo pripravljenih še veliko zani- mivih akcij. Več fotografi j na www.novitednik.si. SB, foto: SB Čudovite tulipane je prispevala nova cvetličarna v Planetu Tuš Celje Mačica. Z rožicami smo razveseljevali mamice, otroci pa so se razveselili balonov in sladkih dobrot, prav tako gospodje, ki smo jih razveselili s čokoladicami. Fabrika piva – ko je čas za dobro družbo. Majhna, ampak profesionalna pivovarna za posebne okuse. “Ponosno pokaži, kdo si. ” Minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. www.fabrikapiva.com Kidričeva ulica 24b, 3000 Celje, M: 041 240 655 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 1 1, 16. marec 2023 OTROCI POJEJO Dobili še štiri polfinaliste V Šentjurju je odmevala slovenska pesem 9. sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je v »polnem teku«. Naša radijska karavana potuje po občinah naše regije in izbira največje pevske ta- lente, ki jim slovenska pesem seže do srca. Tokrat smo polfinaliste iskali v Šentjurju, kjer so prepevali učenci osnovnih šol Hruševec in Dramlje. EVA RUDMAN Kar 19 pevskih točk se je minuli četrtek zvrstilo na odru OŠ Hruševec. Prisluhnili smo solističnim točkam, a tudi due- tom in celo tercetom – vsem je bila skupna slovenska pesem. Slišali smo nekaj otroških, tudi ljudsko Tri planike, sodobno filmsko Gremo mi po svoje ter pesmi slovenskih filmskih kla- sik, kot sta Mojčina in Kekčeva pesem. Seveda ni manjkalo niti sodobne slovenske glasbe, popa, roka in narodnih melodij. Učence obeh osnovnih šol so spodbujali sošolci, učitelji, a tudi nekaj staršev, babic in ded- kov, ki so stiskali pesti za svoje favorite. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Win- der Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je izbrala štiri zmagovalce, dva iz mlajše in dva iz starejše kategorije. OŠ Hruševec bodo med polfi- nalisti tako zastopale petošolki Zala Palir in Julija Recko, ki sta zapeli pesem Jana Plestenjaka Soba 102, ter Lina Oset, ki je prepričala s pesmijo Alye Spet zaljubljena. Med zmagovalci OŠ Dramlje sta se najboljše odrezala drugošolec Andraž Jager s pesmijo skupine Joker Out Umazane misli in osmošol- ka Nuša Štrajhar, ki je odpela pesem Maraaye 1000 let. Da so tovrstni projekti po- membni, se strinja tudi župan Občine Šentjur Marko Diaci, ki pravi, da s ponosom gostijo takšno prireditev: »Občina Šen- tjur je namreč prepoznavna kot mesto glasbe. Zaradi dediščine izjemnih skladateljev in zdrav- nikov, članov rodbine Ipavec, si radi pravimo kar zibel sloven- ske glasbe. Tradicijo petja in ži- vahnega društvenega življenja, ki smo jo podedovali, ohranja- mo in plemenitimo. Občina v to vlaga veliko truda in sredstev. Vse to se obrestuje, saj se lahko ponašamo z izjemnimi pevci in glasbeniki že od vrtca, glasbe- ne šole do odraslosti, v vseh generacijah. Čeprav je akcija Novega tednika in Radia Celje tekmovalnega značaja, na odru ne vidim drugega kot zmago- valce. Talent, voljo, zagnanost, dediščino in ponos. Naš dopri- nos naj bo dodatna spodbuda, da bo veselje do petja ostalo in se razvijalo.« Prireditev si je ogledala tudi podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj. Pomembnosti projekta se poleg Občine Šen- tjur, ki ga je omogočila, zave- dajo tudi pokrovitelji Cinkarna Celje, Podkrižnik, Štore Steel, Vivapen in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani in ji omogočajo, da v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodeluje čim več otrok, učencev, mladih pevskih talentov, ki cenijo in spoštujejo slovensko pesem. Foto: Andraž Purg Zala Palir in Julija Recko Lina Oset Nuša Štrajhar Andraž Jager Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1 1, 16. marec 2023 OTROCI POJEJO Še teden prej se je naša radijska karavana s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ustavila v Vojniku, kjer so prepevali učenci OŠ Vojnik in podružničnih šol Nova Cerkev, Socka in Šmartno v Rožni dolini ter učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo. To so zmagovalci: Drugošolki Ajda Kumer in Tisa Žnidar, OŠ Vojnik, Podružnična šola Šmartno v Rožni dolini, sta zapeli pesem Eve Boto Za božič kot otrok. Osmošolka Lana Premuž, OŠ Antona Bezenška Frankolovo, je zapela pesem Ditke Ne bodi kot drugi. Tretješolka Anja Dobrotinšek, OŠ Frankolovo, je zapela pesem Čukov Zgodba o prijateljstvu. Drugošolka Tinkara Cingl, OŠ Vojnik, je zapela Pesem Mance Špik. Šestošolka Neli Germ, OŠ Vojnik, je zapela pesem Eve Boto Kdo ti bo dušo dal. Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Zapeli nam bodo učenci OŠ Laško, Podružnične OŠ Šentrupert in OŠ Rimske Toplice. Vidimo se v ponedeljek, 20. marca, ob 18.00 v Kulturnem centru Laško. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Laško. Družba NT&RC skupaj z Občino Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško, Podružnično OŠ Šentrupert in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1 1, 16. marec 2023 OTROCI POJEJO Še teden prej se je naša radijska karavana s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ustavila v Vojniku, kjer so prepevali učenci OŠ Vojnik in podružničnih šol Nova Cerkev, Socka in Šmartno v Rožni dolini ter učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo. To so zmagovalci: Drugošolki Ajda Kumer in Tisa Žnidar, OŠ Vojnik, Podružnična šola Šmartno v Rožni dolini, sta zapeli pesem Eve Boto Za božič kot otrok. Osmošolka Lana Premuž, OŠ Antona Bezenška Frankolovo, je zapela pesem Ditke Ne bodi kot drugi. Tretješolka Anja Dobrotinšek, OŠ Frankolovo, je zapela pesem Čukov Zgodba o prijateljstvu. Drugošolka Tinkara Cingl, OŠ Vojnik, je zapela Pesem Mance Špik. Šestošolka Neli Germ, OŠ Vojnik, je zapela pesem Eve Boto Kdo ti bo dušo dal. Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Zapeli nam bodo učenci OŠ Laško, Podružnične OŠ Šentrupert in OŠ Rimske Toplice. Vidimo se v ponedeljek, 20. marca, ob 18.00 v Kulturnem centru Laško. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Laško. Družba NT&RC skupaj z Občino Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško, Podružnično OŠ Šentrupert in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1 1, 16. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most Žalec ima šest skupin. Člani vsake izmed njih so se na pustni dan na- šemili in skupaj zarajali v Osnovni šoli Griže. Predsednica društva Špela Jovan je vse lepo pozdravila in izrazila hvaležnost, da so se vse udeleženke namaski- rale in bile pripravljene so- delovati, se medgeneracijsko povezovati. Vsaka skupina se je predstavila s svojo pe- smijo, ki je sovpadala z likom maske, ki so si jih pripravili Življenje z naravo Ena največjih lepot sveta je pisan travnik, poln cve- tlic. Je kot življenje, polno prijateljev. To misel sem v teh dneh, ko že diši po po- mladi, prebrala v knjigi, ki jo prebiram v zimskih dneh. Moje življenje je že od prvega diha povezano z naravo, zato je moj odnos do nje spoštljiv. Ni lepše- ga občutka kot dihati sveži zrak, vonjati sveže zorano zemljo, pokošeno travo, se sprehajati po gozdu. Vse to naredi človeka veselega, zadovoljnega in zdravega. Narava nam daje hrano za dušo in telo. Seveda se je odnos do nje z leti bistveno spremenil. Civilizacija prinaša veliko dobrega in mnogo uničujo- čega. Vedno moramo misli- ti na to, kaj bomo zapustili vnukom, da bodo dihali sve- ži zrak, pili zdravo vodo, je- dli svežo domačo zelenjavo. Kakšen je naš odnos do nje, smo večkrat zgroženi, ko se sprehajamo po njej. Živim na obrobju Celja proti Ostrožnemu. Na spre- hodu občudujem, kako lepo pristojni skrbijo za dobro počutje sprehajalcev. Veliko je na novo posajenih dreves, urejeno je športno igrišče za staro in mlado, poleti je posajeno cvetje v korita, ki krasi okolico. Dogajajo pa se neljubi dogodki, ko človek zagleda polomljena, uniče- na drevesa s polomljenimi oporami in razmetanimi na- okrog. Poleti je bilo cvetje s posodami vrženo v vodo in uničeno. Človek, kje je tvoje srce, kakšna praznina je v tvojem umu in duši, da de- laš to, česar ne bi smel? Ko- liko časa raste drevo, ki ga potem posadimo na stalno mesto, koliko truda in sred- stev je potrebnih, ne pomisli človek, ki uničuje tisto, kar se mu ne more upreti – kje bodo gnezdile ptice, kje nabirale čebele sladki med, pomisli človek, preden lo- miš drevesa in onesnažuješ naravo. Bodimo spoštljivi, razu- mni, ljubeznivi in svet bo lepši za vse. MARTA KOVAČ Ponovno državna prvakinja v nemščini Izabela Huber Pluemper, dijakinja četrtega letnika I. gimnazije v Celju, je na dr- žavnem tekmovanju v zna- nju nemščine prepričljivo pometla s konkurenco. S šestimi točkami pred- nosti pred drugouvrščenim tekmovalcem je osvojila zlato priznanje in zmagala v skupini dijakov četrtega letnika. Odlično se je v isti kategoriji uvrstil tudi Martin Steblovnik, ki je za 10. me- sto osvojil srebrno priznanje. Ravno tako nas je s srebrnim priznanjem za 12. mesto raz- veselila Veronika Starič, ki je tekmovala v kategoriji dija- kov tretjega letnika. Na državno tekmovanje, ki je bilo 15. februarja v Murski Soboti, so se uvrstile tudi Nina Ellen Blake in Manca Ernst (obe dijakinji 3. letni- ka) ter Eva Nina Magdalenc, dijakinja 4. letnika. NATAŠA PEUNIK Utrinek s pustnega rajanja Decembra 2022 je skupina učencev 9. c-razreda (Špela Ograjenšek, Emir Arslanović, Lan Reberšek) I. OŠ Žalec pod mentorstvom učiteljice Jasmine Vršnik sodelovala v izzi- vu Zeleni športni dan v sklopu programa Ekošola in s tem vsem devetošolcem omogočila brezplačen obisk svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. V okviru izziva so razmišljali, kako bi športni dan organizirali in izvedli čim bolj okolju prijazno ter vključili trajnostne rešitve. Nastal je fotostrip, ki je objavljen na spletni strani I. OŠ Žalec. Žalski devetošolci v Planici Zeleni športni dan I. OŠ Žalec Vsega skupaj je nastopilo 44 mladih glasbenikov oddelka pihal. Ptičja parada navdušila V Glasbeni šoli Celje več- krat letno poslušalce razva- jamo s posebnimi tematski- mi večeri. 2. marca sta nas v Koncertno dvorano privabila ptičje petje in pravljičen oder. Ptičja parada je na oder pri- nesla kar 44 mladih glasbeni- kov oddelka pihal, prisluhnili smo siničkam, galebom, tiči- cam, čukom, labodom, golo- bom, slavčkom in kolibriju. Na tematskem večeru oddel- ka pihal smo slišali tudi krstno izvedbo avtorske skladbe na- ših klarinetistov Maksa Kural- ta, Eneja Koželja, Izaka Želja, Jana Kočevarja in Taja Vrečerja s skladbo Čarobni gozd. Kon- cert smo zakrožili s skladbo Kolibri iz zbirke Lunina čarob- na fl avtica v sestavu vseh vrst fl avt, od najmanjše (piccolo) do največje basovske. Iskrene čestitke vsem na- stopajočim, hvala vsem men- torjem in korepetitorjem, spet smo pokazali, da znamo pi- halci pripraviti prave glasbene poslastice. ML Na fotografiji z leve Veronika Starič, Izabela Huber Pluemper in Martin Steblovnik Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Tako smo se v sredo, 1. marca, devetošolci in eki- pa rokometašic v sprem- stvu učiteljic odpravili proti Kranjski Gori. Naša zimska dogodivščina se je začela že navsezgodaj, in sicer ob sed- mih zjutraj. Pot z avtobusom je bila dolga, a ko se zaba- smo zmagali, smo ponosni, da smo sodelovali. Po zasluženem okrepčilu smo že nestrpno pričakova- li skakalce. Držali smo pesti ob napovedi našega favorita Petra Prevca, a smo doživeli šok, saj je grdo padel. Ob stra- šljivem prizoru nas je večina kar zamižala. Zgodi se tudi najboljšim, našemu šampio- nu pa želimo hitro okrevanje. Potem ko sem to videla v živo, skakalce za njihov pogum še bolj občudujem. En padec ni pokvaril na- šega vzdušja, kajti sledila je nordijska kombinacija. Če pri skokih nismo izgubili našega glasu, smo ga zagotovo tukaj. A vse dobre in lepe stvari se enkrat končajo. Ob približno 17. uri smo se, nekateri malo premraženi, a polni lepih vti- sov, vrnili na avtobus. Vožnjo smo si krajšali s prebiranjem knjige S čapljo Vito v Planico, ki smo jo dobili ob koncu na- šega izleta. NEJA JANEŽIČ, 9. c-razred vaš, čas hitro mine in tako smo se, kot bi mignil, znašli pred dolino, v kateri so naši Slovenci postavljali svetovne rekorde. Po krajši hoji smo končno zagledali mogočno skakalni- co, ki je še večja kot na tele- viziji. Navijaškega vzdušja ni primanjkovalo, za kar so po- skrbele zastavice in trobente, ki smo jih dobili ob prihodu. Kot pravi ekofrajerji smo se s pritiskom na zeleni gumb zavezali k okolju prijaznemu športnemu udejstvovanju. Ker se zavedamo, da ima naše ravnanje posledice za naravo, je čas, da naredimo spremembe. Vsak dober na- vijač je tudi okolju prijazen navijač. Sledila je razglasitev zma- govalcev natečaja. Čeprav ni- Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1 1, 16. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most Žalec ima šest skupin. Člani vsake izmed njih so se na pustni dan na- šemili in skupaj zarajali v Osnovni šoli Griže. Predsednica društva Špela Jovan je vse lepo pozdravila in izrazila hvaležnost, da so se vse udeleženke namaski- rale in bile pripravljene so- delovati, se medgeneracijsko povezovati. Vsaka skupina se je predstavila s svojo pe- smijo, ki je sovpadala z likom maske, ki so si jih pripravili Življenje z naravo Ena največjih lepot sveta je pisan travnik, poln cve- tlic. Je kot življenje, polno prijateljev. To misel sem v teh dneh, ko že diši po po- mladi, prebrala v knjigi, ki jo prebiram v zimskih dneh. Moje življenje je že od prvega diha povezano z naravo, zato je moj odnos do nje spoštljiv. Ni lepše- ga občutka kot dihati sveži zrak, vonjati sveže zorano zemljo, pokošeno travo, se sprehajati po gozdu. Vse to naredi človeka veselega, zadovoljnega in zdravega. Narava nam daje hrano za dušo in telo. Seveda se je odnos do nje z leti bistveno spremenil. Civilizacija prinaša veliko dobrega in mnogo uničujo- čega. Vedno moramo misli- ti na to, kaj bomo zapustili vnukom, da bodo dihali sve- ži zrak, pili zdravo vodo, je- dli svežo domačo zelenjavo. Kakšen je naš odnos do nje, smo večkrat zgroženi, ko se sprehajamo po njej. Živim na obrobju Celja proti Ostrožnemu. Na spre- hodu občudujem, kako lepo pristojni skrbijo za dobro počutje sprehajalcev. Veliko je na novo posajenih dreves, urejeno je športno igrišče za staro in mlado, poleti je posajeno cvetje v korita, ki krasi okolico. Dogajajo pa se neljubi dogodki, ko človek zagleda polomljena, uniče- na drevesa s polomljenimi oporami in razmetanimi na- okrog. Poleti je bilo cvetje s posodami vrženo v vodo in uničeno. Človek, kje je tvoje srce, kakšna praznina je v tvojem umu in duši, da de- laš to, česar ne bi smel? Ko- liko časa raste drevo, ki ga potem posadimo na stalno mesto, koliko truda in sred- stev je potrebnih, ne pomisli človek, ki uničuje tisto, kar se mu ne more upreti – kje bodo gnezdile ptice, kje nabirale čebele sladki med, pomisli človek, preden lo- miš drevesa in onesnažuješ naravo. Bodimo spoštljivi, razu- mni, ljubeznivi in svet bo lepši za vse. MARTA KOVAČ Ponovno državna prvakinja v nemščini Izabela Huber Pluemper, dijakinja četrtega letnika I. gimnazije v Celju, je na dr- žavnem tekmovanju v zna- nju nemščine prepričljivo pometla s konkurenco. S šestimi točkami pred- nosti pred drugouvrščenim tekmovalcem je osvojila zlato priznanje in zmagala v skupini dijakov četrtega letnika. Odlično se je v isti kategoriji uvrstil tudi Martin Steblovnik, ki je za 10. me- sto osvojil srebrno priznanje. Ravno tako nas je s srebrnim priznanjem za 12. mesto raz- veselila Veronika Starič, ki je tekmovala v kategoriji dija- kov tretjega letnika. Na državno tekmovanje, ki je bilo 15. februarja v Murski Soboti, so se uvrstile tudi Nina Ellen Blake in Manca Ernst (obe dijakinji 3. letni- ka) ter Eva Nina Magdalenc, dijakinja 4. letnika. NATAŠA PEUNIK Utrinek s pustnega rajanja Decembra 2022 je skupina učencev 9. c-razreda (Špela Ograjenšek, Emir Arslanović, Lan Reberšek) I. OŠ Žalec pod mentorstvom učiteljice Jasmine Vršnik sodelovala v izzi- vu Zeleni športni dan v sklopu programa Ekošola in s tem vsem devetošolcem omogočila brezplačen obisk svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. V okviru izziva so razmišljali, kako bi športni dan organizirali in izvedli čim bolj okolju prijazno ter vključili trajnostne rešitve. Nastal je fotostrip, ki je objavljen na spletni strani I. OŠ Žalec. Žalski devetošolci v Planici Zeleni športni dan I. OŠ Žalec Vsega skupaj je nastopilo 44 mladih glasbenikov oddelka pihal. Ptičja parada navdušila V Glasbeni šoli Celje več- krat letno poslušalce razva- jamo s posebnimi tematski- mi večeri. 2. marca sta nas v Koncertno dvorano privabila ptičje petje in pravljičen oder. Ptičja parada je na oder pri- nesla kar 44 mladih glasbeni- kov oddelka pihal, prisluhnili smo siničkam, galebom, tiči- cam, čukom, labodom, golo- bom, slavčkom in kolibriju. Na tematskem večeru oddel- ka pihal smo slišali tudi krstno izvedbo avtorske skladbe na- ših klarinetistov Maksa Kural- ta, Eneja Koželja, Izaka Želja, Jana Kočevarja in Taja Vrečerja s skladbo Čarobni gozd. Kon- cert smo zakrožili s skladbo Kolibri iz zbirke Lunina čarob- na fl avtica v sestavu vseh vrst fl avt, od najmanjše (piccolo) do največje basovske. Iskrene čestitke vsem na- stopajočim, hvala vsem men- torjem in korepetitorjem, spet smo pokazali, da znamo pi- halci pripraviti prave glasbene poslastice. ML Na fotografiji z leve Veronika Starič, Izabela Huber Pluemper in Martin Steblovnik Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Člani društva rajali na pustni dan Tako smo se v sredo, 1. marca, devetošolci in eki- pa rokometašic v sprem- stvu učiteljic odpravili proti Kranjski Gori. Naša zimska dogodivščina se je začela že navsezgodaj, in sicer ob sed- mih zjutraj. Pot z avtobusom je bila dolga, a ko se zaba- smo zmagali, smo ponosni, da smo sodelovali. Po zasluženem okrepčilu smo že nestrpno pričakova- li skakalce. Držali smo pesti ob napovedi našega favorita Petra Prevca, a smo doživeli šok, saj je grdo padel. Ob stra- šljivem prizoru nas je večina kar zamižala. Zgodi se tudi najboljšim, našemu šampio- nu pa želimo hitro okrevanje. Potem ko sem to videla v živo, skakalce za njihov pogum še bolj občudujem. En padec ni pokvaril na- šega vzdušja, kajti sledila je nordijska kombinacija. Če pri skokih nismo izgubili našega glasu, smo ga zagotovo tukaj. A vse dobre in lepe stvari se enkrat končajo. Ob približno 17. uri smo se, nekateri malo premraženi, a polni lepih vti- sov, vrnili na avtobus. Vožnjo smo si krajšali s prebiranjem knjige S čapljo Vito v Planico, ki smo jo dobili ob koncu na- šega izleta. NEJA JANEŽIČ, 9. c-razred vaš, čas hitro mine in tako smo se, kot bi mignil, znašli pred dolino, v kateri so naši Slovenci postavljali svetovne rekorde. Po krajši hoji smo končno zagledali mogočno skakalni- co, ki je še večja kot na tele- viziji. Navijaškega vzdušja ni primanjkovalo, za kar so po- skrbele zastavice in trobente, ki smo jih dobili ob prihodu. Kot pravi ekofrajerji smo se s pritiskom na zeleni gumb zavezali k okolju prijaznemu športnemu udejstvovanju. Ker se zavedamo, da ima naše ravnanje posledice za naravo, je čas, da naredimo spremembe. Vsak dober na- vijač je tudi okolju prijazen navijač. Sledila je razglasitev zma- govalcev natečaja. Čeprav ni- Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 1 1, 16. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Bilo je pred 79 leti Del poti je divizija prešla tudi skozi naše kraje v noči na 14. februar 1944. Vsako leto januarja in februarja po Sloveniji obe- ležujemo pohod Štirinajste divizije na Štajersko. Tudi letos smo se člani domo- ljubnih organizacij iz Štor najprej udeležili spominske slovesnosti v Sedlarjevem, kjer je legendarna Štirinaj- sta divizija prečkala hrvaško mejo 6. februarja 1944 zve- čer in prišla na okupirano Štajersko. Moj namen tokrat ni opiso- vati posameznih bojev parti- zanskih enot z okupatorjevo nemško vojsko in domačimi izdajalci, ampak želim na nek način obuditi spomin na takratno trpljenje naših mladih slovenskih fantov in deklet, ki so se uprli tistim, ki so leta 1941 slovenskemu narodu namenili eno samo in isto usodo – narodno smrt. Del poti je divizija prešla tudi skozi naše kraje v noči na 14. februar 1944, in sicer iz Kanjuc preko Svetine, Javor- nika do Opoke, kjer je preč- kala potok Voglajno, železni- ško progo in cesto. Na tem mestu so minirali tudi progo, kjer je pozneje iztiril nemški vlak. Pot je divizija nadaljeva- la proti Dramljam. Leta 1971 je štorska borčevska organi- zacija postavila na Opoki ob cesti in železnici pomnik, na katerem je označena pot pohoda. Naš veteran Vlado Bogdanovič je pred časom spomenik temeljito obnovil. Med nami še tudi živi član ZB za vrednote NOB Štore tovariš Janez Gradišnik, ki je divizijo vodil od Javornika do Opoke vzhodno od Štor. Del te poti prehodimo tudi člani domoljubnih organizacij iz Štor in se pri posameznih spominskih obeležjih poklo- nimo v spoštljiv in nepozaben spomin tistim, ki so dali svo- ja dragocena življenja za našo svobodo in domovino. SREČKO KRIŽANEC Razveselili oskrbovance Doma Lipa Štore Na fotografiji so članice društva Lidija Šuhel, Verica Štante in Alenka Voglar. (Foto: Rosvita Jager) Članice novoustanovljenega Humanitarnega društva Vera iz Štor smo prvi javni do- godek pripravile v Domu Lipa Štore. Šlo je za Pozdrav pomladi, v sklopu katerega smo oskrbovance razveselile s torticami, z rožicami, drobnimi darilci in lepimi besedami. sami. Tako so bila dekleta s Ponikve maskirana v domine, skupina iz Griž se je prelevila v kuharice in kuharske šefe iz resničnostnega šova, skupi- na iz Galicije je predstavljala sončnice, plesale so mačke in plesala so dekleta na pla- ži. Čeprav so vse udeležen- ke v zasluženem pokoju, so delovale norčavo, veselo in mladostno. Dokaz, da je po- membna vesela duša, da telo poje in se radosti. Po pred- stavitvi vsake skupine se je začelo druženje ob soku in Brglezovih krofih. Tedenska ura, kolikor se družijo pona- vadi, je bila premalo in tako je druženje trajalo približno dve uri in pol. Sorodniki so pripeljali tudi članice, ki so sicer v domovih za starejše, zato je bilo srečanje res po- polno. Topel dan je poskrbel, da je pust resnično pregnal zimo. NT Sveti Valentin ima ključe do korenin Tako pravi star vremenski pregovor. In na ta dan so vojni- ški vinogradniki izvedli svoje redno strokovno predavanje Prikaz zimske rezi vinske trte. V lepem sončnem zimskem popoldnevu so se spet v lepem številu zbrali pred trto (potomka več kot štiristo let stare trte z Lenta). Kmetijski svetovalec Marko Breznik iz Kmetijsko-goz- darskega zavoda Maribor je najprej razložil značilnosti sorte modra kavčina – žametna črnina. Ta je namreč zelo primerna za kordonsko vzgojo. Pohvalil je, da je vojniška trta vzorno oskrbovana in da je v vseh letih postregla z več kot obilnim pridelkom. Zasluga gre seveda prizadevnemu viničarju Fran- cu Dajčmanu, ki jo oskrbuje tudi v letošnjem jubilejnem letu (20-letnica društva). Zanimivo, da obstajajo različne teorije o poreklu, izvoru te trte. Pri saditvi vojniške trte 11. junija 2005 je mag. Anton Zafošnik navedel, da je v zvezi s konjiško črnino. Prikaz rezi s kratkim predavanjem je strokovnjak izvedel v vinogradu zvestih članov društva Alojza in Dragice Pušnik v Rovah. Pohvalil je lepo in strokovno urejen vinograd. Prikazal je različne načine rezi glede na starost trte, možnost pozebe ter opozoril na vedno večji problem bolezni eska. Poudaril je tudi pomembnost zelenih del, ki še vedno vplivajo na rez v naslednjem letu. Predavatelj je obširno razlagal o tolerantnih sortah grozdja, in sicer z veliko željo: manj škropljenja, manj stroškov, čisto okolje, odličen pridelek. Sorte solaris, regent, muscaris, sauvignon gris so v naših vinogradih še prisotne. Vojko Korošec iz Zreč je, ko smo se mudili v njegovem vino- gradu, nanizal zelo pozitivne izkušnje s sorto solaris. Nove tolerantne sorte bodo zanimive zlasti za težje obdelovalne površine ali kot novost v ponudbi. Vinograd družine Pušnik leži na lepi hriboviti jugovzhodni legi, na bližnjem hribu pa se med drevjem blešči zvonik cer- kvice sv. Tomaža. V listinah beremo, da je bila ta pokrajina v davnini bogato posejana z vinsko trto. Posebej so bile znane Črešnjice, v bližnjem žičkem samostanu pa so bili odlični vi- nogradniki, ki so imeli v lasti vinograde do Rovškega potoka. Nad vinogradom kraljuje lepo urejena klet s kovinsko posodo, na steni visijo priznanja, tudi zlate medalje za odlična vina z ocenjevanj v domačem društvu. Listine so dokaz skrbnega, tr- dega dela v vinogradu in kleti, a tudi referenca za prodajo vina. Ob odlični domači kulinariki in vinih iz gospodarjevega »kota« so udeleženci doživeli lepo druženje. Alojzu in Dragici gre beseda zahvale za izjemno gostoljubnost in za vsa dol- goletna prizadevanja v operativnih skupinah pri društvenih projektih. Naj jima trta še naprej tako dobro rodi. PAVLE LESKOVAR Malo je tistih, ki doživijo častitlji- vih sto let. Jožetu Pepiju Dečmanu iz Šmarja pri Jelšah je to uspelo. Skro- mno in težko življenje mu je tlakovalo pot in morda je njegovo dolgo življenje prav posledica trdega dela in vedrega pogleda na svet. Na njegov rojstni dan, v soboto, 18. februarja, so ga obiskali predstavniki Društva upokojencev Šmarje pri Jel- šah in tamkajšnjega Rdečega križa ter mu zaželeli obilo zdravja. Obiskal ga je tudi župan Občine Šmarje pri Jel- šah Matija Čakš, ki mu je zaželel veliko zdravja in sreče. Čestitke in želje mu je prišla izreč tudi direktorica Pošte Celje Ivanka Lapuh. Pepi je bil od leta 1947 do upokojitve leta 1982 poštar v Šmarju pri Jelšah. Pred tem je delal nekaj let na železni- ci. Še danes se ga spomnijo kot zelo vestnega, poštenega in dobrovoljnega poštarja. Bili so to časi, ko so poštarji hodili peš od hiše do hiše, v blokih ni bilo domofonov in tako je naredil na tisoče korakov, kasneje pa kilometrov s kolesom. Po upokojitvi sta se z ženo včlanila v Društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer sta člana že štirideset let. V zakonu z ženo Elizabeto Liziko so se njima rodili trije sinovi – Jože, Božidar in Roman. Danes ga obkro- žajo tudi veseli vnuki in pravniki. Zadnja leta ga je zdravje malo zapu- stilo. Zanj zelo lepo skrbita sin Ro- man in snaha Metka, s katerima živi skupaj v hiši. MILENKA BLAŽEVIČ Slavljenec z ženo, s sinovi, člani domačega društva upokojencev in Rdečega križa Šmarje pri Jelšah (Foto: Milenka Blaževič) Poštar Pepi praznoval častitljivih sto let Članice društva smo s pomočjo donatorjev pripra- vile bogato obloženo mizo v sprejemni avli, ki je bila prizorišče dogodka. Ker dru- štvo deluje na prostovoljni osnovi, smo za prispevke zaprosile kar na Facebooku. Zvonka Anderluh je ustvarila čudovite etuije za očala in to- aletne torbice, medtem ko se je Lidija Šuhel izkazala kot mojstrica peke slaščic, ki so bile prava paša za oči in velik užitek za brbončice. Za piko na i sta poskrbeli Cvetličarna Novak iz Celja in Cvetličarna Piramida Kraševec iz Arcli- na, ki sta poklonili čudovi- te primule. Podjetje Petrol Energetika Štore je prima- knilo še plastenke za vodo in mehke gumijaste srčke za krepitev moči v rokah. Ču- dovito mizico je okrasila čla- nica Alenka Voglar, ki je po- skrbela, da je bilo vse tako, kot mora biti. Oskrbovanci so bili obiska in pozornosti zelo veseli. Vzdušje je bilo prijetno in srčno. Sladkega dogodka sta se za kratek čas udeležila tudi direktorica Doma Lipa Marinka Hrnčič in župan Miran Jurkošek. Članice bomo društve- ne humanitarne dogodke še pripravljale. Vsaj enkrat mesečno bomo postavile stojnico v naselju Lipa, kjer bomo mimoidočim po siste- mu »vzemi ali pusti« ponu- dile različne podarjene in še uporabne zanimive predme- te. Idej imamo še veliko. Cilj delovanja društva je zagotovo spodbujanje prostovoljstva v lokalni in širši skupnosti med vsemi generacijami. VERICA ŠTANTE 36 Darilni boni Planeta Tuš Celje v vrednosti 20 evrov Več na: www.novitednik.si/pos- tanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! 1000 EVROV ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Darilnibon 1000 EVROV il il in ln l ibon n n 1000 1000 Darilnibon PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED AKTUALNA PONUDBA Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK 16. 3. 2023 št. 11  COLOR CMYK stran 36 Darilni boni Planeta Tuš Celje 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. Danes začenjamo novo akcijo, v okviru katere bomo vsem, ki boste pridobili novega naročnika na regionalni časopis Novi tednik, podarili daril- ni bon v vrednosti 20 evrov. Izkoristili ga boste lahko za nakupe v Planetu Tuš v Celju. Kolikor naročnikov boste pripeljali, toliko dvajsetakov boste prejeli. Za pet naročnikov boste na primer nakup lahko opravili v vrednosti kar sto evrov, če jih boste pridobili deset, pa kar v vrednosti dvesto evrov. Pripravljenih imamo tisoč evrov in več naročnikov boste pridobili več darilnih bonov Planeta Tuš Celje boste dobili. Kaj morate narediti? Izpolnite naročilnico za Novi tednik na ime tistega prijatelja, soseda, znanca, sodelavca, ki se želi naročiti na časopis Novi tednik in prejeti tudi vse ugodnosti, ki jih ponujamo. Vsi naročniki namreč prejmejo vse posebne priloge Novega tednika, od Po- mladne in Praznične petice do Slovenskih počitnic spomladi in jeseni ter Mosove petice septembra. Vsak teden ob Novem tedniku prejmete tudi Stop spored. Vsak naročnik lah- ko vsako leto izkoristi štiri brez- plačne male oglase v Novem tedniku do 10 besed ter dve čestitki s 50-odstotnim popu- stom na Radiu Celje. 15-odsto- tni popust naročnikom ponu- jamo tudi pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku in še in še. Predvsem pa ste vsak četrtek naročniki obveščeni o tem, kaj se dogaja v vašem kraju, na področju gospodar- stva, zdravja, kulture, športa, kronike, prinašamo tednikove zgodbe, razvedrilo, akcije, kri- žanko… Za več informacij nas lahko pokličete na 03- 42-25-171 oz. pišete na elektronski naslov narocnine@nt-rc.si, dobrodošli ste tudi v našem oglasnem oddelku Novega tednika. ibon n žanko… Za več informacij nas lahko pokličete na 42-25-171 na elektronski naslov narocnine@nt-rc.si dobrodošli ste tudi v našem oglasnem oddelku Novega tednika. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1 1, 16. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (6) Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju – izkopavanja od leta 1934 do 1936 Fran Lorger je že v času študija pričel z raziskova- njem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je severovzhodno od Šmarja na posestvu Antona Grobe- lška v Grobelcah naletel na ostanke rimske vile rustike. Njegovo domnevo so potrdila izkopavanja, ki jih je opravil v septembru leta 1934. Z arhi- tekturo rimske vile in najdbo fresk, mozaika ter štukatur so odkrili izjemno bogato in veliko vilo, ki sodi v sam vrh naselbin tovrstnega značaja. Čeprav je bila le delno razi- skana, ostaja klasičen primer bogate podeželske vile iz 1. stoletja. Kmetije, imenovane vile rustike, so bile značilna obli- ka podeželske poselitve. Po- stavljali so jih na zemljiščih, primernih za poljedeljstvo, kajti kmetijstvo je predsta- vljalo hrbtenico antičnega gospodarstva. Vse kmetije so imele gospodarska poslo- pja, hleve, staje, shrambe in delavnice. Na velikem dvori- šču je stal vodnjak. Ločene od gospodarskih poslopij so bile stanovanjske stavbe za lastnika ali upravnika pose- ALBUM S CELJSKEGA Mama Elizabeta pri šivanju, okrog 1955 Pri Jenšterletovih v Zidanškovi (danes Gosposki ulici) v Celju je bilo vedno zelo živahno. Otroškem živžavu malih fantičev Marjana, Janija in Vinka se je pogosto pridružil še zvok šivalnega stroja. Za številno družino je bilo pogosto potrebno kaj zašiti, seveda tudi kaj na novo. Šivalni stroj je kupil oče Vincenc, takrat še študent ob delu, ki je edini lahko prispeval v skro- mni družinski proračun. Tako so gospodinjske spretnosti, ki jih je mlada mamica pred poroko pridobila na njenem domu s prav tako številno družino, bile zelo dobrodošle. Tako mlada družina ni nikoli živela v pomanjkanju, še lažje pa je bilo, ko je oče zaključil študij. Prispevala: Cvetka Jenšterle, roj. Veber Foto: Vincenc Jenšterle Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju (1934) gate družine uporabljale kot stalna ali začasna bivališča. Vila rustika v Šmarju pri Je- lšah je bila izjemno velika in bogato opremljena. Znotraj 240 x 215 m velikega obzidja je dr. Fran Lorger odkril štiri stavbe z različno namemb- nostjo, vendar prostor ni bil v celoti raziskan, saj manjka glavno stanovanjsko poslo- pje. Ugotovil je, da zid izhaja iz poslopja nad prostorom V in poteka ob Dvorskem po- toku. Po legi rimskega zidu v strugi Dvorskega potoka je ugotovil, da je Dvorski potok od antike do danes z napla- vinami svoj nivo zvišal, da je tekel ob zidu rimske vile ter svojo smer ohranil od rimske dobe vse do danes. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Fragmenti štukatur v Grobelcah pri Šmarju (1934) pri prodajalcih časopisov iz nove številke o ZadjE a FEr E Spolne zlorabe mladoletnic v konjeniškem klubu ljubljanske elite Misija pavE l r Upar Z upokojensko stranko do četrte Janševe vlade air slovENia Grobarka Adrie Airways ustanavlja novo Adrio iNTErvjU Marijan j urenec, nekdanji direktor POP TV Nisem bil tajkunski lastnik www.reporter.si stva. Razkošnejše hiše s šte- vilnimi ogrevanimi prostori, vodovodom, kopalnico in ar- hitektonskim okrasom so bo- 36 Darilni boni Planeta Tuš Celje v vrednosti 20 evrov Več na: www.novitednik.si/pos- tanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! 1000 EVROV ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Darilnibon 1000 EVROV il il in ln l ibon n n 1000 1000 Darilnibon PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED AKTUALNA PONUDBA Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK 16. 3. 2023 št. 11  COLOR CMYK stran 36 Darilni boni Planeta Tuš Celje 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. Danes začenjamo novo akcijo, v okviru katere bomo vsem, ki boste pridobili novega naročnika na regionalni časopis Novi tednik, podarili daril- ni bon v vrednosti 20 evrov. Izkoristili ga boste lahko za nakupe v Planetu Tuš v Celju. Kolikor naročnikov boste pripeljali, toliko dvajsetakov boste prejeli. Za pet naročnikov boste na primer nakup lahko opravili v vrednosti kar sto evrov, če jih boste pridobili deset, pa kar v vrednosti dvesto evrov. Pripravljenih imamo tisoč evrov in več naročnikov boste pridobili več darilnih bonov Planeta Tuš Celje boste dobili. Kaj morate narediti? Izpolnite naročilnico za Novi tednik na ime tistega prijatelja, soseda, znanca, sodelavca, ki se želi naročiti na časopis Novi tednik in prejeti tudi vse ugodnosti, ki jih ponujamo. Vsi naročniki namreč prejmejo vse posebne priloge Novega tednika, od Po- mladne in Praznične petice do Slovenskih počitnic spomladi in jeseni ter Mosove petice septembra. Vsak teden ob Novem tedniku prejmete tudi Stop spored. Vsak naročnik lah- ko vsako leto izkoristi štiri brez- plačne male oglase v Novem tedniku do 10 besed ter dve čestitki s 50-odstotnim popu- stom na Radiu Celje. 15-odsto- tni popust naročnikom ponu- jamo tudi pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku in še in še. Predvsem pa ste vsak četrtek naročniki obveščeni o tem, kaj se dogaja v vašem kraju, na področju gospodar- stva, zdravja, kulture, športa, kronike, prinašamo tednikove zgodbe, razvedrilo, akcije, kri- žanko… Za več informacij nas lahko pokličete na 03- 42-25-171 oz. pišete na elektronski naslov narocnine@nt-rc.si, dobrodošli ste tudi v našem oglasnem oddelku Novega tednika. ibon n žanko… Za več informacij nas lahko pokličete na 42-25-171 na elektronski naslov narocnine@nt-rc.si dobrodošli ste tudi v našem oglasnem oddelku Novega tednika. Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1 1, 16. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (6) Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju – izkopavanja od leta 1934 do 1936 Fran Lorger je že v času študija pričel z raziskova- njem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je severovzhodno od Šmarja na posestvu Antona Grobe- lška v Grobelcah naletel na ostanke rimske vile rustike. Njegovo domnevo so potrdila izkopavanja, ki jih je opravil v septembru leta 1934. Z arhi- tekturo rimske vile in najdbo fresk, mozaika ter štukatur so odkrili izjemno bogato in veliko vilo, ki sodi v sam vrh naselbin tovrstnega značaja. Čeprav je bila le delno razi- skana, ostaja klasičen primer bogate podeželske vile iz 1. stoletja. Kmetije, imenovane vile rustike, so bile značilna obli- ka podeželske poselitve. Po- stavljali so jih na zemljiščih, primernih za poljedeljstvo, kajti kmetijstvo je predsta- vljalo hrbtenico antičnega gospodarstva. Vse kmetije so imele gospodarska poslo- pja, hleve, staje, shrambe in delavnice. Na velikem dvori- šču je stal vodnjak. Ločene od gospodarskih poslopij so bile stanovanjske stavbe za lastnika ali upravnika pose- ALBUM S CELJSKEGA Mama Elizabeta pri šivanju, okrog 1955 Pri Jenšterletovih v Zidanškovi (danes Gosposki ulici) v Celju je bilo vedno zelo živahno. Otroškem živžavu malih fantičev Marjana, Janija in Vinka se je pogosto pridružil še zvok šivalnega stroja. Za številno družino je bilo pogosto potrebno kaj zašiti, seveda tudi kaj na novo. Šivalni stroj je kupil oče Vincenc, takrat še študent ob delu, ki je edini lahko prispeval v skro- mni družinski proračun. Tako so gospodinjske spretnosti, ki jih je mlada mamica pred poroko pridobila na njenem domu s prav tako številno družino, bile zelo dobrodošle. Tako mlada družina ni nikoli živela v pomanjkanju, še lažje pa je bilo, ko je oče zaključil študij. Prispevala: Cvetka Jenšterle, roj. Veber Foto: Vincenc Jenšterle Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju (1934) gate družine uporabljale kot stalna ali začasna bivališča. Vila rustika v Šmarju pri Je- lšah je bila izjemno velika in bogato opremljena. Znotraj 240 x 215 m velikega obzidja je dr. Fran Lorger odkril štiri stavbe z različno namemb- nostjo, vendar prostor ni bil v celoti raziskan, saj manjka glavno stanovanjsko poslo- pje. Ugotovil je, da zid izhaja iz poslopja nad prostorom V in poteka ob Dvorskem po- toku. Po legi rimskega zidu v strugi Dvorskega potoka je ugotovil, da je Dvorski potok od antike do danes z napla- vinami svoj nivo zvišal, da je tekel ob zidu rimske vile ter svojo smer ohranil od rimske dobe vse do danes. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Fragmenti štukatur v Grobelcah pri Šmarju (1934) pri prodajalcih časopisov iz nove številke o ZadjE a FEr E Spolne zlorabe mladoletnic v konjeniškem klubu ljubljanske elite Misija pavE l r Upar Z upokojensko stranko do četrte Janševe vlade air slovENia Grobarka Adrie Airways ustanavlja novo Adrio iNTErvjU Marijan j urenec, nekdanji direktor POP TV Nisem bil tajkunski lastnik www.reporter.si stva. Razkošnejše hiše s šte- vilnimi ogrevanimi prostori, vodovodom, kopalnico in ar- hitektonskim okrasom so bo- 38 Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Morebiti boste nekaj svojih odločitev težje sprejemali, kajti v podzavesti se bo porajal strah pred porazom in izgubo. Z vi- soko dvignjeno glavo se boste bojevali proti negativnim vzgi- bom. Zagotovo bo od nedelje, ko bo vstopil v vaše znamenje Merkur, vse bistveno lažje. V po- nedeljek zvečer tik pred polnočjo se bo uradno začela pomlad z vstopom Sonca v vaš znak. V ponedeljek se mu bo pridružila še Luna in nastopil bo mlaj v ovnu. Odličen čas za nove za- četke po mlaju. V četrtek bo vstopila v vaše znamenje kraljica ljubezni in denarja, prelepa Venera. Vidno vas bo polepšala in ne čudite se pogledom ljudi, ki vas bodo opazili. Usmerite del svoje pozor- nosti na nekoga, ki komaj čaka na vašo družbo. Na uradnem področju vam bo uspelo z nekaj odličnimi potezami stopiti iz za- čaranega kroga. Močno vam bo odleglo, ker boste v prihodnjih dneh imeli odgovore na dlani. Vaš vladar Merkur bo v nede- ljo vstopil v ognjeno znamenje ovna, zato boste postali izre- dno energični in neposredni. Vaše akcije bodo rodile odzive in zadeve se bodo začele odvijati v želeni smeri. Prav je, da na neko zadevo gledate iz drugega zornega kota. Za dokončno od- ločitev počakajte še nekaj časa. Še vedno gostite Mars, zato bo energije dovolj. Delno jo porabi- te za šport in rekreacijo, počutili se boste odlično. Nedelja in ponedeljek bosta iz- redno čustvena. Pazite, da boste ohranili nadzor nad dogajanjem. Vaša vladarica bo začela rasti po mlaju, ki se bo zgodil v torek zvečer. Čas bo odličen za napre- dovanje. Izkoristite vsak trenutek svojega življenja, saj v tem času premalo cenite malenkosti. Obe- tajo se vam manjše spremembe v čustvenem smislu, zato se ne oklepajte starih, neuporabnih vzorcev. Vaš delovni zanos bo rasel, zato se boste veselili kot že dolgo ne. Prepustili se boste nekomu, ki ima več izkušenj na nekem področju, in poželi velik uspeh. Podpirajo vas trije izredni po- močniki, Merkur od nedelje in Sonce od ponedeljka ter ves pre- ostanek meseca Jupiter, veliki dobrotnik. Kaj več bi si še lahko želeli? Čutili boste, da se začenja nov ciklus, in odlično vam bo šlo od rok. V četrtek in petek do večernih ur pohitite z delom, saj boste uspešni. Odlično vas podpira Luna v znamenju sorodnega kozoroga. V četrtek zvečer boste dobili v Veneri, ki bo vstopila v sorodno znamenje bika, odlič- no podporo. Ponovno se vam bo povrnilo zaupanje vase in na- prej boste odkorakali z visoko dvignjeno glavo. Tudi obvezno- sti vas ne bodo obremenjevale, zato bo napredovanje še toliko bolj očitno. Vaša vladarica Venera bo vstopila v četrtek zvečer v enega od svojih sedežev, v znamenje bika. Pred vami je prelomno obdobje, v katerem boste iskali sami sebe. Nikar po nepotreb- nem ne zgubljajte dragocenega časa in še bolj dragocene ener- gije. Posvetite se bistvenemu in najbolj očitnemu. Konec tedna bo izredno zanimiv in družaben, Luna v vodnarju bo spodbudila željo po druženju, izletih, zabavah, sprehodih, obiskih prireditev. Zanimiv teden je pred vami in tudi vi se boste iskreno vese- lili vstopa v pomlad. Odločiti se morate, kaj želite, in bolj kon- kretno slediti cilju. Pokazala se bo vaša prava narava, zato se imejte dobro v oblasti. Ne dovo- lite si, da drugi odločajo o vas. Prevzemite pobudo. Več plane- tov v Marsu, ki je vaš sovladar, vam prinaša veliko močne energije. Bojevito in zavzeto se boste postavljali zase, pazite le, da boste dovolj obzirni do ljudi v okolici. Jupiter, vaš vladar, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku, vam povečuje moč in energič- nost. Pazite, da ob neki kočljivi situaciji ne bo prišla (preveč) na dan vaša ognjena narava. V tem času se morate imeti popolnoma v oblasti. Za konec tedna se vam obeta nekoliko več zabave, dru- ženja in odličnega preživljanja časa. Poslušajte občutke, naj vas vodijo, šli boste v pravo smer. Po- mlad boste pričakali dobre volje. V četrtek in petek do večera bo Luna potovala po vašem zname- nju, zato se boste odlično znašli v vseh situacijah. Utrujenost in razdražljivost se bosta tokrat umaknili vaši dobri presoji, zato boste dosegali lepe rezul- tate. Nikar si po nepotrebnem ne zagrenite priložnosti, ki jo imate pred seboj. Naklonjena Venera vam prinaša nekaj slad- kih in pregrešnih trenutkov na čustvenem področju. Od vas je odvisno, kako dolgi bodo. Večina konca tedna bo za vas zelo prijetna, saj boste gostili Luno. Zabavno in veselo bo v vaši družbi, odlično se boste sprostili. Ne boste pozabili na svoje prijatelje. Čas, ki je pred vami, je odločilen predvsem za poslovno področje. Od ponedelj- ka boste bolj odločni, energično boste posegli v dogajanja in želi rezultate. Spomladansko obdo- bje vas bo popolnoma prerodilo. Vaše razpoloženje bo tudi tokrat spremenljivo, zato se ne boste znali odločiti, kako naprej. Od nedelje popoldne do torka bo Luna potovala po vašem znaku, zato poskrbite v tem času predvsem za pošteno sprostitev. Zadnje čase so bile obremenitve bolj stresne, zato ste tega še toliko bolj potrebni. Dobili boste novice, zaradi kate- rih vam bo srce hitreje utripalo. Končno napredek, kar vas bo razveselilo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Na sodišču Sodnik nagovori Jožeta: »Opozarjam vas, da morate poveda- ti samo tisto, kar ste videli, in ne tistega, kar ste samo slišali! Torej, kdaj ste rojeni?« Jože: »No, tega nisem videl, ampak sem o tem samo slišal.« Otroški biseri Pri nas se lahko moški poroči samo z eno žensko. Temu se reče monotonija. Babica je šla na drugi svet. Zdaj imamo tudi mi nekoga v tujini. Ko babico bolijo zobje, jih preprosto da v kozarec. Živalski vrt je super, ker lahko vidimo tudi živali, ki ne obstajajo. Zelo sem se prestrašil, ko je mama zbolela. Pomislil sem, da bo zdaj kuhal ata. Babica je debela, ker je polna ljubezni. Brez darila »Kaj si mi kupil za 8. marec?« »Nič.« »Lahko bi mi vsaj povedal, da sem še vedno lepa.« »To hranim za 1. april.« Če težko hodiš skozi življenje, si kupi nove čevlje. ***** Če so tvoji dnevi sivi in temačni, zamenjaj očala. ***** Če misliš, da je vse brezupno in enolično, pojdi k frizerju. ***** Če si osamljena in zapuščena, si kupi psa. ***** Če ti nič od tega ne pomaga, popij zeliščni liker. V njem je vsaj 50 zdravilnih zelišč. Eno ti bo zagotovo pomagalo! Hrana je zdaj tako draga, da mi je žal, da nisem več jedel, ko me je babica silila. 9. marec. Vse po starem. Zdaj lahko pustiš moža tu in v miru nakupuješ. Za moške Po vašem voznem redu sem že tri ure doma. Karto, prosim! Kakšno karto? Za vlak! Če pa nisem tu! Kje pa ste? Lestvica moči burje po ajdovsko GLIH DE DHNE: do 50 km/h DIHA: od 50 do 70 km/h MLČK ULEJČE: od 70 do 90 km/h ULEJČE: od 90 do 100 km/h VEJTRČ: od 100 do 120 km/h NEJ HUDGA: od 120 do 150 km/h PIHA: od 150 do 200 km/h 38 Št. 1 1, 16. marec 2023 Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Morebiti boste nekaj svojih odločitev težje sprejemali, kajti v podzavesti se bo porajal strah pred porazom in izgubo. Z vi- soko dvignjeno glavo se boste bojevali proti negativnim vzgi- bom. Zagotovo bo od nedelje, ko bo vstopil v vaše znamenje Merkur, vse bistveno lažje. V po- nedeljek zvečer tik pred polnočjo se bo uradno začela pomlad z vstopom Sonca v vaš znak. V ponedeljek se mu bo pridružila še Luna in nastopil bo mlaj v ovnu. Odličen čas za nove za- četke po mlaju. V četrtek bo vstopila v vaše znamenje kraljica ljubezni in denarja, prelepa Venera. Vidno vas bo polepšala in ne čudite se pogledom ljudi, ki vas bodo opazili. Usmerite del svoje pozor- nosti na nekoga, ki komaj čaka na vašo družbo. Na uradnem področju vam bo uspelo z nekaj odličnimi potezami stopiti iz za- čaranega kroga. Močno vam bo odleglo, ker boste v prihodnjih dneh imeli odgovore na dlani. Vaš vladar Merkur bo v nede- ljo vstopil v ognjeno znamenje ovna, zato boste postali izre- dno energični in neposredni. Vaše akcije bodo rodile odzive in zadeve se bodo začele odvijati v želeni smeri. Prav je, da na neko zadevo gledate iz drugega zornega kota. Za dokončno od- ločitev počakajte še nekaj časa. Še vedno gostite Mars, zato bo energije dovolj. Delno jo porabi- te za šport in rekreacijo, počutili se boste odlično. Nedelja in ponedeljek bosta iz- redno čustvena. Pazite, da boste ohranili nadzor nad dogajanjem. Vaša vladarica bo začela rasti po mlaju, ki se bo zgodil v torek zvečer. Čas bo odličen za napre- dovanje. Izkoristite vsak trenutek svojega življenja, saj v tem času premalo cenite malenkosti. Obe- tajo se vam manjše spremembe v čustvenem smislu, zato se ne oklepajte starih, neuporabnih vzorcev. Vaš delovni zanos bo rasel, zato se boste veselili kot že dolgo ne. Prepustili se boste nekomu, ki ima več izkušenj na nekem področju, in poželi velik uspeh. Podpirajo vas trije izredni po- močniki, Merkur od nedelje in Sonce od ponedeljka ter ves pre- ostanek meseca Jupiter, veliki dobrotnik. Kaj več bi si še lahko želeli? Čutili boste, da se začenja nov ciklus, in odlično vam bo šlo od rok. V četrtek in petek do večernih ur pohitite z delom, saj boste uspešni. Odlično vas podpira Luna v znamenju sorodnega kozoroga. V četrtek zvečer boste dobili v Veneri, ki bo vstopila v sorodno znamenje bika, odlič- no podporo. Ponovno se vam bo povrnilo zaupanje vase in na- prej boste odkorakali z visoko dvignjeno glavo. Tudi obvezno- sti vas ne bodo obremenjevale, zato bo napredovanje še toliko bolj očitno. Vaša vladarica Venera bo vstopila v četrtek zvečer v enega od svojih sedežev, v znamenje bika. Pred vami je prelomno obdobje, v katerem boste iskali sami sebe. Nikar po nepotreb- nem ne zgubljajte dragocenega časa in še bolj dragocene ener- gije. Posvetite se bistvenemu in najbolj očitnemu. Konec tedna bo izredno zanimiv in družaben, Luna v vodnarju bo spodbudila željo po druženju, izletih, zabavah, sprehodih, obiskih prireditev. Zanimiv teden je pred vami in tudi vi se boste iskreno vese- lili vstopa v pomlad. Odločiti se morate, kaj želite, in bolj kon- kretno slediti cilju. Pokazala se bo vaša prava narava, zato se imejte dobro v oblasti. Ne dovo- lite si, da drugi odločajo o vas. Prevzemite pobudo. Več plane- tov v Marsu, ki je vaš sovladar, vam prinaša veliko močne energije. Bojevito in zavzeto se boste postavljali zase, pazite le, da boste dovolj obzirni do ljudi v okolici. Jupiter, vaš vladar, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku, vam povečuje moč in energič- nost. Pazite, da ob neki kočljivi situaciji ne bo prišla (preveč) na dan vaša ognjena narava. V tem času se morate imeti popolnoma v oblasti. Za konec tedna se vam obeta nekoliko več zabave, dru- ženja in odličnega preživljanja časa. Poslušajte občutke, naj vas vodijo, šli boste v pravo smer. Po- mlad boste pričakali dobre volje. V četrtek in petek do večera bo Luna potovala po vašem zname- nju, zato se boste odlično znašli v vseh situacijah. Utrujenost in razdražljivost se bosta tokrat umaknili vaši dobri presoji, zato boste dosegali lepe rezul- tate. Nikar si po nepotrebnem ne zagrenite priložnosti, ki jo imate pred seboj. Naklonjena Venera vam prinaša nekaj slad- kih in pregrešnih trenutkov na čustvenem področju. Od vas je odvisno, kako dolgi bodo. Večina konca tedna bo za vas zelo prijetna, saj boste gostili Luno. Zabavno in veselo bo v vaši družbi, odlično se boste sprostili. Ne boste pozabili na svoje prijatelje. Čas, ki je pred vami, je odločilen predvsem za poslovno področje. Od ponedelj- ka boste bolj odločni, energično boste posegli v dogajanja in želi rezultate. Spomladansko obdo- bje vas bo popolnoma prerodilo. Vaše razpoloženje bo tudi tokrat spremenljivo, zato se ne boste znali odločiti, kako naprej. Od nedelje popoldne do torka bo Luna potovala po vašem znaku, zato poskrbite v tem času predvsem za pošteno sprostitev. Zadnje čase so bile obremenitve bolj stresne, zato ste tega še toliko bolj potrebni. Dobili boste novice, zaradi kate- rih vam bo srce hitreje utripalo. Končno napredek, kar vas bo razveselilo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Na sodišču Sodnik nagovori Jožeta: »Opozarjam vas, da morate poveda- ti samo tisto, kar ste videli, in ne tistega, kar ste samo slišali! Torej, kdaj ste rojeni?« Jože: »No, tega nisem videl, ampak sem o tem samo slišal.« Otroški biseri Pri nas se lahko moški poroči samo z eno žensko. Temu se reče monotonija. Babica je šla na drugi svet. Zdaj imamo tudi mi nekoga v tujini. Ko babico bolijo zobje, jih preprosto da v kozarec. Živalski vrt je super, ker lahko vidimo tudi živali, ki ne obstajajo. Zelo sem se prestrašil, ko je mama zbolela. Pomislil sem, da bo zdaj kuhal ata. Babica je debela, ker je polna ljubezni. Brez darila »Kaj si mi kupil za 8. marec?« »Nič.« »Lahko bi mi vsaj povedal, da sem še vedno lepa.« »To hranim za 1. april.« Če težko hodiš skozi življenje, si kupi nove čevlje. ***** Če so tvoji dnevi sivi in temačni, zamenjaj očala. ***** Če misliš, da je vse brezupno in enolično, pojdi k frizerju. ***** Če si osamljena in zapuščena, si kupi psa. ***** Če ti nič od tega ne pomaga, popij zeliščni liker. V njem je vsaj 50 zdravilnih zelišč. Eno ti bo zagotovo pomagalo! Hrana je zdaj tako draga, da mi je žal, da nisem več jedel, ko me je babica silila. 9. marec. Vse po starem. Zdaj lahko pustiš moža tu in v miru nakupuješ. Za moške Po vašem voznem redu sem že tri ure doma. Karto, prosim! Kakšno karto? Za vlak! Če pa nisem tu! Kje pa ste? Lestvica moči burje po ajdovsko GLIH DE DHNE: do 50 km/h DIHA: od 50 do 70 km/h MLČK ULEJČE: od 70 do 90 km/h ULEJČE: od 90 do 100 km/h VEJTRČ: od 100 do 120 km/h NEJ HUDGA: od 120 do 150 km/h PIHA: od 150 do 200 km/h Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 1 1, 16. marec 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 560 SUDOKU 561 SUDOKU 252 REŠITEV SUDOKU 251 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis To je moj najboljši ... 3K STRUP NA INDIJANSKIH PUŠČICAH STAR 48 LET UŽIVA SAMO RASTLINSKO HRANO Povsod z vami PLESNA PRIREDITEV HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA KITOLOVKA JE … LADJA VOZILI Z ENIM SEDEŽEM GLAVNO MESTO VENEZUELE KOVANJE RISANI FILM: … FERDI- NAND NEKD. HRV. VALUTA UDARNA RANA Z OSTRIM PRED METOM URAVNALEC GLAVNO MESTO JORDANIJE ZVESTI ŽIVALI ŠALOM AŠ ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA LEPA … KOLO VODI ČLANA FRANCOSKE PLEMIŠKE RODBINE SRDIT, SILOVIT (BOJ) PREMAZ ZA LES SREDIŠČE VRTENJA V NJEJ SO MOŽGANI SANJE KDOR … V GLAVI, IMA V PETAH OBDRŽIM POZITIVNA ELEKTRODA KRAJ PRI ŠENČURJU MESTO V ITALIJI ZABAVNO- GLASBENA ODDAJA SNOV ZA VZHAJANJE TESTA MESTO NA FLORIDI TAKI, KI SO PRENEHALI GORETI MILANSKI NOGOMETNI KLUB VALIŽANSKI PESNIK (DYLAN) NEKDANJI FRANCOSKI PREDSEDNIK (JACQUES) SNEŽNI PLAZ TERMIN STAR CITROËNOV AVTO PREBIVALKI IRSKE ANDRIĆ: MOST NA … KALIJEV KLORID BROM KAM BOVA …, VAN DROV ČEK MOJ NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA ANTIČNO RAČUNALO DEL TEL. IMENIKA ŠARMIRA TRIČLENIK BAHAČ, ŠIR OKO- USTNEŽ HITER, MOČEN GIB IRENA VRČKOVNIK PRIPRAVE ZA ZAGOZDENJE VEJE RAZ- TEZAVALA K … JE VISOKO NEMŠKA MANEKENKA KLUM ŽIVAHNI POKRAJINA V VIETNAMU DAM NAZAJ JOŽE STARA KLJUKA, … SI GA NE UPA AMERIŠKA TV-SERIJA: PRINC Z BEL-… … BATOR JE GLAVNO MESTO MONGOLIJE SAD DUDE SO ... INŠTRUMENT KOS SPRI- JETE SNOVI POLAGA TAPETE IVAN SVETLIK APNENA KAŠA SEKRETARJA ZAPOREDNI ČRKI AFR. REKA UPODOB- LJENA S ČRTAMI AVTOMOBIL- SKE TROBLJE BREZBARVNI PLIN SLAD- KOBNEGA VONJA SLOVENSKI FILOZOF ŽIŽEK OZEMLJE ON- STRAN MEJE DOMAČE DRŽAVE ČISTOČO ZLATA MERIMO V … IGRALEC TAROKA JAPONSKI AVTO OČRT SUHO, ODPADNO VEJEVJE DOZOREL LUTECIJ SLOVENSKA PEVKA AVSENAK PREIZKUS ZNANJA ZNESEK NA BANKOVCU OBLIKA SOCVETJA POŠAST, KI BRUHA OGENJ FILMSKA ZVEZDA (ANG.) TLAČNI, KOTNI, VARNOSTNI DELNICE BOJAZLJIVCA MOLIBDEN OTTAWA JE GLAVNO MESTO … BOCCACCIE- VA ZBIRKA NOVEL PREBIVALEC IRANA AZIJSKI DEL TURČIJE 15 14 20 12 9 6 21 2 16 3 13 11 7 8 1 17 5 10 19 4 18 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. marca. Geslo iz številke 10: Na pragu pomladi Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Jože Primožič iz Šmar- tnega ob Paki. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – zdra- vilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Ivan Kragolnik iz Laškega. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Drago Samec iz Grosupljega. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 11 16. 3. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 1 1, 16. marec 2023 PISANI SVET V petek je bilo glasno v dvorani Celjskega mladinskega centra, kjer so se predstavile štiri hitre in drzne skupine. V uvodu rokersko-pankerskega večera je na- stopila skupina Slovinjen. Morda tudi zato, ker v eni od pesmi pravi: »Js morm bit do desetih doma …« Sledili sta zasedbi Backstage in Lim smrad in Žila. Finale je pripadel celjski skupini Multiball, ki je prvič igrala že pred dvajsetimi leti in v kateri se nekateri klonirajo iz zased- be Klon. »Multibolovci« so držali obljubo in »konkretno odžgali« ter izzvali vsaj petnajst ljubiteljev skupine, da so tik pred odrom divje poskakovali in se glasbi primerno odrivali ter neznansko uživali. Njihove zgoščenke se še vedno dobro prodajajo. DŠ Rotary club Žalec je v kongresnem centru restavracije Cami- no v Mali Pirešici pripravil tradicionalno dražbo umetniških del priznanih slovenskih umetnikov. Udeleženci so zbrali 4.600 evrov za šolski sklad Glasbene šole Rista Savina Žalec. Za koga navijate? V priljubljenem televizij- skem kuharskem šovu Ma- sterChef Slovenija letošnjo pomlad vihtijo kuhalnice tudi trije tekmovalci iz naše bližine. Prvi je karizmatični 24-letni Tilen Belošević iz Celja, sicer študent laboratorijske zobne protetike. S kuhalnico se je prvič srečal, ko je bil še deček in je mami pomagal v kuhinji. »Imel sem se odlično, čeprav sem samo tehtal sestavine za pripravo in opazoval, kaj se dogaja v posodi,« je zaupal ustvarjalcem televizijskega šova. Najbolj suverenega se počuti pri pripravi jabolčne pite. Zakaj? »To je bila prva stvar, ki sem jo pripravil v ku- hinji, in obenem tudi jed, ki sem jo največkrat pripravljal.« Iz Velenja prihaja 23-letna frizerka Špela Leskovar. Tudi njo je za kuhanje navdihnila mama, ki jo je Špela vedno rada opazovala, kako je ku- hala. »Potem sem to poskusila tudi sama, včasih je uspelo, včasih ne, vendar sem posku- šala spet in spet. Palačinke so bile ena mojih prvih jedi, prvi sta jih poskusili mami in se- strica,« je pojasnila Špela, ki je prava borka. Kot smo lahko izvedeli v eni prvih oddaj, je v otroštvu prebolela kostnega raka. Vse to jo je naredilo le še bolj močno. Nastopanje v te- levizijskih šovih ji ni popolno- ma tuje. Tisti najbolj pozorni Tilen Belošević iz Celja Špela Leskovar iz Velenja Lucijan Lipovšek iz Radeč gledalci se je morda spomnite iz zadnje sezone šova Ljube- zen po domače, od koder je hitro pobrala šila in kopita. Ko je namreč v živo spoznala Jureta Novaka, se je, takoj ko je bilo mogoče, na lastno željo poslovila. V MasterChefu Slovenije tek- muje tudi 27-letni Lucijan Li- povšek iz Radeč, ki se je prvič srečal s kuhalnico v osnovni šoli, ko je pomagal staršema pri kosilu. Njegova prva samo- stojno pripravljena jed je bila klasična – špageti v tunini oma- ki. »Resneje sem začel kuhati med študijem v Kopru, kjer res ni dobre ponudbe hrane na študentske bone. Zato mi pre- prosto ni ostalo drugega, kot da sem začel pripravljati dobro hrano,« je povedal Lucijan. ŠO, foto: POP TV Kar dve ulici z imeni nemških mest Župan Matija Kovač je nemški veleposlanici Natalie Kauther izročil knjigo Rolande Fugger Germadnik Barbara Celjska. (Foto: arhiv MOC) Peto desetletje Kulturnega maratona Na I. gimnaziji v Celju so prejšnji petek tudi v leto- šnjem šolskem letu organizi- rali Kulturni maraton. Gre za prireditev, s katero spodbu- jajo ustvarjalnost mladih in plemenitijo odnos do kulture. Tudi na tokratnem marato- nu so za dijake pripravili obi- lico delavnic. Od gledališča do poezije, od Tartinija do hip Pred tednom je Celje prvič uradno obiskala nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Ka- uther. Sprejeli so jo župan Matija Kovač, v. d. direktorja občinske uprave Gregor Deleja in podžupan Uroš Lesjak. hopa. Celotno dogajanje so fo- tografirali in posneli člani foto- video krožka, mladi novinarji šolskega spletnega časopisa Kajuh Press pa so o dogodku pripravili reportažo. Na gimnaziji so za dijake pripravili dvanajst delavnic, maraton pa so sklenili s kon- certom Mešanega mla- dinskega pevskega zbora in Mladin- skega orkestra I. gimnazije v Celju. Socio- loško-antro- pološki kro- žek je tako na primer organiziral delavnico z naslovom Pe- Rokovska scena še živi Soseda iz bloka v središču mesta sta nastopila prvi in zadnji. Na fotografiji (v sredini) je uspešen plavalni trener Robert Kekec iz skupine Slovinjen, zadnji je pel Gregor Videc s »soborci« iz Multiballa. (Foto: Tilen Križnik) Dobrodelna dražba za mlade glasbenike Utrinek s tradicionalne dobrodelne slikarsko obarvane dražbe Predsednik kluba mag. Boštjan Pražnikar je ček simbolično predal ravnatelju Glasbene šole Rista Savina Žalec mag. Gorazdu Koz- musu. Šola bo dobrodelni prispevek namenila šolske- mu skladu za socialno šibke učence in nadarjene učence za dodatna izobraževanja na različnih domačih in tujih programih. Člani in prijatelji Rotary cluba Žalec ter gostje iz dru- gih klubov so lahko izbirali iz bogatega nabora umetniških del priznanih umetnikov, kot so Tomaž Milač, Jože Šubic, Slađana Matić Trstenjak, Voj- ko Pogačar, Matej Čepin, Nar- cis Kantardžić, Tomaž Černe, Miha Maleš, Milan Todić, Zo- ran Ogrinc, France Slana, Klav- dij Tutta, Biljana Unkovska, Dorian Španzl in Ciril Hočevar. V glasbenem programu so nastopile Magdalena Navo- dnik (klavir), Andreja Krt Za- konjšek (sopran) in Viktoria Navodnik (trobenta). ŠO Ker ima Celje že dolgo pri- jateljske vezi z nemškim me- stom Singen, je veleposlanica izrazila željo, da bi se udele- žila uradnega odprtja Singen- ske ulice, ki bo aprila. Navdu- šena je bila, da se dve ulici v Celju imenujeta po nemških mestih (Ulica mesta Greven- broich in Singenska ulica). Župan ji je predstavil neka- tere aktualne celjske teme ter ji v spomin podaril knjigo Bar- bara Celjska avtorice Rolande Fugger Germadnik, sama pa se je vpisala v knjigo častnih gostov mesta. Obiskala je tudi Pokrajinski muzej Celje in podjetje Odelo v Preboldu ter se v Osrednji knji- žnici Celje udeležila dogodka Potica z veleposlanico. TC smi upora. Dijaki so ustvar- jali plakate družbenokritič- nih pesmi z različnih delov sveta, navdih za delavnico je bila stoletnica rojstva Karla Destovnika – Kajuha, ki je napisal veliko pomembnih slovenskih uporniških pesmi. V slikarski delavnici so mla- di umetniki dokončali neka- tera dela, za katera doslej še niso našli dovolj časa. Dopol- nili, dodelali in posodobili so tudi nekatere slike na stenah gimnazijskega kletnega ho- dnika. Gledališče Kajuhovi klasiki je uprizorilo znamenito Sofo- klejevo tragedijo Kralj Ojdip. Ta prikaže neusmiljeno igro usode z Ojdipom in velja za Sofoklejevo največjo mojstro- vino, režijo zahtevne predsta- ve je prevzela dijakinja Džana Porić. JF, foto: Tea Belak in Martin Jager Kajuhovi klasiki med uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa Zaključni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora in Mladinskega orkestra I. gimnazije v Celju Slikar- ska delav- nica v kletnem hodniku